GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA LETO VI. ŠTEVILKA 46 NOVEMBER 1978 krajevni samoprispevek rodi sadove Asfaltiranje cest V letu 1976 je bil v krajevni skupnosti Drenov grič—Lesno brdo J« .u0van sa">oprispevek za rekonstrukcijo in asfaltiranje kra-«.u cest- Vlsina samoprispevka je bila določena na 1,5% od osebnih dohodkov. a<~ Rr°gramom, sprejetim z referendumom, smo predvideli etapno šehn an'e vseh važnejših cest v krajevni skupnosti. Kot prva etapa je X^Predvidena obnova in asfaltiranje ceste, ki se odcepi od magi-etrv e ceste Ljubljana—Vrhnika pri gostilni Kavčič in poteka skozi riv ^ n n°V grič ter Pro,i Horjulu. Ta cesta je zelo obremenjena, ker jo šte-,ruD ™ot°rizirani turisti in nedeljski izletniki uporabljajo kot obvoznico u k?-0*5 zbrali sredstva za asfaltiranje še teh dveh cest. Ti dve cesti sta. 5) m« v programu predvideni za asfaltiranje v tretji fazi, zato so prizadeti *. ^a)ani zbrali skoraj vsa potrebna sredstva in tako sta asfaltirani tudi ti 51 ^e cesti. 1q| samoprispevkom se bodo sredstva zbirala še do polovice leta nrf1.Iz teh sredstev bomo odplačevali anuitete za najeti kredit, z usiankom pa upamo da bomo |ahko ob pomoči širše družbene skup-™pTI nadaljevali z uresničevanjem našega programa in postopoma asfaltirali vse važnejše ceste v KS. aouon anl smo'da Domo v primeru potrebe vsi enotni in izgla-Podaljšanje samoprispevka, kajti že Iz sedanje akcije vidl-8 skupno akcijo in sodelovanjem vseh občanov lahko "ogo storimo za izboljšanje življenjskih pogojev vseh nas. J. T. OB DNEVU REPUBLIKE V teh dneh se povsod po naši domovini spominjamo na pomembni dogodek, na dan, katerega v zgodovini jugoslovanskih narodov ne bomo nikoli pozabili. 35 let je minilo od takrat, 35 let neprestanih bojev za uresničitev načel, ki so bila zapisana sredi vojne vihre, 34 let ustvarjalnega, revolucionarnega dela. Republika je iz leta v leto bogatejša, vedno bolj se uresničujejo svetli cilji revolucije: Delu čast in oblast! Preselimo se za trenutek v leto 1943, zamislimo si 29. november v mestecu Jajcu v socialistični republiki Bosni. Takrat so odposlanci vseh republik na II. zasedanju AVNOJ v noči 29. na 30. november sprejeli zgodovinske odločitve. Jugoslavija je postala zvezna republika. To je bil začetek novega svetlejšega obdobja, začetek naše prihodnosti, ki jo oblikujemo mi sami kot delovni ljudje in občani. Po tem zgodovinskem dogodku so bili uspehi narodnoosvobodilnega boja vedno večji in ugled nove Jugoslavije je zaradi njenih uspehov vedno bolj rasel. Na poti ustvarjanja pa smo naleteli na razne poskuse, da bi razredni sovražnik, tako znotraj kot zunaj, hotel razbiti naša prizadevanja za dosego cilja. ZKJ in tov. Tito sta bila vseskozi vodnik naše notranje in zunanje politike in pobudnik uvedbe delavskega samoupravljanja v naši družbi. Prav uvedba delavskega samoupravljanja je prizadevanja za napredek in razvoj družbe še pospešila. Delavec si je tako začel sam rezati svoj kos kruha. To mu je dajalo dovolj energije, da je življenje okrog sebe še dopolnjeval in izboljševal, tako da imamo danes že močno ekonomsko osnovo za večji in boljši družbeni in osebni standard. Za uresničevanje novih idej in ciljev pa niso dovolj le želje spremeniti obstoječe stanje, do katerega smo velikokrat kritično razpoloženi. Za to so potrebni programi in sposobnost za akcijo. To pomeni, moramo te- in trenutnosti, roka, ki spremeni današnji svet svetlobe in zelenila sončnosti v vsej svoji rasti in nasmeh v nas v eno samo sivo večnost brez cest in vodnjakov, brez luž in rož, brez ljubezni. Tudi ta roka je od nekoga izmed nas. Človeka! Po vojni je zrasla nova, mlada generacija. Za strahote vojne ve le iz knjig, časopisov in pripovedovanj. Ne moremo verjeti, da še obstaja sovraštvo, ki preganja svobodomiselne ljudi, sovraštvo, Za praznik republike 29. november čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom in vam želimo še veliko delovnih uspehov. Skupščina občine Družbenopolitične organizacije Samoupravne interesne skupnosti Naš časopis meljito in jasno vedeti, kaj hočemo in kdo lahko akcijo vodi. Za izpolnjevanje te funkcije so potrebne zavestno organizirane politične sile. Kvalitetno delo političnih organizacij mora v vsakem trenutku krepiti samoupravljanje in njegovo ustvarjalno moč. Zavedati se moramo, da je človeški razum bil vedno v mejah njegove moči. Tisto, kar človek naredi, lahko ustavi če že ne uniči. Svoje delo lahko popravlja in izboljšuje. Toda, kakor se pri otroku dobre lastnosti pomešajo s slabimi, ki so plod nas, tako tudi človeško dejanje dobi prizvok zle nujnosti. Kdo od nas še ni govoril o atomski bombi? Toda nihče od nas še ni občutil strahote in doživel tistega, kar je bilo samo enkrat spočeto, samo enkrat rojeno in zaživeto. Roka, ki ustavi trenutek v vsej svoji majhnosti Ob jubileju, 35. obletnici AVNOJ vabimo vse občane na osrednjo občinsko proslavo v počastitev dneva republike Proslava bo 24. novembra ob 19. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki Družbenopolitične organizacije ki lahko tudi mori in za sabo pušča temačno sled mrtvila in razdejanja. Naša družbena ureditev daje vsakemu posamezniku možnost, ne samo to, od posameznika celo želi, da pomaga z vsemi svojimi močmi graditi naš jutri Živimo v času in prostoru, ko se vsak posameznik zaveda pomembnosti trenutka, pomembnosti odločitev, ki jih sprejema, kajti ve, da bodo posledice neodgovornih in nepremišljenih odločitev nosil sam in ne neka družba, kajti ni družbe brez posameznika in obratno. Tudi v naši družbenopolitični skupnosti so bili napravljeni brez dvoma pomembni uspehi in velik napredek na celotnem področju. Nova ustava, zakon o združenem delu, sklepi kongresov ZK in sklepi kongresov drugih DPO pa tudi bogata mednarodna dejavnost Jugoslavije pod vodstvom tov. Tita, najbolj zgovorno pričajo o tem, kako močno so v naših srcih zaisidrani republika, Tito, revolucija in sreča. Ponosni in srečni smo ob doseženih uspehih ter trdno odločeni, da v sredinah, kjer delamo in živimo še učinkoviteje razvijamo in utrjujemo največje pridobitve revolucionarnega boja: samoupravljanje, bratstvo in enotnost ter enakost — pogoje za človekovo srečo. JOŽE SOJER ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< BAZŠIRjena seja izvršnega odbora predsedstva ok szdl ob pripravah na volitve ŽE OPRAVLJENE PRVE AKTIVNOSTI o Priprava na volitve so bila osrednja tema šeste razširjene seje izvršnega odbora predsedstva OK SZDL, M so se je udeležili tudi predsedniki krajevnih konferenc. Obravnavali so tudi predlog o oblikovanju, merilih In številu članov OK SZDL, finančni načrt OK SZDL za leto 1978 In osnutek načrta za prihodnje leto, zahtevo vrhniških kmetov, da se na Vrhniki organizira obrat za kooperacijo gozdnega gospodarstva Ljubljana ter skupno porabo v letu 1978 in 1979-80 za SIS s področja zdravstvenega varstva. Priprave na volitve so v polnem teku. Že pred tremi meseci so se začele družbenopolitične priprave na volitve v KS, ki morajo biti končane do konca letošnjega leta. Krajevne skupnosti morajo sprejeti nove statute ali dopolniti obstoječe, oblikovati krajevne skupščine, ki bodo delegatsko sestavljene in vanje izvoliti delegate. Ko bodo v KS oblikovane nove delegatsko sestavljene skupščine, se morajo konstituirati, izvoliti predsednika in podpredsednika, svet KS, odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, poravnalni svet, svet potrošnikov in po potrebi tudi druge organe ter čimpreje začeti z delom. Sedaj pa so stekle tudi priprave za oblikovanje in volitve v krajevne konference socialistične zveze. Iz razprave je bilo razvidno, da so že opravljene prve aktivnosti. Za oblikovanje krajevnih konferenc pa je potrebno pripraviti ustrezne sklepe o oblikovanju, merilih in številu članov in to po približno enakem vzorcu, kot je pripravljen predlog za novo sestavo občinske konference, ki bo konstituirana konec marca ali v začetku aprila prihodnjega leta. Oblikovan je tudi predlog sklepa, da bi v sedmih KS sestavljali krajevno konferenco SZDL vsi delovni ljudje in občani. Gre za naše najmanjše KS. Člani IO, predsedniki krajevnih konferenc in za posamezne KK SZDL zadolženi člani predsedstva OK SZDL, ki jih je zadolžilo predsedstvo morajo takoj pregledati kako potekajo priprave tako za oblikovanje skupščin KS kot za sestavo novih krajevnih konferenc SZDL in njihovih organov in nuditi pomoč ter vplivati, da bodo izvršni odbori sestavljeni po frontnem principu. Da bodo v njih poleg delegatov SZDL tudi delegati ZKJ, sindikata, ZZB NOV, ZSMS in družbenih organizacij in društev. P. F. Volitve v SZDL — naloga vseh nas Za nami so kongresi, ki so pomenili delovni in akcijski dogovor naših družbenopolitičnih organizacij, sedaj pa smo pričeli še z volilnimi konferencami Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Začela se je izredno pomembna družbenopolitična akcija — volitve v krajevne konference in občinsko konferenco SZDL, ki bo potekala vse do začetka prihodnjega leta. Volitve delegatov v nove konference SZDL pomenijo široko izvedeno aktivnost vseh delovnih ljudi in občanov ter vseh njihovih organiziranih socialističnih sil, še zlasti vseh družbenopolitičnih organizacij z ZK na čelu. Vsi se moramo zavedati, da je pomembno, kako bomo volilno aktivnost usmerjali in s katerimi nalogami jo bomo povezovali. Zavedati se moramo, da se ne sme dogajati, da bi jo krčili in zoževali samo na volilne postopke, rokovnik in pravila. Ni cilj samo ta, dm pridemo do novih kadrovskih rešitev v celotni organiziranosti socialistične zveze. Naloge, kijih imamo ob volitvah, moramo izkoristiti za še širšo mobilizacijo ljudi do samoupravnih, ekonomskih, socialnih, političnih, kulturnih in drugih pomembnih vprašanj, s katerimi se delovni človek in občan srečujeta. Seveda pa morajo biti v tem procesu prisotni in aktivni vsi