V središču Podravje • Za invalide je rezervirana le peščica delovnih mest O Strani 6 in 7 s 11 Štajerski Kronika Slovenija • Kmečka zbornica v imenu kmetov zagrozila z »ulico« O Stran 24 Ptuj, torek, 23. februarja 2021 Letnik LXXIV • št. 15 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,30 EUR RADIOPTUJ 89,8° 98.2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Aktualno Podravje, Slovenija • Za čakanje na delo izplačanih 400 milijonov evrov O Stran 2 Politika Ormož • »Kako boste povrnili kredibilnost uradnega glasila?« O Stran 8 Kmetijstvo Slovenj Gradec • »Ptujski« hrast na licitaciji prodan za 7.500 evrov O Stran 9 Ljudje in dogodki Ljubljana • Klasincu zaupali še tretji mandat vodenja ŠOU O Stran 10 Izobraževanje Podravje • Vračanje dijakov v šole: »Strah pred maturo je velik« O Stran 12 Ptuj, Slovenija • Velikanski zneski zdravljenja bolnikov s covidom-19 'Korona priboljški' za proračune bolnišnic Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je v lanskem letu slovenskim bolnišnicam za zdravljenje bolnikov s covidom-19 nakazal dobrih 128 milijonov evrov. Bolnišnično oskrbo je skupno, v vseh bolnišnicah, potrebovalo nekaj čez 9.000 bolnikov. Ptujska bolnišnica je lani do konca decembra z obravnavo bolnikov s covidom-19 ustvarila 5,6 milijona evrov prihodka. Več na straniM BHH Ormoški športni turizem? Paket s hostlo9 in dvorano za dobrih 60 evrov Upravna enota Ptuj Do osebnih ^///////////////////^^^^ | Lekarniška zakonodaja • Po ukinjaju krajevnih pošt zdaj še Foto: Črtomir Goznik 2 Štajerski Kultura torek • 16. februarja 2021 Podravje, Slovenija • Gospodarstvu večmilijonske korona pomoči Za čakanje na delo izplačanih 400 milijonov evrov Čez dva tedna bomo v Sloveniji zaznamovali leto dni izrednih razmer zaradi širjenja koronavirusa. Gre za izjemno nenavadno leto tako na političnem in gospodarskem kot zdravstvenem in izobraževalnem področju. 12. marca lani je Slovenija razglasila epidemijo, nekaj dni za tem se je javno življenje popolnoma ustavilo. Od takrat naprej dejansko živimo v nekih izrednih razmerah in nenehnem spreminjanju ukrepov, od sproščanja do zaostrovanja. Kot da gre za začarani krog. Izvajanje številnih gospodarskih dejavnosti je omejeno in prepovedano, enako tudi gibanje ljudi. Vlada pod vodstvom Janeza Janše je v letu dni sprejela osem paketov tako imenovanih protikoronskih zakonov (PKP), s katerimi poskuša blažiti ekonomske posledice krize. Med ukrepi izdatne pomoči gospodarstvu so subvencioniranje čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa, pa tudi plačilo nekri-tih fiksnih stroškov. Najvišji zneski turističnim ponudnikom V ukrep čakanja na delo je bilo od marca lani do sredine letošnjega februarja vključenih blizu 31.000 poslovnih subjektov (delodajalcev) in 210.000 delavcev. Izplačanih je bilo za dobrih 400 milijonov evrov finančne pomoči. V 19 občinah na ptujsko-ormoškem območju je državno pomoč za čakanje 8.200 delavcev. Izplačanih pomoči je bilo 14 milijonov evrov. Foto: CG na delo koristilo tisoč upravičencev za Največ je je je prejel novogoriški Hit (hoteli in igralnice), in sicer 7,8 milijona evrov. Tudi drugi največji Največji prejemniki pomoči v Spodnjem Podravju Z dvema milijonoma evrov je največji prejemnik državne pomoči iz ukrepa čakanja na delo Talum Kidričevo. Sledijo Boxmark Leather Kidričevo (865.000), Safilo Ormož (545.000), Klimamont ABI (400.000), Hiša daril (300.000), MKV (209.000), Pikapoka (183.00), ISM Vuzem (143.000), Saj-novi (130.000), Pomaranča gostinstvo (117.000), Paros mont (113.000), Mark Metal (105.000) in Agis Technologies (102.000 evrov). prejemnik prihaja iz turističnega sektorja - Sava Turizem, ki je z dejavnostjo prisoten tudi na Ptuju (Terme Ptuj). Pomoč države za ukrep čakanja na delo, ki so jo prejeli v Savi Turizmu, je znašala 3,7 milijona evrov. Med največjimi prejemniki državne denarne pomoči za premostitev kriznega obdobja so nadalje na lestvici podjetja v kovinski panogi. Novomeškemu Revozu je država ukrep čakanja na delo financirala v znesku 3,5 milijona evrov, Slovenske železnice - Vleka in tehnika, ki imajo delavnice tudi na Ptuju, so prejele 3,3 milijona evrov, enako zreški Unior. Tri milijone evrov Delavci zaradi manj delovne obveznosti ne bodo oškodovani pri upokojevanju Glede na to, da so številni delavci že od lanskega marca bodisi na čakanju na delo bodisi na skrajšanem delovnem času, nas je zanimalo, ali bo to kakorkoli vplivalo na njihov obračun delovne (pokojninske) dobe oziroma ali bo to pomenilo, da bi morali delati dlje za dosego polne starostne (in delovne) pokojnine. Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so pojasnili, da delavci, ki so napoteni na začasno čakanje na delo in prejemajo nadomestilo plače v višini 80 %, ohranijo vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja. »To z vidika pokojninske zakonodaje in obvezne vključitve v zavarovanje pomeni, da so ne glede na višino nadomestila plače še vedno vključeni v zavarovanje za polni delovni čas, zavarovalna doba bo šteta v polnem trajanju.« Popolnoma enako velja tudi za delavce, ki so na ukrepu skrajšanega delovnega časa.»Ohranjajo vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja,« so poudarili na ministrstvu ter dodali: »Delavec je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen za polni delovni čas, zato se mu bo tudi zavarovalna doba štela v polnem trajanju, ne glede na to, da mu je odrejeno delo s krajšim delovnim časom od polnega.« subvencije je pridobilo podjetje Ljubljanski potniški promet (LPP), 2,8 ponudnik avtobusnih in drugih prevozov Nomago, 2,4 milijona evrov pa podjetje Hella Saturnus, ki se ukvarja s proizvodnjo svetlobne opreme za vozila. Dva milijona evrov pomoči so za čakanje na delo pridobili v kidričevskem Talumu, kjer so se odločili koristiti tudi subvencijo za skrajšani delovni čas. Iz tega ukrepa so prejeli dodatnih 250.000 evrov. Med večjimi prejemniki denarja za čakanje na delo (nad milijon evrov) so podjetja iz skupine Slovenskih železnic (Tovorni promet, Potniški promet in Slovenske železnice), Goodye- ar Dunlop Sava Tires, Hidria, LTH, Mahle Electric Drives Slovenija, Istrabenz, Cimos in Novem Car Interior Design. 134 mio evrov za fiksne stroške in 35 mio evrov za skrajšan delovni čas Od lanskega junija lahko delodajalci zaprosijo za subvencijo za skrajšan delovni čas. Pomoč je doslej koristilo blizu 7.800 poslovnih subjektov za 41.400 delavcev. Skupni znesek izplačanih pomoči je 35 milijonov evrov. V spodnjepodravski regiji je bila pomoč odobrena (izplačana) 195 delodajalcem za skupno 1.240 delavcev. Znesek izplačanih pomoči je 1,1 milijona evrov. Dodatnih 134 milijonov evrov je vreden finančni paket pomoči podjetjem in drugim poslovnim subjektom za delno povračilo nepokritih fiksnih stroškov. Pomoč je prejelo 15.700 upravičencev. Podatke o pomočeh za čakanje na delo in subvencioniranje delovnega časa so nam posredovali z Zavoda RS za zaposlovanje, kjer skrbijo tudi za izvajanje obeh ukrepov, podatke o pomočeh za delno povračilo nekritih fiksnih stroškov pa smo prejeli s Finančne uprave. Mojca Zemljarič Ptuj • Na ptujski upravni enoti ena najdaljših čakalnih vrst Do osebnih dokumentov šele po več kot desetih dneh Zaradi epidemije je urejanje zadev na upravnih enotah, tudi na ptujski, mogoče le ob predhodnem naročilu, kar pomeni, da referentke ob rednem delu veliko časa porabijo za odgovarjanje na telefonske klice in usklajevanje terminov. Stranke