Katolišk cerkven list.
Tečaj XI.
V Ljubljani 2. kimovca 1858.
List IS.
Venec
na grob Greg. Keniperle-ta bogoslovca. *)
Ko pomladi rož'ca se lepo razcveta.
Jo prerada le že slana umori; In ko vert. polje nar lepši sad obeta. Ob! nar rajši huda ura prigermi.
Rožicam cvetečim je mladost podobna; —
Pa tud rada huda ura privihra. Oh prerada zamori jo kuga zlobna In strupeni dim posvetniga duhu.
Redki le so. ki v mladosti dobi zlati
Še ovarjejo nesrečne kuge te; Se bolj redki pa talentov so bogati. Ki ponižno zraven hranijo serce. —
Nar bolj redek pa zmed njih, ki obdai^vani
So s telesa, duha lepimi darmi, Je mladenč, ki tud serce nedolžno hrani: Tak si bil preljubi ranjki Gregor ti! —
Torej se je cerkev tebe veselila
De zvesto boš pasel kmalo nje ovce. Pa prezgodaj te je vzela smert nemila — * Oh pravične naše so tedaj solze.
Vender pa čemu potreba žalovati?
Kdo bi ne privošil sreče ti vesel? Te med angeljce je hotel Bog odbrati. De med njimi boš mu večno hvalo pel.
Kratko sicer tvoje bilo je življenje .
Vender časa si veliko spolnil v njim, Ker dosegel Božje si dopadajenje. Torej hitro si prištet izvoljenim.
Vživaj tedaj krono tam v deželi zlati
S StaniHavam. Berhmanzam. Alojzijam; Pros' za nas, ki moramo 6e vojskovati,
De ta sreča dojde enkrat tudi nam!	K.
Marija, Kraljica angelska.
(Iz nemškiga.)
Pojemo ti iz serca vescliga. Marija. Kraljica angelska!
Na zemlji ti angeli stregli so, V nebesih ti angeli služijo. Češera si iz serca veseliga. Marija. Kraljica angelska!
Marija, pozdravil je angel te. Devico nar srečniši zemlje vse, Nevesta nebeška, prečista ti. In polna Gospodove milosti!
•) Gregor Kemperle. rojen v selški fari na Gorenskim b sušca 1^37. 7. nar lepšimi lastnostmi in darovi od Stvarnika obdaro-on, je z izverstno učenostjo skorej v vsih vednostih vedno sklepal skcrb za pravo pobožnost in posebno za nedolžnost in ponižnost, ki je podloga vse pobožnosti. Smel bi 6e pravi Alojzi sedanjiga časa in naših krajev imenovati. Bil je rastlika in cvetica ljubljanske mladenšnice. Alojzjeviša. kterimu bo tudi še po smerti v lepo čast. Umeri je za jetiko 19. vel. serpana v stari Loki, kamor se je bil prišel ozdravljat. Naj v miru počiva!
Poglej v nas iz serca premiliga.
Marija. Kraljica angelska!
Marija, na strune je hvalo pel
Ti angelov zvoljenih zbor vesel. Ko detice Božje in kralj nebes V naročji bilo ti je. ubužno res.
Tak pojmo iz serca vnetiga.
Marija. Kraljica angelska!
Si stala napolnjena bolečin.
Pri grobu, kjer bil položen je Sin; Pa angel pristopil jc razsvetljen. Pokazal Sinu. ki je oživljen.
Do Sina nas pelji preljubiga,
Marija. Kraljica angelska!
In kadar poklical te je Gospod,
In mirno ločila si sc od (od;
Prišel je tu angelov svetli zbor, In nesel s častjo te je k Bogu gor.
In pel ti je iz duha vnetiga.
Marija. Kraljica angelska!
Marija, med angele vdruži nas.
Ki zbrani krog tebe so vsaki čas; Marija, ti Mati vse milosti, Med angele rajske nas pelji ti.
Te hvalit iz serca veseliga.
Marija. Kraljica angelska!	Hieinger.
Slolelnica marbnrskiga gimnazija.
Zlat in neprecenljiv dar zares ho otroku pridni starši, srečen tisti, kterimu jih Božja milost take preskerbi, kajti s srebram ali zlatarn sc kupiti nikakor ne dajo. Pridni starši so otroku to, kar skerbni vertnar drevesu, to kar spomladno soluce mladi zemlji; zasadijo mu v serce žlahtno zet no. iz kteriga slej priraste lep sad čedniga in bogoljubniga življenja. Zato jim po pravici gre ljubezen, spoštovanje, čast iu hvala. Kdor bi pozabil, svoje starše ljubiti, spoštovati in jim hvaležiu biti, bi ga močno pred Bogam toževal um, kteri mu da spoznati njihove velike dobrote, tožila bi ga beseda Božja, ki pravi: „Spoštuj iz celiga serca svojiga očeta in ne pozabi bolečin svoje matere, stori jim dobro, kakor so oni tudi tebi storili". »Sir. 7.
Ali ne manj ljubezni, spoštovanja, časti in hvale zaslužijo naši učitelji, ki so naših staršev pomočniki, namestniki iu za njimi naši nar veči dobrotniki.
Denimo trude, potcrpežljivosti, britkosti, žalosti, ki so jih starši in učitelji z nami imeli, na eno tehtnico in ne pozabimo še njihoviga velikokrat majliuiga plačila; in vidili bomo, de ena sklcdica (tehtilnica) od druge ne bo mnogo nižej ali višej stala. Ljubiti in spoštovati učitelje in vse dobrotnike, ki so s svojo darežljivo roko k našimu izrejenju in izobraženju kaj pripomogli, in če so že rajni, zanje pri Bogu prositi, je naša sveta dolžnost. Ako to dolžnost v nemar pušamo, bota nas zopet pri Bogu tožila naš um in Božja beseda.
Sto let je preteklo od tiste dobe, kar je marburški
gimnazij v življenji. Veliko mladenčev, posebno iz maliga Štajera, je v tem času obiskovalo to učiliše v veseli uadi, »le bodo tukaj našli svojo prihodnjo srečo, in niso se goljufali; zakaj mnogi, ki so semkaj prišli ubožni, so bogati odišli, tu so se jele njihove dušne moči razcvetati; tu se jim je postavil temelj njihov iga stana, kteri jim daja kruh; njihove učenosti in omike, ki jim daja vrednost iu spoštovanje pri ljudeh, iu njihoviga nravniga (moraliiiga) življenja. ki jim daja vrednost pred Bogam.
Glede na te velike dobrote in naj bi, kakor sim zgorej omenil, po svoji dolžnosti počastili še žive ueenike iu dobrotnike. in se rajnih hvaležno pri Bogu spomnili, se je snidlo 2. vel. serpana pri stoletni slovesnosti marburškiga gimnazija veliko nekdanjih učeneov tega učiliša; tudi jez sim bil med njimi. Kakošna je ta slovesnost bila, naj vam le kratko povem, ker jo bodo druge novinc obširneje popisale. Lepo jc bil gimnazij ozališan in iz vsuciga okna je molela zastava razne barve. V gimnazijski cerkvi sv. Alojzja, ktera tacaš služi kot mestna farna cerkev, se je pričela slovesnost z nagovoram in veliko mašo. Govorili so gosp. profesor Terstenjak in sv. mašo peli mestni farmešter iu naddekau I* i h I e r. l*o sv. maši se jc zapela hvalna pcseui: Tebe Bog mi hvalimo. Po doverscniui opravilu v cerkvi so se v gimnazijskim dvoriši učenci vsili osem razredov po vojaško v verste vstopili; vsak razred je imel svojo zastavo; mestna godba zadoui iu napred se pomika skozi mesto vsa truma ueeneov. dokler se ne ustavi v gradu grola Brandisa. /a njimi pride kmalo vsa zbrana gospotla. iu obhajala sc je tu v prostorni sobi ostala slovesnost. Gimnazijski ravnatelj, gospod l.ang. je razložil vzrok slovesnima obhajaiija; povetlal je zgodovino in delavnost marburškiga gimnazija . in je kaj lepo v spomin vzel uteinclileljc iu vse dobrotnike lega ueilisa. Potem so govorili trije učenci; pervi po latinsko, drugi po slovensko, tretji po nemško. Preti i vi po vsakim govoru so uccuci pritlno zapeli.