družbenopolitični dejavniki, vse družbenopolitične organizacije in sicer že sedaj na samem začetku. Večkrat slišimo pripombe, da mora biti SZDL odzivnejša na življenjske probleme in vprašanja, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem delu, na vprašanja, ki ljudi težijo, da o njih govorijo, niso pa vključeni v organizirano izmenjavo mnenj in v pomoč pri iskanju najboljših in konkretnih rešitev. Sedaj je torej priložnost in celo dolžnost vseh nas, da ob evidentiranju in kandidiranju vodilnih funkcij posvečamo vso skrb ustreznim kadrovskim rešitvam za predsednike svetov, koordinacijskih odborov, sekcij, ki morajo tako kot konference SZDL odražati frontni sestav. Na te funkcije moramo torej kadrovati ljudi, ki bodo delovni in sposobni samostojno in samoiniciativno voditi in usmerjati družbenopolitično aktivnost teh organov. Kajti zavedati se moramo, da mnogokrat eden ali dva človeka na vodilnem položaju ne zmoreta vsega dela, pa naj bo to na krajevnem ali občinskem nivoju. Ravno'sedaj ne smemo biti pasivni, poskušati je treba »tiho« kntizets ko strast spremeniti v aktiven, kreativen in pošten odnos. Če na tem področju ne bomo napredovali, bomo zaostajali na celotnem področju uveljavljanja neposrednih demokratičnih oblik družbenega delovanja in vpliva. P. F. naš Časopis NOVEMBEjDA po 9. kongresu zveze sindikatov slovenije Krepitev delovanja V letošnjem lotu so člani sindikata analizirali uspehe svojega delovanja, hkrati pa pripravljali načrte za prihodnje delo. Konec oktobra je bil v Mariboru 9. kongres ZSS, na katerem je organizacija sindikata napravila obračun zadnjih štirih let, obenem pa začrtata smeri svoje nadaljnje akcije. Po kritični analizi razmer, ki je bila opravljena v občinski organizaciji sindikata ter v osnovnih organizacijah, je bila dogovorjena in potrjena nadaljnja temeljna usmeritev. Preverili in poglobili smo že dosežene uspehe pri utrjevanju sodelovanja med sindikatom in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Tu naj omenim predvsem Zvezo komunistov kot avantgardo delavskega razreda ter SZDL, kjer se najbolj konkretno sodelovanje vidi v krajevnih skupnostih. Ugotavljamo, da je temeljno vprašanje uspešnosti Zveze sindikatov v učinkovitosti osnovne organizacije Zveze sindikatov. To vprašanje je prevladalo že na 8. kongresu ZSS in ni danes nič manj aktualno, prav tako, kot je pomembno za vsako drugo družbenopolitično organizacijo. Na Vrhniki imajo 4700 članov sindikata v 46 osnovnih organizacijah. Ob dobri aktivnosti osnovne organizacije bi marsikatero nalogo bolje in hitreje opravili, kot nam to uspeva sedaj. Da bomo povečali uspešnost osnovnih organizacij Zveze sindikatov bomo še naprej krepili vlogo sindikalnih skupin, ki naj povečajo množičnost in demokratično možnost izražanja interesov delavcev ter odgovornost izvršnih V počastitev kongresa smo na Vrhniki pripravili kulturno manifestacijo — nastop sindikalnih pevskih zborov LIKO Borovnica in LIKO Verd ter pevski zbor IUV Vrhnika, sodelovala pa je tudi dramska skupina ZKO. Slavnostni govornik je bil sekretar občinskega komiteja ZKS Jože Sojer. odborov osnovnih organizacij Zveze sindikatov, ki morajo postati vodstva osnovne organizacije in prvo srečanje posamičnih in skupnih interesov, njihov usklajevalec in zaganjač za akcijo, ki je družbeno potrebna. Da je temu res tako, naj povzamem tudi odlomek iz govora predsednika RS Zveze sindikatov Slovenije, tovariša Vinka Hafnerja, ki ga je imel ob koncu 9. kongresa ZSS v Mariboru: »Prva je krepitev samostojnosti in učinkovitosti osnovne organizacije sindikata v temeljni organizaciji združenega dela In delovnih skupnostih tam, kjer se največ In zmeraj več odloča o življenjskem položaju delavca. Temu morajo biti podrejene prav vse oblike organiziranosti v Zvezi sindikatov od osnovne organizacije do zveznega sveta. Temu moramo tudi podrediti različne oblike svojega delovanja.« Sedaj je pomembno, koliko smo sposobni, da dobro zastavljeno usmeritev in sklepe kongresa dejansko uresničimo v življenju. SP Iz dela ZRVS STRELJANJE Z MALOKALIBRSKIMI PUŠKAMI V mesecu oktobru smo izvedli tudi orientacijski pohod in streljanje za vse člane ZRVS obveznike. Udelžba je bila zadovoljiva. Tudi rezultati streljanja so bili odlični. Streljanje se je izvedlo z MK puškami, katere nam je dala na razpolago strelska družina. ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE V mesecu oktobru smo izvedli občinsko taktično orientacijsko tekmovanje s streljanjem. Tekmovanje je odlično uspelo z ozirom na lepo vreme in udeležbo. Letos smo prvič tekmovali za prehodni pokai. Vsaka KO ZRVS je na to tekmovanje poslala svoje ekipe s tremi člani. Na ogled tega tekmovanja smo povabili vse predsednike in tajnike KO ZRVS, ter predstavnike TO, LO in PM. Po končanem tekmovanju je bilo tovariško srečanje s prigrizkom na žaru in kozarcem vina. V prijetnem razpoloženju in pogovoru o nadaljnjem delu v ZRVS smo podelili praktična darila trem najboljšim ekipam. Pokrovitelj tekmovanja je bila OK ZRVS in KO ZRVS Borovnica, ki je pripravila praktična darila (stole). To tekmovanje je bilo izvedeno na Pokojišču t.j. na območju KO ZRVS Borovnica. Člani ekip so pokazali veliko praktičnega znanja na terenu. ZLATA KOLAJNA NA ODPRTEM PRVENSTVU LAO Udeležili smo se tudi odprtega prvenstva LAO v streljanju. Z rezultati naše ekipe smo zelo zadovoljni in ponosni, saj je naš član mlajši oficir Gutnik Franc dosegel prvo mesto v streljanju s pištolo in zato prejel zlato kolajno. Tudi četrto mesto v streljanju s pištolo je zasedel naš član mlajši oficir Grom Franc in peto mesto mlajši oficir Sajevic Anton. Vsekakor je to pohvale vredno. Oba ki sta streljala za ekipo ZRVS bo OK ZRVES nagradila in jima dala priznanja. FRANCI KRAJNC Ob dnevu mrtvih je bila na Drči žalna komemoracija v počastitev padlih v narodnoosvobodilni vojni in žrtev nasilja domačih ozdajalcev. Na grobnico je položila venec tudi delegacija družbenopolitičnih organizacij In občinske skupščine. 27. oktobra smo sm\ grobnici padlih oorce'lbj Drči poslovili od prw&\ \ nosilca spomenice 19^\ komunista Leskovec Jak p Pokojni je izšel iz družine in moral še zetoj* od doma, da sije zasluži*9 vsakdanji kruh. Leta tS,*Vl, je izučil kovaške obrti, jipl je pri različnih de/ocfaJMl, do vstopa v služenje i d škega roka. Po odslul\m vojaškega roka se je za/^ v Opekarni Jelovšek na' niki, kjer je delal vsi vstopa v partizane. Ta/jI začetku okupacije je pm Če najdeva kakšno porcijo, nama tudi čaja ne bo manjkalo- ™ o sva na ogenj dovolj polen, da dalj časa ne bo treba prilagati i^j pravila tja. Res sva prekopala precej snega a ne brez uspe^ ^ sva nekaj preliknjane posode in le dvolitrski pločevinasti lahko uporabila za kuho. Kar tri luknje je imel. Zabila sva jih z'£Sn čepi, v loncu natopila snega in si skuhala malinovega čaja. "e t seveda brez sladkorja, a pogrela sva se. Tudi želodec ni bil ^Sla žalostno prazen in bolje sva se počutila. Tako sva potem i^ki dežurala pri ognju, da nebi ugasnil in vsake toliko časa topila*01' si kuhala čaj. V staro taborišče PADEŠKE ČETE sva se podala še mislim, da tretji dan najinega samevanja pod Kamni«1 Spet se Je MIRO spomnil, da so kuharji pri kuhinji tabori^.0r bližnjo dolinko, odmetavali velike goveje kosti. Tiste v«"an lovske, na katerih so prej obrali meso. Za lonec so bile P[('ec in so jih zavrgli. Midva sva jih po tolikem času našla. ^Vn linko sva prerila po dolgem in počez, iskanje v sneg"61 težko, a sva le uspela. Kosti so bile zmrznjene in bogv*™' gozdnih živali jih Je že glodalo. Najlepše sva odbrala, jih J"*' njem razbila in skuhala. Juha je bila močna, za prst ma# 1 je nabralo na vrhu. Kar dobra je bila in ko bi bilo še mal"^ bila celo odlična. >J (NADALJEVANJE PRlHVj - Jakob Leskove* Ambrož Dan je že bil, ko sva prispela na košenice pod vasjo PADEŽ. Kar naprej sva pogledovala na uro. Bližala se je že deseti, času napovedane javke, pred seboj sva pa imela še dobršen del poti, ki jo je bilo zaradi velikega snega in utrujenosti težko premagovati. Nekako ob 11.30 uri sva prispela na dogovorjeno mesto, a zveze ni bilo. Še vedno je močno snežilo. V snegu so se komaj še poznale neke sledi, nekdo se je tam prestopal in hodil. Očitno so bile to sledi kurirja, ki naju je na dogovorjeni javki čakal, a sva prišla prepozno. Snežni metež je zakrit še tiste skromne sledi, ki sva Jih sprva opazila in tako nisva vedela kam se obrniti, da bi prispela v svojo novo enoto TV17. Sprijazniti sva se morala z ugotovitvijo, da sva Javko zamudila in ni nama preostalo drugega, kot da na dovoljenem mestu pričakava naslednjo, ki bo čez štiri dni. Zavedla sva se težkega položaja v visokem snegu, brez potrebne opreme in hrane, do kraja obnemogla in utrujena, vendar nalogo komisarja JOKLA sva morala izvršiti. Poiskala sva primeren prostor pod košato smreko, pod njo za silo očistila sneg, nalomila smrekovih vejic in si uredila zasilno ležišče. Z zadnjo vžigalico, ki sva jo še imela sva si pripravila ogenj, polegla, se pokrila z edino tanko italijansko vojaško odejo in kmalu globoko zaspala. Dolg je bil ta najin spanec in preutrujena se kar nisva mogla prebuditi. Pozno popoldan je že moralo biti, ko sva vsa premrzla in krmežljava le pogledala izpod odeje. Ogenj, ki sva ga ob prihodu na hitro pripravila je kar potonil v globokem snegu, še pepel je bil ves mrzel in moker. Vžigalice nisva imela nobene več, mrzlo pa je bilo tako, da sva trepetala kot šibi na vodi. Zobje so šklepetali, da se jih ni dalo ustaviti in za nameček sva bila še pošteno lačna. Kar naprej je še snežilo in debeli kosmi snežnik so se kar vsipali med smreke. Razmišljala sva, kaj storiti. V takem položaju je težko najti pravilno odločitev. Da bi sama iskala kurirsko karaulo v tako velikem gozdu in visokem snegu, bi bil pravi nesmisel, saj nisva niti približno vedela, kje spi. Počakati je bilo treba