V
St 19.
„Softa" izhaju vsak pcU-k in veljn popoSti prejumftin alivGoriri na dom po§ttjana:
Vsc leto     ,....:.   1.40
PoJIeta     .......-2.20
Cetvrt Icta     ......i.10
tri oznanilib in ta!.-.> tudi ;>n ..po sluHtcaJi" ae plucujc za navadnu tristop-uo trsto:
8 kr. to se tsaka ] kraT 7   „   „   „     .,   2   ,f °    »    »    »»      it    <»    » ZaveSe firke po proatoru.
V Gorici, 7. maja 1886.
Te6aj XVI.
Po^amezno fitevilke se dobivajo po 8 kr. v tobaltarnldaii v gMptoki nUci . l Hzu ..treii lnon", ne starom tfgtt in v «.<niki- Hki tor t Trstu, Via Cu-srfrm'n. A.
I'- «si naj po -blagovoJjno poSttjiijo ¦i- i^ln;- • vn .,P.><V'' v GArici Via'tfetOato 12,1., iijuofiujiiv pabpravniStvu ,,So8o« Via dblla Croco St. 4. II.
Roliopisi se ne vraiajo; dopisi naj »« l»Ingovoljn<» frttnkuj«,to. — IhVu-.ui iu Uriigiiii iHipicmoiiiijii mi; umoi'iilim KIlifcH, HkoHl) UglUHC |ui opiaTuiblvu.
¦hhhee
=sss-fc-
Tus&na Istra.
Pod tern naslovom prinerii Brno v zadnji Sto-vUki odjomek govora, ki ga jo imol istrski poslaneo dr. Vitezic* t drzavnem zboru 13. aprila t. 1. Onim besedam dodali Bmo danes drug odstavek, izkatorega morejo ditatelji spoznati, kako bo vlada v pravnem otiffu soaedoja in torodna nam deiela, mejna gronja istrnka. Odlicm poalaneo je nadatjeval:
„Dne 25. aprila 1885 uloiil je na6elnik hranil-nega in poaojiluega druitva Koperskega pri pomorski in trgovinski sodniji v Tratu zapisnik o drugem ob-enem zboru toga drustva. Pri vaaki novi volitvi treba je nu«r«6 imena odbornikov naznaniti sodniji, da jih vpise v zadruzoi register. Ker je uradai jezik toga drustva brvaiki, je ono to ulogo napravilo v hrva-Sfiini. Pomoraka inv tigovinska sodnija v Tratu je pa to ulogo zavruila (Cujtet na desni.), coS, da ni spi-aana v jeziku, ki je pri tej sodniji obifiajeu. Naoolnik ae je proti temu pritozil, pomoraka in trgovinska aod-nija je pa tudi pcitozbo a limine iz iatih uzrokov zavruila. V taluk okoliscinab, to bo zna, nacelniku ni druaega ostajalo, kakor priloziti bb na dezelno nad-aodnfyo, ktera je pritoibo aicer sprejela, usliftalaje pa ni { ATacetuik se tudi ttga ni uatrasil, nastopii je pot isrednega rcvizijekega ugovora po postavi zopot pri pomorski in trgovinski sodniji. Oe prav se jo dozolna nadsodnija podugyivo izrekla, da se take ulogo Bpre-jemajo pri prvi inatanci, jo je sodnija zopot a limine odbiU". (Cujte, dujtel na desni.)
»To Yam je v reenioi zadrzavaoje pravice, kakor si je hujie misliti ne morete. JNacelniku na to pad ni drusega kazalo, nego obrniti se na prizivno Bodnijo, ktera je predlozila vse prejSnjo akte najvisji sodniji. Lo-ta pa ni za vreduo spoznala, da bi bila Tsaj jedno besedo spregovorila na grajo pvve instance. Tako poatopanje je tem bolj zanimivo, ker ni se doU go, da je ravno ta sodn\ja popolnoma sliden aludaj, ki ae je pri drugi sodniji v drug! pokrajini prigodil, kot nepostaven saznamovala in je brez ovinkov izrekla, da je onde krivdo delal doti&ii sodnik*.
AUsojam si v tem oziru precitati brzojavno vest, kakor jo stala dnQ ^* t. m. v nN. fr. l'r/, ako mi namrec g- predsednik to dovoli. Izvira iz Prage z dne 9. aprila t. 1. in ae glasi: ,Vceraj$nji odlok najvisje eodnijo, s kterim so je odbtl ugovor okrajnega aod-nika Pfrla v Gabelnu zarad obsodbe na stroske, ker nl hotel sprejeti 6eskega pooblaslila in ker se je bra-nil sprejemati ceske pntozbe za deielno aodmjo, u-lomeljuje se s tem, ua na podlagi dvornega dekreta t dne 22. deeembra 1835 pisma, ki so pisana v kto-rem koli deielnem jeziku, ne potrebujejo nikake pre-Btave prilozeoe. L takim pismom spadajo tudi po-oblaatila. Zavrnitev L&aki apisane poohlaatnioe je bil izvestao protipoateven*.
„Dalje se v dotifiaem odiocilnem utemeljevanji naglaia, da okrajna sodnija Gabelska ni imela pia-vice, odbijati ugovore ceakega odvetnika, glasede se na viijo aodnijo, Bamo zato, ker to bill spisani v 6e-teini, ki pa menda v Qabelskom okraji ni obicajna. Da se je torej pooblastilo zavrnilo, je bilo popolnoma neopravideno, ter cadeva vsa knvda le o-krajnega sodaika Pivla, ki ni hotel pravice priznatu AH ste alkali gospodje, da najvisji sodni dvor kaj ta-cega sraatra za zadrzavanje ptavioel (Cujte! 6ujte! na deem.) In po pravioi in resnici obsodii je eodni dvor okrajnega sodnika, da mora dr. Cardi povrniti vae stroake, kar jih je imel s doUduimi u-govori.,,
,Pri tem slacaji, ki jo, kakor ste videli, popolnoma alicen onemn, ki sem ga jaz omenjal, — kajti v obeh Blucajih gre za vloge obstojede iz pisem: in Bicer v drugem za pooblastilo, v prvem za zapisnik nejke seje; t obeh alucajih so ugovori inpritoibe, ki eo se predloiili vrhovni gospoBki, in ktere je povsod prva instanca a limine zavrnila — je najvisji sodni dvor postopal a vao strogostjo, za pritoibo po meni navedeno panitibesedice niimel. (Cujtet na desni.)"
RNajviija sodnija je le kar potrdila, kar je trgovinska sodaija uknaila, in dobro je bilo; in to iz A»al*4J|jib «w«*ar: jprti* ## a«e ^s*»fa * dw ^
| raaja 1883, it. 70 rabiti le pr. pravdnih zadovah; I drugift, ker tapostava rabo alovenfi6iuo le pri ieter-* skih sodnijah dopu86a, Tret pa ne spada k Istri; in tretji6, ker se v pravdarakih zadevah rabi §. 4. p a-tenta od 9. avgusta 1854 in ker je pri tr-govski sodniji v Tratu uemiiina in italijaaftfiiaa v rabi. — Na podlagi teg*, kar smo ravno eliSuli, nam pa6 nivefi mogo^e v Istri, kjer jo vender ogromna retina prebivalstva elovanskega rodii, naj-navadnejiihizjavo dedfiinab ali prosenj za vknjizbe vlagati vjoziku, ki ga govori vecina prebivalstva, oe prav nam jo do-voljeno, da so pri inienitnojin pravdah toga jezika poaluiujemo".
nUlcde utemoljovanja usojam Bi pa napraviti kratko opombo. Res jo nicer, da g 4 patonta z dne 1). avgusta 1854 doloca, da so morajo pisane prosnjo, kadar so tisto ne dotikajo pravduih zadev, izdolovati VBOdniSkomjeziku. Toda, ker tukaj no gre za notranjo, temved za zonanjo etvar, je vendor diato naravuo, da jo tukaj nsoduiski jezik" eden in i«ti z d o z o 1 n i m j o z i k o m. Ua jo res tako, rasvidi bo te iz JozeEnskega aodnega reda, kjer je sodoijski jozik popolnoma rtvnopraven dezelnoiuu jeziku".