.Me«l slovenskimi pesmimi smo slišali mirno iu ganljivo «,%vonikarjevou ki človeškiga tluha v višine povzdigne, iu veselo ^Vstanimo". ktera je bila od vsih pričujočih pohvaljena. \a koncu so se šolske darila razdelile in po odpetji cesarske pesmi smo se razišli. Zadosti od te slovesnosti; v-e se nam je prav tlopadlo. veseli dan smo takrat v Mar-burgii imeli; samo naj še povem nektere besede zastran tega gimnazija , ki zadevajo cerkvene reči.
kdo je osiiovavce in vtemelitelj tega gimnazija? Vsiga spoštovanja vredni udje Jezusove družbe. Kden njihov to-vars. po imenu O. Adalbcrt. je svojo dedsino redu jezui-tarskimti v ta namen izročil, de naj si jezuilarji poišejo v spodnjim Stirskem pripravniga mesta in se tam vselijo. Jezuilarji s.» v Marhurgu latinske šole osnovali, vtemelili in 7. mal. serpana I. 175^ tu učiti začeli. I.cta 1773 so v Avstriji jezuitarski retl zatcrli in odstavili, zalo so jezui-tarji to leto iiiarhurški gimnazij zgubili, ali tlolgo potem so še ueili otlsiavljeni udje lega reda s Piaristi vred na tem učilišu. ko se je pisalo iHMJ.jc v Marburgu umeri zadnji jezuit O. Ilingauf. ki jc bil učenik in prednik tega ueilisa. (Poglej lleft - Programin des k. k. Gvmnasiums iu Mar-burg elc.)
komu tedaj gre narpopred čast in hvala pri obhaja nji stoletnice marburškiga gimnazija ? Brez tlvuinbc za odgo-jenje mladezi toliko zaslužnimu redu družbe Jezusove. Veliko dohriga je ta itd že storil in šc zdaj tlela, in naj bi ravno zgodovina molčala, vtlitastne poslopja in cele ger-made naj izverstniših bukev pri vsacim oddelku učenosti bodo govorile, vpile in o-ramotovale njega, kteri prederzno sodi in graja, česar nc pozna. Veliko briikiga so ze temu redu dali požreti ncvošljivei in napiihneži, zakaj ktlor prederzno sodi in graja, kar ne pozna, je prederzneš ali pa napiihncš. iu kogar v serce zbada. ko vidi druziga izverst-nišiga ml sfbe. je ncvošljivec: ali mi ilirski Slovenci nikoli nc trobimo v rog lake baze ljudi, lemuc vemo vselej
hvalo č. jezuitarjem, ki so z vtemelitvo gimnazija v Marburgu marsikterimu slovenskimu sinu priložnost dali, se dalje učili, kar bi se drugači ne bilo zgodilo, so potem na-šimu ljudstvu pripravnih duhovnov priskerbeli in tako za njegovo omiko veliko storili. Pred to dobo se je malo štajerskih Slovencov učilo na višjih šolah ; ali od kar se je v Marburgu gimnazij vstanovil. je jel biti Marburg zbirališč slovenskih mladenčev za višjo izobrazo in odgojiše mnogih duhovnov; zakaj slovenski učenci so si tlo leta osem in štir-deset le duhovni stan volili, (ako de je malo število štajerskih Slovencov skorej celo sekovsko skolijo z duhovnimi pastirji oskerboval. Po tih domačih duhovuikih, kterih je v naših krajih prej pomaujkovalo, je prišlo zmiraj več omike iu nauka med naše ljudstvo, iu veči čast Božja sc je jela razširjati med njim. Torej marburški gimnazij za cerkev nima male zasluge.
Temelj vsimu temu pa so položili c. udje Jezusoviga društva. Zato čast in hvala, komur hvala in čast po pravici gre. 1'ast iu hvala pa tudi vsim, posebno sedanjim učiteljem. ki toliko skerbijo za moralno odgojenje šolske mladezi. I>e drugo zamolčuu. zavcriiem častite bravce na razv csclovanje, kteriga so gg. profesorji priskerbeli svojim učencam 1. vel. travna v bližnjih llušah. Mlad človek ljubi razveselovanje. ako sc mu celo odreče ni dobro, iu ako pri razveselovanji nima čuvaja iu varlia. tudi ni doluo. Ali pri omenjeni veselici v Kusah so imenovani gospodi za oboje skerb imeli. 1'ast iu hvala pa zadnjič tudi vsim žlahtnim gospodam in gospčm. ki toliko obilno podpirajo siromašne učence tega ueilisa. S tem ne koristijo le samo posameznima človeku, icmue gošče ceiimu narodu. Milostljiva roka Božja! ti spletaj vsim našim še živim učciiikam iu dobrot-nikam zmiraj lepšo krono večuiga veselja, rajnim |»a tlaj vživati zasluženo plačilo, večna luč jim naj mirno sveti: nam pa prava luč keršanske modrosti, ktero so nam prižgati pripomogli.	Božidar Koren.
•
Mih t a in Herstmslia rent.
(Spisal Valentin Scžun.j # (Dalje in kunec.)
Pa ena reč je bila razširjanju keršanske vere v kini ziuiraj bolj nasproti. in smemo reči, dc je bila nar liliji vzrok revuiga stanu, v ktcriin je ona tam še zdaj. namreč, raz-por med misijonarji zavoljo dopušenja vterjenih kineških navad. ktere so se enim bolj, drugim manj malikovavskc zdele (accomodatio).
Silno težki kiucški jezik nima besede, ktera bi Boga pomenila. V (i zadergi so jezuiti sem otl časa O. Iliccita za pomen .,Bogu rabili kiucški izrek „Tien-tšu~. t. j. ..Gospod nebes'". Omenili smo že, koliko oblast imajo starši čez svoje otroke, in kako de jim le-1 i po davni navadi in po deželskih postavah vso le mogočo pokoršino in spoštovanje skazujejo, in dc se kiucški rod svojih šeg nepremakljivo derži. Taka šega in navada so tudi daritve, kise za ranjcimi opravljajo. Vstal je bil tako razpor med misijonarji jezuitarskiga, frančiškanskiga in dominikanskiga reda: ali se kiiicškim sprcobcrnjencam sme pustiti, de bi Boga Tien-tšu klicali, iu de bi za ranjce tlaritve z navadnimi šegami opravljali. Jezuiti, ki so dobro previdili. dc se le s tem dopušenjein keršauska vera pri Kinezih zamore vko-rcniniti, so to tcrpeli. kolikor je bilo nar več mogoče: drugi redovniki pa so brez požira na vrašeno navado kineškiga Ijutlstva vse to kakor malikovavskc ostanke zavergli iu prepovedovali. Pričkalo se je dolgo časa sem ter tje, in papeži so poslance pošiljali, pa niso sc zetlinili.
\a vse poslednje je cesar Jung-čing vka/.al vse misijonarje v Peking in v Kanton spraviti, in cerkve t bilo jih je cez 300) podreti ali v malikovavskc tcmpeljiic in v shrambe premeniti. L. 172."» jc bilo v Pekingu še 10.000 kristjanov pri sv. Obhajilu in 3.000 najdeneov jc bilo ker-šenih; ali po deželi st> divjali mandarini čedalje hujši čez
keršansko vero. L. 1732 so se mogli vsi misijonarji iz Kantona odpeljati; novi cesar Kienlong je bil še hujši pro-tivnik. L. 1747 je bilo 8 misijonarjev martranih, koliko pa druzih vernikov. Ječa, tezavnica, ploh na vratu, udarci z bambusam in pregnanstvo je bila njih zgoda. Zdaj pride še 1. 1773 nesrečni p reklie jezuitarskiga reda in potlej francoska prekucija. Misliti je bilo, de je zdaj keršanstvu v Kini odklenkalo. Vender je bilo nicmo toliko preganjanja in odpadov še do 200.000 vernikov; clo pod cesarjem Kia-king-am (1795—1820), kteri jih je tolikanj zatiral, seje bila cerkev nekaj opomogla. Cesar Tao-kvang, ki je pred sedanjim gospodaril, je do 1. 1815 po svojih mandariuih vernike silno stiskal, apostolski namestnik Ignaci Dcl-grado je bil grozovitno mučen. Po dokončani vojski z Angleži I. 1842 so Francozi večji prostost kristjanam v Kini pridobili. Zdaj, ko imajo Angleži spet vojsko s Kino, se sliši od novih stisk keršanske vere. Kakošna je njena prihodnja osoda tukaj, sam Bog ve. — K. 1840 se jc štelo v Kini okoli 25G.OOO katoličanov, ki so imeli I. 1S47 petnajst apostolskih namestnikov. Od protestanške strani jc v nar poslednjiših letih Korl Gutzlaff ^eliko dal od sebe govoriti. Ta mož je znal kineško govoriti kakor svoj ma-terni jezik, je razumel še 21 druzih azijauskih narečij, in je pridno biblije med nevernike delil. Ali spreobernjeiija nevernikov on večidel ni dosegel, kakor tudi druge njegove stranke ne.
kiiiezam podveržene dežele.
a)	Korca.