na naslednjo javko in nekako preživeti. Domislil sem se, da le nekako obnoviva ogenj. Lotila sva se dela, čeprav v uspeh nisva niti sama prav dobro verjela. Na srečo sem imel v svoji skromni opremi tudi žepni nož, kr-tačko za zobe, kdove pri kateri rekviziciji in kje sem jo staknil, in vžigalnik. Da, pravi vžigalnik z dobro polovico kresilnega kamenčka, ki pa je bil suh, saj že mesece ni vsrkal niti kapljice bencina. S temi skromnimi sredstvi sva pričela pripravljati ogenj. Zobna krtačka mi je dotedaj služila za vsa mogoča opravila, samo za tisto ne, čemur Je pravzaprav namenjena. Tudi orožje, municijo sem že čistil z njo, a tako koristna ni bila še nikoli. Na njenem celuloidnem ročaju sem z nožem nastrugal nekakšno iverje, v držalo izdolbel luknjico in vanju vtaknil preostanek kresilnega kamenčka. Na bližnjih smrekah sva nabrala dober šop suhih vejic, jih tanko nacepila, ter pripravila še drug material za prvo tlenje. In potem sem z žepnim nožem počasi in previdno praskal po kresilnem kamenčku, da so iskre padale v nastrgane ostruške in pripravljeno metivo. Veliko isker je padlo na ta kupček in končno se Je pokadilo. Še malo rahlega pihanja in pokazal se je plamen. Sprva ves nebogljen, a je le zagorelo. S spretnim prilaganjem pripravljenega drobirja se je plamenček večal in ogenj sva obnovila. Spet je postalo nekako toplo in vsa srečna sva se počutila. Nadaljnja skrb za ogenj ni bila težka. Dežurala sva, skrbno nabirala primerno dračje in drva in kar naprej kurila. Zdaj sva vedela, da bova morala pri ognju preživeti kar štiri dni, zato sva si bolje uredila tudi najin zasilni biva*. Z rokami in vejami sva raz-grebla sneg okoli ognjišča, nabrala novih smrekovih vejic, jih pri ognju osušila in si izboljšala ležišče. Dolge so bile že začetne ure, kaj šele noči in dnevi do naslednje javke. Na srečo do najinega bivaka ni bilo nobenih sledi in kar varna sva se počutila. V takem snegu naju res ne bo nihče iskal, vsako večjo hajko pa bi pravočasno opazila. Da bi imela le še kaj za pod zob. Lakota je huda stvar. Ko bi bilo vsaj malo čaja. Tega bi si lahko pripravila, a nisva imela nobene porcije, le vsak svojo žlico iap ikir ,iov POPRAVEK V prejšnji številki nam je zagodel tiskarski škrat v podlistku Kurirji in vezisti. Priimek padlega komandirja doma iz Padeža se pravilno glasi VIDMAR In ne Vladimir. Intihar Jože-Matiček fotografiran pozimi 1944. leta, ko je bil komandir TV 13 na Kočevskem. »Mirška kolona« je bila znan partizanski prehod pod železniško progo med Verdom I«? vim mostom. Tu so običajno prehajale večje partizanske enote med njimi tudi II. grupa o° tovim mostom. Tu so običajno prehajale večje partizanske < komandantom Stanetom Rozmanom v juniju 1942. leta. .grupa< ^DVSMBER 1978 NAŠ ČASOPIS AKCIJA MLADIH »•amen tega prispevka ni grajanje mladih, ampak obveščanje in s tem pridobivanje mladih, da se vključijo v našo dejavnost Ker mladi Vrhničani radi go-0 tem> da na Vrhniki ni *P«ve, razvedrila in aktivno-Uu*katerih bi lahko sodelo-aC tudi oni- smo se odločili, /£Preko Našega časopisa po-o(~*™o o akcijah, ki smo jih ,jfedll ali jih imamo v planu. 9rfda se vsega ne bo dalo K8?«.tollko Pa <«. da bodo ki so tako trdno prepriča- U? ^naSi obcini lanko sediš jmo doma za pečjo ali v go-^"»i, zvedeli, da ni tako. Naj- ■ večkrat bi bilo dovolj, da preberejo samo plakat, ki Jih bode v oci, pa bi takoj Izvedeli kam lahko gredo in kaj bodo počeli. Žal pa plakat danes za marsikoga ne velja več kot obvestilo in bo zadovoljen le, če bo dobil osebno vabilo v beli ovojnici (prišel kljub temu ne bo). To ne velja samo za mlade, temveč tudi za druge, vsekakor pa velja za mlade nekaj. Tisti, ki tako izražajo svoje nezadovoljstvo niso člani osnovnih organizacij ZSMS in ne društev, ki jih je v vrhniški občini preko petdeset. In prav tako večina njih ni pripravljenih, da bi del svojega časa žrtvovali tudi v organizacijo različnih interesnih dejavnosti. Že naslov pove, da namen tega članka ni grajanje mladih, ampak obveščanje in s tem pridobivanje mladih, da se vključijo v naše dejavnosti. V soboto, 4.11.1978 je bil ob- činski finale kviza »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti«, ki smo ga izvedli v sodelovanju z vojaki kasarne Ivan Cankar in Zvezo kulturnih organizacij Vrhnika. Mladi so se pomerili v poznavanju dokumentov XI. kongresa ZKJ in X. kongresa ZSMS. Skozi tri predtekmovanja, v katerih so sodelovale mešane ekipe (z vojaki) osnovnih organizacij ZSMS Vrhnika, IUV, Dragomer. Liko, Log in delavcev družbenih dejavnosti, so se v finale uvrstile Dvajset lei avtoceste NOVO MESTO, 21. oktobra 1978. Srečanje brigadirjev tistih izpred dvajsetih let in brigadirjev udeležencev akcij v zadnjih letih. V svečani paradi je sodelovala tudi vrhniška brigada »Ivana Cankarja«. Priključilo pa se je tudi nekaj brigadirjev veteranov naše občine. Pa spregovorimo nekaj besed o sami avtocesti. Avtocesta Ljubljana—Zagreb je samo del ceste »Bratstva in enotnosti«, najdaljše prometne žile, katero so gradili brigadirji in ki je povezala narode Jugoslavije, njihovo gospodarstvo in omogočila Jugoslaviji vključitev v mednarodne gospodarske tokove. Pobudo za izgradnjo ceste je dal tov. Tito kmalu po osvoboditvi in v dveh letih (točneje od 1. aprila 1948 do 15. julija 1950) je bil zgrajen prvi del ceste med Zagrebom in Beogradom. Deset let kasneje, po končanem 6. kongresu ljudske mladine Jugoslavije se je gradnja nadaljevala. Tovariš Tito je na tem kongresu med drugim dejal: »Dajemo vam nalogo, da zgradite mladinsko cesto Bratstva In enotnosti od LJubljane do Gevgelije, v tem letu (1958) od Zagreba do Ljubljane. Cesta mora biti zgrajena do 29. novembra tega leta, v aprilu je treba začeti z delom.« 6. kongres Ljudske mladine Jugoslavije je enoglasno in z navdušenjem sprejel predlog tov. Tita. Odtvoritvena svečanost je bila v Novem mestu, brigadirji pa so živeli in delali v šestnajstih naseljih. Skupno je pri gradnji tega dela ceste sd-delovalo 466 brigad, ki so štele 53.323 brigadirjev. Drugi del ceste je bil zgrajen v več kot mesec dni pred planiranim rokom. Gradnja celotne avtoceste Ljubljana—Gevgelija pa se je zaključila 20. oktobra 1963. Na akciji so se mnogi naučili brati in pisati, veliko jih je opravilo tečaje za zidarje, tesarje, šoferje, obiskovali so radioamaterske, jadralske in športne tečaje in kar je najvažnejše tisoči so med seboj skovali prijateljstva, poznanstva, ki nikoli ne minejo. Akcije so ostale naša posebnost, posebnost jugoslovanske socialistične družbe. Tudi danes mladina sodeluje na mnogih akcijah širom naše domovine. S svojim delom prispevajo k njeni nadaljnji Izgradnji, obenem pa izgrajujejo sebe v socialistično družbo. VERA GRADIŠAR KeS^in Oragomer. Po »ČMS^JjHJezrnagalaOO ■iisJm ? ,a ,n se uvrst,la na ofo£T° tekmovanje. Mimo. JskL, nsko let0 Je ^di na re-•Oz?Moe^movanJu zmagala W tJsMS Drenov grič. ^dnevih X. kongresa ZSMS "0 imeli športno srečanje v i,lB'n Par,ogah z vojaki kasarne vendar smo potrdili m> trud da vojaki enot JLA porinejo del mladih Vrhnike. Na Wjrer> kon9resom so neka-osnovne organizacije zaku-ictic^°ve in s tem naznanile K*8* kor«gresa. Vzporedno s faohATIJami' ki so organizirane iiiidi i^!nskem nivoju, so zaživele 11°sn °vne organizacije. Pre-KTifj de|ovne akcije, športna J^anja, klubski večeri, plesi, so C„,oblika de|a aktivnih Vna or9anizacij. Prav tako Alatku niv°J'h organiziranja »iE?h borimo za vzpostavitev KtA auružbenoekonomskih in aDS,hl0dnosov- ki Peljejo v fPredek In izboljšanje življenjih pogojev delavcev in obča-gvjodazdise, kakor da neka- ChL™ d0 tea-a- saJ Je naša Lw Pr,eveč osamljena in mo-& iskati svoje metode, ki iCvn^0 naJboljše, vendar ffeta !kaj PrePnčani. Naša pot Sl«ft,k,]?,ezafirtol Tito in po-Rj 7QMo0kumenti kongresov W*' ZSMS, ZSS in ZZB itJlinn6 S8kSne akc'|e 'mamo v fc^'eg organiziranja in laio^h LmanifestaciJ ob b»'-etnlcah, bomo ve. m vložili v idejno politično ^zevanje in osveščanje EvS 2 °r9ar"*iranjem pre-rlh.Tn1' 8emlnarjev in javnih ESLNa nivo'u občinske Pnrerencs v teh dneh tečejo *.a U8tanovltev stalne Snf ke delovne brigade in Iuk amo 86 2a kviz na RTV Irib'|a"VsP°znavajmo svet 5zarm«V,nJ0>>' '"sicerzorga-izacijo večjega števila kvizov ■"^"ovnih organizacijah, Cn!,bi8e'zbrali najboljši. V Jf" •* akcl|e za »najboljšo Jtogra i|0« in »najboljši Itte-*rni prispevek«, ki pa nimata »ravega odziva. n.«Hh^?J|cPaotem,kakose uadl Popravljamo na poli-akclJo za izvedbo druida samoprispevka. RONKO GOSTIŠA Na 10. kongresu ZSMS so s svojimi razpravami sodelovali tudi naši delegati Vera Gradišar, Ronko Gostiša (njuna referata objavljamo) in Tatjana Suhadolnik vera gradišar Mladi v procesu podru-žabljanja LO in DS V predlogu resolucije X. kongresa ZSMS za področje LO inDS je med drugim napisano: Vsak mlad človek mora ne le spoznavati koncept in sistem SLO in DS, temveč ga mora sprejeti za svojega in se aktivno vključevati v njegovo oblikovanje in izgrajevanje. V ZSMS se prizadevamo za čim širše vključevanje mladincev prostovoljcev v enote TO, v še večji meri pa moramo vključevati mladinske, kmečko mladino in tisti del mladincev — študentov, ki so uspešno zaključili pouk vojaških ved in spretnosti v mladinskih učnih enotah. V okviru svoje kadrovske politike bomo usmerjali in kadrovali mladince v vojaške šole in šole rezervnih stareših. V svoji razpravi bi se omejila na naslednja tri vprašanja: — vključevanje mladih prostovoljcev v enote TO — zagotoviti enakopravno vlogo ženskemu delu mladine v procesu podružblja-nja LO in ds — kadrovanje mladincev za šole rednih in rezervnih vojaških starešin. Za proces podružbljanja LO in DS je brez dvoma velikega pomena, da se vsako leto večje število mladincev in mladink odloča za vstop v enote TO. Ta odločitev mladega človeka pa je povezana z njegovo zavestjo in pripravljenostjo, da brani svojo domovino. Priti na vajo, podrediti se