so velikokrat nerazumevajoče, ko čim prej potrebujejo osebne dokumente ali drugo dokumentacijo. Na čakalnih seznamih je vse več ljudi. Iz Upravne enote Ptuj (UE) so nam 17. februarja sporočili, da je prvi prosti termin za ureditev osebnega dokumenta 5. marec. Za obisk referenta se torej čaka tudi več kot 10 dni. Razlogov za nastalo situacijo je več. Po osebne dokumente kamorkoli v državi Za izdajo osebnih dokumentov ne velja krajevna pristojnost, kar pomeni, da jih je možno urediti na kateremkoli krajevnem uradu, ki je tisti dan odprt, ali na katerikoli upravni enoti v Sloveniji. Po besedah Borisa Miočino-viča, vodje Oddelka za upravne notranje zadeve, je lahko v stavbi upravne enote hkrati samo osem oseb, kar pomeni, da so omejeni glede dnevnega števila obiskovalcev. V prijavno-odjavni pisarni dnevno obravnavajo okoli 100 strank, naročene so na pet minut. V januarju in februarju se je število (nenaročenih) strank dodatno povečalo zaradi potrjevanja obrazcev upokojencem, ki prejemajo rento iz tujine (350 vlog). V tem času je večje tudi število vlog za digitalna potrdila zaradi vpisa na fakultete. »Obremenitev referenta je v tem času in okoliščinah bistveno večja kot pred epidemijo. Veliko več je bolniških odsotnosti zaradi obolelosti s covidom ali karanten. Nekaj zaposlenih je koristilo ukrep varstva otrok ali pa skrajšan delovni čas. V zadnjem času je veliko število zahtevkov za obisk strank na domu, v bolnišnici in domu upokojencev za osebne dokumente,« je pojasnil Miočinovič. Na krajevnih uradih do osebnih dokumentov hitreje Število strank na sedežu Upravne enote Ptuj je večje tudi zato, ker se je poslovni čas krajevnih uradov skrčil. Velikokrat pa se je zgodilo tudi, da so morale krajevne mati-čarke urad zapreti zaradi nujnega nadomeščanja bolniških odsotnosti in varstva otrok na sedežu Upravne enote. Občani iz okoliških krajev, ki so potrebovali različno dokumentacijo, so zato morali na Ptuj. Po drugi strani - ker je pritisk občanov na krajevne urade manjši -, je tam mogoče dobiti termin prej. Krajevni uradi sicer ne rešujejo vlog za digitalna potrdila in obmejne prepustnice ter kmetijskih vložkov in nekaterih drugih dokumentov, vendar pa za razliko od prijavne pisarne urejajo matične zadeve za svoje matično območje. Estera Korošec Prvi prosti termin za ureditev osebne izkaznice oz. potnega lista (na dan 17. 2.): UE Lenart: 1 do 2 dni UE Maribor: 25.2.2021 UE Ljubljana: 23.2.2021 UE Ptuj: 5.3.2021 V urgentnih primerih (npr. za zaposlene v tujini) je možno urediti osebne dokumente tudi v enem ali dveh dneh Na UE Ptuj prejmejo do 150 klicev na dan. Foto: CG torek • 23. februarja 2021 Aktualno Štajerski 3 Slovenija, EU • Znanstveniki se še vedno učijo Novi izsledki o učinkovitosti cepiv Znanstveniki poročajo o novih dognanjih glede učinkovitosti cepiv proti covidu-19, ki sta ju razvila AstraZeneca in oxfordska univerza ter Pfizer in BioNTech. Glede slednjega pa so ugotovili še, da gaje mogoče hraniti pri višjih temperaturah. Cepivo britansko-švedskega podjetja AstraZeneca in oxfordske univerze je učinkovitejše, če je oseba z drugim odmerkom cepljena najmanj 12 tednov po prvem. V tem primeru znaša učinkovitost 81 odstotkov, pri časovnem razmaku do šestih tednov pa 55, so ugotovili v študiji, v kateri je sodelovalo 17.000 ljudi v Veliki Britaniji, Južni Afriki in Braziliji. »Glede na to, da je razpoložljivost cepiv omejena, bi lahko strategija, da se najprej z enim odmerkom cepi več ljudi, omogočila večjo imunost prebivalstva kot pa cepljenje polovice ljudi z dvema odmerkoma,« je v znanstveni reviji Lancet zapisal Andrew Pollard z univerze v Oxfordu, ki je bil glavni znanstvenik pri razvoju cepiva. Daljši razmik med cepljenjem - večja učinkovitost cepiva V reviji Lancet pa so bile objavljene tudi nove ugotovitve o učinkovitosti cepiva ameriškega Pfizerja in nemškega BioNTecha. Izraelski znanstveniki so izvedli študijo, v kateri je sodelovalo več kot 9000 zdravstvenih delavcev bolnišnice Sheba v bližini Tel Aviva. Okoli 7000 jih je prejelo en odmerek cepiva, drugi pa še niso bili cepljeni. Ob primerjanju obeh skupin so ugotovili, da je bilo cepivo v obdobju od enega do 14 dni po prvem odmerku 47-odstotno učinkovito. Po od 15 do 28 dneh pa je učinkovitost narasla na 85 odstotkov. Foto: Črtomir Goznik Pfizer in BioNTech sta ob tem sporočila, da njuno cepivo dva tedna ostane stabilno tudi pri temperaturi med minus 25 in minus 15 stopinj Celzija. Trenutno morajo to cepivo hraniti pri temperaturi med minus 80 in minus 60 stopinj Celzija, kar otežuje njegovo dobavo. Nove podatke so že vložili pri ameriškem uradu za hrano in zdravila (FDA), da bi ta popravil svoje dovoljenje za uporabo cepiva. Kakšna je (bila) resnična cena cepiva? V ameriškem in nemškem podjetju pa so zavrnili tudi poročanje nemških medijev, da so Evropski uniji poleti svoje cepivo proti covidu ponudili za 54 evrov na odmerek. Ustanovitelj BioNTecha Ugur Sahin je pojasnil, da so poleti vsem razvitim državam svoje cepivo ponudili za ceno med 15 in 30 evrov na odmerek. Julija so nato za vse razvite države, ki so naročile ustrezno veliko količino cepiva, oblikovali cenovni model. »22. julija smo na podlagi novega parametra podpisali pogodbo z ZDA, v kateri je cena znašala 19,5 dolarja. Ta cenovni model je nato veljal za vse razvite države,« je povedal Sahin. 19,5 dolarja znaša približno 16 evrov. Evropska komisija je jeseni s Pfizerjem in BioNTechom v imenu Evropske unije podpisala pogodbo za dobavo 300 milijonov odmerkov, pri čemer podatek o ceni ostaja zaupen. V pogodbi naj bi cena po navedbah medijev cena znašala okoli 15,5 evra na odmerek. Med cepivi, ki so jih odobrili v EU, ni še nobenega, ki so ga izdelali v Rusiji, čeprav so tam registrirali že tri. Kot zadnje so odobrili cepivo CoviVac, ki ga je izdelal ruski center za raziskave in razvoj imunobioloških preparatov Čumakov. Prvih 120.000 odmerkov tega cepiva naj bi bilo na voljo sredi marca. Sta, sm Dobave cepiv ta teden V Slovenijo je minuli četrtek prišla nova pošiljka cepiv (16.800 odmerkov) proizvajalca AstraZeneca. V tem tednu se pričakuje 22.230 odmerkov Pfizerjevega cepiva, v četrtek 8400 odmerkov cepiva Moderne, v petek pa nova pošiljka cepiv AstraZenece. Kakšna bo dobavljena količina cepiv AstraZenece ta teden, še ni znano. Sprva seje pričakovalo 27.190 odmerkov, a bo ta količina najverjetneje nižja, pojasnjujejo na NIJZ. Ptuj, Slovenija • Velikanski zneski zdravljenja bolnikov s covidom-19 'Korona priboljški' za bolnišnice Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je v lanskem letu slovenskim bolnišnicam za zdravljenje bolnikov s covidom-19 nakazal dobrih 128 milijonov evrov. Bolnišnično oskrbo je potrebovalo nekaj čez 9.000 bolnikov. Glavnina bolnišničnih obravnav je bila novembra in decembra: 7.090 zdravljenj za 108,5 milijona evrov. Od marca do začetka intenzivnega širjenja bolezni v oktobru so stroški ZZZS, povezani z zdravljenjem covidnih bolnikov v bolnišnicah, znašali 20 milijonov evrov za blizu 2.000 pacientov. V spomladanskem valu epidemije in obdobju do oktobra je bilo sorazmerno malo bolnišničnih obravnav bolnikov s korona virusom. Obsežnejše obravnave, po številu in zahtevnosti, je terjal drugi val novembra in decembra, ko se je v bolnišnicah zaradi okužbe z virusom covid-19 in za njegovimi posledicami zdravilo nekaj čez 7.000 pacientov. Statistika zdravljenja covid-19 bolnikov v slovenskih bolnišnicah leta 2020: brez zapleta: 3.675 obravnav, 29,4 mio evrov, povprečno 10,3 dneva z zapleti: 4.960 obravnav, 79,4 mio evrov, 10,8 dneva z ventilatorjem: 421 obravnav, 19,7 mio evrov, 25,2 dneva Foto: CG Vir: ZZZS Največ bolnikov z boleznijo co-vid-19 so v celotnem lanskem letu sprejeli v obeh kliničnih centrih, Ljubljani in Mariboru, ter Splošni bolnišnici Celje. V UKC Ljubljana so zdravili 2.241 pacientov. Pri 1.226 je zdravljenje minilo brez zapletov, 907 jih je zaradi zapletov potrebovalo intenzivnejšo obravnavo, 108 pa predihavanje z ventilatorjem. V UKC Maribor je od vseh 1.621 obravnavanih bolnikov zdravljenje brez zapleta prestalo 685. Težja oblika bolezni je bila pri 854 bolnikih, zdravljenje z ventilatorjem je potrebovalo 82 pacientov. Ptuj: 405 bolnikov, 12 na ventilatorju V Splošni bolnišnici (SB) Ptuj so po podatkih ZZZS lani obravnavali 405 bolnikov s korona virusom, od tega jih je več kot polovica (235) imela težji potek bolezni, kar pomeni zdravljenje z zapleti. 