Ta polotok je ena nar manj znanih dežel na zemlji. Prišteva se ji do 12 milijonov ljudi, čez ktere kralj z neomejeno oblastjo gospodari, vender mora on kineški in ja-panski vladi nekaj daca na leto plačevati, in obe vladi, posebno pa japanska, čujete ojstro, de se Koreanci z nobenim drugim narodain ne pečajo. Iz Kine sem so prišli v začetku sedanjiga stoletja nekteri katoliški misijonarji v Koreo in so našli prav pripravne duše za sprejemo keršanske vere. Sprcobernjeiicov je zdaj tam kacih 20.000. ki imajo lastniga škofa. Tode brez odloga konča koreanska vlada vsakiga kristjana, ki zanj izve. in zavoljo tega so oni v vedili, in rekel bi, v hujši nevarnosti, kakor so bili kristjani v pervih tristoletjih pod ajdovskimi rimskimi cesarji. Kakor je keršanska cerkev še majhna, vender ima že svoje mučence. Britko je bilo 1. 1814 brati, s kolikimi težavami je škof Imbert po Kini skrivej proti Koreji po-potoval, več meseov po gojzdih polnih tigrov iu drugih de-rečih zverin se potikal, in prilike iskal, kako bi ne zapa-zen od ljutih kineških in koreanskih ogleduhov k ubogim kristjanam v Koreji zamogel priti. Ali kakor Mojzes proti kananski, tako je Imbert na pragu koreanske dežele umeri.
b)	Tibet.
Ta silno gorata in nar višji ležeča dežela, ktero himalajski snežniki od Indije ločijo, šteje do 7 milijonov ljudi budiškiga paganstva. Dalai - l.ama je njih duhovni poglavar in skazujejo mu božje češenje, kakor Dairi-u v Ja-panu. L. 1707 so bili prišli misijonarji kapucinskiga reda v to deželo', in Dalai-Lama jim je bil dopustil v njegovim glavnim mestu Lasa prebivati. L. 1841 — 1845 sta bila prišla tje po neizrekljivih težavah dva francoska misijonarja, Gabet in Huc (reci C k). Vladar Siadja se je rad z njima pogovarjal od keršanske vere, jima izročil svojiga sina v odgojenje, in kapelica teh dveh misijonarjev je bila polna ljudi, ki so hrepeneli po podučenji. S privoljenjem vladarja je bilo zdaj sklenjeno, de bi se Gabet čez himalajske gore v Indijo podal in tako zvezo z misijonarji v Kaikuti napravil, Iluc pa, de bi v Lasi ostal in ljudi učil, dokler pomoč ne pride iz Indije. Ali preden se je Gabet na novo pot podal, je kineški pooblastenec, Ki-Khan, začel nagajati. Tirjal je. de se morata ta ptujca iz dežele spraviti in je vse to v Peking sporočil. Vladar je z žalostnim ser-cam misijonarjem oznanil, de jih ne more več obvarovati.
Ki-Khau je sklenil, jih z vojaško stražo v Kanton nazaj odpraviti. Mogla sta tako popotvati po vsim izhodnjim Tibetu — okoli 200 nemških milj. kodar še nikoli ni kak ev-ropejic hodil, in sta 1. 164ti spet v Kanton dospela. L. 1851 je rimska propaganda sklenila, skozi Indijo misijonarje v Tibet poslati. Dva moža, U o b i ii iu Bernard, sta iskala skoz deželo Butan, eden. Krich, pa skoz deželo Asam čez gore v Tibet priti. L. 1852 so bili spel novi delavci Kristusoviga vinograda v Tibet poslani.
Pa mi n i nič mar za to.
Mlada družba se zbere neki večer v gostivniei ncka-ciga večiga mesta. Predcrzno so ga serkali, in bili so kmalo glasni in čez mero dobre volje. Oberd nar pred posvetne in domače novice, in ko jim to žc preseda, se ober-nejo na verske iu cerkvene reči. kakor jc pri tacih skaza-modrijanih že navada. Bila jim je posebno spoved le tolikanj na poti. de so se z jeziki kar močno vanjo vpirali; mende so mislili, de bo potlej njih vest bolj mirna, ako to dobrotno in zveličavno napravo Božjo naletujejo, v kteri se ranjena vest zaceli. Veste kaj". pravi eden. ^to bi bila prava, ko bi kteri za šalo k spovedi šel". Ker se drugi ti šali smejajo, se uni ponudi, de hoče iti, ako stavo na-rede. Bes stopi k pervi spovednici, ki sc mu naleti, in s po veti n. k u predcrzno reče. de je le zavolj stave prišel, in mu pove. kako de se je to dogodilo. S povem se torej, de sim ta greh I. I. storil, — pa mi ni nič za to; — dalje tega, — pa mi ni nič mar za to. Tako je dosti grehov naštel, vselej s pristavkam: rpa mi ni nič mar za to!" — Ko je iiesramuež svoje bogokletje dokončal, začne častitljivi duhoven prav pohlevno in krotko govoriti in mu reče: Storili ste. kar jc bilo za stavo; zdaj moram pa jest svojo dolžnost storiti in vam na storjeno spoved pokoro naložiti; tri dni po trikrat na dan — zjutraj, opoldne iu zvečer recite:
Smert me čaka. pa mi za to nič ni mar.
Sodba me čaka, pa mi za to nič ni mar.
1'ckcl me čaka. pa mi za to nič ni mar.
S tem je bil zasmehovavec odpravljen.
Se tisti večer on vesel svojim tovaršem pripoveduje, kaj sc je dogodilo in išc od njih. tlc naj mu stavo plačajo. Le-ti pa so terdo tirjali. de mora poprej naloženo pokoro opraviti, ker tudi to k spovedi gre. ^Tudi to hom storil", jim reče, ..vender pa jc stava moja in ostane mojau. — Zares začne naložene besede govoriti, v začetku naglo, skorej brez vsiga premislika — sčasama pa ga neko čudno čutilo sprehaja. Zamerla vera njegove mladosti mu v duši vstaja, nepokoj ga spreletuje. začne mu prederznost omahovati. poslednjič tistih groznih besed ne more več iz ust spraviti. Bog v svoji milosti sc jih jc bil poslužil, tlc jc tega zgnbljenca otel. S straham je jel misliti na smert, večnost in zveličanje svoje duše. iu milost fgnada) jc kmalo svoje delo dokončala.
Zopet sc poda k duhovnu, otl kteriga jc bil tisto pokoro dobil, mu svoje serce razodene, ter ga prosi pomoči, tle bi se mogel prav spovedati. spokoriti in z Bogam spraviti. — To prečudno vod bo Božjo jc večkrat pripovedoval in je ostal stanoviten v veri in kcršaiiskim življenji.
Ako bi bilo k ti dogoditi kaj pristaviti, naj bo tole: Noben človek naj sc ne prederzne tako strašno norčevati z Božjimi rečmi in sc zanašati, de se mu bo tako lepo izšlo kakor temu spokorniku. zakaj prav velikrat se jc žc dogodilo, de so bili hogokletneži kar naglo in neprevidama h strašno smertjo udarjeni.
Mz Amerike.
I' Crou \Ving-u 12. mal. terp. /85R Hvaljen bodi J. K.
Nar preti lepa zahvala za tvoje ljubo in tolikanj mikavno pismo, ktero sim ravno velikonočno nedeljo še
n
pred veliko mašo prejel, že od zunej sim spoznal, de je od tebe; komaj komaj sim se premagal, de ga nisim še pred mašo bral; pa me je bolj med mašo skušnjava motila, kakor bi bila morebiti, ko bi ga bil bral. To ti spoznam de vidiš kako neizrečeno sim še slab in na prijatle in novice itd. navezan. Večkrat sim ze mislil, popolnama vse pisanje pisem in branje vsih časnikov pustiti, de bi morebiti bolj pobožen po>tal, pa se spet bojim, de bi kot misijonar morebiti ne storil prav. ko bi prav nič ne vedil od zdanjiga stanu naše Cerkve in njenih duhovnov. Pač je težko pravo zadeti. Vaše pisma me pa vendar ne motijo dosti, temuč nekako k serč-n os t i obudujejo. ker so v tako lepim duhu pisane; samo v njih zapopadene novice me motijo in moje serce dele, de ga ne morem popolnama Bogu in pa spolnovanju svojih dolžnost darovati. l)o/.daj Še ni bilo mogoče, indijanskih duhovnov izrediti, desiravno seje že večkrat poskušalo. Škof Baraga so mi že pervo leto rekli, de bi nikoli ne poskušali tega. Bog daj. de bi zamurci boljši lastnosti imeli; ubogi Indijani bodo mogli že samo s ptujimi duhovnimi zadovoljni biti. saj za en čas. V kratkim misliva z g. Pircam nov mi-sijon pri nev cinikih začeti; ce bom živel, vam bom že kaj povedal. V tem okrožji, kjer so bili do zdaj g. Pire. je prav malo ludijanov . so le večidel Francozjc, Nemci in Angleži Hoje, Irlandeži Amerikanci). — Če utegneš, bi mi bil> ljubo, de bi na odbor Mohorskiga društva v Celovec pisal, de sim obljubljeni rokopis poslal in sicer ne po pošti ker bi bilo H dolarjev veljalo. ampak po kupčijski poti, kar je le 3 dol. veljalo, todc sim mogel jest plačati; odboru prevelikih stroškovne delati, sim raji plačal. Oddal sim rokopis v Milvvaukee pri kat. nemškim kupcu, in je obljubil, de bo v ti tednih že v Celovcu. naj tedaj pri kakem špediterji zanj poprašujejo; napisal sim na odbor Mohorskiga društva. Ker za rokopis nič ne tirjam, pa prosim, de bitni dol. verni li. t. j., okoli 7 golil., ako rokopis dobe, in denar na Dunaj l.eopold. društvu poslali s pristav kam, de je zame. Kadar boš kej utegnil, mi spet piši. Moli zame in za Indijaiic, tudi jest tebe in zaiiiurcov ne pozabim. Lepo pozdravilo vsim. Pozneje ti bom kaj ver pisal, ako bo Božja volja.	Lavtizar.