enotenmu redu in disciplini, enotni komandi, skupinskemu življenju, dolgim vrstam čakanja na hrano, to je velika preizkušnja zavesti, ki jo mladi s svojo udeležbo tudi dokažejo. Vzroki za neudeležbo pa so subjektivne in objektivne narave. Med opravičljive razloge moramo prištevati šolske oz. študijske obveznosti prostovoljcev, medtem ko se drugi ne udeležijo strokovnega usposabljanja iz čisto subjektivnih razlogov. Postavlja se vprašanje, zakaj tako? Smo te mladince dovolj pripravili za vstop v TO? Odgovor bi bil mnogokrat negativen. Priprava mora biti resnejša, kompletnejša, mladini je potrebno prikazati težave in naloge, ki se od njih zahtevajo, prikazati realno celotno situacijo in položaj v morebitni vojni brez olepšav. Rezultat takih priprav bo mogoče manjše število mladincev prostovoljcev, toda tisti ki se bodo odločili za vstop v enote TO, se bodo za en tak korak odločili zavestno, zavedujoč se vseh nalog in obveznosti, kijih s tem prevzemajo. Take priprave prostovoljcev je predvsem naloga OK ZSM, medtem ko strokovno usposabljanje izvaja štab za TO. Nikakor tudi ne moremo biti zadovoljni z ugotovitvijo, da se le majhen del študentske mladine odloča za vstop med prostovoljce teritorialce. ZSM se mora boriti tudi za enakopravnejšo vlogo ženske mladine v procesu podružbljanja LO in DS. Ne smemo pozabiti na vlogo, ki so jo ženske imele v NOB in drugih osvobodilnih gibanjih, predvsem v Vietnamu, kjer so opravljale vrsto odgovornih in zapletenih nalog, bodisi na fronti ali zaledju okupatorja. Mladinke je potrebno pripravljati za različna opravila: varstvo otrok staršev, ki so nafronti, obveščevalne naloge, nego in skrb za ostarele ljudi... En del ženske mladine pa naj se usposablja strokovno preko štabov Nadalje mora ZSM z vso odgovornostjo pristopiti k.kadrovanju mladincev v šole rezervnih in rednih vojaških starešin. Mnogi mladinci, člani ZK odpovejo kadrovanje v te šole. Odpor se javlja predvsem zaradi večje obveznosti, kijih ima rezervni oficff v primerjavi z navadnim vojaškim obveznikom. Kandidati za šole rezervnih oficirjev pa morajo biti obvezno člani ZK oz. izpolnjevati pogoje za sprejem. ZSM mora poleg tega, da sodeluje z oddelki za LO pri kadrovanju mladincev za šole rezervnih oficirjev, sodelovati tudi pri kadrovanju za najnižje poveljniške dolžnosti (desetarji, vodniki). Ti zadnji so tisti del starešin, ki največ delajo in živijo z borci in ki lahko največ prispevajo k borbeni pripravljenosti teh enot, zato to vprašanje ne smemo prepustiti v reševanje samo oddelkom za LO. Drugi del nalog, ki nas čaka na področju kadrovske politike, pa je skupno kadrovanje z ZB, ZK in SZDL v redne vojaške šole. Zanimivo bi bilo slišati podatke, koliko mladincev je posamezna OK pripravila za takšno šolanie. Razveseljivo je, da imamo tudi v Sloveniji vojaško gimnazijo — Franc Rozman-Stane z najsodobnejšo opremo. Za šolanje na gimnaziji se odloča dovolj mladih, premalo pa je kandidatov za srednje vojaške šole. Podoben položaj oddelka za smer LO in DS na FSPN. Poleg tega, da se za študij odločajo srednješolci s slabim učnim uspehom, se jih odloči tudi premajhno število. V letošnjem letu je vpis slovenskih študentov za polovico manjši od lanskoletnega. Medtem ko se je lani vpisalo 36 študentov, se jih je letos odločilo za študij le 26, od tega 18 iz Slovenije. Na oddelku je omogočen vpis in študij tudi ženskam (sedaj jih študira 6). Da bi pokrili potrebe po kadru, s tovrstno izobrazbo, bi se iz vsake občine morala za študij odločiti po dva mladinca. Naloge ZSM so na tem področju popolnoma jasne: zainteresirati mlade za študij na fakulteti in šolanje v vojaški gimnaziji, vojaških srednjih šolah, večji povdarek pa moramo dati učnemu uspehu učencev in dijakov, ki se odločajo za tovrstno šolanje. ronko gostiša Vloga kadrovske politike v ZSMS Verjetno je kadrovska politika eden od tistih dejavnikov naše družbe, ki ga tudi v najširših množicah največkrat omenjamo in ki v mnogih sredinah povzroča negodovanje. V naši družbi imamo mnogo dokumentov, družbenih dogovorov in resolucij, ki govorijo o vlogi in pomenu kadrovske politike. Dosegli smo precejšnjo demokratizacijo in kot pravimo je v primerjavi s preteklim obdobjem doživelo veliko podružabljanje. Pri njenem uresničevanju izhajamo iz interesov in ciljev delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Ker pa je kongres mesto, kjer naj bi se poleg uspehov pregledalo tudi pomanjkljivosti in na podlagi tega izdela pravilne smernice za nadaljnje delo, je vsekakor treba spregovoriti tudi o napakah. Izhajajoč iz vrhniških razmer je ugotovljeno naslednje: Izkušnje kažejo, da ima kadrovska politika zelo velik vpliv na delo mladinskih organizacij. Pri tem ne mislim samo kadrovska politika znotraj Zveze socialistične mladine, ampak tudi tisto, katero lahko mladi spremljamo vsakodnevno v svoji široki družbenopolitični aktivnosti. Dejstvo, da nam samoupravni akti in razni drugi dokumenti predstavljajo eno, vsakodnevna praksa pa pokaže čisto nekaj drugega, je nesprejemljivo. To je najbolj pereče protislovje, ki ga občuti mlad človek v družbi, torej protislovje med pravico in dolžnostjo do samoupravnega odločanja in dejansko možnostjo uveljavitve teh odnosov. Ko bomo začeli dosledno izvajati to politiko, bo lažje pridobiti mlade za delo v Zvezi socialistične mladine, hkrati pa bo mladinska organizacija tudi kadrovska baza za druge odgovorne funkcije. Tako pa se vse prevečkrat srečamo z dejanji, ki so v največjem nasprotju s temeljnimi načeli kadrovske politike. Vemo, da spadajo med glavna načela demokratičnost in javnost vseh kadrovskih postopkov, še vedno pa se dogaja, da se najvažnejše kadrovske zadeve v občini urejajo v ozkih krogih, za zaprtimi vrati in daleč od razredne — delavske usmerjenosti. Prisotna je neštetokrat grajena metoda »vrtenje v krogu«, ki daje vtis nenadomestljivosti posameznikov, ali če hočete, ustvarja monopol nad političnim življenjem. Poleg javnosti kadrovskih postopkov je treba omeniti tudi javnost dela nosilcev družbenih funkcij in s tem dolžnost funkcionarjev, da odgovarjajo za svoje delo. Delovnim ljudem in občanom je dana neodtu-Ijiva pravica, da v vsakem trenutku kritično ocenijo delo funkcionarjev. Seveda pa je treba pri tem paziti, da je kritika konstruk- tivna in ne nameščanje naprej pripravljenih ocen. S pravico do kritike, pa je povezana tudi pravica delovnih ljudi in občanov, da odpokličejo ali zamenjajo funkcionarje, ki ne izpolnjujejo zadanih nalog. To je metoda, ki jo v naši družbi vse preveč pozabljamo in pustimo ljudi na položajih, zaradi raznih v družbi nesprejemljivih vzrokov. Seveda pa je treba pri tem preseči mišljenje, da metoda odpoklica ali zamenjave hkrati pomeni tudi odstranitev iz političnega življenja. To naj bi bilo samo dobronamerno opozorilo, za sredino, kjer funkcionar dela, da se izognemo kasnejši škodi zanj in za celotno družbo, saj vemo, da nam lahko prav isti človek v neki drugi delovni sredini prispeva veliko več. Ob naštetih nepravilnostih in načinih za odpravo le teh, je prav, da omenim metode, ki pripeljejo do pravilnega kadrovanja. Tudi te so, kakor radi pravimo, izrabljene, toda samo v govorih in dokumentih, ne pa v praksi. To so predvsem načrtovanje kadrov, usposabljanje (že v osnovnih šolah), stalno spremljanje njihovega dela. Z uporabo teh metod se bomo izognili mnogim neprijetnostim ob izbiranju kadrov, rešili bomo problem kopičenja funkcij o eni osebi, kar na današnji stopnji razvoja naše družbe ni več opravičljivo. Imeli bomo dovolj kadra, da za vsako funkcijo, tudi najodgovornejšo predlagamo večje število kandidatov in bodo ljudje lahko izbirali tiste, ki jim zaupajo in v katere verujejo, da bodo dorasli vsaki situaciji. Na koncu dovolite, da se na kratko dotaknemo, še enega področja in sicer mladih komunistov. Že dalj časa ugotavljamo, daje vedno več mladih sprejetih v vrste Zveze komunistov. Prav tako pa lahko ugotavljamo da so še vedno take osnove organizacije ZK, ki sprejemajo mlade v svoje vrste brez poprejšnje ocene njegovega delovanja v ZSM. Tako pride do absurdnega položaja, da imamo v občini veliko število mladih komunistov, Zvezo socialistične mladine, pa se otepa s kadrovskimi težavami, ker se ti mladi komunista ne zavedajo, da je mesto njihovega delovanja v Zvezi socialistične mladine. Zato menim, da moramo enkrat za vselej začeti uveljavljati načelo — mladi v ZK samo s priporočilom ZSM. Z mladimi, ki so že v ZK, pa s svojo neaktivnostjo ne zaslužijo in tudi niso pripravljeni poprijeti za delo, je treba razčistiti, ter jim povedati, da so prezgodaj prišli v ZK. Ali kot je dejal tov. Šetinc: »Pri nas so široko odprta vrata ža ljudi, ki želijo v Zvezo komunistov, enako široko pa so odprta za komuniste, ki so pomotoma ali prezgodaj prišli vanjo, pa bi bilo bolje, da jo zapuste. -ž samoupravna stanovanjska skupnost vrhnika objavlja izid natečajev NOVA STANOVANJA Vzporedno z objavo razdelitve stanovanj po 4. natečaju izvršilni odb objavlja enotno prednostno listo za dodelitev stanotfBnj, nad katerimi irf razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost Vrt#iika. Zap. štev. Priimek in ime Naslov Štev. druž. član. V letošnjem juliju je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika razpisal 4. natečaj za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu občine Vrhnika in 1. natečaj za dodelitev stanovanj, nad katerimi ima pravico Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika ter 5. natečaj za pridobitev posojil za nakup, gradnjo ali rekonstrukcijo stanovanj. Za dodelitev stanovanj po 4. natečaju bo Stanovanjska skupnost Vrhnika odkupila 48 stanovanj v blokih S-7, S-8 in S-9 na Vrhniki in v bloku B-5, 6 v Borovnici. Stanovanja bodo vseljiva v obdobju november 1978 — marec 1979. Odbor za družbeno pomoč pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnika in izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika sta obravnavala 90 prošenj prosilcev za dodelitev stanovanj. Po dolgotrajnem postopku in obširni javni razpravi je izvršilni odbor dne 30. oktobra 1978 dokončno potrdil dodelitev 49-tih stanovanj z upoštevanjem enega izpraznjenega stanovanja in to: I. ZA PODROČJE VRHNIKE 1. Mladim družinam — 18 stanovanj 4. Udeležencem NOV — 1 stanovanje Zap. št. Priimek in ime Dosedanji naslov Štev. točk LAZAR Jože Klis 17, Vrhnika 153 Opomba: Sofinanciranje nakupa stanovanja: »Turbus« SAP Ljubljana, ZZB Vrhnika in SSS Vrhnika II. ZA PODROČJE BOROVNICE 1. Mladim družinam — 5 stanovanj Skup. Zap. Priimek in ime Dosedanji naslov Garancijo izdal št. št. točk 1. ŠINKOVEC Franc Močilnik 4 Hotel Mantova 186 2. MIKLOŠIČ Emil Dol 28-a SGP Igrad 164 3. JUSIĆ Nesiha Cesta gradenj 1 Kartonažna Lj. 145 4. KOMAR Jožica Opekarska 16 Hotel Mantova 143 5. VESELICA Branko Stara cesta 45 GP Megrad Lj. 143 6. KERŠIČ Polona Na grivi 36, NZD Vrhnika 139 ŠTEBIH Andreja Dragomer 7. Tržaška 18 IUV 138 8. AL MONSOUR Frančiška Kopališka 51 SSS Vrhnika 138 9. KOHEK Irena St. Vrhnika 7 Staninvest Lj. 135 10. PANTELIĆ Dragovan Verd 3 IUV 134 11. MURATAGIĆ Husein Verd 100 LIKO 124 12. TOMINC Zdenka Verd 73 IUV 120 13. LUK MAN Franc Gradišče 15 IUV 119 14. MALOVRH Franc Borovnica 7 IUV 119 15. ŽITNIK Rozalija Klis 29 Metalka Lj. 106 16. PLESKOVIĆ Marija Idrijska 6 IUV 106 17. ŠTANKOVTC TvTilan Stara cesta 2 Kovinarska 104 18. SPALEVIĆ Mile Dobovičnikova 47 LIKO 100 Zap. Priimek in ime št. Dosedanji naslov Garancijo izdal Štev. točk 1. TELBAN Franc 2. DOLNIČAR Marjeta 3. SALKIĆ Mohamed 4. VRABČIČ Zora 5. MARKELJC Mira 6. KRALJIĆ Cvetka 7. ŽIDANEK Ivanka 8. OBRADOVIĆ Milorad 9. ŽELEZNIK Angelca 10. HORVAT Marija 11. ZELIČ Nevenka 12. ZALAZNIK Andreja 13. KUDUZOVIĆ Husein 14. LIVNJAK Niko 15. BLAGOJEVIĆ Katica 16! ŠABIĆTatla 17. MAKSIMOVIĆ Fatima 18. PRANIĆ Marija 19. ČEKOVIĆ Mihajlo 20. ILIĆ Boro 21. FILIPIČ Marjan 22. KONDIĆ Marko Borovnica 72 Breg 29 Lesno brdo 18 Verd 75 St. cesta 45 Verd 100 Lukovica 4 Verd 172 Verd 178 Cankar, trg 6 Laze 2 Drenov grič 42 Drenov grič 21 Dol 25 Mala Ligojna 7 Verd 75 Stara cesta 17 Tržaška 30 Stara cesta 21 Borovnica 84 Ljubljanska 35 Stara cesta 2 137 X 1. MAKOVEC Marija 2. PRODANOVIĆ Milorad 3. BERDNIK Srečko 4. ADŽIĆ Nikola 5. MEKINDA Jožica Dol 32 Borovnica 32 Borovnica 27 Borovnica 36 Borovnica 248 Metalka Lj. LIKO ALKO Lj. LIKO OŠ Borovnica 172 116 103 102 56 2. Družinam in občanom z nižjimi dohodki — 7 stanovanj 2. Družine in občani z nižjimi dohodki — 10 stanovanj /Zap. Priimek in ime Dosedanji naslov Štev. št. točk 1. OTIČ Katarina Robova cesta 7 209 2. POSTRUŽNIK Slavica Mrakova cesta 9 185 3. KAJTNA Srečo Stara cesta n. h. 173 4. MOLK Stane Tržaška cesta 27 171 5. SMRTNIK Ignacija Opekarska 5 171, 6. JUROVIĆ Zvezdana Gradišče 13 166 7. ALIJA Fatima Verd 26 166 8. MARKELJ Francka Mrakova cesta 7 163 9. KONJIĆ Ajša Tržaška cesta 14 162 10. PIHNER Rezka Cankarjev trg 5 157 3. Upokojenim občanom — 5 stanovanj Zap. Priimek in ime Dosedanji naslov Štev. št. točk Zap. Priimek in ime Dosedanji naslov Štev. št. točk 1. RUŽIČ Štefka Borovnica 143 207 2. JESENOVEC Frančiška Borovnica 5 206 3» MIKUŽ Stanislava Borovnica 132 197 4. NEMEC Katarina Breg 14 171 5. MARTINŠEK Milka Breg 23 171 6. TOMAŠIČ Ivan ^Borovnica 41 158 7. VULETA Bogdan Breg 14 149 3. Upokojenim občanom — 3 stanovanja Zap. Priimek in ime Dosedanji naslov Štev. št. točk 1. ZALAR Marija Dol 1 165 2. MARUŠIČ Marija Borovnica 167 140 3. MAKOVEC Marija Borovnica 69 106 Po tej listi se dodeljuje stanovanja, ki se med letom izpraznijo in ki ni* neprimerna za bivanje! ODOBRENA SO POSOJILA Na podlagi 5. natečaja za pridobitev posojil za nakup, gradnjo ali (J konstrukcijo stanovanj sta odbor za graditev in izvršilni odbor skupščirjj Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika obravnavala skupaj # pravočasno prispelih kompletnih vlog. Na seji dne 30. 10. 1978 je izvršni odbor odobril naslednja posojila1 I. Družbeni sektor Zap. Organizacija Kraj št. Odobreno posojilo v din Odplač. doba v letih 1. OBLAK Marija 2. LEŠNJAK Angela 3. LETONJA Ignac 4. MATIĆ Mihajlo 5. OBREZA Stanislav Drenov grič 8-a 197 Tržaška 10 183 Dol 27 163 Ljubljanska 31 148 Blatna Brezovica 5 146 Kolikor bi se družina ali občan, kateremu je dodeljeno stanovanje, odpovedal dodeljenemu stanovanju, se odpovedano stanovanje dodeli naslednjemu prosilcu po že veljavni prioritetni listi z upoštevanjem velikosti stanovanja. Izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika želi vsem družinam, katerim je na osnovi 4. natečaja dodeljeno stanovanje, dobro počutje v novih stanovanjskih prostorih. Istočasno želi in upa, da bodo boljše stanovanjske razmere vzpodbuda občanom za doseganje večjih delovnih uspehov in posredno, za ustvarjanje tudi večjih sredstev družbene pomoči, za hitrejše reševanje stanovanjskih problemov občanov, ki na letošnjem natečaju niso uspeli. Izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti opozarja vse lastnike stanovanj, da se v izpraznjena stanovanja, katerih nosilcem stanovanjske pravice je dodeljeno najemno stanovanje iz sklada družbene pomoči, ne sme vseliti nobena stranka več, ker se navedena izpraznjena stanovanja smatrajo kot neprimerna za bivanje! Kolikor bodo izpraznjena stanovanja ponovno zasedena, vsi bodoči nosilci stanovanjske pravice izgubijo možnost kandidirati za pridobitev stanovanja iz naslova družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu občine Vrhnika. 1. Osnovna šola Janez Mrak Vrhnika 250.000 20 3,5 zdravstveni dom Vrhnika 480.000 20 3,5 3. Kmetijska zadruga Vrhnika 950.000 20 3 4. Hotel Mantova Vrhnika 800.000 20 3,5 5. »DON IT« TOZD Fenolit Borovnica 380.000 15 3,5 II. Individualnim prosilcem a te bi is a tw a, ve nt a itć Zap. št. Priimek in ime Naslov Odobreno posojilo v din Odplač. doba v letih 1. VOLJČ Ivanka Verd 120 80.000 10 4,5 2. RODIĆ Momčilo Breg 14 100.000 14 4 3. KROMPIČ Ljudmila Idrijska 42 80.000 16 4 4. WEIXLER Miro Del. naselje 8 100.000 24 3 5. HROVATIN Ciril Borovnica 3 100.000 20 3,5 6. JURJEVIČ Tone Hrib 5 80.000 24 3 »ril Obr. tn< med 9, v% j, ---mk v IOl M liž pr e SAMOUPRAVNA STANOVANJSKI SKUPNOST VRHNRo Izvršilni od^h d. n« Mil nii Na Vrhniki je zrasel stanovanjsko poslovni objekt S-7 z 32 stanovanji. SI, m l * m l y m V ta stanovanjski blok v Borovnici se bo vselilo 28 družin. Ji Ob smrti našega očeta Leskovec Jakoba Se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli stali ob strani, mu darovali toliko lepega cvetja in ga spremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI: žena Ivanka ter hčerke Rada in Boža z družinama ter Blanka 0000000000000**00000000010000000000000000000000000000000000000000000000000******1' „ ri ,/ln Kako dolgi so postopki reševanja stanovanjskega problema, vsi dobro vemo, še zlasti pa tisti, ki jih rešujejo oziroma tisti, ki čakamo na stanovanje, pa naj gre za novo ali staro. Tudi sama sva okusila vse te neprijetnosti, ko sva se upravičeno potegovala za pridobitev dodatnih stanovanjskih prostorov na stari c. 2 na Vrhniki, za katere sva že približno pred letom in pol imela vso potrebno dokumentacijo, a so nastopile številne ovire, ki so se reševale celo s pomočjo sodišča in ne samo do samoupravni poti, katera je verjetno edina pravilna in sprejemljiva. Poleg sodišča so v reševanju najinega stanovanjskega problema sodelovali tudi Občinski odbor ZZB NOV Vrhnika, ki nama je soglasno potrdil dddelitev dodatnih stanovanjskih prostorov, veliko razumevanja je pokazala tudi KS Vrhnika oziroma njen predsednik tov. Grampovčan Andrej, prav tako pa tudi tov. Marko Istenič s Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika. Oba omenjena tovariša sta morala v postopku, ki sva ga bila prisiljena izpeljati, požreti veliko žaljivih besed, ki prav goto^ niso prispevale k hitrejšemu reševanju najinega stanovanjske^ problema. Obema tovarišema se iskreno zahvaljujeva za vs° pomoč, ki sta nam jo nudila. Naj to priliko izkoristiva še za to, da napiševa besedo tudi0 tem, kako se nekateri še vedno neodgovorno obnašajo do dru*' bene lastnine, kajti ko sva dobila ključe teh dodatnih prostog \ (stanovanja) sva bila presenečena, saj v njem ni bilo več vodo" vodnih pip, električnih stikal in vtičnic. Torej še zadnje barbarsK" dejanje tistih, ki so pred nami razpolagali s tem stanovanja"1' Kljub vsem tem le na kratko opisanim težavam, ki sva jih rn0' rala rešiti, pa naj na koncu rečeva le to, da sva zelo zadovolji' da se je tudi najin stanovanjski problem rešil in upava, da se n bodo omenjene težave ponavljale tudi pri ostalih občanih, ki *e' šujejo svoje stanovanjske probleme. » ZUPANČIČEVA* t(EMBERl978 NAŠ ČASOPIS % prispevki iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti v letih 1979 in 1980 Bomo skupno porabo uskladili do roka? k Mu 1977 smo v občini sprejeli samoupravne sporazume o temeljih --»v samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za "jerocno obdobje 1976—1980. Z njimi smo se dogovorili, kakšne Je bomo v tem srednjeročnem obdobju opravili in koliko sredstev »iz svojih bruto osebnih dohodkov in iz dohodkov temeljnih in dru-'fganizacij združenega dela prispevali za plačilo opravljenih nalog. »kladu z zakonom o temeljih si-a družbenega planiranja so vse ^pravne interesne skupnosti »enih dejavnosti dolžne sprem-uresničevanje planov in če se *e potreba po spremembi ozi-' dopolnitvi le-teh predlagati membe oziroma dopolnitve. akoletne izkušnje iz dogovarja-obsegu sredstev za financirati p.?sameznih samouprav-'eresnih skupnosti nam kažejo, 'delo vsako leto opravljamo z m™« 18,01978 smo dopolnila *o"Pravnim sporazumom (na-■ aopolnila) sprejemali šele v aovi«aju le,os- 10 Pa i« bila raZL z3 sPreiemanje planov in i/amov dela tako v samouprav- nih interesnm skupnostih kakor tudi v organizacijah