NKar so pa tide druzega uzroka( da namrej Tret no spada k Istri in da bo pri sodniji, o kteri je tukaj govorjeojo, rabi le nemidina in laftoma za uradui jezik, moram opomuiti, da bo podrooje one sodiiije ne raatoza le na Trat, temved tudi na zdaton dol lstie okolo Kopra, kjer je hrvasiina izvostuo do-itihn jozik, in prav zarail tega mislim, da je tudi ta uzrok piikav. Yrh tega moram pa ae omeniti, da 2e vedkrat navedeni dekret i dne 22. deeembra 1835 doloca in sodnijam nalaga vao vloge od kraja sprejemati, naj bodovkterom koli dezelnem jeziku pisane, dalje odlok zdne 15. marca 18 6 2 v svojem 6etotem od-stavku vsem sodnijam po Primopji, toraj tudi Tr2a-ski trgevinski in pomorski. sodnij i, do-!o6no preHpisuje, vse vloge, ki so v sloven Scini p - Jane, sprejemati in kolikor se d d, tudi v temjeziku reeeTati0.
„Da, 86 voc" f da so se te dolodbe bolje razu-mele, razlozilo jtb je o. kr. pravosodno ministerstvo povodom posebnega takega slucaja s odiokom 20. oktobra 1866 in z dekretom primorske dezelne nadsodnije z dne 30. ravnd tistega meseea, rekod; „Ker ministerski odlok z dne 15. marea 1862 odlodno sploino zaukazuje, da sodnijo po tistih krajih, kjer 81ovaui prebivajo, morajo sprejemati slovanski spisane vloge, ne da bi so le raz-loievale ali se take vloge dotikajo ka-zenskega ali eivilnegapredmeta, inpo-tem, ali je poslednji pravdna ali ne-pravdna zadeva, se toraj na vsak nacm tudi sprejemanje pravd in druzih vlog v pravdarakih prav-nih zadevah v omenjenem sodniSkem okroiji dopuioa.*
,Iz odloka najvisjega soduega dvora, ki sem ga poprej omenjal, je sledilo, da si je moral druStveni nacelntk oskrbeti laSko prestavc doti6uega zapisnika, ktero je na to Se enkrat predloail z laSko vlogo. To se zna, da mu jo je sodnija sedaj ugodno resila. — Ta dogodek objavil se je dne 11. febr* t. 1. vzviSe-nemu g. voditelju pravosodnega ministerstva s pro-sajo, naj akrbi za to, da postauejo tudi isterski Slovani delezni ravnopravnosti, ktera jim je P<> temeljnih postavah obljubljena*.
„V seji 9. oktobra 1.1. stavil sem tudi interpe-lacijo vzviienemu g. pravosodoemu ministm glede ne-postsvnega poetopauja Pazensfce o. kr. okrajne sodnija puvodom neke obravnave. Odgovora na to inter* pelacijo §e nimam. V iuonn in interesu prizadetih oseb prosim g. pravosodnega sinistra ee enkrat za odgovor na njo."
„Konefino Se izgled, da bodete tudi videli, kako pravno varstvo imajo isterski Slovaui. Trije duhov-aiki alovanske krvi tozili so urednika laskega Ube-ralnega liata ML'Istria" rarad razgaljenja *.asti t^vo-dom dopisa, ki ga je imenovani list objavH. Forotna obravnava trajala je dva dni, 2i>. in 21, septembra 1883, in $o ui«de-ka * II pwti I )p*m aj^tM **
[ nekrivoga. Nikakor si ne uiojam torawodbokriuko-vati, pad pa moram omeniti nekoliko okoUaCin, ki so b to obravnuvo ˇ teani zvezi.*
1            wDue 19. Beptembra tietog* lota, torej na prod*
veoor obravnave napravila se je porotnikom ˇ edorja. Imen gospodov, ki ob to vefiorjo napra-vili, nooom imonovati, da jih no oaramotim, kajti ti-sta vefierja jim jako malo 6aati dela. Po obravuavi bil je zagovornik tako breztakten, da je pohvalil is-r o k porotnikov in ga jo cold* za domoljubnoga sma-tral. Ravno tako je jeden porotnikov tistega, ki je urednika krivoga spoznal, javno oaramotil."
„Vao to so dogodki, kt jih je vaakdo lahko bral po liatih; ker jim ni niheo ugovarjal, moram ti mi-Hliti, da bo reanioni. Is njih pa, goapoda mojn, lahko spoznate, kako dalefi da bo zo nail nasprotnlki prUli po zaalopljonoBti in Btrasti. Jaz Bam sem velik pri-jatolj porotnih obravnav tor jih Bmatram za vrlo ko-riatno nnpravo. Mislim pa, da, JSe Jih hooomo diate ohraniti, jim moramo tudi za potrobne garanoijo ikr-beti. rl% tako garancijo amatram zdravo razvito pravno out in tanko vest; obojo to pa zahteva viaoko lab-brniona prebivalitvo. (Dobro t dobro I da deaai.)"
„Kjer ni teh potrebnih lastaoitij, ondl se je bftti, da so bode porotna oblast clorabila. ttar so gledd tega Istre ti<56, vam povem, da se ravno ta navedeni dogodek ne kafo v najlonii luel Tukaj bb lahko vsaj odkritoarono izrofiem, da, 6e bi so mojira rojakom na izbero dalo, kdo naj jih aodi, ali porot-niki all Bodniki, ki so pravoslovje itodirali, vim n»-ravnost povem, da bi b# vai za poalednje odlotili. To bo vam zalostne razmere; ialibog, da bo le proved reaniLne. Dogodek, ki sem Vata~ga «avedel, Vam jih najbolje potrjuje. (Dobro t na desni.)"
Postavne dolofibe gled§ ravnopravnosti jezikov v Avstriji.
Spisal dr. Fr. Oblak.
VI.
Se vecje vaSnosti nego eivilno pravo, ki ure-juje le premoSenjske pravice med driavljani, je k a* z e n s k o pravo, ki se Bvojimi dolo6bami sega prav globoko v javno iivljeaje. Tudi glede posameznih oseb (in te ob6utijo najprej nasledke, tie pre*topijo postavne zapovedbe) je to pravo, izraieno v bolj all manj dovrsenih kazenekih zakonih, noizmerne vttiao* sti. Ali niso oiebna fiost, predrhga proatoat in celo ftvljenje vredne, da jih vaaka ileveeka naredba; m* mo zarad njih, pr?? strogo in natanko varuJeP in ali ni treba, da postava sama oatro Suva nad tem, kdaj sme konftno in omejeno bitje vtikati fteV piravioe, kt so le neskondnemu in neomejenemu Bitju pridrianeP
Eazenski sodnik ima teiko pa vaino nalogo, da popravi, Le ne kolikor more Clovek, VBaj kaSor to jiloveske naredbe velevajo, slabo in krivo odgojo. On toraj. (vsaj pri nas) ne sme drugatie ravnati, nego to postava izrekoma zapoveduje, kajti 51en IT, uvoflnega patonta k sedaj veljavnemu avstrijskemu kazenskemu zakoniku, ki ima pri svoji priznani pomankljivosti vender prav lepe psihologlfine nazore, pravi izrekoma: Po tej kazenski postavi se mora od onega dneva na-prej, ko se nje moS pridae, eamo tisto kot hudodel-atvo, pregreSek ali prestopek obravnavati in kazno-vati, kar je v njej izrekoma aa hudodelstvo, pregreSek ialt prestopek izreeeno.
To „tisto" mora sodnik nekaljeno in jasno imeti prod eeboj, 5e ho6e po postavi praVifao sodit;. To pa se more le tedaj doae6i, ako se ksznjivp de-ijanja prav preisknje.
!        Delo preiskovanja pa opravlja pr'ei-akovalni sodnik.^
Ta sodnijska oseba je v kazenski pravdi za pravilen in postaven izid pravde odlooilna in njej je kazenski postopnik izrodil vse pravdno breme, ikaterega nikakor ni olajsal a kamoro evetovalcev (Rathskammer), ki 6uva le nad tern, da se preiskava redno vrsi, in ki obstoji iz treh Bodttikov. Preisko-
f*l9i *(>&»& ****** im* p*0i*k*f?