Mlako Je bil kaze debeluh obsojen.
Oče. Francck, se že keršanskiga nauka učiš, povej mi: rK d o j e naš b I i ž i n j ?**■
Francck. Pri sosedu in drugod ..vsak človek44; pri nas pa mislim, de naš kužc debeluh.
Oče (debelo gleda). Kako to. moje dete?
Francck. Se mi zdi, de ga tako ljubite, kakor sami sebe, ce ne še bolj.
Oče. O pa vender nc!
Francck. Z vami stanuje, sc /. vami sprehaja, smer-čka kadar vi delate, je boljši kakor Lenka keršenica. in toliko, de bi /.a m ogli s tem vsak dan 3 božčikc razveseliti, ako bi bili oni vaši bližnji, in ne kuze debeluh. —
Oče. Zakaj si pa rekel, de je tudi pri sosedu rvsak človek- njih bližinj.
Francck. Tam so koiijaču dali kužeta debeluha, ki so ga njih stari ranjki oče tako čebljali, kakor \i našiga; in zdaj ubožci vživajo. kar je poprej kosil in južinal. južinal iu večerjal kužc debeluh; velikrat vidim, de tudi reveže prenočujejo, pri nas pa bi kužeta debeluha, nasiga bliznjiga. v spanji motili. ali ga celo zajedali. In Vi ste na soseda zato budi, in ste ga hudo rotili; on pa Vam je dobro storil, on je /.e velikrat Drozove ko/.e iu ovce z naše detelje odgnal; iu ko se je bil unidaii Iloretov ku/.e Ciovgov z verige uter-gal. I»i me bil raztergal. ko hi ne bil sosed pritekel s skledam iu ga odgnal. Oče, ali taki človek ni....?
Oče (ginjen). Molči, molči otrok, ze dans mora naš kužc debeluh pri mojstra trebezu večerjati.
Glasi zastran Minobleherferiga spominka.
(Dalje.)
Iz Kočevja. Moja osebna misel je, de naj se truplo ranjciga č. gosp. provikarja po vsaki ceni v domačijo prenese, in naj se v prav priročnim kraji shrani in spominek z njim vred postavi, n. pr. v ljubljanski stolni cerkvi, in le ko bi se tukaj ne dalo, pa na pokopališi pri sv. Krištofu.
Mih. Wolf, dekan.
Ravno te misli je vse prečastito duhovstvo cele de-kanije brez izločka, kakor kaže dekanijski, poslani list. na kterim so zbirke z glasovi vred zazuatnnjane. Vr.
V dekanijskim razpisu iz Smartna pri Litii se med drugim te-le besede berejo:
Knobleher je drag biser, ki se bo v zgodovini svetel, in ki ga krajnsko duhovstvo sme svojiga imenovati. Krajn-ska dežela želi častiti spominek postaviti njemu in serčnim Slovencam, ki so bili z njim vred ravno tisti del izvolili, iu so bili na ptujim od svojiga djanja poklicani, kakor on. In ker se duhovnu, ki se daruje le Bogu in razširjanju njegove svete Cerkve, tudi le spodobiti cerkven spominek spodobi: bi bilo pač tudi želeti, de bi ta spominek tudi Knobleherjeve pozeiucljske ostanke v sebi hranil, ako bi se zatnoglo to doseči, itd.	.Jožef Burger, dekan.
Iz Vodic, 29. mal. serpana. Spominek za dr. Knob-lehcrja naj se napravi ali postavi v zvezdnim drevoredu, kakor gospod Likar pravi; ta misel nam v vodiski okolici grozno dopatle.
Z Dolenskiga. Upam. de Ti ne bo zoperno. ako Ti poleg tega. kar se je zastran prenašbe Knobleherjeviga trupla in od njegoviga spominka dozdaj pisalo, jez zdaj — brez vsiga vsilovanja — še posebej svoje misli razodenem Prav je, de naj se mu spodoben in primerili, pa ne predrag ali preimeniten (vender kamnat) spominek postavi, de bo več darov misijonu saiuimu v prid zaleglo, in de se ne bo mislilo, de je bilo ranjkimu, ali de je nam z njim le na posvetni slavi toliko ležeče. „Mcum regntini non est de hoc mundo". Prav je tudi in lepo. de naj se v njegov spominek tudi imena druzih slovenskih misijonarjev vdol-bejo. kteri so v tem težavnim misijonu svoje življenje darovali. Nisim pa nikakor, in menim, de večina bravcov nc. h tistimi enih misel, kteri pravijo, de naj se mu le som spominek postavi, kar vse časti vredni starček, mož poln cerkveniga duha, gosp. L. Dolinar prazen spominek imenujejo. De pa njegove zemeljske ostanske na Krajnskim in sicer v Ljubljani imeti želimo, pa ni to naša misel, de bi sc s tem hotli ponašati, ali pa ga v prazen ogled imeti: temuč naš namen sega v vero, po kteri nam tudi zemeljske ostanke keršanskih junakov, posebnih služabnikov in pri-jatlov Božjih gre v časti imeti, nad čimur je Bog sam svoje dopadajenje. svojo mogočnost in dobrotljivost dostikrat očitno pokazal. Res, de je celi svet tempelj Božji, in de je v enim oziru vse eno, naj truplo njegovo tu ali tam počiva; vemo pa tudi. de so se marsikdaj cele mesta, ljudstva, dežele za truplo kaciga aposteljna. marternika ali apostoljskiga moža potegovale. Kaj pa, de zastran našiga Knoblcherja tiste dognanc gotovosti nimamo, kakor pa pri svetnikih, ze od Cerkve zato spoznanih, vender pa si ga drugači kakor že v nebesih misliti ne moremo. Vem še dobro iz duhov-skiga semeniša. kako jc za razširo Božjiga kraljestva med neverniki ves gorel; spomnim sc še ginljivc prošnje do pa-peževiga poslanca na Dunaji zavolj sprejet ve v propagando, ki nam jo jc bral. iz ktere jc puhtelo živo spoznanje sreče v keršanstvu. preserčna ljubezen in usmiljenje do nezna-bogov. ter duh praviga misijonarja; vem. de je zavolj tega /e overe in težave imel, še prejden jc iz Ljubljane prišel: vem. de je bil že tacaš pripravljen na vsakorsiio terpljenje in zatajevanje, in v razširjanji sv. vere terpeti in tudi neznano smert storiti si jc v nar veči srečo štel. To pa po-
vem le bolj iz lastniga nagiba in iz blaziga, častitljivima spomina do ranjciga, kakor pa de bi samo s tem koga v kaki reči hotel preveriti. S tem le svoje lastne želje bolj vterdim, de naj bi se truplo ranjciga ali saj kak del njegov (glava) sem prepeljalo, in v Ljubljani v kteri cerkvi (pač v šenklavški cerkvi) primerno shranilo; ako bi se ne celo truplo, ampak le nekteri posamni udje (glava, roke — ) sem spravili, naj bi se nekaj v un Škocijan dalo, kjer je bil rojen — s tem bi se tudi željam ondotnih Dolencov vstreglo. Spominek naj bi ravno v tisti cerkvi se postavil, v kteri bi se njegovi zemeljski ostanki shranili. Tako silo veliko bi pa, menim, to prepeljevanje (zlasti samo nekterih udov) vender ne stalo, de bi se ne moglo lahko zgotoviti. Všeč je meni tudi ta gospod llicingerjev svet, de kar bi darovi čez omenjene stroške znesli, „naj se obcrne v prid afrikanskiga misijona, bodi si v zrejo malih zamurčkov(jez bi rekel ljubljanskih), ali v podporo misijonarjev (slovenskih, bi jez rekel, kadar bi kteri bili J, ali v zidanje kake cerkve v Afriki, po imenu sv. Ignacja. sploh pa kot stoječa naredba „Knobleherjeva zaloga" ( Knoblechersstiftung). ne ko memgredoča izdaja". — Kar pa tukaj pišem, pa le bolj zato pišem, de Tebi ad personam svoje misli v ti reči bolj razodenem; branim Ti pa tudi ne. v rl)anici"* kaj porabiti ali omeniti, kar bi se Ti prav iu primerno zdelo. — Z Bogam!	I*
Ogled po Slovenskim in dopisi.