združenega dela. Zaradi tega smo se že spomladi v vsej Sloveniji, tako v občinah kot v pristojnih republiških organih, dogovorili, da je treba za prihodnje leto in za leto 1980 dopolnila k samoupravnim sporazumom pripraviti do roka, ki bo omogočil, da jih bodo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih lahko obravnavali v času, ko sprejemamo svoje letne plane. Skupščine SIS so zaradi tega že obravnavale osnutke dopolnil in jih sedaj vse skupaj pošiljamo v obravnavo in sprejem v združeno delo. Obravnava in sprejem morata biti končana do 25. novembra, kajti po tem datumu morajo do 1. decembra še zasedati vse skupščine SIS in ugotoviti, kako so dopolnila sprejeta in sprejeti tudi morebitne ukrepe. Do 4. decembra pa je po sprejetem rokovniku že potrebno poslati v objavo sklepe o določitvi prispevnih stopenj za leto 1979. Sedanja dopolnila k samoupravnim sporazumom o temeljih planov družbenih dejavnosti za leto 1979 in 1980 so nastala po dolgotrajnem usklajevanju v občini, regiji in republiki. Pri usklajevanju je bilo potrebno upoštevati vse elemente družbenoekonomskega razvoja občine, spremembe v dejavnosti pri posameznih interesnih skupnostih, kakor tudi spremembe sistema solidarnostnega prelivanja sredstev v okviru republike. Spomniti se namreč moramo, da smo se z dogovorom o temeljih plana občine za to srednjeročno obdobje dogovorili, da prispevna stopnja iz bruto osebnih dohodkov v tem petletnem obdobju ne bo presegla 30,79%, spomladi letošnjega leta pa smo se še dogovorili, da bomo po stopnji 1,28% zbirali Davek iz OD delavcev je še naprej potreben *0s. »pomladi J« bil uveden davek iz osebnega dohodka de -ryrI°loćeno Je ""o, da seta davek obračunava in plačuje do *■ 'etosnjega leta. Izvršni svet SO pa predlaga, da se ča-v °meJitev plačevanja davka iz osebnega dohodka delav-. ni«Hi 0,5 od«totka odpravi tako, da postane ta davek v pri-' reden vir dohodkov občinskega proračuna. porabe.ki !Javek je bil v letu 1978 Pokrivanje obvezno-""ne do blagovnih rezerv in »siova obveznosti do krajev-■_ samoprispevka za šolstvo j k0 varstvo (nakup zem-• komunalni prispevek, pri-nrvL ^a spremembo na-™n°*i kmetijskega zem- itacijo2)3 urbanistično doku" ^[c-bveznosti občine, zaradi tf^ii8 bl1 Uveden ta davek, ^ IV 9lavr,em tudi v letu ■ s tem, da se močno pove-4(/ne?imo, da je upravičljiv vkL, se ta davek zadrži Ih0***6, tako da bi bil stalni poriOdka proračuna nhttne — «'notna v ibiu ^no4.5oo.ooo din, po i '%telja ne bi bilo mo-i nadomestiti iz drugih virov, tah h ?anie obveznosti iz Cw kov v letu 1979 ne bi J° v Poštev. dr^?'!6 vredno tudi to, da re- n*m7 Ia sreastva rej ve^er"o računati, če u Jr° fe znana izhodišča re-n EL8 ede dodeljevanja dobnih sredstev občine za fi nanciranje splošne pravijo, da bo v letu 1979 znatno manj občin prejemalo dopolnilna sredstva s strani republike, kot jeh prejemajo v letu 1978. Uvedba novega davka iz osebnega dohodka delavcev v letu 1978 je bila v skladu z načeli ustave in zakona o združenem delu, po katerih se sredstva za pokrivanje splošnih družbenih potreb zagotavljajo tudi z davki, ki jih delavci plačujejo iz dohodka temeljne organizacije združenega dela ter iz svojih osebnih dohodkov. Z uvedbo tega davka so tudi delavci pričeli zagotavljati sredstva za splošne družbene potrebe neposredno iz svojega osebnega dohodka. Te obveznosti v prejšnjih letih ni bilo, saj so delavci v času od leta 1975 do 1977 iz svojega osebnega dohodka združevali le sredstva za financiranje skupne porabe. Po zbranih podatkih se samo za pokrivanje obveznosti do objektov osnovnega šolstva in otroškega varstva povečajo iz 80.000 din v letu 1978 na -.245.000 din v letu 1979 ali za 6.665.000. V letu 1979 bo potrebno sofinancirati temeljno interesno enoto za ceste, ki ima lastne dohodke samo od pristojnih za uporabo javnih cest in od pogonskega goriva, kar znaša letno približno 1.800.000 dinarjev. Ta sredstva ne zadoščajo niti za redno vzdrževanje cest IV. reda. kar terja 1.500.000 din, niti za zimsko službo, 800.000 do 1.000.000 din. Glede na to, da je pridobljeno posojilo Ljubljanske banke za asfaltiranje ceste Podčelo — Podlipa je potrebno že prihodnje leto zagotoviti sredstva za odplačilo anuitet. Pri tem pa še niso zagotovljena sredstva za prepo-trebno modernizacijo cestnega omrežja v občini. Vseh prikazanih obveznosti ne bo mogoče financirati v letu 1979 iz proračuna, ker ne bo razpoložljivih sredstev. Predvidevamo, da bodo znašali dohodki proračuna z upoštevanjem, da se davek iz osebnega dohodka še v naprej obdrži, približno 30.000.000 din in znaša povečanje od leta 1978 za 4.726.000 din ali za 18,7 odstotka. Kolikor pa se na novo uvedeni davek iz osebnega dohodka delavcev ne zadrži tudi v naprej, pa za opisane namene ne bo možno zagotoviti v letu 1979 niti toliko sredstev proračuna, kot jih je zagotovljenih v letu 1978. Odpadki končno na smetišču čan^JT? ur^"nJ« I" ravnanje z odpadki je obveznost vseh ob-dru*h« "r"Jevnlh skupnostih in delavcev v združenem delu ter na ohrn!3?olltl*nlh skupnosti, ki na podlagi interesov in ciljev občin^J.V 0r9anlzaclj združenega dela, krajevne skupnosti in tlvn h obl,kuWo smernice, smotre In okvira za izvajanje preven-©dD»Hi?a!?aCl*8klh ln organizacijskih ukrepov glede ravnanja z zbirani tem namenom je pripravljen nov odlok o obveznem 6|n« Vrhn:•>:•:-: :>x-:-x lili En dan v mesecu ponavadi vsaka družina porabi za generalno čiščenje stanovanja ali hiše. Pri tem se nabere cel kup starih čevljev, cunj in papirja. In kaj sedaj? Posoda za smeti žal ne požre vsega, poleg tega pa... kaj briga sosede kakšno ropotijo pospravljamo. Zvečer, ko niso nikomur na očeh, prenekateri občani odvažajo smeti in jih odlagajo, kjer se jim zljubi. Stari mlin je bil včasih meka izletnikov, danes pa je natrpan z raznimi odpadki neodgovornih občanov. Kljub napisom: prepovedano odlaganje smeti, si pre-drzneži dovoljjo ravnati proti pravilom in opozorilom. V nekoč čistem, osvežujočem potoku Bela se danes bohotijo smeti, stare cunje, čevlji. Voda je motna in vse bolj leno teče med odvrženo nesnago. Potok Bela je včasih slovel po nežnih potočnih živalicah, sicer pa, le kdo se ne spominja igrivih rakov, ki jih danes ni več. Uničila jih je človekova krutost in civiliziran poseg v naravo. V naši občini sicer gradimo vodna zajetja, po drugi strani pa pozabljamo na naravo, vodo, mnogi brezbriž-neži se ne zavedajo, da z odmetavanjem odpadkov zastrupljajo sebe in druge. Vsi občani bi morali bolj paziti na izgled in lepoto našega kraja. Premalo si prizadevamo za ohranitev pitne vode in čistoče narave, zato si nakop-Ijemo tudi bolezni in razna virusna obolenja. Seveda, dokler bodo mnogi spregledovali opozorila PREPOVEDANO ODLAGANJE SMETI, se lahko upravičeno bojimo, da bo Vrhnika kmalu ob vse naravne lepote. f. trSar o črnih gradnjah Sistematičen pristop V razpravi je osnutek odloka o merilih za razvrstitev objektov zgrajenih brez lokacijskega dovoljenja v občini Vrhnika. Odločitev za takšen odlok je sprožila problematika, črnih gradenj na območju vse Slovenije, ki je pokazala potrebe po spremembi zakona o urbanističnem planiranju in kije bil spremenjen aprila 1978. leta. Ta zakon obvezuje občinske skupščine, da z odlokom določijo merila, po katerih občinski upravni organ razvrsti objekte, ki so že v uporabi, vendar pa so zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja, glede na dejanske okoliščine in namembnost objektov. Ta razvrstitev bo služila za sistematičen pristop k razreševanju problematike črnih gradenj oziroma k legalizacijam ali izdaji odločb o odstranitvi in rušenju. V obrazložitvi osnutka odloka je razvidno, da je pričete novogradnje brez lokacijskega dovoljenja, ki niso dosegle tretje gradbene faze, možno na podlagi dopolnitve zakona o urbanističnem planiranju odstraniti in vzpostaviti prejšnje stanje na stroške investitorja. O tej odstranitvi odloči organ občinske urbanistične inšpekcije. Enak postopek pa je možno izpeljati tudi po zaključeni tretji fazi gradnje, če je gradnja na strnjenih njivskih površinah izven naselij, na melioriranih zemljiščih ali na zemljišču, ki je z veljavnim predpisom razglašeno za zavarovano zemljišče ali naravno znamenitost. Urbanistična inšpekcija medobčinskega inšpektorata je po predhodnih terenskih ogledih ugotovila, da je na vrhniškem območju 20 črnih gradenj, če pa vključimo še adaptacije s prizidki, pa še nadaljnjih 67 takšnih gradenj. Po prvih ocenah v popisanih črnih gradnjah ni objektov, predvidenih za takojšnje rušenje. Približno 10 objektov pa je ocenjenih za odstranitev, vendar se bo rušenje odložilo za toliko časa, dokler ne nastopi potreba za izvajanje novega urbanističnega dokumenta na konkretnem zemljišču. Poleg rušitve oziroma izdaje določbe o odstranitvi ali legalizaciji so še druge sankcije. Kršitelj je kaznovan za gradnjo brez lokacijskega dovoljenja z 10.000 din in z zaporom do 30 dni. Določbe predlaganega odloka veljajo za objekte, ki so že v uporabi in so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja pred uveljavitvijo zakona o urbanističnem planiranju in zanje ni pilo odločeno s pravnomočno odločbo, da se odstranijo. P. F. Misli na dan republike Rodili smo se v času, ko človek osvaja vesolje, se potaplja v morske globine, a uničuje svoj etični prostor, sočloveka in samega sebe. Rožnati popki se na vsem svetu tako čudovito odpirajo, tako lepo prepevajo ptice in čebljajo najmlajši, ki še niso pogledali v svet prevar. Nekje sta po ritmu valčka on in ona zaplesala v svet prečudovitih sanj. Toda nekje je pesem nedolžnih otrok, vesele zvoke orkestra prestregel pok granate. Iz jeklenih ptic se je vsul ognjeni smrtonosni dež in pesem je za vedno utihnila. Pošastno štrle ožgane veje in iščejo človeka. Neizmeren je ocean solza v tem mogočnem dvajsetem stoletju... Ko v okrilju zastave »Združenih narodov« zaplešejo otroci vsega sveta, se ti zdi, da ni človeka, ki bi vrgel kamen nanjo. Vendir padajo bombe in v svotu tolikšnih tehnoloških dosežkov stotisoči umirajo v zloveš-čšm ognju nasilja. Doma smo v Jugoslaviji, ki si je morala s krvjo priboriti svobodo, zato tudi toliko cenjeno. Upali smo si prevzeti oblast v svoje roke, upravljati tovarne, podjetja, izoblikovati zakone... Vodil in vodi nas Titot »Naš Maršal je zvezda vodnica, po njej krmarijo ladje vsega sveta!