^^¦-
praviloma osebno in neposredno vodi-ti (§ 93. kaz, post.), kar tirja, da se pcstavi za prei-skovalnaga aodnika spoaobria oaeba, Id je pred vsem veatoa in veS&a postave, ki ana p o pol n om a j e-zik oaeb, 8 katorimi ima navadco opra-viti, ki je toraj deielni jesik ˇ okroiji sodiida, pri kterem posluje.
To isto velja tadi gledS sodnikov, katere na-proa; prriskovalni sodnik, da meato njega opravijo kak preiakovarai poael. Toraj je treba, da poalujejo tudi pri okrajnih sodi&Sih apoaobne oaebe, kajti prei-akovami sodnik navadno prosi, naj okrajao aodisee preiskoje vsako |ka*cjivo dejanje, ki so je godilo t okroiji tiatega aodisfta. In to velja t oboe tadi glede
Sredaednika v konecni obravnavi kake kateneke prav-o, kajti §. 240 sedanjega kai. post. pravi iwekoma: Presednik se ima pri presliaevanji |prio* in iavedencev po onem ravnati, kar jo bilo gledo proiskovaoja ia preieko-valnega sodnika ukatano,
Hod temi ukaii se nabajajo tudi doloibe glede jeaikaf kajti namen preiakave tame je, da so roanicu lave, in naravno jo, da beseda jo najvatniSe trod-ttvo, ki sluii v ta namen. Ta no veljaja ve6 politiSai obxiri, in tudi nsrodnoalui prepiri utihnejo pred mo-gocmm migom rosne Pravice.    *
Dopisi.
Iz Selkanft, dne e. maja. — Veaela Teat, da priredi .Delalsko podporno droitvo is Trata,* kakor tudi .Bralno in podporno droitvo it Go rice", na bin-koStno nedeljo velik .islet* na Sv. Qoro, je nas Sol-kance moono ratveeelUa. Kakor se nam porotia, ude-leii be ieg.i itleta veliko stevilo trtaikih in goriskih Slovenoev. Na S. Gori bode ob 10. nri alovesna peta mala, pri kateri bode pel mocan abor triaikih pev-cov. Po a?, mail ee goatje nekoliko okrepcojo, potem jridejo aopet aknpno v Solkan, .kjer bodo obedovali po raznih krdmaii. Popoldne pa mislijo prirediti veliko veaelico na inpanovem vrtu, ki bode obstajala a godbe in petja, pri katerom bodo sodelovali vedji del triaSki pevci. Kakor ee raavidi, utegne biti ta dan ta naio obeino velicaeton r narodnem in v gmotnem oairu. Zatorej na noge, drtgi obcaui, posebno pa alavno iapanatvo in drugtvo citalnica. Naj ta to akr-bita, da ae naii bratje Slovene'! od jadranakega morja, kakor tudi s Goriikega, prav doetojno in Castno aprejmejo. Pokaiimo, da pri nas so vedno veje bra-tovaki narodni duh, ter avojim bratom Slovencen ie zdaj klieimo: dobro doiti!                     Rodoljnb.
\1 Tolmina, dne 20. aprila 1886. — Moje mnenje je bilo, da bi niti besediee no zinil na od-govor gosp. dr. P., ravnatelja narodne citalnice, v „Soei* iL 4, ker vsak opazovalec iolininskih dogod-kov se je vie preprint, da v draatvenem iivljenji prevladaje Ie saiaosiije in da Lihonstvo ee je vie dobro ngnezdilo. In sicer, kako more goapod odgo-vornik zagovarjati narodnost ditalnice, ko je dal pod-toho gospodifiem, kedar so narodne pevee iz Citalnice izbacniti? G. ravnatelj ima vaako leto navado pri izbiranji <5asnikov zaceti z nemSkimi in sicer z„Neue freie PresBe*^ potem z laSkimi, slednjiL pa, 6e ie kaj denarja ostane, narocijo se slovenaki easniki. Pa naj bo! Po katerega volji je kdo umesden, po onega nkusu mora plesati.
. Zakaj Far bi me raaraikedo npraSal. Kratko: nekdo je ukazal gosp. dr. Pr* Toliti; novega odbora m pustil voliti, daai so hoteli trije odborniki odstopiti ter so jedrovite nzroke navedli. Bilo je mnogo ndov, ki bi bill wdi gosp. L—ca volili za predaednika. Ali — hoceS, noeei, plavati moral, kakor voda te5e, 60 no, prides v oemilost, ker si kljubovalec!
Da pri obenem zboru ni tse gladko izpalo in da so nekateri vrii Tolminei hoteli vze zginilo narodnost probnditi, kale naslednji slacaj: — 2e pol-noletni 0. &., dragonar r stalnem odpnstn, posestnik pa tadi Tlastnik, nzaljen po brezoztrnem postopanji nekatenh ditalnicarjev, ni mogel akrotiti svoje vie razdraiene krvi, ter je odkritosrcno, neostrailjivo pa dwtoino v pn«o vseh rekei, da on se bode Ie za narodne atvari potegoval, a nikakor ne lahonstva pod-P"a[- ,A glej; vitirnajatih dnsh doiel mu je vie ?JSefeM znr schlennigen Einruckung,* in sploSno se ff i^IIj?.l0f t° P0™1** T OTezo « dogodki v titalnici. Xukajinji lahon&ci pa so tega veseli, misled, da so v Tolmmn vsemogocni. Vsled tega dogodka bili so vsi Tolmincj potrti. Vsak se je preprilal, da Tol-mmaki obzor je teman. Nikdo nS yL kedaj prisije solnee osvojitve!                                          r    a
Tndi rokodelsko bralnoAdra8tvo ie omahuje. Za dan 31. jannarja t, L je  biff namenjena  beseda  s p esom.   Njem odborniki pa so se prepricali, da pri j bhznji nevihti ni dobro pod presto nebo stopiti. To-
ska dobi Se zadnji udarec Sploh pa ae opaiaje, da aedanji odborniki so popolno pozabili, zakaj so je bralno druatvo uatanovilp Zdi se, da goapod pred-sednik gleda, da ne bi prilel v nemiloet na nekem meata. Vkljub vsem oviram so ae rokodelci vender oarciU in dolocili ta velikonocni ponedeljek besedico a pleaom, pa — bret petja. bid to veaelke pokaie, v katerom teh dveh dinitov je ie narodnoefc doma, in kje eepi pmva omika. Bralno draitvo pa naj gieda na to, da se vaaj deloma rane taeelijo, katere nam narodni naaprotniki aokajo, ie tndi je to jako teiko.            ___________
lipcd JalOVnika, 28. april*. — io nekaj let uiiva melSka fara dobroto redne sole, ki jo otkrbnje dobro tnana, aprotna uLiteljaka moc. U. Ivan Kraj-nik jo ta moiak, ki neumorno dela ta pravo omiko naae mladeii in poaredno v prosveto naroda, kakor mora vsak nepriatranak in rasnmen opazovalec pri-tnari. Ni mi namen opiaovuti njegovo blaiilno de-lovanje, da ne bi talil mesa, ki ue ljubi, da ae obe-Sajo ua veliki tvon njegovo taaluge. Uober ucitelj pa vleee bret paiiee in solskiu kasenskih paragrafov ukaieljeo mladei na ao. Yesclje raate do sole, a a tern tudi itevilo aolekih obiskovaleev. Le prostor ostsje, kskersos je bil, ne razmakne ae niti ta ped ter po tem takem ne zadoatuje rastoeomu atevilu otrok. Vedno bolj ae kaze potreba novega aoiekega poalopja. Da bi enkrat priilo do tega, podai je kraj-ni lolaki avet dotieno protojo e. k. okrajnema Sol. avotn v Tolminn, ki je iato tako stvarno prepri^an o tej nujni potrebi. Le glede proatora, kje naj bi se lidalo novo Solsko poslopje, ni ie ni& doioLeno.