Iz Ljubljane. V nedeljo. 22. vel. serpana po 5. zjutraj je oznanovalo topovskih strelov 101 z gradu veselo rojstvo (zvečer po 10., 21. vel. serpana) cesarjeviča naslednika. Po vsih cerkvah je bila naslednjič po veliki sv. maši zahvalna pesem in zahvalno slovesno mašo v stolni cerkvi, pri kteri so bili pričujoči deželni poglavar z višjimi vradi iz vsih redov, je spremljalo tudi streljanje. — Bog naj milostno vzame ta cesarski cvet v svoje sveto varstvo, naj ga obilno olepša s čednostmi njegovih visokih staršev, ter ga ohrani dolge leta v povikšanjc sv. Cerkve. blagor narodov in v veselje slavne cesarske rodovine.
Iz Šent-Jurja pri Kranj i. 2S. vel. serpana. V. P. 24. t. m. smo imeli v tukajšnji farni šoli očitno izpraševanje. O te priložnosti so prevzvišeni, visokočastiti novoizvoljeni prost ljubljanske stolne cerkve, gospod Anton Kos. kakor viši šolski ogleda zadnjikrat nas s svojo pri-čujočnostjo počastili. — Ker so bili Oni nekdaj tukaj kaplan, so vsim odrašenim, kakor preljubljeni duhovni pastir, dobro znani; ni ga, de bi od Njih kaj lepiga povedati ne redil, ni ga, de bi Jim hvaležin ne bil, iu Jih priserčno ne ljubil. Te občutke spoštovanja, hvaležnosti iu velike ljubezni do Njih pa so želeli dobri starši ljubljenimi! gospodu o Njih odhodu od nas po svojih otrocih sporočiti, in si tako pohleven prostorčik v Njih preblagitn spominu ohraniti.
Po dokončanim izpraševanji vele visokočastiti gospod jnošt cesarsko pesem zapeti, in po te še kake druge svete pesmi, in razdele naj pridnišim šolarjem zaslužene darila. Na to pristopi šolarčik, in v imenu vsih lepo zaprosi. ter Jim poda naslednjo pesmico, naj bi jo sprejeli, in v slovo zapeti privolili; in na ljubeznjivo privoljenje jo takole po-vzaiuejo:
Pogledati t-olnca je milo.	Očeta ste nam se -kazali.
Ko skriva za gore obraz;	Ste naših bi i staršev pastir.
Tako se je nam užalilo.	Nad nami ljubo >te čuvali.
ho pojilete Jlili! od nas.	Odperali Maorov nam vir.
Hvaležno na> dajte pihati.
^ svoje ljubezni spominj; Ki Nas ga Vas črno imenvati.
Ljubczin ne ve /a spreminj.
Naj Bog Vam stotero poplača.
Dobrote, težave, skerbi. \ se Imdo od \a> naj obrača. Ko škofja Vas kapa slavi!
Na vi>jo stopnjo je povabil	Lili. kakor je dom nas pri Krajin.
Vas rimski cerkveni go-pod.	Kjer Kokra se v Savo zmeni.
Nihče Vas ne bode pozabil.	Tako v ljubezni, spoštovanji
Ko pojdete. Oče! od tod.	Čiuo z Krajnci \ as pomniti mi
Bog z cvetjem naj pot Vam potresa.	Naj spremlja to naše vošilo.
Ki naša jo solza kropi.	. Vas. prošt, prečastiti gospod!
De pridete v svete nebesa.	Ce Bog da. se bode spolnilo Kjer solz in spremene več ni. Na zemlji in tudi ondot.
Ginjeni s to pesmico, ktero je slavni gospod Požcn-čan prav iz serca Sent-jurjanov zapisal, iu jej je pridni učenik gospod Jakob Praprotnik, milo. zmožnosti otročji primerjeno melodijo poskerbel. so prevzvišeni gospod prošt učenikam in učcncam iu vsim faranain se prijazno zahvalili, nam obljubili, de hočejo nas vse v svojih molitvah pomniti; vsim pa so solze oči zalile, ko smo kleče od Njih se sv. blagoslov prejeli.
Podali so se zadnjič prevzvišeni gospod prošt. spremljani od vsih pričujočih, v farno cerkev sv. Jurja. sebe in nas vse varstvu tega svetnika priporočit, cigar east in livalo so Oni pred 30 leti tukaj tako iskreno poviševali, iu večno in časno srečo Njegovih faranov tako zvesto oskerbovali.
Bog pa. Vam prevzvišeni gospod prošt! daj. de v svojim novim, imenitnim iu obširnim poklicu še veliko in veliko let v prid iu blagor vsih srečno, zdravo iu Bogu do-padljivo ravnate!
Iz Lokavca na (■»rišlJiii. (Popis cerkvene obletnice. Pri nas se vsako leto obhaja lepa slovesnost sv. I.orenca. kteriga spomin jc 10. vel. serpana. pa letaš miio doživeli naš veseli dan nedeljo popred. to je, S. vel. serpana. V saboto precej po »i. zvečer so se začeli zvonovi veselo glasiti, oznanovajc svojim prcbivavcam prihodnji veseli dan: k temu jc začelo pokanje možnarjev razširjati svoj glas po širjavi iu vabiti tudi v nanje sosede k pobožnost i pri-hodnjiga dneva. Potem so bile litanije z blagoslovam. Se enkrat k koncu zadoni pokanje moznarjev v slavo vsiga-mogoeniga Boga in Stvarnika vsili narodov. — —
Cerkev se je prav lepo ozalisala in vsi altarji so bili s cvetlicami in zelenimi vojicami olepšani: sveče so bile v lepim redu po altarjih iu vsaka je imela svojo cvetlico na sredi pripeto. Na altarji in ob obeh stenah po cerkvi jc že 20 majhnih lampic lepo migljalo s svojo svitlobo. Prav iz serca morem reči. kdor koli stopi v lako ozalisano in ovenčano cerkev, se mu bo serce odperlo in zdibuil bo: O Gospod. tvoja hiša jc res hiša molitve in svetiga veselja. Vse ježe pripravljeno; zdaj so zaceli zvonovi veselo se glasiti i it kličejo ljudi v cerkev. Častivredni naš gospod fajmošter od larnc cerkve sv. Križa se pripeljejo, pri nas lepo slovesnost sv. Lorenca obhajat. Zjutraj so opravljali nas domači gospod duhovni pastir. Zvonovi potihnejo iu v cerkvi ze vse luči lepo svetijo v čast llozjo. Zdaj pridejo g. fajmošter iz zakristije pred altar iu z njimi š« ."» družili gg. duhovnov, obhajat lepo slovesnost, ktera seje začela ob desetih. Odprejo tabcrnakelj in napravijo lepo moštranco z zalim vencam ovenčano, kicra jc bila pred nekimi mesti kupljena.
V-e je bilo v mirni in sveti tihoti. Gospod fajoioštcr sc obemejo po cerkvi in zapojii »Pange lingua". zvonovi -e oglasijo, možnarji pokajo, ljudstvo popada na kolena in časti Gospoda nebes in zemlje. Gospod lajiim-ier se začno naprej po cerkvi pomikati in vse ljudstvo vstane in se poda med petjem iu zvonenjem naprej v lepi proces i i po odločeni poli. po kleri so bili po navadi 1 altarji. de se je pobožno*! opravila iu vernim zbranim sv. blagoslov ( zegen ) podelil. Lepo je viditi dolgo rajdo pobo/.niga Ijud-tva. od v-ili bližnjih sosesk skupaj zbrano. I.etas pa j»- bilo tudi kakih 30 majhnih deklic v lepi versti pred duhovnimi, vse v belil: oblačilih in z lepimi venci na glavi, kar je bilo prav d<»-padljivo ziiamnjc svete nedolzinMi. Tako gremo pobožno naprej; na sredi pokopalisa so se častivredni go-pod laj-moster u-iavili iu so opravili molitve po merlvih. Potent gremo naprej do cerkve, tam je bil se zadnji cvangeli z blagoslovam: potem gremo v cerkev, kjer orgle vc-elo zapele, iu ljudje so cerkev napolnili.
Zdaj v>e utihne iu eden gospod kaplanov »topijo na
lečo in imajo nagovor od škode in nje povernitve bližnjirau, ler m o živo ukazovali, de nobeden ne more v nebesa, dokler vsiga ne poverne bližnjimu, kar ga je škodoval, koli-likor koli mu jc le mogoče. Potem je bila nadalje peta sv. masa. Med mašo je bil tudi o ler. Naš časti in hvale vredni gospod fajmošter so s tako pobožnosljo iu s svojim močnim petjem Božjo službo opravljali, de je bilo vsim dopadljivo. Opravilo sc je dokončalo po eni popoldne. Ob 4. so bile pete litanije Matere Božje. in so še možnarji glasno pokali. in dosti vtianjiga ljudstva je veselo pričakovalo opraviti svojo zadnjo molitev v ti cerkvi: k časti Božji in sv. I.orenca. Bog daj, de bi bilo tudi nam v zveličanje! —Z Boga m ! %	A. S.