158 bolnikov je bolnišnično zdravljenje prestalo brez zapletov, 12 jih je potrebovalo ventilator. Povprečna bolnišnična obravnava za bolnike brez zapletov je v SB Ptuj trajala 9,6 dneva (povprečje na nacionalni ravni je 10,3 dneva), za bolnike z zapleti 8,9 dneva (10,8 na nacionalni ravni) in za obravnavo z ventilatorjem 17,3 dneva, državno povprečje je 25,2. Zanimiv je podatek, da je bil v SB Ptuj povprečni čas trajanja bolnišnične obravnave bolnika brez zapletov daljši od obravnave bolnika z zapleti. ZZZS za zdravljenje v SB Ptuj 5,6 mio evrov Preračun o številu obravnav bolnikov glede na zahtevnost bolezni pokaže naslednje številke: zdravljenje enega covidnega bolnika brez zapleta v SB Ptuj je ZZZS stalo 8.000 evrov, bolnika z zapleti enkrat več (16.000 evrov), zdravljenje z ventilatorjem pa 46.833 evrov. Če stroške vseh bolnišničnih obravnav zaradi bolezni covid-19 (128,5 mio evrov) delimo s številom pacientov (9.056), do- bimo znesek 14.187 evrov - toliko naj bi povprečno stalo bolnišnično zdravljenje enega covid pacienta v Sloveniji. Posegi na srcu ali menjava kolka bistveno cenejši Novinarji spletnega portala Ne-cenzurirano.si so navedli primerjavo cen za obravnavo covid bolnikov s cenami nekaterih drugih zahtevnih zdravljenj in posegov. Navajajo, da je ZZZS v preteklosti regijskim bolnišnicam za zdravljenja bolnikov z običajnimi infekcijami ali vnetjem dihal priznal strošek v višini 1.130 evrov. »V osrednji slovenski bolnišnici UKC Ljubljana so za zdravljenje infekcij in dihalnih obolenj dobili za 38 odstotkov več sredstev, ker izvajajo klinično dejavnost. Za bolnika z zapletom so stroški v regijskih bolnišnicah znašali 3.553 evrov, za bolnika na respiratorju pa 30.253 evrov.« Necenzurirano.si povzema stališče ZZZS, kjer menijo, da je 8.000 evrov za zdravljenje covidnega bolnika brez zapletov previsoka številka. Tako visokega zneska ne dosegajo niti nekatera bistve- no zahtevnejša zdravljenja, kot so posegi na srcu, zaklopkah in ožilju (priznani stroški znašajo do 7.000 evrov), cena posega vstavitve umetnega kolka pa denimo v regijskih bolnišnicah znaša dobrih šest tisočakov. Na ZZZS so za spletni portal povedali, da sta cene obravnav bolnikov s covidom-19 oblikovala vlada in zdravstveno ministrstvo. Bolnišnicam še 80 odstotkov denarja za redne programe Med drugim je v članku navedeno, da so bolnišnice ne glede na število dejansko izvedenih programov (posegov, obravnav) prejele 8o-odstotno financiranje. S finančnim bombončkom na račun zdravljenja bolnikov s korona virusom naj bi si marsikatera bolnišnica izboljšala poslovanje. Večina med njimi se namreč redno srečuje z rdečimi številkami. Še v prvem četrtletju minulega leta, pred izbruhom epidemije, je kazalo na finančno katastrofo: s tekočo izgubo je poslovalo 21 od 27 bolnišnic, skupno je dosegla 31,5 milijona evrov, so pokazali podatki Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. Lahko bi prihajalo tudi do zlorab Na portalu Necenzurirano.si dodajajo, da bi lahko zaradi napačnega šifriranja (evidentiranja bolezni) pri obračunavanju stroškov bolnišničnega zdravljenja bolnikov s covidom-19 prihajalo tudi do finančnih zlorab. Informacij, ali bo ZZZS izvedel nadzor ustreznosti zaračunavanja bolnišničnih obravnav, v zavodu zaenkrat ne razkrivajo. Pravico do tega jim sicer daje zakon. »Trenutnih aktivnosti na tem področju ne moremo razkrivati, sicer bi ogrozili učinkovitost teh postopkov,« so pojasnili za omenjeni spletni portal. Mojca Zemljarič Foto: ČG Letni prihodki SB Ptuj po podatkih zadnjega dostopnega poslovnega poročila (2019) znašajo okoli 29 milijonov evrov. V lanskem letu je bolnišnica samo z obravnavo bolnikov s covidom-19 ustvarila 5,6 milijona evrov prihodka, kar je približno petina vseh prihodkov iz leta 2019. Zdravljenje Vrednost zdravljena (€) Povprečno število dni zdravljenja brez zapletov 158 1.264.067 9,6 z zapleti 235 3.760.202 8,9 na ventilatorju 12 562.000 17,3 SKUPAJ 405 5.586.269 Vir: ZZZS Obravnave bolnikov s covidom-19 v SB Ptuj, leto 2020 4 Štajerski Podravje torek • 23. februarja 2021 Trnovska vas • ObnovaJagrovega supermarketa Sodobna podoba in večja ponudba VJagrovi prodajalni v Trnovski vasi je bilo v zadnjih tednih hrupno in prašno, saj seje lastnik lotil njene prenove, kljub temu pa je bila za kupce ves čas odprta. Supermarket Jager v Trnovski vasi ima po novem hladilne vitrine z vrati, del ponudbe na oddelku kruha pa je poslej samopostrežen. Kot je povedal eden od Jagrovih direktorjev Boštjan Jager, je bil že čas za prenovo. »Poslovalnico v Trnovski vasi smo prevzeli leta 2012, ko je še delovala v okviru Tuševe franšize. Takrat smo jo le delno preuredili, da je bila primerna za naše poslovanje. A leta hitro tečejo, pričakovanja potrošnikov pa upravičeno rastejo. Zato smo se v letošnjem letu lotili večje prenove supermarketa. Hladilno tehniko smo zamenjali z modernejšo, bolj praktične oblike za potrošnika in z nižjo energijsko potrošnjo. To pomeni, da so odslej na hladilnih vitrinah vrata, kar bodo kupci, upam, dobro sprejeli, saj močno zniža porabo energije.« Prenovljena je tudi notranjo razporeditev ter zamenjana oprema na oddelku sadja in zelenjave in na oddelku kruha, kjer je del ponudbe poslej samopostrežen. »Poleg tega smo razširili in povečali tehnični oddelek, tako da bo naprodaj še pestrejša ponudba izdelkov za dom, vrt in kmetijo, od barv in lakov, ročnega orodja do semenskih materialov in sadik ter ostalega tehničnega blaga. Prebivalcem Trnovske vasi in širše okolice tako ne bo treba po nakupe v druge kraje z večjimi centri.