Prav to okoiiScino meoijo nekteri Kneiani po-rabiti v svoje sebicne namene in solospraviti vavojo vaa. Ze nekaj $asa sem gre glas, da eden tamosnjih obSinarjov namerava (cujte!) zastonj podariti piostor, potreben k zidanju Solskega poalopja, dasi ugane vsak todi memogredod ptujec koj pri pivem pogledu, da posebno kneiki obLinarji nimajo proved sveta, da bi ne vedeli kam i njim. 0} radodarni so pa ti Kneiani, da je vse kaj! — Zo za pokopaliice, kakor se slisi, je en tak dober prijateij brezpiadno odstopil no-trebni kos sveta. „Vsaj lam mi ue bo treba saditi krompirja"—si bo brikone mislil velikoduani podpor-nik iivih in mrtvih. Pa k eemu bi tudi ne biii radodarni se svetorn? Saj tako jo njib skoro vea avet, ker dosti jih gre po avetu a trebubom za kruhotu. Ce ae posre^i ednema ali druzemu, da si kaj zasiuzt, ---ima potie denar! — In kd > amo mi P — Ce pa ni zasloika ali ie po nesreii pride celo v bolniinico, plada ie — kmet po sedaoji dumovni poetavi. Toraj iivila radodarnost na ra<Sua obloienih kmetov! — Tako toraj se obecuje tudi za Solo en prostor po miio-sti onega Kneiana, da ma bodo vsi bolj premoini meliki farani dolini zato peti vefiao hvaioi
Ali salo na stran! Pri tem zupocetji ima tudi krajni solski svet kaj govoriti in alednjic ima posebno ie c, kr. okrajai iolski svet se svojim pred-sednikom in okrajnim Sol. nadzornikom svojo mero-dajno besedo. Ni verjetno, da bi vsi ti za Solski na-predek vneti in razsvetljeni moije in gospodjo dali njeti se za ono slucajno cudno poimdbo, kakor riba za trnek ter porinili Solo tija v kneiki kot same nek-terim koriatolovcem na ljubo, kterim je Sola in njen oapredek deveta briga. T resnici je pa tem Ie za to, da bi vse vodotoke napeljali na svoje mtine inkrdme.
Ker Sole nic" ve6 kakor cerkve ne more imeti vsak pred svojim pragom, je jaano, da jo je treba p93t&vxti na taeem meata, da se kolikor mogo6o obi-lo otrok z njo oVoristi.
Zato ima pa ,Srodnja vaa« med Molci in Kne-to kakor navlaid atvarjeno lego. Tam jo tako rekoc siediSSe cele fare. Sola na tem mestu postavljena bi tola otrokom iz Tseh okolo ieieSih krajev narloiej pnstopna. Naj bi pa bil* na Kneii, morali bi aelski m rakovski otroci pogreiati dobroto Sole, ki so jo do sedaj de tudi a tezavo zarad time in mrata,-a ven-derle niivali.
,„ To oaje T pomialefc en davkopladevalec, ki za-vcsei dobroto Sole tadi drngim svoje vrste.
Politi6ni razgled*
Za velikonodnih praznikov mirovala je no* tranja politika, v katero pride pa zdaj zopet vet iivljenja, ko se je v sredo 5. t. m. zopet seSel drzavni zbor. V prvi seji je predloiila vlada predloge zastran pogodbe z Ogersko. Zbor-nica je potrdila preporne volitve devetih poslau-cev in razpravljala nekaj peticij (proSenj). Naj-vainejga je bila tista glede omejitve zenitbenih zglasnir. Zbornica se ni spuscala v razpravo te prosnje, temved je prestopila na dnevni red, kakor je to predlagal peticijski odsek, in sicer zato, ker ta stvar spada v podrocje dazelnih zborov, ker so razmere v raznih dezelah raz-Iifine,  in na te se mora postavodajalec ozirati.
j          Te dni je bil v GrabStajnu   na  KoroSkem
kmetski shod, ki je sklenil prositi deZelni zbor, da se osnuje dezelna zavarovalnica proti ujimi (Skodi) po to6i, pri kateri se mora vsak posestnik zavarovati. Tadi je sklenil sledeco re-solucijo: Ob5i kmetski shod naj se skli5e na Dnnaj, drzavni poslanci kmetskih ob6in naj osnujejo poseben kmetski klub. V vsaki kmetski obCini naj se napravijo sodi§La, ki sraejo raz-sojevati v pravdah do 1000 gold. Zmiajo naj se pristqjbe pri predaji^ poscstcv, na iito naj se naloLi poldrugi gold, varstv. carine od kvin-tala, osnujejo naj se kmetske zbornice ter raz-dolze kmetska posestva z izdajo Irzavnih obli-gacij.
Najvojvoda Albrecht prcgleduje zdaj voja-Stvo po Dalmaciji, kjer ga povsod navduSeno vzprcjemajo. Potem pojde v Hercegovino in Bosno, kjer se za sijajni njegov vzprejem do-lajo velikc pripravo. To potovanjc je velicega p>liti6nega pomena.
V Srbtji so bile te dni prvotne volitve, s katerimi pa vlada ni posebno zadovoljna. Pri-cakovala je ve6ega uspeha, dasi je proti opo-ziciji rabila vsa mogo6a, tudi nedcvoljena sred-stva. Obe stranki trdite, da je ve&na na njiho-ti strani.
G r § k i je 3. t. m. o 5. uri popoludne potekel das, ki so jej ga vclevlasti stavile, da se izrede, ali se hoLe udati njihovim 2eljam. A GrSka tega §e zdaj ni storiia. Prej se je govo-vorilo, da pojdejo zastopniki velevlastij, ako se Grska ne podvr/e ultimatumu, iz Aten ter da se umaknejo na parnike mejnarodnega brodovja. Vse to kaze, da velevlasti niso jedine Govori se, da sta ruski in italijanski zastopnik dobila pomirljivej§e instrukcije, avstrijski, nemSki in angleSki pa necejo odstopiti od ultimatuma. Fran-coski zastopnik pa posreduje v korist GrSki. Prav luhko, da naposled obvelja Grkom. Zq se siri vest, da bi bile velevlasti zadovoljne, ako je Francoska porok za to, da GrSka izvrSi, za kar se jc zavezals.
Kolera v okolici mesta Brindisi se dozdaj ne razSirja mocno, prej bi rekii, da pojema, a zadnje dni bolj vznetnirjajoce  veaci  prihajajo z
Po severno-ameriSkih vecjih mestih so se uprli delavei in ustavili so delo, pravijo da jih je 150.000. Zahtevajo saino osem ur dela na dan. V Novcm Ybrku jim je to ie obveljalo.
Domade in razne vesti
Mil. gosp, knez in nadikof goriSki bil je1 preteklo sredo na Sv. Gori radi kanoniiae vizitaeije< Pred slavolokom na cesti pri&akovala ga je duhovSdi-na z maloStevilnimi verniki, ki tam prebivajo. Med sprejemniki odlikoval se je gospod Kotnel pi. Sooe-b aoski, ki je doatojno pozdravil viSjega paatirja v veliko apodbubo navzo6ib.
Andrej Eomel pi. SodebransM, c. k. ma" jor v pokoji, aolkanaki rojak in slovenaki pisatelj, bil jo te dni v Gorici, kamor je bil priScl po opravkih se avojega aedanjega doma v Gradci, ter je obiakal tukajSnje svoje rojake. Ob&idovaH amo tolesno in dnsno cvrstost odiofiacga domoijaba, ki je z besedo in a peresora, z meSem in z dlanijo delal in dela za narod slovenaki, ta sreeo alavne Avatrije.
Studentovska kohinja. Barovali so v ta namen Viiicencijevi druibi c. g. vik, Stefan Valentin6i6 3 gl.; za sedem roiic, razprodanih v veseli velikonodni draibi g. Dekleve v Gorici 7 gld.; Matth. VI. 2—4 jeden gold.; mons. Joie MaruSi6 zopet prepuatil svoje dohodko izpraSevalne komisije za Ijudske Sole 2gU 50 kr.; spiritual ljnblj. bogoslovnice g. Flis 2 gl. 50 kr.; prof. Makuc v Bijelici 2 gl. 1.1, iz Re* 1 gl. — Bogpoverni stoserokratoo I Blagim clovokoljubom pri-poroca v datjne darove itndentovsko kuhinjo: odbor.