Iz Sent - Andreja na koroškim. 20. vel. serpana. Od T. —10. kimovca (septembra) se bo obhajal v Olji sveti misijon. iu sicer ob enim v nemškim in slovenskim jeziku. Nemški misijon. ki ga bodo vodili trije 00. jezuiti, se bo obhajal v nemški ali tako imenovani klošterski cerkvi; slovenski pa. ki ga bodo vodili sami milostljivi knez in škof s pomočjo še nekterih drugih duhovnov, v mestni farni cerkvi.
( Pac lepo priliko imajo tudi Ljubljančani. bodi si slo-veiiskiga ali nemškiga jezika, se enkrat misijona vdcležiti. ker je Celje z Ljubljano po železnici tako tesno sklenjeno. Porok smo jim, de tukaj bo vse izverstno. kako pa še le zveličavno za dušo ! Pac marsikoga tiši težka butara že dolgo časa na njegovi vesti: kje je lepši priložnost, jo odložiti kakor pri misijonu? Kdor ni cisto brez čutila, mora vender le spoznati, de mir vesti je nar veči dobrota na zemlji, celo bolezen je lozej preterpeti, kot dušno težo.	Vr.)
Na Hcki.	vel. serpana. — Dans smo slovesno
končali letašnjc šolsko leto. Ob 9. zjutraj sc jc začela peta ma-a z leviti, na koncu je bila zahvalna pesem in blagoslov. Ob 10. so se zbrali visi gostov i, gimn. vodja, uče-niki in učenci v lepo napravljeni šolski izbi, kjer so se potem delili šolski darovi. Dva govora, latinski in nemški, sta bila pred delitvijo: dva, ilirski in laški, pa za njo. In na zadnje je zadonela še cesarska pesem. — Iz gimn. programa se vidi, dc je bilo letaš le 93 učeneov in 3 postranci ali privatisti. med njimi tudi nekaj Slovencov — tedaj v primeri z drugimi gimnazijami le majhno število. Ne manjka se sicer tu priprav Ijavnih šol. vender jih le malo gre v latinske šole, ker si drugot lože in pred kruh služijo. Napredek (klasifikacija) pa je v poglavitnim dober. — Druji-krat kai več. Bog!
Iz Itima. 23. vel. serpana. J. Z. Včeraj zgodej dopoldne se je bilo tukaj že razglasilo naznanilo zastran rojstva a v s t r i j a n s k i ga cesar je vi ča. Zvečer je bila slovesno ra/.svitljeua Beneška dvorana, ki je stanovanje c. k. poslanca v Rimu. in tudi nemška narodovna cerkev S. Mati a d c II' A n ima iu ondotno ptujsko sprejmiše ali gostišč.
Dansi je bila iz ravno tega namena v imenovani cerkvi S. Maria deli' Anima slovesna pontifikalna sv. maša (Missa voliva), ki so jo imeli prečastiti vikši škof knez llohcnlohe. Pričujoči so bili: c. k. poslanec pri rimskim stolu, grof žl. CoHo red o s svojim spremstvam vred. število družili častnikov in veliko tukaj bivajočih Nemeov; imenujem zlasti, velikiga prednika (generala) jezuitarskiga reda . Collegium gcrmanicum (nemško sobivališe), iu veliko nemških redovnikov. Po škofovski maši je bila sveta slovesnost z zahvalno pesmijo sklenjena, k kteri so bili Njih svetost, papež, pričakovani: zavolj slabiga vremena pa so bili pooblasteni Njih Major Domus. Monsign. Pacca. ter so v Njih imenu pričujoči bili. Koliko veselje je ta dogodba zbudila, so bili priča obilni pričujoči pri tem svetim opravilu, de bi zediiijeni naj obilnišiga Božjiga blagoslova prosili nad Njega, ki ima enkrat cesarsko krono nositi in biti vaih kraljestva Božjiga na zemlji, to jc. sv. keršanske katoliške t crkve.
Drevi bo pri c. k. poslancu diplomatiška malica.
De so kardinal Silvestri (ki se še niso z Dunaja ver-
nili) izvoljeni za varha avstrijanskiga naroda v Rimu, jo mende že znano.
Vodja pri nemški narodovni cerkvi S. Maria deli' Anima, profesor dr. Flir, je od Nj. apostoljskiga veličanstva nasvetovan ko „uditore della Rotaa za avstrijansko cesarstvo (namesto kard. Silvestri - a). in Njih svetost ga bodo v kratkim slovesno v to čast zvolili.
Iz Bukarešta. (Dopis]. Z globoko žalostjo sim iz. .,Volksfrda.tt zaslišal, de so verli gospod provikar dr. Knob-icher in njegovi tovarši tako nepričakovano ponierli, in edino tolažilo mi je nazuanilo, de so vse osirotene misijoniša vender z misijonarji dobro previdene; vošim pa iz globočine svojiga serca, de bi Bog domače (zamursko) duhovstvo v blagor misijonu milostno obudil. Knobleher v resnici zasluži čast, ki ste mu jo namenili, in v ktere dosego zdaj delate, iu zanesljivo je, de bo verno domorodsivo Slovcn-cov skupaj spravilo stroške za prevažo in spominek.— Ako
moj ljubljenec O...... svojimu poklicu zvest ostane, hočem
tudi nadalje v R. za njega storiti, kolikor se bo le dalo. (Več pri Vr.) — Ze ko sim bil v Ljubljani, sim besedo dal, de hočem za bratavšino ss. Ciril-Metoda v Bulgarii delati, kolikor bodo moje slabe moči pripustile. Te obljube nisim nikoli iz spomina izpustil. Veseli me. de zdaj že za-nioreiu previkšimu škofu S1 o m š e k - u, prečast. opatu V o-dušek-u in vam v tolažilo naznaniti, de je s škofijskim določkam dokončno sklenjeno, de se bo ta bratovšina v Bulgarii napravila. Prepričan, de nam imenovana družba svoje pomoči, ta namen doseči, ne bo odrekla, prosim dc bi nam 1.500 podobic ss. Ciril-Metoda poskerbeli, in ko jih v roke dobimo, hočemo precej pričeti to pobožno delo. (Za zdaj hočemo slovenskih podobic poslati, bilo bi pa ^lo-bro, de bi sc pozneje dobile tudi z ilirskim spisani. Vr.)
Vender ne le duhovne, tudi tvarivne (matcrielne) pomoči bi se prederznil prositi za naš ubožni misijon. ki ga je velika nesreča zadela, ker se je cerkev v Beluni poderla. Je tedaj v resnici pobožna občina iz 1.500 duš brez Božje hiše, itd.
V	Bukarestu, 5. vel. serp. 1858. Dr. Fr. Richter.
V	Itenetkalk sim bil o sv. Jakopu. ~ ) Šel sini tje z O. proviiicialam, zastran nenavadne slovesnosti, bil je namreč O. Paš k al Vujčič, frančiškan, še le 32 let star, za Pulatiškiga škofa v Albanii posvečen. Posvetili so ga Be-nečanski patriarh, preč. gg. Angelo Ramazoti, sv. .Ja-kopa dan. Vpričevala sta ko asistenta preč. Manfred Bc-latti, škof iz Cenade, in preč. Anton Ciava, škof iz Fcltre in Bcllune, ki so se pa škofovski službi odpovedali in zdaj zopet kot poprej v Cenadski duhovšnici nravno učijo. Tudi naš general, preč. O. Bernardin žl. Montefranko, so bili iz Rima prišli.
4 dni sim bil v Benetkah in v 4 dneh, ker sini vender veliko okoli lazil in silno veliko ljudi vidil vsih stanov, le vender nisim slišal nobene tudi nar manjši kletvine ne; to je lep spomin, ki sim ga iz Benetk prinesel. Vprašani, kod bi mogel po naših slovenskih krajih hoditi, po kterih vaseh se premikati, po kterih mestnih ulicah šetati, de bi mi kletvina, ki je iz pekla doma, na ušesa na donela? donela iz umazanih ust smerkolinov, ki se po ulicah potikajo in kvarte mešajo, ali pa sem ter tje skačejo, kugle premetavajo in v pregerdo preklinovanje svetosti in svetnike mešajo.
Če je vera po apostelnovih besedah (Rim. 10. 17,) iz poslušanja, poslušanje pa po Kristusovi besedi; jc tudi preklinovanje iz poslušanja, poslušanje pa po besedi ne Kristusovi, ampak satanovi, ktero brezvestni starši v mlade serca, ki so za vsako slabo seme kar pripravna zemlja, za vsak nič nepremišljeno sejejo! Od preklinovavskih staršev izhajajo preklinovavski otroci. Kdor tega ne veruje. naj gre v Benetke, pa naj se varuje, de s svojim brezbožnim jezi-kam ljulike med pšenico ne priseje.
*) ker jc ta sicer osebni dopis imeniten za občinstvo, nam dragi
prijatel ne bo zameril, de ga razglasimo.	^r.
Kazffteit po hersanskim svetu.