« Investicija, ki bo dokončana do konca februarja, je stala približno 150.000 evrov, Boštjan Jager pa se kupcem zahvaljuje za razumevanje in potrpežljivost v času prenove. SD Kidričevo • Ceste bo obnavljalo CPP Vrednost del na štirih odsekih 308.000 evrov Občina Kidričevo je v začetku leta pohitela z objavo razpisa za izvajalca obnove občinskih cest. Konec januarja so končali zbiranje ponudb, odločitev o izbranem izvajalcu pa je že tudi pravnomočna. CPP bo v občini Kidričevo obnovilo štiri cestne odseke v skupni dolžini dveh kilometrov. Delo za vse tri razpisane sklope, ki vključujejo štiri cestne odseke, je dobilo Cestno podjetje Ptuj (CPP). Na razpisu je sodelovalo sedem ponudnikov, CPP pa je bilo na vseh treh sklopih s ponujeno ceno najugodnejše. Poleg CPP so se za delo potegovala podjetja Asfalti Ptuj, PUP Velenje, Remont NG, Asfalt Kovač ter samostojna podjetnika Jožef Žolger in Blaž Švelc. Obnova bo izvedena na štirih odsekih cest: v Dragonji vasi (600 m), Spodnjih Jablanah (160 m), med Apačami in Lovrencem na Dravskem polju (670 m) ter skozi Lovrenc do kapele oziroma krožišča, na katerega se bo navezala obvoznica (580 m). Če bo šlo vse po načrtu, bi izbrani izvajalec delo pričel spomladi in ga končal pred poletjem. MZ Majšperk • Za urejanje pokopališč skoraj 300.000 evrov Na Ptujski Gori bodo imeli žarni zid Občina Majšperk bo za urejanje pokopališč in pogrebno dejavnost letos namenila nekaj več kot 290.400 evrov. Na celotnem območju občine je pet pokopališč. Letos so uspeli z rebalansom zagotoviti dodatna sredstva za ureditev pokopališč na Ptujski Gori in v Majšperku, v Stopercah pa bo novo podobo dobila vežica. Največja prostorska stiska je na pokopališču na Ptujski Gori. Kot je povedala županja Darinka Fa-kin, širitev ni mogoča, saj v bližnji okolici ni primernih zemljišč. Zato so se odločili za gradnjo žarnega zidu, na katerem bo prostora za okoli 72 niš. Zid, ki bo zgrajen iz peščenjaka, je zasnovan v delnem polkrogu s prekinitvami. Po načrtih bodo uredili tudi zunanji prostor, razširili cesto in povečali parkirišče. Poslovilni prostor bo krasila posebna skulptura kiparja Franca Tobiasa, ki bo ponazarjala koro-navirus.V proračunu so za to investicijo zagotovili 157.000 evrov. Občina bo kmalu objavila razpis za izbiro izvajalca, rok za izvedbo investicije pa je letošnja jesen. Fakinova: »Nič ne bomo delali na silo« Med občani je sicer v zadnjem času vse glasnejše vprašanje, ali bodo cesto, speljano mimo mrliške vežice, zaprli za promet. Mnenja glede tega so različna. Veliko krajanov naj bi po besedah svetnice Irene Šerbak zaprtju nasprotovalo. »Občinski upravi sem predlagala, da izvede anketo med krajani, ali se strinjajo z zaprtjem ceste mimo mrliške vežice na Ptujski Gori. Prav je, da občani sami povedo, kaj je zanje sprejemljivo.« Kot je pojasnila županja Faki-nova, bodo načrtovano investicijo najprej v celoti izvedli. »Ko bo 7 Foto: Občina Majšperk Okvirna zasnova žarnega zidu na Ptujski Gori, detajle še izdelujejo. pokopališče v celoti obnovljeno, se bo najbolje videlo, ali je cesto mimo vežice smiselno zapirati za promet ali ne. Izbrali bomo tisto varianto, ki bo najbolj ustrezala ljudem in bo najprimernejša tudi z varnostnega vidika. Če bo treba, bomo izvedli anketo.« Županja je prepričana, da anketa v tem trenutku ni smiselna, saj bi se ljudje odločali glede na to, v kolikšni meri cesti potrebujejo za svojo uporabo. »Nič ne bomo delali na silo oz. kot se komu zdi. Cesto lahko kadarkoli zapremo za promet, saj to na izvedbo investicije ne vpliva.« Žarni zid tudi v Stopercah Na pokopališču v Majšperku bodo odstranili dotrajane ciprese in jih nadomestili z ograjo tako na zgornjem kot tudi na spodnjem delu pokopališča. Vrednost investicije, ki bo končana septembra letos, je 96.500 evrov. Po besedah Fakinove trenutno poteka zbiranje ponudba za izvedbo projekta. Na majšperškem pokopališču želijo v prihodnosti urediti tudi prostor za raztros pepela. Obnova vežice v Stopercah zajema notranjo Prenovljena javna stranišča Na Ptujski Gori so obiskovalcem na voljo prenovljeni javni toaletni prostori. Investicija v višini 12.199 evrov je bila izvedena konec lanskega leta. ureditev poslovilnega prostora, ureditev tal in zamenjavo steklene stene, ki gleda proti pokopališču. Za to investicijo so v letošnjem proračunu predvideli 35.000 evrov. Občina čaka na projektno rešitev, sledi zbiranje ponudb in izvedba. Predviden rok za izvedbo je september 2021. Po napovedih županje Fakinove bodo v prihodnjih letih tudi v Stopercah postavili žarni zid. Estera Korošec V Majšperku bodo dotrajane ciprese nadomestili z ograjo. Starše • Zemljišče industrijske cone želijo prodati v celoti Pričakujejo skoraj 2,5 milijona evrov Da je obrtna cona za občino izjemnega pomena, ni treba posebej poudarjati. Poleg zelo očitne potrebe po delovnih mestih (tudi v širšem okolju) je občina vanjo vložila že veliko denarja. Kot je pred časom napovedal župan Stanislav Greifoner, so na občini preračunali vse stroške, ki so jih doslej imeli, in na podlagi tega izračunali prodajno ceno. Ta sedaj znaša 25 evrov (+ DDV) na m2, vendar le v primeru, če bi potencialen investitor odkupil celotno zemljišče. »To je naša ocenjena vrednost, da občina dobi nazaj tisto, kar je vložila,« je dejal Greifoner. Zemljišče, ki ga prodajajo, meri osem hektarjev, torej bi njegova cena znašala 2.440.000 evrov. Ali bo ta za investitorje primerna, bo pokazal čas. V začetku marca se izteče rok, ki ga je občina zastavila pri objavi javnega poziva za oddajo nezave-zujoče ponudbe - torej ponudbe, ki je občina ni dolžna sprejeti, ne glede na ponujeno ceno. »Ocenjena vrednost 25 evrov za m2 velja za prodajo zemljišča kot celote, če pa se bo cona prodajala po manjših zemljiščih, bo cena nekoliko višja, ker bomo morali znotraj cone urediti komunalno infrastrukturo in bomo tudi tiste stroške morali vključiti v prodajno ceno,« je pojasnil Greifoner. Ali so doslej že prejeli kako resno ponudbo, ni znano, a neuradno smo izvedeli, da zanimanje za cono naj bi bilo. »Podjetja se zani- majo, a to še ne pomeni, da bodo vložila ponudbo in da bo ta ugodna. Upam pa, da bo prišlo tudi kakšno povabilo za nakup celotne cone,« je povedal Greifoner. Od potencialnega investitorja pa pričakujejo pogodbeno zavezo, da se bo v štirih letih od sklenitve kupne pogodbe na območju industrijske cone pričela izvajati gospodarska dejavnost. Na območju industrijske cone je glede na podrobni prostorski načrt sicer mogoče izvajati industrijske, proizvodne s spremljajočim storitvenimi in servisne dejav- nosti. V coni tako lahko delujejo gostilne in storitvene dejavnosti. Dovoljena je na primer tudi gradnja trgovskih stavb, sejemskih dvoran, bencinskih servisov, industrijskih stavb, silosov, skladišč ali stavb za rastlinsko pridelavo. Karmen Grnjak Medtem ko se je še nedavno govorilo o gradnji komunalne infrastrukture v coni v Zlatoličju, bi se na občini sedaj temu raje izognili, zato jo prodajajo v celoti, kot eno zemljišče. Foto: SD Foto: CG Foto: MZ torek • 23. februarja 2021 Podjetništvo Štajerski 5 Slovenija • Načrti za Veliko planino Poletno sankališče in jeklenica Družba Velika planina išče izvajalca za postavitev poletnega sankališča in objekta za spust po jeklenici na planini. O časovnici priprave nove turistične ponudbe še ne morejo govoriti, v javnosti pa se že pojavljajo pozivi k zaustavitvi tovrstnega posega v območje. V družbi Velika planina so pojasnili, da so »v želji vsebinsko nadgraditi sedaj propadajoče območje preverili interes zasebnikov za morebitno širitev alpske turistične ponudbe. Pri zunanjih izvajalcih smo želeli preveriti že večkrat predlagani idejni koncept umestitve dodatnih aktivnosti. Občina je namreč v fazi, ko pripravljamo strategijo razvoja Velike planine za prihodnja leta, omenjene aktivnosti pa so zgolj ena od možnih smeri razvoja, če bo seveda takšna odločitev sprejeta,« so zapisali. V začetku meseca so na svojih spletnih straneh objavili vabilo k prijavi izvajalca za izdelavo in izvedbo aktivnosti glede jeklenice in poletnega sankališča na Veliki planini. Na spletu se je ob tem pojavil poziv k zaustavitvi tovrstnega posega v območje. Kot je med drugim zapisano v besedilu, bi postavitev omenjenih objektov predstavljala nedopusten poseg »v starodavno dediščino in naravno bogastvo«. Avtorji poziva opozarjajo, da je načrt neustrezen