Pervega majnika dan so preteklo saboto pra-znovali dijaki viSe gimnazije in zgornje realke. Iz jednakega uzroka so imeli ponedeljek prosto nSenci deSke vadniee. Jntri pa napravijo gojenke tukajine-ga ucitdjis6a v spremstva vodstva Solskega in gg. profesorjev skupni izlet v preprijazni Rihenberg.
Slovenska fiitalnica v Gorici priredi v ne-deljo dne 9. maja ob 8. uri zvecer besedo z naaled-njim eporedomi   L ,N*rodn*",  uglaabil dr. B.
moja", uglasbil Kticken, poje zenski zbor b§ spre-inljevanjem na glasoviru. 3. 8Pro8nja", uglasbil A. Nedved, poje moSki zbor. 4. „Visoki C% Sa-loigra y jednom dejanji. 5. „Slavjankaa, uglasbil Sr. Carli, poje meSan zbor so spremljevanjem na glasoviru. 6. nT o m b o 1 a". — CitalaiSke besede so nayadno pray dobro obiskovane; nadejarao se, da tudi pri lej beaedi se snide mnogo obemstva posluSat lepo petje, ki se goji v tern narodnem zavodu, in igro, ki se gotovo dobro izvrii, kakor je u2e obicajno v goriSki fiitalnici. Tcr<J na svidenje.
Radodarni doneski za otroSki vrt in dekli-Sko Solo. Gospod y Tolminu, ki noce imenovan bifci, 5 gl.; I. I. y Kenfiah 2 gl.; Joief, PoljSak y Prvaejni 1 gl, 60 kr.; Bajeo Jozef v Kronborgu 2 gl. 80 kr.; vesela druzba y Gorici 3 gld.
Odbor droitva „Sloga" imel je 3. t. m. aejo, y kateri je pretresal gmotni stan otroSkega vrta in dekli&ke Sole. Oba zavoda sta y tem oziru povolj-na in odbor je izrazil zeljo, naj bi se goriSki Slovene! udelezevali v pray obilni mori naprav, za ka-tere rodoljubi mnogo zttujojo. Vrt in ioia sta dobro obiakovana, vender bi so lahko sprejelo So vefi otrok nego jib je do zdaj vpieanih, fclola premoni se k lotu najbrze v dvorazrednico in bo potrobna Se ena u6i-teljika mo5; zato se odbor uze zdaj priporoca pray toplo za nadaljno gmotno pomofi, Z dosedanjimi uspehi Sole iu vrta jo odbor zadovoljen. Odbor le je dalja posvotoval o bodoSih dopolnilnih mestnih yo-litvah in o zidanji narodnega doma y Gorici. Za prvo zadevo izvolil se jo odsek treh udov, ki se sme po-polniti z druStveniki po polrebi. V odsek za narodni dom izbral je odbor gospode; dr. Al. Bojea, A. m. | gf, Obizzija in And. Jegliica. Obcni zbor sklide se prej ko mogoee, vender ue pred koncora drzavnega zbora, Vse kazo da „Sloga* Se zivi, co tudi se za-vije vtfaaih y pluac puS&ivnikov in se zdi, kakor da bi je se bilo na svetu.
GoriSka ljudska posojilnica sprejema nicer hranilne vloge v vsakteri visokosti, vender obresti daje le od celih goldinarjov in ne tudi od krajcarjey. Nekateri druStveniki so prosili, naj se jim doleznina (dividends) vpiS© kct hranilna vloga. To se je zgo-dilo; ali So liocejo, da jim bodo tekle obresti, naj dodujo, kolikor manjka, da bodo coli goldinarji, ako ni»o VBled dividendiaega znoaka.
UBmiljeni bratje y Gorici nraznovali so 1., 2. in 3. t. m. stoletnico, odkar je njih bolniSnica pre* neiena s Placute v sedaoje prostore. DanaSnji po-pravljeni in razSirjeni proatori ao lastina goriSkega dezelnega zaloga za uboge, ki daje bolnilnSei vsako-letoo podporo 1800 gld. ter skrbi za ohranjenjo po* fllopja. Lota 1876 postala je bolniSnica javna in ima vsled tega dolznost sprejeti vtakterega boiuika, kolikor jej prostori dopuScajo, ob enem pa tudi pravioo, da zahteva odSkodnino za vBakega bolnika v doloSe-nih vsotah. Z bolnisnico zdruzeua jo tudi noriSnica, y katero se sprejemiijo nori s GoriSkega na dezelne stroSke, pa le s privotjenjem dezelnega odbora. Ome-njene tii dni bii je dovoljeo obematvu vhod v bol-niSnico v jako obilui men; obLinstvo se je dovoljeoja posiuzevalo in je pregledalo vse prostore v bolniSnici. glavnosti udelezili so se redovni predstojniki in to-variSi iz raznih krajev, mil. g. knezonadSkof, dezelni glavar in mnogo druge veljavne in odlicne gospode raznih stanov. HiSa bila je okraSena z zastavami, bratje so obiskovalcem vse razkazovali pred hiSo os-krbeli so bili en dan tudi vojaSko godbo.
Volitve v mestno stareSinstvo bodo letos vsaj toliko zanimive, kolikor y kaki mali obemi na dezeli. Ce tudi ee goriski meSoani le po malem vzbu-jajo is spanja, y katero jih je bila zazibala brez-skrbnoat zadnjih let, kaiejo vender, da niso Se po-polno otrpneli. Dotifini sestavki v ,So6i" so dobro ttplivali na zivce spe6ih in bede&h gospodov, in zdaj se opazuje uie sploino gibanje, ce tudi vecmom le v majkui meri. Naravno je, da Slovenoi pri tem ne driimo kriiem rok, de tudi se ne sitimo naprej; in ie smemo govoriti o uspehih. Kar bi 61ovek komaj Veroval, je ?ender resnicno, da namrefi z nami racu-najo in se za nas zanimajo, ie tudi nas javno nocejo prizaati. Da bi slovenski voiici kolikor mogoee bla-godejno uplivali na bodode dopolnilno volilve, izbral je odbor .Sloge* v svoji seji 3. t. m. poseben odsek treh udov, ki bo vodil voliino gibanje med Slovenoi in skuSai dati volitvam tako sm»:r, ki je mestnim koriatim najugodnejSa. Skrb za meScanov 6ast in me-sta gmotno biaginjo naj bi zdruiila vsa one voliloe, ki po kupcyi in raznovrstni odvisnoati niso prodani sebidnim tujeem in pohlepnim brezdomovincein, ki i&dejo lepih nasiovov, da bi se meScanom prikupiii.
Za knjiinico slov. brain, in podpornega dru-Stva se je te dni uakupilo mnogo novih knjig pcuL-nega in lepozmtnskega zeina. Naj se udje marljiyo posluiujejo ove knjiinice, kajti branje dobrih kojig mnogo pripomore v izomiko in duSevno ter tudi gmotno blagoatanje. Ob enem so naprosijo vsi pre6ostiti rodoljubi, da po mogofiosti podarijo iz svojih privatnih kojiinio katere sabavne ali pa pouLoe  knjige.   Uie
slu obernil do zavednih rodoljubov ali glas njegov ostal je brez vspeha. Upamo, da se lotos na boijSe oberne in da postane soasomv reshici knjiznica bral-nega in podporuega dru§t?a prava „1 j u d s k a k n j iI-nioau. Knjige se izposojujejo vsako nedeljo od 11-12 ure dopoldne.
0.  kr. kmetijsko dru§tvo javlja s tem, kakor lani, imena tistib trgovcev, kteri so do zdaj predlogili uzorce 2epla za priskavo, ter piiporofia sledefie prodajalce zmletoga Sepia, o kterih je prei-skava dokazala, da imajo zeplo prve vrste:
1.  Karolina Schloss (ulica Vogel);
2.  Ludovik Kobat (ulica Municipio).
Ysak kupeo naj zahteva poroStvo od proda-jalcev, da je ieplo enako, kakerSen je bil v preiskavo izroSeni uzorec, kteri bo je ohranil za slufiaj kake pritofcbe.