Novorojeni cesarjevič je bil 23. u. ni. ob 2. popoldne v Lakscnburgu po dunajskim vikšim škofu slovesno kersen iu je prejel ime: Rudolf Frančišk Karol Jožef. Kerstui boter so mu bili svitli nadvojvoda Frančišk Karol. — Ud vsili strani po cesarstvu se sliši, de mnogoteri domoljubi mnogotere in velike dobrote ska/.ujejo in dobrotne naredbe o/.irama na ta veseli dogodek napravljajo. /.lasti tudi udje cesarske rodovine.
—	V hvaležin spomin zavoljo novorojeniga cesarjeviča bodo svitli cesar napravili novo bolnišnico na Duuaji. ki se bo „Rudolfoviše* (Rudolfs-.Stiftuug) imenovala. Ubsegla bo prostora za nar manj 1.000 bolnikov, in Nj. veličanstvo so odločili do 8M)0 štirjakov (štirjaškili sežnjev) svojiga lastniga zemljiša v cesarskim vertu ( „Kaisergartcn~1 ob Landstrassi. — V .Sat mar u na Ogerskim sc bo v kratkim napravilo sobivališe za jezuite, za ktero so ranjki škof ll.-im zalogo zapustili. — V Monako vi ni je umerla zamurka pri kacili 12 letih. Katarina Kše. Pztg. pravi, de jc pravo dušno veselje, pri smeiini postelji taciga otroka biti. ..Kolika močna vera iu koliko zanesljivo upanje jo poživlja! Od strahu še govoriti ni. več pa od sladkiga veselja, ki njeno dušo liupolnuje. V petik je prosila svojo strežnico, naj ji lepili cvetlic prinese, po kakoršnih v vsi svoji bolezni ni vprašala. Kaj pa hočeš s cvetlicami? Moram vender ucbcškiniu Očetu lepih cvetlic seboj nesli, ako umerjeni, je bil odgovor. Kako priprosta pobožnost! Prinesla pa je svojimu ucbcškiniu Očetu lepo čisto dušo. ki diši ko predrag cvcticni venec. rmerla je skorej smehljaje brez vse smertne vojske. Lepa smert je pravo tolažilo in povračilo za ves trud. ki ga kdo mora z bolnikam imeti. Take duše niso predrago odkupljene za darovani denar, akoravuo judežaki govore, de bi se zainoglo s tem dcuaram kej boljsiga storiti". — Na Francoskim se protestanti pogosto povracujcjo nazaj v naročje svoje matere sv. katoliške Cerkve: takih je n. pr. v Gard departcmenl-u poslednji čas 10. v tem ko bibliske iu druge nekatoliške družbe z vsimi svojimi obilnimi dnar-niini darovi komej kake 3 ali 4 duše k odpadu preslepijo.
—	Monitcur ima naglo naznanilo iz Kitajskiga. de se bo Kina keršanstvuodperla. in misijonarji bodo povsodi smeli učili. Kitajski poslanec bo v Pariz prišel. Postave zoper razsiro keršanske vere so odpravljene. — V zveznih ameri-ka n s ki h de rž a vali katoliško prebivavstvo vedno Imlj vzmagujc. Pri poslednjim popisovanji v mestu Louisville-u se jc našlo 27.000 katoličanov zmed 38.000 prebivavcov. Na severu in na jugu. na jutru in večeru se godi nepre-nchaina veliko delo spreobračanja. sicer brez šuma. pa z vspeham. pravi ..Cath. Miscellanyu. Vsaki teden oziianujejo dnevniki nektere prestope v kat. Cerkev, zdaj posameznih oseb. zdaj celih rodovin. Večidel pa se jih očitno ne raz-glasujc. Poslednji čas je Pater Fuenkeni celo luteransko der-žino v Kanadi f s pogojem) kerstil; P. Laufhuber. pobožin jezuit. jc sprejel 12 protestantov v Perlin-u v kat. Cerkev. Ravno ta je bil od samih protestantov povabljen, v neki protestanti cerkvi pridigati, iu je privabil več ljudi v sveto Cerkev. 20. vel. trav. se je odrašenih v Thompsonvillc-u odreklo krivoverstvu. — Iz »Sardinije pregnani jezuiti so pred nekaj leti v Kalifornijo pribežali: in našli so tam svobodo in pokoj, pa tudi varno pribežališč v starih sam.»slanih. kterc je protestauška pravi Cerkvi povernila.
MMomaee duhovne raje.
s v c i o živeti i n zveličan o u m r c i i
( Dalje.)
Oči še vanje od korenin greha. Obra\nali smo /c korenine greha, ki so v umu iu volji: zdaj -e moralno ozreti še na korenine greha, ki so v po cul ni h mo-c e h n a s c duše vrašene. Perva korenina so p r i r o j e n e nagnjenja. Tukaj jc sedem naglavnih grehov drevo Juidiga. Nobeden ni popoiuauia cist naglavnih grehov, raz-
loček je samo ta. de jc eden k temu. drug k drugimu bolj nagnjen. Ako ne veš prav. zoper kteriga zmed tih sedmerih modrasov se ti je nar bolj vojskovati, glej na to. kaj de ljudje od tebe in tvojih napak sodijo, ali kaj de sam od sebe praviš, kadar sc pred spovcduikaui odkriioserčno tožiš. Tu tedaj začni svojo vojsko, in pa tako. de narpred zatreš hujši in očitniši razodevalija iu moči tiste pregrehe, potem pa manjši iu neznatiiiši. Čudo bi moglo biti. ko bi se skoz čas eniga mesca svoje hudobe skorej do čistiga ne znebil. »Slehcriiimu jc znano, koliko človek premore, ako vse svoje moči v eno samo reč vpre. Ako spomin vedno misli na hudobijo. kako bi jo premagal, ako um vedno prevdarja. kako huda je pregresiiost tajiste hudobije, ako jo volja z Vsimi močmi vedno preganja.je komej mogoee.de bi ta kava za-mogla se dalje svojo glavo zoper tebe vzdigovati in t: škodovati. Vsaki dušni la«iuii. kalini ali temperamentu so lade posebne napake prilaknjcuc: otožniki so radi sumljivi: ne-guduiki — leni: scrbcčuiki — poželjivi. hurka»ti. kvantai-ski, širokoustui: osorniki — prevzetni in togotni.
To vojsko pa takole začni. Zjutraj vsak dan obnovi terdni sklep, de saj ta dan ne svojimu nagnjenju ne tistimi! grehu, v kteriga si nagnjen, nočeš čisto nič privoliti: — rečem sat ta dan. zakaj na to li zdaj ni misliti, kaj se lm naslednje dni zgodilo, de ti misel, ue vem kake dolge vojske, scrcno-ii lic podere. Potem beri. premišljuj ali se pogovarjaj z I«»-gaboječimi iu zvedenimi ljudmi od pregrešnosti iu hodili nasledkov tiste napake, zoper ktero se vojskuješ, ali pa od nasprotne čednosti. In poslednjič. ako pride nevarnost, de bi imel v tisti greh pasti: si prav močno pri/.adeiii. de rav no nasprotno stori s. Ako te tedaj lenoba nadlega, ostani lavno zato dclj časa v sveti molitvi. Ako te časti /eljnost in prevzetnost podležu je. molči sam «»d sebe in hvali -vojiga Idi/.njiga. Ako se nečistost v/.diguje. stoli kar hitro obljubo čistosti, postavim za eno uro. Ta cas se bo ze v boljši idieruilo iu spregledal boš. kako grozno bi se bil kcsal.ko bi bil privolil. Tako vedno iu vselej vnovič stori, ko nevarnost pride, in ako bi sc namerilo, de bi padel, nikar scrcnosti ne zgubi, temuč hitro se vzdigni iu z veti sen— nostjo napadi svojiga sovražnika. Tako rcsiiicnimu iu sercni-liiii trudu Bog zares ne bo pomoči iu gnade odrekel, iu kako srecin iu vesel boš vender. ko boš ti>iiga sovražnika premagal, ki sc li je nepremagljiv zdel. iu ti je nebeške vrata zapiral, morebiti skoz dolgo ca-a. f llalie s|. |
Mtrobtine.
.1 e z u i t a r s k e pravila za s I c h c mig a (Od saiaisa sv. Ijnarja.)
1.	Vse v veči Božjo čast.
2.	Ako hočeš popravljanje na plavim kraji zateii. začni sam pii sebi.
3.	Do vsih praviccn. do nikogar cuostraiisk . to jc zlaio pravilo v družbi z ljudmi.
I.	Nikoli sc na stanovitno dobroto ne zanašaj: vclikrat se sreča nar preti oberne, kadar se vse po sreči izhaja.
5. Tihota ua morji je pogosto bolj nevarna, kot i:aj iicvarnisi vihar, nar hujši sovražnik je. ako nolo uiga sovražnika nimaš.
t'». Ravno tam sc zaupanje naj vise povzdigne, kjer st človeške zanašanja nar globokejši potopijo: zakaj, k ter v sa cbiveška pomoč odstopi. tam se Božja pomoč za« ne
T. Kdor sc ljudi boji. nic vcliciga za Boga ne -ton.
V So primerljeji. tle le odrezanje gnjiliga uda celo telo ohrani.