tudi s poslovnega vidika, saj je treba število obiskovalcev v poletnih mesecih zmanjšati in ne povečati. Foto: Wikipedia V družbi Velika planina zagotavljajo, da bodo vsi morebitni posegi opravljeni v skladu z vsemi standardi varovanja naravne in kulturne dediščine. »Dolgoročna vizija razvoja Velike planine mora biti zasnovana tako, da bo naravna dediščina zaščitena in se bo ohranjala, to pa bo mogoče zgolj, če bo Velika planina s svojo ponudbo dolgoročno atraktivna za obiskovalce. Dejstvo je, da žičniška konstrukcija proti Tihi dolini že več kot deset let sameva in propada, namesto da bi jo obnovili in vključili v celovito ponudbo. Enako usodo si deli več deset koč, ki prav tako samevajo in propadajo, ravno tako je zastarela obstoječa sedežnica in vsi objekti, povezani z njo,« so izpostavili. Sta Hoče • Izdan osnutek okoljevarstvenega soglasja Magna bo gradila Agencija za okolje (Arso) je v začetku februarja izdala osnutek okoljevarstvenega soglasja za drugo fazo Magninega projekta v Hočah in ga že poslala nosilcem urejanja prostora, ki se morajo izreči glede sprejemljivosti nameravanega posega. Kot so še pojasnili na okoljski agenciji, gre zdaj za vsebinski pregled vloge, če bo dokumentacija v predlagani obliki primerna za naslednji korak, pa bo temu sledila javna razgrnitev dokumenta. Ko bodo v javni obravnavi svoje povedali morebitni zainteresirani predstavniki okoljskih in drugih skupin, bo izdano okoljevarstveno soglasje, kar je podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja. Da kanadsko-avstrijska avtomobilska skupina s projektom v Hočah kljub sedanjemu zastoju zaradi epidemije misli resno, dokazuje tudi prisotnost arheologov na terenu, kjer že opravljajo sondažo terena. Okoli deset hektarjev zemljišč je občina Hoče-Slivnica od nekaj več kot sto lastnikov s pomočjo državnega denarja odkupila že pred časom, pri čemer so dva morali tudi razlastiti. Tudi v Magni so potrdili informacije glede pripravljenega osnutka okoljevarstvenega soglasja in ob tem dodali, da se njihova vloga nanaša na gradnjo dveh glavnih objektov, in sicer za proizvodnjo karoserij in sestavljalnico vozil. Z obstoječo lakirnico bo tako vzpostavljena celovita proizvodnja avtomobilov, kar je osrednji cilj njihove poslovne strategije vstopa v Slovenijo. Medtem okoli 160 zaposlenih iz predlani odprtega hoškega obrata zaradi izbruha pandemije že nekaj mesecev odhaja na delo v graško tovarno. Ormož • Športne dvorane v upravljanje Zavoda za turizem Paket s hostlom in dvorano za dobrih 60 € V Ormožu so se odločili tržiti svoje športne dvorane, seveda tiste večje, ki so primerne za resne športne ekipe (zlasti rokometne). Tako bo poslej z dvema največjima dvoranama (na Hardeku in v Veliki Nedelji) upravljal tamkajšnji Zavod za turizem, kulturo in šport, ki namerava rokometne ekipe gostiti tudi v hostlu ter tako doseči sinergijske športno-turistične učinke. Vprašnje pa je, kako bo to všeč domačim rekreativcem, saj jim odslej dve največji in najbližji dvorani ne bosta več na voljo ob želenih terminih. Jim bodo pa ostale za uporabo manjše dvorane ob šolah, do katerih pa je pot kar precej daljša... Foto: ČG in Facebook Obe največji ormoški športni dvorani (na Hardeku in v Veliki Nedelji) bo poslej upravljal zavod za turizem, kulturo in šport pod vodstvom Andreja Vršiča. Prednost bodo zelo verjetno imeli treningi in tekme rokometašev. Direktor Zavoda za turizem Andrej Vršič je povedal, da so letos januarja že gostili dve ekipi: mladinsko moško in žensko rokometno reprezentanco Slovenije, ki sta ustvarili 93 nočitev: »Tudi za prihodnje kaže dobro, saj imamo že 27 rezervacij ekip (vse še niso potrjene) mladinskih in kadetskih rokometnih reprezentanc Slovenije. Pričakujemo pa še rezervacije nekaterih rokometnih klubov iz Slovenije in Avstrije.« Na občini, kjer načrte zavoda podpirajo, se strinjajo s tem, da bo s športnima dvoranama v Veliki Nedelji in na Hardeku upravljal omenjeni zavod. Vrbnjak: »Ostali uporabniki se bodo pač zapeljali v Podgorce« Športni dvorani trenutno upravljata osnovni šoli (OŠ Ormož in OŠ Velika Nedelja) in ju v popoldanskem času ponujata različnim uporabnikom, kot so športna društva ali druge interesne skupine. Kaže, da sta dvorani zelo dobro izkoriščeni. »Velika dvorana je v sezoni ves čas polno zasedena,« je zagotovil Aleksander Šterman, ravnatelj OŠ Ormož. Še natančnejši je bil Stanislav Bezjak, ravnatelj OŠ Velika Nedelja: »V šolskem letu 2019/20, od oktobra do aprila, smo imeli od vseh dvajsetih popoldanskih terminov zasedenih 19.« Zanimalo nas je, kakšne načrte imajo na občini za vse te skupine, ki bodo v času treningov in tekem rokometnih ekip ostale brez možnosti rekreacije. »Nikakor ni mišljeno, da bi kdo zaradi tega izgubil možnost vadbe. Res pa je, da recimo od Velike Nedelje do Podgorcev ni daleč in se bodo uporabniki pač malo prilagodili,« je dejal Vrbnjak. Toda po podatkih OŠ Velika Nedelja, ki ima v upravljanju športno dvorano v Podgorcih, je ta že doslej precej zasedena; od 15 razpoložljivih je zasedenih osem terminov. Ker je krepko manjša (športna dvorana v Veliki Nedelji meri 924 m2, dvorana v Podgorcih pa 388 m2), je jasno, da to pomeni povsem drugačne razmere za vadbo. Rekreativci lahko gredo še na Kog ... »Mogoče bo to res pomenilo, da se bodo uporabniki morali peljati dlje, a vedeti moramo, da je tudi športna dvorana na Kogu ogrevana celo zimo, zaseden pa je zgolj en termin,« je dejal Vrbnjak. Z vidika občine ustanoviteljice bi bilo optimalno, da se zapolnijo prosti termini tudi te dvorane. Pri tem pa gre vseeno omeniti, da razdalja le niso povsem zanemar- ljive: Kog je od Ormoža oddaljen 12 km, od Velike Nedelje pa celo 16 km. Dvorana na Kogu torej za marsikoga ni tako dobra rešitev, saj pot pomeni tako časovno kot finančno obremenitev. Za več ekip bi potrebovali štirizvezdični hotel Kot je napovedal Vršič, bo zavod letos prvenstveno gradil na ponudbi za rokometne ekipe. V paketu, ki ga trenutno tržijo, ponujajo dva treninga na dan po uro in pol (z uporabo športnih objektov, kot so športne dvorane in fitnes), štiri obroke in namestitev v hostlu. Cena paketa znaša slabih 60 evrov na dan. »Izkušnje z eki- pami, ki so že bile na pripravah pri nas, so odlične. Pogoji za vadbo so odlični, mesto je mirno in se ekipe lahko skoncentrirajo na delo. Manjka pa nam vsaj štirizvezdični hotel, da bi lahko privabili še več ekip,« je bil odkrit Vršič. Omenil pa je tudi, da pripravljajo ponudbo še za nogometne ekipe. Če se bodo veliki obeti uresničili, bo to pomenilo več nalog za zavod. Posledično bodo potrebne nove zaposlitve. Vršič je o tem že razmišljal: »V zavodu imamo že sedaj zaposleno eno osebo, ki dela 25 % svojega delovnega časa na področju športa v občini Ormož. Če se bo pokazalo, da je potreben polni delovni čas, ga bomo zaposlili za 40 ur tedensko.