Ura v prvostolni cerkvi goriSki 2e dolgo ni bila na najboljSom glasu, ali tako trdovratna ko od Voliko nocl naprej ni bila le, da bipomnili. Prej je kazala y^asih prezgodaj, vfiasih propozuo, vender kazala je; a zdaj stoji, kakor konj, ko se noto ga-niti, in je kazala zadnje dni samo dvakrat na dan pray: ko je bilo 5 miuut coz poldan In 6 minut for, poluao6i, pa Se takrat ni sama povedala, kolika je ura, ampak svojo uro moral je v rokah imoti in na njo gledati, kdor je hotel doloclti, kedaj prvoatolua ura prav ka2e. To dni se je ta oMni etroj za toliko zbopal, da je Sel za 20 miuut naprej in da kage zdaj eel dan 25 minut 6m poldan, in celo noo" 25 minut &m polunogi. Pravijo, da ura se je ustavila od zalosti, ker se je dosedanji kanonik-zupnik odpo-yedal svoji SupniSki fasti (21. aprila), in da ne pojde ve6 prav, dokler ne dobi prvostolna oerkev novega zu>nika. Prihodnjost bo u6ila, koliko je na torn. Zadnje vocjo dolo odstopivlega iupnika v velikt cor-kvi so zunanja velika vrata pri vhodu v corkev, ki bolje pristojajo resnemu poslopju od prejlnje nizke Skatlje, skoz katero se je priSlo v corkev. Lota in tozuvo napotile so kanonika-^npnika, da je odlo^il svojo butaro. Naj bi se posreoilo prvostolnemu k4-pitelju gorilkemu izbrati takega zupnika, ki bi rodno opravljal vsa dela, kakor dobra uro, in ki bi ierodo-nira vornikoni bolje kuzal pot v nobesa nego kaSe Hodanja ura v zvoniku nofiuo in duevno «5aao.
Male vesti. Monsigaor Audroj P a v 1 o t i 6, pape^ov kamoruik in vodja define glubonomuioo v Gorici, je hudo bolanza bolozuijo v obigtih.—SI ana je padala protoklo dni po vsoiu GoriSkem. Po neka-tenh kraj ill ni ni$ Skoaovala ali le malo, po noka-torih posebno v Furlaniji pa inofiiio.—Rudolf Z a r 1 i, kancefist v Tolminu, imenovan je c. k. okrajni taj-nik na Kranjakom. Tolmin zgubi Onega najboljih in najpoStenejSih svojih moS. — U m r 1 jo y torek po-poludne nagle smrti Joief Peritz iz Slivnega na Kra-bu, lastnik gostilne nPri zvezdi" na trgu Sv. Antona v Gorici. — Vojalka kotmstja je potrdila nafirt za topni6arsko kosarno, katero namerava zidati go-riSko mesto ob mi r en ski oeati za 180.000 gld.—V torek predpoludne ob 9. uri bil je v Gorici majhen potres, katerega so mnogi opazili.— Dirke pre-teklo nedeljo niso bile tako moono obiskane ko ve-likono^Qi ponedeljeh, vender je bilo tudi zadnjii pre-cej zlvahno. — G. S i m z i g namestniStveoi tajnik v Trstu imenovan je okrajni glavar na Primorskem; g. C z e r m a k, okrojni komisar v Goi ici pa namestni-Stveni tajnik.
Za ceste v okrajnem glavarBtvu tolmiu-skem dovolil je driavoi zbor tudi letos znatne vsote. Za predelavo drzavne oeste na Ovinku med BoSinjem in Platarjem stavljenih je med stroSke teko6ega leta kot drugo odplacSilo 24.000 gld. Laosko leto je bilo dovoljenih 20.000 gld., ki se niso Se porabili; tako da je zdaj pripravljenega denara za Ovink 44.000 gld., ki se lahko porabi to leto. Za popravo in raz-Sirjenje skladovne ceste s Ciginja 6ez Most v Cerkno in dalje na Kratijsko ob Kopafiaici dovoljeno je za letos prvo odplacilo v znesku 5000 gld., ki se porabi yes, kakor tudi odplaLilo prihodujega leta, za oni kos ceate, ki je v tolminBkem sodnijskem okraji j potem pride na vrsto prihodnja leta oni kos, ki gre po cerkljanskem zemljiift. Za Bkladovno cesto ob Baft proti Petrovemu brdu in dalje v Zeleznike na Kranjsko dovoljeno; je prto odplacilo v znesku 8000 gld., iz desar sledi, da s tem delo ne bo Se koadauo in da bo treba Se nadaljnih odplacil. Ysega vkup dovoljeno je omenjeoim costam za letos 37.000, ozi-roma 57.000 goldinarjov. Za delo na Ovinku se v kratkem razpise javna draSba, ako se ni ze razpisala.
Steklega psa ubili so predveeranjom blizu to-varne za plin. Vceraj popoludao pa »e je na slo-vensko kmetijsko Solo priklatil pes, ki eicer ni bil Se stekel, ali se je jako oumno vedcl. Zaprli so ga in prijaviii mestni oblasti. Pai,.to na psel
Eazglas.   Ker se po obiimih dosedanjih po-
skuSnjah Se ni zadostno  dognalo,  ali je Skropljenje
z apnom popolnoma izdaten pripnmoiok  tudi zoper
trtno bolezen oidium, evetujo  podpisauo c. kr. kme-
l tijsko droStyo kmetovalcem, naj tudi leto*, kakor po
J jnavftdi iyepla^o #voje t^e, in 4* bpdo yedoli fosfo-
dje posestniki na dezeli, kam naj se obrnejo, da dobe* zanesljivo tacega zepla za 2eplanje trt, kakerSno se erne vestno priporofati kot popolnoma clsto in pra-yilno zmloto, sklenilo je drustvo izioditi kakor lansko loto v preiskavo vse tiste uzorce zepla, ktere bi mu v ta uamen podali trgovci iz Gorioe in od drugod. Potem ho6e po svojih listih ali na leak drug prime-ren nacin priporoCati tiste zaloge ali prodajalce zmle-tega zepla, o kterih bi preiskava pokizala, da imajo zeplo prve vrate.                                                         J
Vsak uzorec naj obsega vsaj en kilogram zepla; nekoliko se ga ohrani v druStvenem uradu za pri-merjanje v slu5aji kake pritoibe; ker bodo raorali prodajalci zagotoviti, da bodo dajali trtorejeem vedno tako «eplo, kakerSen jo v preiskavo izrooeni uzorec. lo so naznanja z dostavkom, da se bodo uzorci 8epla jprejemali od februarja do junija vsaoega leta. 0. kr kmetijsko druStvo y Gorici, dne 23. aprila 1888.
Vabilo k yeseUci, katero priredi ditalnioa na Grahovom 9, dne mnja t. 1. tofino ob 71/. url popoldno v dvoranig. Andreja Muroyooa so sledefiim programom: 1.) Zvezna. 2.) Govor. 8.) Popotnik, ugl. lh Ll!ar,a- 4') Weklamaoija. BDrazba». S. GregJA 5.) Mihova. 6.) Igra. wOproS«eni jetnik«. 7.) U bol, Pri voselici bo pel ..PodmelBki zbor", Vstopnina za neudo 20 kr. Dohodek se porabi za druStveno za-stavo. K obilni udolefttvi uljudno vabi            odbor.
«iuPVlnBkf m?"«U °Pi»ti so Bprihodnjim SoUk m lotom m I niim tudi ipodnja yojaSka realka v Pu^ji. Na mesto teh ustanovi so v Pulji viSji realni gimnazij z nemSkim kot udoim iozikom. Poticije In resolucije za narodne Sole dobife so § torn odgovor, kakerSnoga drSavni poelanci alio priCakovali.