'.». Kolikor ra.lotlainisi si jj. toliko radodarnisi je Bog do tebe.
Iti. Model mora biti. kdor lioce dmge modi iti: pokoren. kdor lioce drugim zapovedovati.
II.	Kdor prepogosto kaznuje, ka/e vce gospodarlii-vosii kot rednosti.
12. Veselim sC. k«» vidim dobic zdrave, hudobne bol-
ne; ker uni zamorejo svoje moči v Božjo čast obračati, le-ti pa se s svojo boleznijo k Bogu poverniti.
(Zdrav i ca.) Ko sim sedel poleg fajmoštra H., pripoveduje Sailer, in sim mu napil, rekoč: „Bog živi vse, ki naji ljubijo", mi fajmošter besedo preseka, rekoč: n vse, ki naji sovražijo". Tedaj me je pretresla taka velikoserčnost, in prešinilo mije dušo: Kaj pač veli-ciga je, ljubiti nje, ki uas ljubijo, sej tako delajo tudi ne-verniki.
(Ne za popadljivo.) Sv. Tomaž Akvinski pravi, de dve reči ste mu bili zmiraj nezapopadljivi; pervič: kako bi zamogel kdo vesel biti ali se smejati, ki dan na dan v smertnib grehih brez pokore živi; drugič: kako zamore kdo, ki se jc Bogu z r oči I in hoče duhovsk imenovan biti, kej druziga misliti razun na Boga.
(Boj se) 1. goljufov, 2. velike vode, 3. ženskih in neslanih babcžev!
(Pričakuj) 1. za nctrcznost bolezni, 2. za greh kazni, 3. za dobroto nehvaležnosti.
(To j c prava ljubezen), ki bogoljubniga brata spoštuje, grešiliga posvari, je pričujočimu dobrovoljna, ne-pričujočiga ne zaničuje, slabiga ne zapusti. t Roban M.)
(Trije nauki mnogim d o I go h 1 a č n i k a m.) 1. Pred sv. Rešnjim telesom sc inora poklekniti. 2. Pred sv. Rešnjim telesam se mora vselej poklekniti. 3. Pred sv. Rešnjim telesam sc mora na obe koleni poklekniti.
Slatiko ime Marija.
sladko, sladko ime. Marija! tvoje jc: Zvezda zgodnja si. Marija, Si Danica presvetla! Če temote duh me zvija, Svetla si mi lučica; O sveti, sveti mi. Danica »\etla ti!
Sladko, sladko ime, Marija! tvoje je. Si prečudna mila mati. Milo tvoje je serce. Češ pomoč otrokam dati. Zbrisat' grenke vse solze. Marija ti povsod Mi mila mati bod''
Sladko, sladko ime. Marija! tvoje je. Vsa nedolžna d'vic Devica Čista, modra, sveta si, Neomadežna cvetlica. Skrivna roža čistosti. Devica čisti me. Marija prosim te.
Sladko, sladko ime, Marija! tvoje je! Ti Marija si Kraljica Vsega. zemlje in nebes . Vselej močna pomočnica, Kdor zaupa v tebe res. Me vidiš v britki sil'. Kraljica sinil' se , sinil'!
Sladko, sladko ime, Marija! tvoje je! Rajske, si Marija, vrata. Skrinja sprave in miru, D Marija, hiša zlata, Hiša Hožjiga Sinu. Pripelj' me v zlati kraj. Marija, v sveti raj !
Marešič.
Za tir. Knobieherfev spominek.
Prenesek od t.—5. naznanila 4 cekini in 488 gold. 39 kr.
Jiiii darovi.
Za afrikanski misijon: llobrotnica 1 gold. — G. P. P. 3 gold. — G. fajm. Kašp. Šoklič eno pištolo. — S Podkraja 17 gold. 46 kr.— Dobrotnik 3» kr. — Vdova iz Vcrtojbe 1 gold.
Za misijon gosp. Olivieri-a: G. P. P. 1 gold.
Duhorske zatiere.
Spremembe v lavantinski škofii. Gosp. Juri T o fant jc izvoljen lokalist v Stranicah. — Gosp. Henrik Križan, kaplan v Pilštanji. pride za duhovniga namestnika v Doblje, v Pilštanj pa za kaplana novoposvečeni gospod Matevž Novak. — Gosp. Mihael Plahuta je prestavljen za kaplana v Kaplo. gosp. Jožef Jereb pa v Klobasnico. — Gosp. Blaž llerineter gre zavoljo bolehnosti v začasni počitek.
Gospod Blaž Petrič na Ipavskim.......
„ Franc Peruci. učitelj na Ipavskim . . .
6 deklet iz Ipavskiga Sembida .......
Prečastita šmarška dekanija pri Litii je k temu. kar so nekteri gospodje posamezno že dali. poslala zbirko 23 gold. od naslednjih dobrotnikov: Gospod Jožef Burger. dekan v Smartnu .... „ Lorenc Bernik. kaplan v Smartnu . . . „ Jem. Mijlar. fajmošter v Polšnjeku . . . n Sim. Jan, kaplan v Polšnjeku ....
Jern. Keitz. fajmošter pri sv. Jurji . . . „ Ign. Okorn, kaplan pri sv. Jurji .... „ Jan. Čebašek. fajmošter v Svibnim . . . „ Jož. Boner. fajmošter v Radečah ....
„ Fr. Povše, kaplan v Radečah.....
„ Matija Marolt, farni vikari na Primskavim .
And. Rojic. lokalni kurat v Javorjali . . „ Mart. 1'rankar, lokalni kurat v Stangi . . «, Jož. Zupančič, lokalni kurat na Jančjim „ Jan. Lavtar. ekspozit v Kosici ....
Helena Godec i Jančjiga .........
Matija Anžur z Jančjiga..........
Helena Omahen z Jančjiga .........
Gospod Fr. S. Adamič, učenik v Smartnu . . . Iz Šent-Andreja na Koroškim, njih več skupaj . . Prečastita kočevska dekanija je poslala 37 gold. od naslednjih dobrotnikov:
Gospod Mihael \Volf. dekan v Kočevji.....
„ Fr. Svetlin, kaplan v Kočevji.....
„ Mat. Kulavic, kaplan v Kočevji . . . . „ Jan. Rozman, kaplan v Kočevji . . . . „ Jož. Krombholz, fajmošter v Starim logu . „ Ign. Jerin. fajmošter pri Fari poleg Kostela n Mih. Zupan, kaplan pri Fari poleg Kostela Ant. Jakšič. fajmošter v Osivnici . . . . „ Mart. Teršinar, fajmošter v Dragi . . . „ Peter Vartol. lok. administr. v Getenici . .
Lor. Kermel. ekspoz. v gornjim Skrilu . . T Jan. Lobe. fajmošter v Mozelu . . . .
„ Jan. Dovič, kaplan v Mozelu.....
Šim. Vaj voda. lokal, v nemški Loki . . . Jan. Olipič. fajmošter v Koprivniku . . . Jan. Germ. kaplan v Koprivniku . . . . n Udal. Zupan, kaplan v Starim logu . . .
,, Mat. Še ve I, lok. v Topli rebri.....
„ Mart. Barlič, lok. v Polomu......
Juri Peče. lok. v pokoji.......
Juri Steurer, fajmošter pri Stari cerkvi Jan. Juvanec, kaplan pri Stari cerkvi . . Alojzi Thelian. kaplan v Cermošnjici . . ,, Smrekar v Ljubljani . . . . .v . . . Potočnik, kaplan pri sv. Petru na Staj. . .
Anton Košmerl v Ljubljani......
Nekdo...............
Gospod Jož. Marešič. kaplan v Vodicah . . . .
Andrej Poklukar v Gorjah.........
Gospod BI. BI. fajmošter .........
Iz Teržiča...............
Gospod P. P..............
.. A. M. iz P............
2 gold. — kr,
1	n	n
2	„ 33 _
1
29
3 3 2 2 1 3 2 1 2 1 1 1 2 2 1 1 1 1 1 1 2 1 2 2 1 2
20
„ 20 _ * 20 . „ 12 -
J. S.
Skupaj:
S poprejšnjim: 4 cekini in
. — „	12	„
3	r>	r>
1	„	—	»
6	v	~	n
—	n	30	„
■ 1	»	-	r
. 1	„	-	* ' 1
113 gold~	27	kr.
C02	„	6	„
Zastavica: Zakaj so jele ženske obroče na obleki nositi? Vganka:
•oporni ou «qndeu po iq op 'ojb^
Popravek. V mojim spisu z Dolenskiga v „Daniciu list 15. stran 119 v 27. versti se je zoper mojo voljo vrinil pogrešek, zato prosim naj častiti bravci berejo namesto
„1.500" le „150u
J. V.
Monita de servan-
Današujimu listu so priložene: „ dis in statu clericali", quae RR. DD. sacerdotes ta-bulis marginatis inclusa ceu speculum vitae semper ob ocu-los habere possunt.
Odgovorui vrednik: Luka Jeran. — Založnik; Jožef Blaznik-