« Karmen Grnjak Najemnina ostaja enaka Najem športnih dvoran uporabnikom zaračunavata šoli kot upraviteljici športnih dvoran. Znesek nadomestila za njihovo uporabo je določen s sklepom občinskega sveta: za najem dvorane zunaj kurilne sezone znaša najemnina 0,02 evra na m2, v času kurilne sezone pa 0,03 evra na m2. Za enourna termina v športni dvorani Velika Nedelja tako uporabniki odštejejo dobrih 20 in slabih 30 evrov, odvisno od kurilne sezone. Vršič je pri tem zagotovil, da bodo cene tudi v prihodnje ostale enake, Vrbnjak pa je dodal, da bi se v prihodnje lahko celo znižale. Foto: Arhiv ST Rekreativci si bodo lahko svoje termine rezervirali v manjših okoliških dvoranah, do koder pa vodi kar dolga pot. Med najmanj zasedenimi je za zdaj telovadnica pri OŠ Kog. 6 Štajerski V središču torek • 23. februarja 2021 Slovenske gorice • Sistemsko reševanje izrabe geotermalne energije Energija prihodnosti za pridelavo hrane Možnosti in prednosti pridobivanja toplote iz geotermalne energije v Sloveniji še vedno niso jasno raziskane, še manj pa je na tem področju urejena zakonodaja. To sicer ne pomeni, da geotermija pri nas ni nikjer v uporabi, le da so ti potenciali veliko premalo izkoriščeni, kar je škoda, saj gre za obnovljiv vir energije. Foto: Geo-Hidro Geotermalno energijo v Sloveniji izkoriščamo na področju termalnega turizma in delno pri ogrevanju, njena prihodnost pa je v pridelavi hrane in pridobivanju električne energije. A geotermalna energija uradno sploh še ni opredeljena kot obnovljiva, saj doslej ni bila uvrščena v nobenega od programov pridobivanja čiste energije. »Zato je naša prva in glavna naloga, da jo med obnovljive vire energije uvrstimo v novi Nacionalni energetski podnebni načrt,« je konec lanskega leta dejal Milan Repič, župan občine Benedikt, ki se že dolgo zavzema za gradnjo benediških term s sistemom za izkoriščanje slatin-skih vrelcev in geotermalne energije, s katero je v Sloveniji najbolj bogat njen vzhodni del. Preveč kalne vode za investitorje Spomnimo, da so v Benediktu geotermalno vrtino izvrtali že leta 2004 in izdelali tudi načrte za gradnjo, a ti ostajajo v predalu predvsem zaradi neurejene zakonodaje (področje geotermalne energije namreč v Sloveniji urejajo kar štirje zakoni) in posledičnega pomanjkanja investitorjev, ki bi se upali vreči na glavo v birokratsko tako kalne vode. Tudi Terme Gaja v Janežovcih, projekt destrniškega župana Franca Puk-šiča iz časov njegovega prvega županovanja, so že imele grad- beno dovoljenje, a se je prav tako zataknilo pri denarju. Doslej izdanih 34 koncesij Izkoriščanje geotermalne energije v svetu že dolgo ni več znanstvena fantastika, zlasti izstopata Islandija in Nizozemska, na veliko pa jo uporabljajo že tudi vse naše sosede. Italijani v svetu že tako veljajo za pionirje v geotermiji, ge-otermalne elektrarne pa so v zadnjih letih zrasle tudi na Madžarskem, v Avstriji in na Hrvaškem, zato je skrajni čas, da nehamo capljati za njimi. A to ne pomeni, da je geotermalne energije v Sloveniji še ne izkoriščamo, le veliko premalo. Izraba te energije je pri nas za zdaj najpogostejša na področju termalnega turizma, delno tudi pri ogrevanju. Okoljsko ministrstvo je za potrebe termalnega turizma doslej izdalo 29, za potrebe ogrevanja pa pet koncesij. Geotermalne potenciale bo v prihodnje kazalo močno povečati in usmeriti predvsem v področje pridelave hrane in električne energije. Kot primera dobrih praks lahko izpostavimo prekmurski podjetji Ocean Orchids in Paradajz, pa tudi izkušnje iz Čateža, kjer so bili Pilotni projekt v Lendavi Dravske elektrarne Maribor (DEM) skupaj s Petrolom in lendavsko Nafto načrtujejo inovativen pilotni projekt izrabe geotermalne energije na opuščenih plinsko-naftnih vrtinah. Z občino Lendavo so konec januarja podpisali pismo o nameri za vzpostavitev pilotne geotermalne elektrarne. Projekt načrtujejo v lendavski Čentibi, in to na že obstoječi, vendar neproduktivni vrtini. V sklopu raziskovalno-aplikativnega projekta bodo partnerji v praksi preizkusili povsem nov način proizvodnje elektrike z geotermalno gravitacijsko toplotno cevjo, kije plod slovenskega znanja in lahko pomeni mejnik za izrabo geotermalne energije na opuščenih plinsko-naftnih vrtinah tako v Sloveniji kot po svetu. neposredno ob termah začetniki koriščenja geotermalne energije za pridelavo hrane. Slednjič ustanovljena medresorska skupina Vlada je po Repičevih besedah že v začetku lanskega leta začela urejati pravne okvire v zvezi s koriščenjem geotermalne energije, vendar je pogovore in postopke ustavila epidemija. Sistemsko področje še zdaleč ni urejeno, je pa bila slednjič ustanovljena medresorska delovna skupina, ki je opredelila, kaj vse bo treba narediti za razvoj tega področja: najprej poenotiti zakonodajo, nato pa aktivno začeti izvajanje projektov, a to lahko traja več let. A se vendarle počasi premika. Župani so tako pred dnevi od Skupnosti občin Slovenije prejeli osnutek odloka o sofinanciranju stroškov izdelave reinjekcijskih vrtin s pozivom, da se do 2. marca do njega opredelijo. Slovenija ni izpolnila zaveze Da gre za energijo prihodnosti, ki jo velja bolje izkoristiti, je prepričana tudi Martina Grač-ner z direktorata za energijo. »Hkrati je to tudi naša zaveza za izpolnjevanje ciljev evropske podnebne politike in s tem povezano povečanje deleža obnovljivih virov energije. V nacionalnem energetskem podnebnem načrtu (NEPN), ki je zavezujoč in vključuje časovnico s konkretnimi številkami, si je Slovenija do leta 2030 zastavila cilj 27 % energije pridobiti iz obnovljivih virov. Že leta 2020 bi morali doseči 25 %, a ga nismo. Ker nam grozi, da bo treba v primeru nedoseganja manjkajoči delež kupovati v tujini, nam mora biti v interesu, da se čim bolj usmerimo v ukrepe.« Senka Dreu Slovenija; Podravje • Lekarniška zbornica proti noveli zakona poslan Po ukinjaju krajevnih pošt zi »S predlogom novele zakona o lekarniški dejavnosti, ki jo je v Državni zbor vložila dostopnost do kakovostnih zdravil in lekarniških storitev. Ta zakon je leto in pol p, SMC. Sedaj pa ta ista SMC vlaga predlog novele zakona, ki v bistvenih delih zakon zbornice Slovenije. Novela predloga zakona namreč med drugim opredeljuje lekarniško mrežo oz. razdalje med lekarnami. »Predlagane spremembe glede gravitacijskega območja in merila razdalje med lekarnami in podružnicami lekarn bi v mrežo vnesle kaos in njen na primarni ravni oz. v manjših krajih. Gre za popolno neskladje z usmeritvijo enakomernega regionalnega razvoja. V lekarniški dejavnosti je treba zagotoviti enakomerno preskrbo vseh prebivalcev z zdravili, saj imajo vsi prebivalci enako pravico do dostopa do zdravil in lekarniških storitev,« je poudarila predsednica Potočnik Benčičeva. Več lekarn v mestih, manj na podeželju Kot pravi, je to v popolnem neskladju z usmeritvijo enakomernega regionalnega razvoja, saj bi odpiranje več lekarn v urbanih središčih pomenilo zaprtje približno enakega števila lekarniških enot na obrobju. Izpostavila je primer Madžarske, kjer so se po popolni liberalizaciji dejavnosti v mestih res odpirale nove lekarne, a je v Predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič je opozorila na številne pasti predloga novele o lekarniški dejavnosti. štirih letih vrata zaprlo 600 lekarn v manjših krajih. V Lekarniški zbornici menijo, da morajo biti izvajalci lekarniške dejavnosti vezani na določeno regijo, ker to prinaša prednosti za izvajalca in paciente. Zato je bistveno, da za organiziranje lekarniške dejavnosti na svojih območjih ostanejo odgovorne sosednje občine. »Obstoječe regijsko organiziranje izvajalcev lekarniške dejavnosti zagotavlja strokovno in logistično povezovanje in sodelovanje. Na kraj- ših razdaljah so povezave hitrejše (premikanje zalog med enotami), poslovanje je stroškovno učinkovitejše (zagotavljanje čiščenja, popravil). To pomeni tudi ekonomsko vzdržnost za celotno dejavnost. Težko je zagotoviti učinkovito upravljanje s kadri v enoti na drugem koncu države (nadomeščanje bolniških odsotnosti, dopustov) ali zaposlenim v tej enoti omogočiti, da sodelujejo z drugimi