„BlovenBka Matica" ? Ljubljani imola jo 28. aprila svoj 21. ob«ui zbor, pri katerera so bili voljoul k oitalim iledeci odborniki: S. Grogordi(5, dr. Poklu-kar, dr. Tav&r, A. Bai8, I. Hribar, Y% Kermayner. I. Muruik, dr. Dolenec, A, Kasprot in 3, Kersnik. Prof. dr. Jaglo izvoljon jo 6nettii ud. KoBti Kopitarjeve prenoeojo so z Dunaia y Ljubyano. Stritarjeva iloy. Btvona dola so niio kupila.
?6lovtk, y pogledu na njegoyo telo in dulo, b kratkim navodom, kako si utrditi in ohraniti zdrav-je.g Za Solo in dom. Soutavil Janko Lob an, ufil-*eU I**** («daji v Avborji. P. St. Daniel.) Ponatii iz „Umteljskega TovariSa" 1885[80 lata. Natiinil J. it. Milic y Ljubliani. 1886, 8, 54 str. Oona 45 kr., po poSti 50 kr. Knjiga ima tri dele; kratek opts dlo* veSkega teleia, duSesTovni pofietki, kako zdravje utrditi in ohraniti.
Zahvala-
Za izraSeno mi so^utje in za spremljanje zemelj-Bkih ostaokov nepozabljivega in predragega mi oSeta
ANTONA KOMAVLI-JA k vecnemu poSitku izjayljam spoStovanim gospodom And. Konjediou 2upanu, Ant. Ivancl6u, predsedniku kr. Sol.sveta, BoSidaru Kopci6 u, o.k.finan6ne strafe nad-zorniku y pokoji, ter 6. g. Mihaelu 0enci5-u, kot to-laSitelju v zadnjih trenotkih blagega pokojnika, naj-toplejSo zahvalo.
Deskla, 5. maja 1886.
JAKOB KOMAVLI, u6itelj.
¦i Zclodfcne bolczni BH
hitro in gotovo ozdravi
jeruzalemski balzam
edino in nepresegljivo zoloddno zdravilo*
Izbrati v raznih ielodfinih boleznih zdratilo, katero bi v resnici odgovarjalo samena, ni labkft fltvar dandanes, ko se prodajajo Tsakorratna taka cdravila.
Vefiji del onih kapljic, isliSkov itd itd., ki so oznanjajo in priporoiajo obiinstru t risoko letefiimi besedami, ni druzoga ko »revan>, pogosto le Slcodljiva.
Samo jeruzalemski balzam, oie davno znan po svoji priprosti scstavi in po oiivljajoSi svoji moCi na ielodSno iirce, si je pridobil prednost pred vsemi dra-gimi do zdaj sraanimi pomoCki, kar potrjuje njegova raaprodaja, ki Todno taste.                     ',.,.-,
Ta balzam, bogat krep5ajo6e mo& kmeSkega ra« barbara, korenike, ki je sploh enana po svojem p r e-bavnem uspehu, dajo gotOTO sredstto proti ielodcnim slabostim, izTirajoSim iz nerednega prebavljanja. Zato se priporoea, ko jesti ne d55i, proti neprijetni sapi, enjuBu. riganjn, zabasanjo, hemorojdalnim tezavam; pomaga tudi proti zlatenioi, glistam in boieznim v drobu.
Steklenica s podukom 80 kr. Glavna zaloga ? lekarni G. B. Pontoni v Gorici.
V TRSTU pri 0. B. Bovis, * KOBMINU pri A. Fraazoiti, v TOLMINU pri €. Paliaca.
Razpustno rni^o,
iznaief in iideluje '"
o. k. fcvinaki i*ttS*vnik ˇ avstro-ogerakii $«*«> ki ae $• izmtno sponeslo pri vaen zunaitfh hiban
OpetoTWO ofllikovano a {aataimi aprifovab, zanvalni-im piami in paznanji po amnakih zdravnikiU, krae-tij»kib-dr*ibah io zavodih ter po nwofotoviloUijo, ftStnikth. <W Pobhft M t Goriei pn: J. Crl»4#fo-
i33#
' jmfMn pjii.it!!"
ifPWWI'^'W"
mvutt^stTO i«t*T!j»Ynic« (Morjt$ di pieti), oftM^Qvlj^ne po>ofa Thumro tOwci, W9WU«» dtbodie4ne7.i;«iijat.l.i*eelajavna<lraiH(k^) nereSooih sisUt I. Setrt leU 1885, t. j. tfctth, ki so bile sa^fijene j»notrja. febraaria, in marca 1885.
Ra^Ulj: a LOVISONI.
Cudovite kapljice
To priprosto ia naravno zdravilo ja prava d*jbrodejoa pomoc in Di troba mno-gik bwtdA 4* bo dokaao niijiova cadoxita M9& Co ae le rabijo nekolifco dni, olajtajc in prel.erojo.praT kiuolu oajtrdovratuiie la-_ todoM buieati. Prav iavretno Vstrezaj6 *o-f par aeaorojde, aceti bokwoim m J«:rtk in na vratJel. proti craveanim boleznim inproti T flJatam, pri fanzkih wei^nii aajKeznoatib, loaar beli tok, bojaat, sopor bitjp area car dtftijo pokrarjaao kri. One no pregfajejo aamo omenjeujh bolezni, ampak nai obvanriejo tudi pred vaako bolaznijo.
Prodajeje ce t vseh glavalb lekarnieab na tveta ; a
natoobe teAoliuatvt pa edtnb t lekar-aki Griaipfolettt v
OorioJ, t frjtu ˇ Ifkarri C. Zanetti in O.B.Rovip ia
ˇlekarni All* Ma-donaa t Korminn.
' Ifoa atekleSca
St. 167(0. §. s.
slu&e n&teljfce HI. pla&lne verste qa dvojraz-rednici v Lokvajh.
SlnSba se qd& koj; proinje naj se vlo|ijo pri podpasanem. C. K? OKJtAJNI SOLSKI SVET V SE&ANI due 8. aprila 1886.
IPoSHja Izdeloyatel] popoitl v Skatljlcahl
Gosp-Gabriel Rccoli-iu, teka^ju v tju^jani
Ka zabteTanje potrjnteisr** tern Yas evet za ielo-dee, kojega deft so mi dobro znani,   * relikik aln&iih TSpeana rftbil proti boleinira r zelodca in zlati iilf. Ljubljana, meeee jannvar ltfoii
"   JDr. B*h7 «iref ^ttfct?,
c *. vla4at •wtmralaft.tB topriaa-eaaMetal »ow<«t»|—.
Uapdtaoat teg* inrrataega zdratila apritejejo tudi
w. dr. D; Agoetmv *v Camtioni Yite. dr. Goracacbi
35. Pardo — *l0Tefi triaSki .dnrtaikJ.         ««™n»«,
Joapisani pjolri^ef d» ima' ielodt^na esenea Ifab-
, fcanritega lekarj*.Pkfloli-ja hitre in pre&dne zdrarfrte
;moci. Z  lyo ozdrarelo je mnogo rjadi«bje in aoaedUe
S^aije; komaj prefrte'dae, da oe bikdo MiielkmenL
k» ftief'prosi za jedno tteklenieo ielodefoo-eeence, koift
imam redno nekoUko prip«Tljenib.          ^^^ «9»
aUp-kasoiuk. f
Po 15 kr. steklenico ptodaja t Goricf Iekarna pan-tonL t Tolinintt Paliaea, t KoUinu TrgaSFJ Qrt di*5i Ooaaaini, > Oradefi Pa^wBe h» ^S^'^ SK nomr jaeh ktkaruak ua TiroI*e»v ˇ T&, Irtri in
gjggaijgf^llMr^
8 tremi all Stirirai e^b&ml
Ponudbc sprejema ditalni^oi   invaj. V Gqwei, 7. paja 1886.
Naznanilo.
V lalofl podpisane laktarne dobiva m ksjiga:
Marija seja Kraljica
ALI
SMARNICE
Spisal
ittpafk4 r totkew Potok* Z doToljenjem Ljubljaoskega Kneaoikofijatra. 346 atr.