« Seveda, včasih je težko biti človeku človek. Pokažimo, da smo vredni te besede, da smo vredni priznanja vsega sveta. Junaško kri naših dedov in očetov, ki se pretaka v naših žilah, žrtvujemo za mir, za bratstvo, pravičnost v naši samoupravni družbi, svobodo in enakost vseh na zemeljski obali. FRANCI TRSAR novo odkriti spomeniški dokument Srednjeveške freske v Dragomerju V naši kulturni zgodovini nahajamo zelo bogato in raznoliko dediščino: od najpreprostejših materialnih dokazov življenja prvih naseljencev, do umetniško izredno izoblikovanih duhovnih stvaritev naših prednikov. Mednje uvrščamo v prvi vrsti naše srednjeveško stensko slikarstvo. Ohranjeno je predvsem v objektih sakralne arhitekture. V pretežni meri je to področje strokovno dobro raziskano, primeri pa časovno ter stilno opredeljeni. Čeprav se zdi, da pod ometom ali beležem ni mogoče odkriti več novega pa se vendar to tudi še danes dogodi. Slednje nam dokazuje pravkar odkriti primer srednjeveških fresk v podružnični cerkvi v Dragomerju. Ob priliki napeljave elektrike v letošnjem maju, se je na severni ter južni ladijski steni začenši pod korom, pod cca 6cm debelim ometom, pokazala poslikava. Po odstranitvi ometa v širini cca 3—4 kv. m seje poslikava nadaljevala po vsej odkriti površini. Najdba je izkazovala v doslej znanem tovrstnem umetnost-nozgodovinskem fondu še nepoznane ter s tem tudi neopredeljene freske. Poslikava se začenja na severni strani s prizorom iz legende Treh Kraljev in sicer je prikazano slovo Kraljev od Heroda ter njegove žene. Motiv je obogaten tudi s konjeniškim prizorom. Ikonografsko je zanimiv, tipičen tudi glede na lokacijo na severni steni. Odkrit je le do figure drugega kralja. Na južni steni nahajamo pa-sionski motiv kronanja Kristusa. Poslikava se analogno severni steni nadaljuje pod neodkritim ometom. Freske izkazujejo po ohranjenosti, likovni izraznosti ter časovni opredeljenosti srednjeveški stilni karakter kvalitete, ki naj bi po programsko urejeni prezentaciji bistveno dopolnjevala opus srednjeveškega stenskega slikarstva v Sloveniji ter s tem tudi oplemenitila fond naše kulturne dediščine. V zvezi z navedenim ter glede na dosedanjo neraziskanost celotne arhitekture kot neposredne okolice tega objekta, je LRZSV, v skladu z določili Zakona o varstvu kulturnih spomenikov (Uradni list SRS 26-61) izdal ustavitveno odločbo ter skupno s Kulturno skupnostjo Vrhnike, Krajevno skupnostjo v Dragomerju, župnim upraviteljem na Brezovici, strokovnimi delavci RZSV izdelal program, po katerem naj bi se nadaljevalo z odstranjevanjem sekundarnega ometa na severni in južni steni ter steni pod korom, istočasno naj bi se uredila tudi drenaža v notranjščini, ki naj bi obenem pokazala spodnji zaključek po-slikave. Na podlagi rezultatov teh del se bo izdelal predlog, kako na najbolj ustrezen način predstaviti najdbo in jo vključiti v program, ki bi jo najbolj približala našim občanom. Z realizacijo tega programa bo ponovno oživel pred nami ne samo način likovnega izražanja ter način življenja in mišljenja srednjeveškega človeka, temveč bo s tem pridobljen nov, dragocen historičen dokument o visoki duhovni kulturi našega naroda. JUŠA VAVKEN konzervator sv. LRZSV V razstavnem salonu Industrije usnja Vrhnika je bila v počastitev 9. kongresa Zveze sindikatov razstava »Kozmični prostor in človek« akademskega slikarja Sama Kovača. Umetniško delo slikarja je orisal kritik dr. Ivan Sedej. V programu pa je sodeloval violinist Rok Klopčič. i KRAJANOM DRAGOMERJA — LUKOVICE IN LOGA! Izvršni odbor občinske izobraževalne skupnosti je sp" sklep, da izobraževalna skupnost Vrhnika krije stroške P voza za šolsko leto 1978—79 za učence od 5. do 8. razf osnovne šole s področja KS Dragomer — Lukovica in Loj se šolajo izven občine Vrhnika in ki si bodo nabavili letno' zovnico. Vsi interesenti za nabavo letnih vozovnic morajo v posle1 niči Viatorja na Vrhniki, Cankarjev trg 5 predložiti našli dokumente: — potrdilo o šolanju (da je vpisan v višji razred osn* šole) — potrdilo o stalnem bivanju (dobi se na občini) — eno fotografijo OBČIt4 IZOBRAŽEVALNA SKUPN' IZVRŠNI OD01 Vzgoja mladih gledališčnikov Kar precej mladih Vrhničanov se ukvarja z gledališko dejavnostjo. Vendar naš cilj niso gledališke predstave, pač pa se ukvarjamo tudi z gledališko vzgojo mladih na osnovnih šolah. Že preteklo leto sta se formirali dramski skupini na obeh vrhniških osnovnih šolah. Vodita ju Mirjam Suhadolnik in Jože Va-lentič, ki pa je letos prevzel tudi dramsko skupino na osnovni šoli v Borovnici. Dramska skupina OŠ Ivan Cankar je preteklo leto sodelovala pri praznovanju novega leta, dramska skupina OŠ Janez Mrak pa je pripravila ob 100-letnici rojstva Otona Župan- čiča recital otroške poe^ leg tega pa še igrici ReV0| kraljestvu bonbonov i" \ strica Tomaža, ki ju bon1' sen obnovili. V šolskem letu 1978--' pričel z delom tudi krožd1 mično izrazni ples, ki $ Brenčič Tatjana, in jf( glavi ritem je z gibanje^ vsebino in izpovednost.11| rabljamo glasbo, težime* da doživljanje ob glasbil"* šamo v gibalni izraz. Kar lepo število mlad* zbralo v teh skupinah. T" meni, da bo v bodoče'' življenje na Vrhniki še « Kar bom zdaj napisala, je čisto zares, čeprav je od tega že zelo dolgo. Bilo je nekoč v tistih davnih dneh, ko so po svetu hodile še dobre vile, škrati in hudobne čarovnice. Morda je bilo to celo takrat, ko je »Ljubljansko Urško« odnesel povodni mož, kdo bi to vedel? Kdaj je vas dobila ime? Prav tako je tudi to zavito v temo pozabe, kakor zaklad, ki je, že kar pomnijo, skrit pod Kostanjevico v Tomicovem kamnolomu. Samo na kresno noč se baje vidi drobna begajoča lučka, ki kaže pot do skritega zaklada. Žal pa do danes še nobenega ni pripeljala do njega. Ampak trdno upam, da bo prav Bevčan tisti srečnež, ki bo odkril ta zaklad. Bevčani so namreč zelo odprte glave, pa bodo namesto lučke uporabili kar radar. Verjetno je tudi, da to ne bo na kresno noč, ampak kar na pustno nedeljo... Zdaj pa bi rada povedala, kako in zakaj je naša vas dobila ime. O tem so mi pripovedovali stari ljudje. Vedno sem rada koga spraševala: »Povejte, no, kako je bilo takrat, ko ste bili vi mladi?« Kako radi so pripovedovali in ne samo iz njihovega otroštva in mladosti. Obujali so spomine še na dede in babice in tako odkrivali življenje in običaje preteklih davnih časov. Za nekatere sploh ni bilo ljubšega, kot če si jih vprašal, kako je bilo včasih. »Na primer Tišlerjeva Micka je bila prava živa enciklopedija vasi Bevk. Za vsako hišo v vasi je vedela koj povedati. In to za rodove nazaj. Kamrice njenega spomina so bile neizčrpne. Po navadi je začela — tako: »Veš, bilo je takrat, ko se je ranjkega Kaminovega starega očeta oče ženil...« Ali pa: »Veš to se je pa dogodilo tudi takrat, ko so Bevke pogorele.« In tako je posegala vedno daleč nazaj. Ilil! Tudi sama sem se včasih zamislila v preteklost. Posebno kadar sem na pokopališču prebirala imena in letnice pokojnih vaščanov. Spraševala sem se, kako neki je bilo takrat, ko so še ti ljudje živeli, kakšna je bila vas takrat? BEVKE! Sredi barja na vzpetini je vasica bela, tja beže mi zdaj spomini tja nazaj v otroška leta. In na nekdaj čar ostane, z leti ne zbledi lepota kraja, v srcu pa vse se zgane in pripoved mi vsa živa vstaja. Bela vas in bele breze, nekdaj že cvetoča ajda vedno v belih rutah žene, na barju širnem — bela ajda. V »belčko vas« gremo je vsakdo dejal, iz belečke pa nekdo vasico je — Bevke imenoval. Ni več brezovih gajev ne ajde cvetoče so le breze samotne, ob njih zdaj traktor ropoče. Pa lepo tudi zdaj je, brez ajde in brez, saj Bevke se belijo izza zelenja vrtov in dreves. FRANI JAPEU Pa so me nekoč v enem izmed podobnih pogovorov Matevžev oče vprašali: »Ti deklic, ali veš, zakaj se naša vas tako kliče?« Kako zakaj? Nisem takoj razumela. »No, zakaj rečemo Bevke, kdo je dal Bevkam ime? Povejte povejte, sem bila takoj radovedna! »Veš, to, kar ti bom zdaj povedal, so že mojemu očetu pripovedovali njegov oče in njemu njegoveda deda dedje. Ne bi ti znal povedati, koliko časa že obstaja vas. Takrat je bilo menda samo par velikih kmetij in dosti bajtarjev. Veš, tja proti Drenovemu Griču, kjer pravimo zdaj »Novina«, je bil svet močno dvignjen zaradi šote. Debele plasti šote in povrhu vse poraslo z mehkim mahom in gostim brezovjem. Bilo je tako visoko, da niti od Bevške cerkvice na hribčku nisi videl vasi Drenov Grič, ampak samo slamnate strehe hiš. Na drugo stran vasi, tja proti Ljubljanici, pa je bila posejana samo bela ajda. Vas pa je bila za tisti čas, kljub kolovozni poti od Loga do Ljubljanice, kar precej prometna. Čez Ljubljanico so največ prevažali. In vsak tujec, ki ga je pot zanesla, skozi ta kraj, se je čudil deviški nedotaknjeni lepoti belega nepredirnega brezovja in neskončnim planjavam belo plavega ajdovega cvetja. Vas do takrat ni imela imena, po navadi so rekli: Ja kar čez Barje moraš, pa prideš do Ljubljanice. Potem seje nekdo spomnil in rekel: Kar čez »belčko vas« pojdi. In nazadnje so rekli, kar skozi Bevke pa do Ljubljanice. In tako je ostalo. Od kdaj pa se Bevke imenujejo Bevke, pa ne bi mogla vedeti niti vsevedna pokojna Tišlerjeva Micka, kakor tudi ne ranjki Matevžev oče. Pa nič za to, vem le, da je ime lepo. Vas z ljudmi vred, pa še lepša od samega imena! FRANI JAPELJ NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI STROKOVNE KNJIGE Bernot F.: Vremenoslovjc za planince Bohming F.: Delo v vrtu Divjak M.: Vzgoja mladine za razumevanje med narodi Franković D.: Bistvene oznake socialistične idejnosti in poli" pouka Jerman F- Iz filozofije znanosti Javoršek J.: Kako je mogoče Kermauner T.: Dialektika ideje od skrivnosti do jezika Klun A.: Iz Afrike v narodnoosvobodilno vojsko Jugoslavije Kolar V.: Po veliki zmagi Mejak M.: Mednarodno trženje v odnosih z deželami v razvoj" Martinčič J.: Beg iz Gonarsa Pokoril D.: Prehrana v gorah Severna in Južna Amerika Šegula P.: Nevarnost v gorah Šter J.: Temelji filozofije marksizma Volfand J.: Odmevi Zelenko K.: Grafika LEPOSLOVJE Mladinsko: Angulo J.: Indijanske zgodbe Feahr H. R.: Peter in divji pes Jaworczakowa M.: Veš, kaj, Marjetica Mayne W.: Modri čoln Pregl"lt in T. Kržišnik: Abecedna igra Pregl S.: Geniji v kratkih hlačah Guggenmas J.: Zakaj imajo čuki tako velike oči Rožnik P.: Zlato mesto Franzen N. O.: Agaton Sax in afera sladka repa Schroeder B.: Metuljčica Simmel J. M.: Avtobus velik kakor svet Svetovne pravljice Šomen B.: Med v laseh Slovensko: Jančar D.: O bledem hudodelcu Kranjec M.: Oče in sin Starovasnik E.: Zibka pa teče Trinkaus V.: Zrušek n s P k C F s r r i Prevodi: Ajar E.: Življenje pred seboj I Jones J.: Dih smrti Susann J.: Enkrat ni zadosti J i Tolstoj L. N.: Gospodar in hlapec in druge zgodbe. RodbinsK j Vojna in mir 1—2 Vian B.: Pena dni ^ __JT feMBERl978 NAŠ ČASOPIS ^ 600.000 din in sicer — 200.000 din iz dohodka nika za leto 1978; — 200.000 din iz sklada za sevanje kmetijstva; — 200.000 din iz rezerv prt občine Vrhnika. Za regresiranje umetnih j 40% cene po kilogramu zagotoviti 720.000 din. Ta naj bi se zbrala s široko di akcijo in sredstvi sklada za le* Kmetijska zadruga se nabaviti potrebna gnojila in W pri tem zaračunavati mil maržo. Krajevne skupnosti naj gajo kmete, ki jih je škod« prizadela in so zato ogroženi, ki jih bo treba vati še individualno. Svetovni dan varčevanja Dan varčevanja je malo-dane neopazno minil. Ljudje se vse premalo zavedamo pomembnosti tega dne. Le redko kdo se vpraša, kako sploh, kot družba, varčujemo!? Prav varčevanje je pereč problem ne le naše, ampak še marsikatere občine. Mar varčujemo dokler se kruh valja po cestah? Nedvomno ne, kajti razkošje in razvajenost sta stalna gosta marsikatere hiše v občini. Mnogi se pritožujejo nad malo slabšim mesom, nad nesvežim kruhom, a se očitno ne zavedajo velikega števila lačnih sovrstnikov po svetu.... Uvajamo samoprispevke, da bi zgradili prepotrebne vrtce, šole, a po drugi strani mečemo denar v koš, ko ga vlagamo v nepotrebne objekte. Je to varčevanje? Ljudje smo premalo povezani, ne znamo delati odkritosrčno, premalo smo razgledani, še večkrat pa nočemo videti in razločevati »potrebno od nepotrebnega«. Seveda nihče ne more reči, da ne varčujemo. Problem je v tem, da bi naša družba lahko več varčevala. Bolje je »zatisniti si pas«, kot pa metati kruh in meso v smeti. Kot družba moramo bolj skrbeti za sedanjost in bodočnost, biti moramo proti drugim objektom, ki nam dajejo malo, vzamejo pa veliko. Ne posamezniki, temveč vsi se moramo odločati, kako in kaj bomo delali. Le tako dan varčevanja ne bo le navaden dan. FRANCI TRŠAR Zaščitimo polha Letos ni bilo polhovega leta, ker je bukev preslabo obrod Neusmiljen lov strastnih polharjev, Je tako še bolj zdesett polšji rod. Polhi in polšji lovi so se ohranjali skozi zgodovM a z nenačrtnim lovom bomo polha kmalu podčrtali kot razr* čeno živalsko vrsto, ki Ji grozi iztrebljenje. Navkljub pred som in omejitvam lova Je polhov vse manj. Ljudje ostaj' neizprosni in lovijo naprej. Polhovske noči so sicer čudovito doživetje, samo ko bi, Iji* znali loviti v mejah dovoljenega. Potrebno bi bilo uvesti strt kazni za polharske prestopnike, kajti le tako bomo ohranili to1 redkejšo vrsto živali. Pasti so mnogokrat slabe, zato se živali f čijo in davijo pod slabimi vzmetmi. Polh je zelo čista žival. Ima nežne črne očke, siv ali rjavkastoj kožuh, po trebuščku snežno bel. Ima močne zobe glodalca, I pa ga čudovit, košat repek. Kapa imenovana polhovka je v p< vsakemu, ki jo nosi. Ne ve, kdor ni izkusil, kako čudovito je pO sati pesem polhov sredi noči v gozdu, posebno, če je v druJ dedek poln dogodivščin in nasvetov. Vsi, posebno pa še lovci, morajo skrbeti, da bo pesem še dolgo odmevala v naših gozdovih. Prizadeva moramo za to igrivo, nočno živalco naših gozdov, kajti let bodo polhovske noči resnično doživetje, polh pa žival, ki J'J bo grozilo Iztrebljenje. FRANCITRS Pridnih rok pri lickanju ni nikoli dovolj. na lickanju koruze pri grilcovih Enkratno doživetje Letošnja Jesen nam Je naklonila obilico lepega vremena, pokrajina pa se je obarvala s čudovitimi Jesenskimi barvami. Najpestrejše Je v tem letnem času na kmetih, kjer pridne roke pospravljajo poljske pridelke. Grilcova domačija stoji na robu Vrhnike. Delavnost in domačnost sta doma v tej hiši kot le malo kje. Sicer pravi gospodar Matija, da letošnja letina ni taka, kot bi morala biti, a dela se vseeno ne zmanjka. Krompir je letos v Grilcovih lazih presenetljivo dobro in debelo obrodil, pa tudi korenja za prašiče ne manjka. Nasploh se pri Grilcovih niti ne pritožujejo nad pridelki, čeprav bi lahko bili še boljši. Malokdo danes ve, kako se mora kmet skozi vse leto truditi na polju in kako malo denarja dobi za svoje marljivo delo. Nemalokrat mora obrniti vsako ped zemlje, če hoče jeseni pobirati dobre pridelke.... Vesel sem bil, ko so me Grilcovi povabili na lickanje koruze. Lickanje je star in že precej redek običaj, je pa zanimivo in enkratno doživetje. Sonce je jelo zahajati tam daleč za Planino, ko se je pri Grilcovih zbralo staro in mlado. Hladen večer je pregnala domača kapljica, ki jo je prinesel gospodar, da pa je bilo veselje res pravo, se je med ličkarji razlila domača pesem. Stari in mladi smo zapeli skupaj, roke pa so neumorno slačile koruzo in jo vezale skupaj, da bi bilo delo čimprej opravljeno. Po delu se ni nihče mogel upreti slastni špehovki, ki so jo zamesile pridne roke Grilcove Tončke. Vsakdo je z veseljem nazdravil gospodarju, ob poskočni glasbi pa smo plesali pozno v noč. Zanimiv dogodek kar prehitro mine in lahko si samo želimo da bi se lickanje ohranjalo še v naprej Dokler bodo po poljih delali tako prizadevni kmetje, kot so Grilcovi, se nam nedvomno tudi za lickanje nI treba bati! FRANCI TRŠAR lllllllll Razširitev ceste od mostu čez Ljubljanico do križišča na Verdu in postavitev pločnika i niki, ki jo financira republiška skupnost za ceste in KS Verd, bo nedvomno povečala c« prometno varstvo. Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — Ureja uredniški odbor: Drago Debeljak, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Peter Petkovšek, Jože Sojer, Janez Pečar, Jakob Susman, Richard Beuerman, Andrej Kra-ševec, Ivan Žitko (tehnični urednik) — Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika — številka žiro računa: 50110-678-41016 — Telefonska številka uredništva 70-325 — Tisk: TIskarna Ljudska pravica, LJubljana, Kopitarjeva 2. Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka. Vsakodnevno potovanje Mrzla jutranja ura. Zunaj je še vedno temačno. Na uro niti ne pogledam. Se bolj se zavijam v toplo odejo ter za trenutek pomislim, kako lepo bi bilo, če bi lahko spala, spala... Vendar pa mi budilka, kupljena ob moji prvi plači ne da več miru. Ropota in ropota in ko se umiri, sem tudi sama že pokonci. Najprej pogledam na termometer v sobi. Skoraj ne morem verjeti — pod ničlo je. »Čimprej iz te ledenice,« si mislim. Naredim samo par korakov čez »mostovž«, dvajset stopnic navzdol ter še nekaj metrov po spodnji veži in že sem v topli kuhinji. V desetih minutah sem pripravljena, da odidem v službo. Grem samo čez dvorišče in že sem na cesti, ki pelje proti Vrhniki. Avtobus ob tej uri ne vozi. Postavim se na svojo stran ceste. Celo roke mi včasih ni treba dvigniti. Danes mi je ustavil osebni avto, včeraj in predvčerajšnjim me je peljal voznik tovornjaka, jutri se bom mogoče peljala celo s traktorjem. Kakorkoli že, važno je, da sem pravočasno prišla v službo. Na »stop«. Delavnik se je iztekel, avtobus ob 13.45 pa je tudi že odpeljal proti Borovnici. Velikokrat sem že šla peš proti domu, vendar sem se tokrat ustavila že kar na križišču, kjer je na pločniku poleg ostalih, ki čakajo da »nekako« pridejo domov tudi zame še prostor. PsWas*»jPs>*PJfapk^^ Precej časa je minilo, predno je ustavil voznik iz Borovnice. Vožnja je malce naporna, saj sem bila šesti potnik v stoenki. Ob 16. uri sem bila domaj sem ponovno pogledala na uro, se je kazalec neusmiljeno približeval 17.1 Da sestanek na Vrhniki v popoldanskem času ni nič novega, sem občutila sama, ker sem morala pred hišo zopet »stopati«. 45 minut je minilo, predno lahko prisedla k tovarišu, kije imel isto pot, in isti opravek kot jaz. Prišla sva p! časno. In ko so že skoraj vsi sedeli pred televizorjem in kdaj obenem pomislili tu< posteljo v toplem stanovanju, sem sama po končanem sestanku zopet stali križišču, na cesti proti Borovnici, če bi imela svoj avto, bi bila ob 19.30 dO Vendar tudi tokrat nisem imela sreče. Zmrzovala res nisem, saj seje tem? tura dvignila. Začel je padati dež in v dveh urah sem bila »samo« mokra. Najt* pa je to, da sem bila ti dve uri na očeh vseh, ki so se peljali MIMO. . Na avtobusu, ki odpelje iz Vrhnike proti Borovnici ob 21.35 sem se malo poj la. Prišla sem domov in na službo nisem mislila več. Premišljevala sem pa0v kako mimo bom peljala mimo njega, ki se je danes peljal mimo mene, in t bom tudi jaz, ko bom imela avto. Med vprašanji dnevnikovega zelenega telefona, ki Je bil tudi na Vrhn" bilo med drugim tudi vprašanje občanka, ki Je spraševala, zakaj tako pol4* avtobusne zveze med Vrhniko in Borovnico. Tovariš, ki Je bil zadolžen za odgovora na tem področju Je odgovorili1 proga nerentabilna, in bi aa a pogostejšimi avtobusnimi prevozi stroški več povečali.