zaposlenimi pri izvajalcu (npr. sodelovanje v strokovnem svetu, sodelovanje na Ob da moreb se bo z Slovenija, Spodnje Podravje • Invalidnost je velika ovira pri zaposlit Za invalide je rezervirana le p Med osebami, ki s težavo najdejo zaposlitev, so invalidi posebej ranljiva skupina. tega pa je v delovnem razmerju zgolj 35.036 invalidov. Zanimalo nas je, kako je za Kraji delovnih mest, kjer so invalidi zaposleni, kažejo slabo perspektivo za zaposlovanje oseb z omejenimi sposobnostmi pri zaposlovanju tudi v prihodnje. Po zadnjih podatkih znaša delež delovnih mest, ki jih invalidi na območju Slovenije zasedajo, manj kot 4 %. V Ljubljani je delež zaposlenih invalidov krepko pod povprečjem, v štajerski prestolnici pa je od 63.487 zaposlitev delovna mesta zasedalo 2.649 invalidov, kar v deležu predstavlja 4,2 %. Na območju Spodnjega Podravja število delovnih mest, ko jih zasedajo invalidi, niha. Med obravnavanimi občinami (nad 4.000 prebivalcev) je na območju Starš zaposlenih najmanj invalidov, in sicer zgolj 14. V občini Markovci naj bi bilo zaposlenih skupno 961 oseb, od tega zgolj 2,4 % invalidov. Invalidi so redkeje kot na ravni države našli zaposlitev tudi v občinah Majšperk, Rače - Fram in Slovenska Bistrica. Mnogo prijaznejše zaposlitveno območje za invalide pa predstavlja občina Kidričevo. Od 4.568 zaposlitev delovno mesto zasedata 302 invalida, kar v deležu predstavlja 6,6 %. Po številu zaposlenih invalidov pa izstopa območje mestne občine Ptuj, kjer je bilo zaposlenih 712 oseb. Delež zaposlenih invalidov glede na občino delovnega mesta Ji Občina Število delovnih mest v občini Število zaposlenih invalidov Delež zaposlenih invalidov v % Gorišnica 831 34 4,1 Kidričevo 4.568 302 6,6 Majšperk 427 16 3,7 Markovci 961 23 2,4 Ormož 3.359 172 5,1 Ptuj 13.710 712 5,2 Rače - Fram 1.603 58 3,6 Slov. Bistrica 8.530 303 3,6 Starše 469 14 3 Videm 622 27 4,3 Maribor 63.487 2.649 4,2 Ljubljana 234.353 7.716 3,3 Slovenija 881.861 35.036 3,9 Tretjina invalidov je zaposlena v predelovalni dejavnosti Podatki Statističnega urada RS nadalje razkrivajo, v katerih dejavnostih invalidi najpogosteje stopijo v delovno razmerje. Močno izstopajo denimo proizvodnja živil, pijač, oblačil, farmacevtskih surovin, kovinskih in lesenih izdelkov, električnih naprav. Dela v tej dejavnosti je opravljalo kar 11.343 invalidov, kar predstavlja skoraj tretjino vseh zaposlenih. Druga najpogostejša dejavnost, kjer so invalidi zaposleni, pa je zdravstveno in socialno varstvo, kjer je zaposlenih 4.262 invalidov. Delovna razmerja v drugih dejavnostih so z invalidi sklenjena v manjšem številu. Največkrat izvajajo preprosta dela Invalidi lahko opravljajo delo v najrazličnejših poklicih, kljub temu Največ ini zaposlenih Foto: CG Vir: SuRS torek • 23. februarja 2021 V središču Štajerski 7 ske skupine SMC daj še ukinjanje podeželskih lekarn?! [ poslanska skupina SMC, se nikakor ne strinjamo. Obstoječi zakon s 341 lekarnami zagotavlja enakomerno ripravljala skupina kompetentnih strokovnjakov. Temeljne usmeritve so bile usklajene s poslansko skupino spreminja,« je na novinarski koneferenci v petek poudarila Darja Potočnik Benčič, predsednica Lekarniške 1 j 1 1 , 1 _ -- p 1 f MBos; : M ■ ■pri K Mna litnem sprejetju sprememb lekarniške organiziranosti in dejavnosti bi se lahko zgodilo, manjšalo število lekarn na podeželju, povečalo pa število lekarn v mestih, zlasti v večjih. internih izobraževanjih). Podobno so regijsko organizirani tudi zdravstveni domovi,« je opisala mag. Darja Potočnik Benčič. Vse občine se sicer samostojno odločajo o organizaciji primarne zdravstvene dejavnosti na svojem območju. Vseeno pa morajo pri tem upoštevati zakonske določbe. S predhodnim mnenjem zbornice in soglasjem ministrstva se tako vnaprej zagotovi usklajenost z zakonodajo. Ustanavljali bi veletrgovce z zdravili Opozorila je še, da bodo ob morebitnem sprejetju novele gospodarske družbe v prometu z zdravili na debelo lahko ustanavljale neke vrste zasebne prodajalne zdravil. Kot pravi Potočnik Benčičeva, bi odpiranje lekarn v lasti veletrgov-cev vplivalo na strokovno neodvisnost farmacevtov. »Izvajalci lekarniške dejavnosti so organizirani za izvajanje javne službe, ne za pridobivanje dobička, in ta koncept se v celoti podre, če bodo lastniki lekarn gospodarske družbe, ki delujejo le po ekonomski logiki,« je zapisala. V obrazložitvi predloga novele je predlagatelj opisano deregulacijo predstavil kot element boljše dostopnosti in nižjih cen. A kot je ob tem opozorila Potočnik Benči-čeva, ta argument glede na izkušnje držav EU, ki so deregulirale lekarniško dejavnost, ne vzdrži. Po njenih besedah nikjer niso zasledili nižjih cen zdravila brez recepta, so pa zabeležili njihovo večjo porabo. Cene zdravil na recept pa so rezultat zdravstvene politike in politike proizvajalcev zdravil. »Nesprejemljivo je tudi to, da predlagatelji novele predlagajo obravnavo po skrajšanem postopku, češ da gre po njihovem za manj zahtevne spremembe zakona. To vsekakor ne drži. Zakonske spremembe, ki bistveno vplivajo na delovanje in organiziranost lekarniške dejavnosti in od katerih je odvisna kakovost preskrbe z zdravili, se nikakor ne smejo sprejemati po hitrem postopku. Predlagane spremembe so bistvene, saj posegajo na področje mreže, ustanoviteljstva in preskrbe,« je zaključila Darja Potočnik Benčič, predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. Iz predloga novele zakona o lekarnah Poslanska skupina SMC je sredi februarja v DZ vložila predlog novele zakona o lekarniški dejavnosti. Med drugim predlagajo, da se z novelo zakona poseže v ureditev mreže lekarniške dejavnosti na primarni ravni. Kot eno od meril za oblikovanje mreže bi dodali število prebivalcev ter dnevnih in sezonskih migrantov na območju delovanja lekarne. Dopustili bi tudi možnost, da se lahko s soglasjem ministrstva za zdravje odprejo nove lekarne oz. podružnice tudi na razdalji, krajši od 400 metrov na urbanih območjih in vsaj pet kilometrov na drugih, če to narekujejo potrebe prebivalstva. Odpraviti želijo tudi omejitev soustanavljanja javnih lekarniških zavodov samo na sosednje občine. Kot so ocenili, imajo občine pristojnost zagotavljati preskrbo z zdravili, zato jih ni mogoče omejevati z ustanavljanjem javnih zavodov samo na sosednje občine. Predlagatelji novele predlagajo obravnavo po skrajšanem postopku, saj gre po njihovi oceni za manj zahtevne spremembe zakona. V Sloveniji imamo 341 lekarn, ki delujejo skladno z zakonom o lekarniški dejavnosti na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Osnovni namen lekarniške dejavnosti je zagotavljanje kakovostne in učinkovite preskrbe z zdravili in drugimi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ter svetovanje glede njihove varne, pravilne in učinkovite uporabe pacientom in drugim zdravstvenim delavcem. Poleg tega lekarniška dejavnost zagotavlja tudi farmacevtsko obravnavo pacientov za ohranjanje zdravja in doseganje pričakovanih kliničnih, humanističnih in ekonomskih izidov zdravljenja z zdravili. Sta, sm Foto: CG Foto: CG VI ►eščica delovnih mest Po zadnjih podatkih naj bi bilo na območju Slovenije 881.861 zaposlenih oseb, od zaposlovanjem in zaposlenostjo invalidov na območju občin Spodnjega Podravja. Delež zaposlenih invalidov med zaposlenimi prebivalci po skupinah poklicev Foto: Dreamstime/M24 ;alidov, kar 8.136, je zaposlenih v poklicih za preprosta dela, okoli 5.000 invalidov pa je i v storitvah. pa jih v