Obstg: Varila* moja lufi; raoja zrezda; moje aolnco; moja peaem; moje hvkre; moj rrt; moja jed; moj skit: moj bluer; moj* besedt; moje dreTo; moje voatfje; moje xrk*lo; meja aeatra; moj atudenee; moja notesta; moja podobft; aaoja pvetliea; moj prafan; moje oroijo; moje aidro; moja pribe-ialOen; moje prebivalUCc ; moja trdnjaya; moj toren; raojo zdrarilo; moja pot; moja iadodelnica; moja arodnica; moja mati; moja krone.; moja kraljica. — P r idejana je »v. maaa, moUtre, kotere naj ae z mainikom Tred opravljajo po vaaki tihi »r. majii, larretanake Htanije, raolitTe, k evetemu KeSnjemu Tolesu, k a?. Devici Muteri Mariji, k svetemo Jo-2efn, sa'vao potrobe, Utanije vseh avetoikor, molitro po li-tnnijah, molitev h kriianemu Jexuan, tri bo2je iednoati in sv. kriier pot,                         ^
Gem lotognjira /   anncam* je ta le: Veaano v pol usnji                       —gld. 90 kr.
„     vae y u»nji                         1 „   —   „
n       ,   n   9   a zluto obrazo   1 n   20   „ Po post! 10 kr. ve<5.   Kdor jih 12 skupno  na-ro&, dobi cno za namefiek.
Ttarina je dobro obravnaTana in prav koristnti; ker ima miLne ijzgl^de in dogodbe, priljubi bo knjig.i gotOTO vaakeau.
XCatplidlca. Bukvama v Ljnt>ljan6t atolni trg St. 6.

Objava. Jako vaziio za vsako drnzina!
Yelikansko zalogo jako aolidne torarne fdnix-srebmega blaga aem jako poeeni kupil in jedlni morem jako dobro patentotano
jedilno orodje iz fonix-srebra
prodajAti po slededib. zarea t>asHovitih cen.ih in sfcer poaamezne koae: '
6 no2eV z zan©      it reaili.....gld.   2.—
dpate»tovaaLL.- > «z foaix-arebra a krpno w     1.50 6 busiyntfi patentoTanih »yic iz funix*
arebra a krono..........„     1.50
6 masivnih patentovanih kavinih  iMtic a
krano iz ftnix-srebra   •   »......   —.65
6 finilk jaj«nth J^fa-........*   -.45
8 prekrasith flnth jajcnih kupic   .   .   .     n   —.6©
1 maslVMiaTratao&ajnocedilicezdrfalom    „    -/.,0
,   1 SjMflVlUi, zaJAttulkk za mleko .   .   .   ,    m   —.75
1         » zajemalka za jaho .... n     1.— 6 masiTnih podstatkov za noie ....    „     1.25
2 jakff lepa aTeteika za na mizo . . . n 1.— ! ' „ « prezentoTalna taw .... „ 1^8 1 fiaa cakarniea ia popamipa     .   .   .   .     „   —.40
46koaoT,                                           Vknp gld. 13.30
To jedilao orodje rkupe 49 kosoy, najedenkxtt na* ToSeno, dam samQ za, gld. 10.
1 to patentoTano f 3 h i x-arebro je najboljze p o n a-redba ar e bra, ostane Tjedtio belo, kakor praro ; sr«bro, m ga ae loti zeleni Tolk, kakor drngA kOTta, . ia je tedaj zdravja jako ngodno, za{ojrej se raora pri^ I poroeati vaakej drozini,- l&atnikom gostiln in kavard. 1        Za dokajf, da je moja objara re«1na resnjca, aare-
- tern ae javaet da neugajajof» bl*eo takoj nazaj vzamera [i fcLdenar paTrnem. Vsakdo ttdajlallkttaafakrbi n«o«. Posada ae hitro profi poatnttmu ponelia.
Mv, Universfrl-Export-Barean, & Low, Wiem &> RAssflaw 2.
AL0J2IJ BADE1
aveear v Goripifna Travniku prodaja
vogSeno platno za altarje,
1 ki je prevleoeno s ptaviai budelnim voskom,
kakor zahtevajo ceikvene doloLbe. Blago pri-
I afoo in dobro; ceua prav i>nska.
b^Satfl^SSiS^
iaAjAafta^SUSE
Gotpoj
Karolki Sohloss, %
pi-oc^iulKi Je^tvil,           91
Via VogiM, h. it 2 v Ooriol.          T§\
Ma  posebno Vaao proinjo  Yam potrjajem, da fjA
Roba za oblaiila
samo iz trpeine oTiJe volne, za moza nrednje velikoBti 310 netm   za gld.    4.96 kr. iz dobre orcie volne;
.. -*i«    (n     n     9.—   „  i* boljSe oveje rolne;
za ceio    I         ^   io.-   „  iz fino ovfcje vo'ne;
obleko In „ 12.40 „ iz najflnijo ovcje rolno Popotni pledi po gld. 4, 5, 8 in do gld. 12.-Jako Him. oblu6iIa, hlm'e, zgornjo siiknjc, robo za fluknjo in doino platte, tffl, loden, konii«no HUkno, g*be-naato flukno, soviot, tkanko (trfko), polsukno, tkanine za biljardu, pervijen in teak in pripotoia
—~-"l|t     If li IkU* W A W t\ Ji""*"
tvomiako akladtiado v Bmu.
Ogledki ftanko. Oglednu kartt za krojafie ne-fmnknvano, flazpofillja »e proti poAlnamu povieyu ie/. gld. 10-  franko.
Imam vtdno skladiiio aukna v vrttdnoati 150.000
?;ld. a. v. in je ob aebi razumtjivo, da pri mcji avetOvnl rgortnt oatajejo oatonki v dolgcati od I do 6 metror; zategadel sem priworan take oatanko za jako zntzaiio eeno oddajati. — Od tsh ae ogleukl ne mo^^jo razpoiflila^* Pro(' temu B0 nedopadajo^i oatanki za-meujaio ali pa ae novel pofttjejo uazaj[. (Opozafrjam, da druge Stmv. pad blo^o zamenjujejo, morebiti a tla-bejim blagQm, a denara ne povra^ajo.)
Zaroljo ponarf^aoja po nezmoanih ali vara> jocih firmaii aem primoran inaerate opustiti in zato pro-aim, najae p. t. nurofpvalci spominfaj|o moje ZtfOt-*XJlve Sirme in tne -poiaatijo s avojim cotijenim nero* cevanjem, katero raelej zvraim najtooneje.
Dapianje aa nemSkj, 2eii(i, madjaraki, poljski, la* >ki in franeoeki.
Mnogo prihrani,
kdor knpi obleko v
mmm iqiaciji mmm
ki je najveija v Gerici
v kateri se dobi rsak 5as na veliko izbiro narejena obleka. po naalednjik cenab:
Sifob pazskdutb oblih & mto oi t fa 30 |L
»            »         »       n   JKltt        n   6   »   IS   »
»           »         n        »   Qtftit        »   •   n   16  9
aktji , pk|rit   > 8 . 3d »
a      »            »   »   »   W   a
Vrfau tega bogata zaloga vsakovrstoe robe ie raznib tovaren po narofiilu TsJed mere, ki se iz-vrii to&to ia hitro. Uzorei na aabtevo brec* pla«no in prosti poStnine.
Novo dosli dolmaoi iwjnovcj^ega kroja od 8 do 50 gl. za gospe. Saki za goepe od 4 do 15 gld.
Tekocina zlata
za pozlaieranje i popravljanja okTiror i predmeio? * lesa, kwi, poroelana i atekla; /a pasrebreranje Tsakorif.2 pred-metQT a kevi. Yaak WoTek more z naJTecjo labkoto Taak predmet pozlatiU ali posrebriti.
Cena stekTeniei zlafa ali srebra 1 fi. a poatnim pon-zetjem   ali  za naprej  poslani  deaar  (tudi  t piaemakih markab) pri
Leopolda Ejwtdnu v Brnti (Moravsko).
Teko6ina srebra
^^^j^^,^Y^i^mm-^^m>^^
Wivr'