nekaterih poklicih redko najdemo. Tako je na območju države zaposlenih zgolj 164 invalidov v vojaških poklicih. Sicer so zaposleni zakonodajalci, uradniki, strokovnjaki, strokovni sodelavci, zaposleni so tudi v poklicih za storitve in še bi lahko naštevali. Daleč največ invalidov pa po zadnjih podatkih opravlja poklice za preprosta dela, in sicer 8.136 invalidov. Delež med 88.297 zaposlenimi v teh poklicih znaša 9.2 %. V desetih letih do slabih 5.000 dodatnih zaposlitev Na državni ravni se že leta namenja veliko pozornosti spodbujanju zaposlovanja invalidov. Na podlagi Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI) je v veljavi zahteva po kvoti zaposlenih invalidov v podjetjih, ki zaposlujejo najmanj 20 delavcev. Poleg tega zakon zagotavlja še druge ugodnosti za zaposlovanje, in sicer nagrade za preseganje kvote, oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenih invalidov, subvencije plač invalidom, plačilo stroškov podpornih storitev in plačilo stroškov prilagoditve delovnih Zaposleni v poklicih Vsi zaposleni Invalidi Delež invalidov v % Zakonodajalci, visoki uredniki menedžerji 50.694 896 1,7 Strokovnjaki 188.736 3.421 1,8 Tehniki in drugi strokovni sodelavci 133.110 4.368 3,3 Uradniki 67.969 3.736 5,5 Poklici za storitve 121.542 5.153 4,2 Kmetovalci, gozdarji, ribiči, lovci 22.807 226 0,9 Poklici za neindustrijska dela 134.896 4.989 3,7 Upravljavci strojev in naprav, industrijski izdelovalci in sestavljavci 87.927 3.947 4,5 Poklici za preprosta dela 88.297 8.136 9,2 Vojaški poklici 5.559 164 3,0 Skupaj 901.537 35.036 3,9 Vir: SuRS Samo 164 invalidov je zaposlenih v vojaških poklicih. Omeniti gre tudi podatek, da je med vsemi 22.807 osebami, ki se profesionalno ukvarjajo s kmetijstvom, gozdarstvom, ribištvom in lovom, zgolj 226 invalidov, kar v deležu predstavlja manj kot 1 %. Invalidi so v Sloveniji zaposleni v vseh dejavnostih. Največ, skoraj tretjina med vsemi, jih je v predelovalni dejavnosti. Sledita zdravstvo in socialno varstvo, na tretjem mestu po številu zaposlenih invalidov pa so druge raznovrstne poslovne dejavnosti, kamor uvrščamo oddajanje v najem in zakup, zaposlovalne dejavnosti, dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezanih dejavnosti, varovanje in poizvedovalne dejavnosti, dejavnost oskrbe stavb in okolice ter pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti. Najmanj invalidov pa je zaposlenih v gospodinjstvih kot hišno osebje. mest in sredstev za delo invalidov. Rezultat, ki smo mu priča v zadnjih desetih letih, je pozitiven trend pri številu zaposlenih invalidov. Po podatkih Sursa je bilo v letu 2010 na območju Slovenije zaposlenih 30.118 oseb, v letu 2019 pa 35.036 oseb s priznano invalidnostjo, kar pomeni 4.918 več zaposlenih invalidov oziroma 16-odstotni porast v številu delovnih mest za invalide. Karmen Grnjak Foto: Arhiv ST Na območju Spodnjega Podravja je po zadnjih uradnih podatkih številčno najmanj invalidov zaposlenih na območju občine Starše (le 14), v odstotkih pa je najnižji delež delovnih mest, ki so jih zasedli invalidi, v občini Mar-kovci, kjer znaša le 2,4 % in je krepko nižji od slovenskega povprečja. Na drugi strani je bilo v občini Kidričevo med delovnimi mesti kar 6,6 rezerviranih za invalide. Pogosteje kot na ravni države pa so invalidi v delovnem razmerju tudi na območjih občin Gorišnica, Ormož in Ptuj. 8 Štajerski Politika torek • 23. februarja 2021 Starše • Pomoč društvom in podjetnikom Oproščeni plačila NUSZ za pol leta Starševski svetniki so na zadnji seji v obravnavo prejeli tudi predlog za pomoč društvom, ki so v času epidemije utrpela upad prihodkov. S podporo iz občinskega proračuna so soglašali in tako bo posamezno občinsko društvo lahko prejelo 200 evrov. Javni razpis za dodelitev sredstev je že bil objavljen, društva pa se lahko prijavijo še do 25. februarja. Na drugi strani pa bodo pomagali tudi podjetjem, ki jim je bilo v času epidemije onemogočeno delovanje. Odločili so se, da jih bodo oprostili plačila nadomestila stavbnega zemljišča (NUSZ). »Zaprte imamo gostilne, zaprte so bile tudi trgovine, praktično je onemogočeno delovanje marsikaterega podjetja. Zaradi zaprtja oziroma močno okrnjenega delovanja imajo težave, zato je potrebno, da jim pomagamo. V našem interesu je, da preživijo to težko obdobje,« je pojasnil župan Stanislav Greifoner. Zaenkrat bodo podjetjem delno ali v celoti oprostili plačilo nadomestila za obdobje šestih mesecev. O oprostitvi bo odločala posebna komisija, a je to med člani sveta vzbudilo nekatere pomisleke. »Nekateri so bili dva dni zaprti in zopet tri dni odprti, gostinski lokali pa so zaprti že od oktobra. Mislim, da natančnih meril za to enkratno pomoč ni treba pripravljati. Pomoč bi morali prejeti vsi razen trgovin z živili, prav tako pa pomoč ni namenjena velikim podjetjem, kot so DEM,« je dejal Greifoner. Kar 4,5 milijona evrov za investicije Občina Starše bo letos razpolagala z 8,1 milijona evrov prihodkov, odhodki pa naj bi znašali 8,4 milijona. Zaenkrat zadolževanja ne načrtujejo, saj naj bi iz preteklega leta prenesli dovolj veliko vsoto za kritje razlike. Pretežni del izdatkov, kar 4,5 milijona evrov, naj bi šlo iz investicije: dobra 2,2 milijona za komunalno opremo v obrtni coni Zlatoličje, slabih 800.000 evrov za gradnjo nove šole pri Marjeti, dobrih 410.000 evrov za nakup zemljišč, 230.000 evrov bodo namenili za modernizacijo in novogradnje občinskih cest, dobrih 200.000 evrov bo za slačilnice v športnem parku v Staršah, 35.000 evrov je rezerviranih za projekt Zlata Drava, 65.000 evrov za projekt DCA Loka, 70.000 evrov za vaško hišo pri Marjeti na Dravskem polju in dobrih 30.000 evrov za kolopark v Trničah. Svetniki so se drug za drugim strinjali s predlogom proračuna in ga tudi soglasno potrdili. S sprejetjem proračuna je občinski svet potrdil tudi nov kadrovski načrt, ki prinaša v letošnjem letu dodatno zaposlitev (v letu 2019 je bilo na občini zaposlenih 13 oseb, lani 14). Javnega razpisa za neprofitna stanovanja letos ne bo Na seji so svetniki sprejeli tudi poslovno-finančni načrt z letnim poročilom Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor. S tem so potrdili tudi odločitev sklada, da letos ne bo novega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj. To pomeni, da bodo v razpoložljiva stanovanja (tudi dve na območju starševske občine) naselili prosilce, ki so na razpisih kandidirali v preteklosti. Karmen Grnjak »S tem, da se denar podeli društvu ne glede na njegovo dejavnost, se ne strinjam. So namreč društva, ki imajo pri nas sedež, pa niso nič kaj dosti naredila, na drugi strani pa imamo društva, ki naredijo veliko,« je bila do predloga o dodeljevanju proračunskega denarja društvom skeptična svetnica Anita Gorinšek. Greifoner je pomislekom sicer priznal vrednost, vendar predloga niso spreminjali. Zagotovil pa je, da gre le za enkratno pomoč Anita Gorinšek društvom. Ormož • Še eno peturno zasedanje občinskega sveta »Kako boste povrnili kredibilnost uradnega glasila?« Ormoški svetniki so z dolžinami svojih sej absolutni rekorderji med občinami Spodnjega Podrav-ja (in verjetno še širše). Tako tudi zadnje, februarsko peturno zasedanje ni bilo nobena izjema, četudi dnevni red ni napovedoval posebnega kresanja mnenj. Pričakovano so bili izglasovani tudi vsi predlogi. Foto: CG Svetnik Simon Kolmanič (NSi) Sprva so se svetniki morali opredeliti glede združitve Javne razvojne agencije občine Ormož in Mrežnega podjetniškega inkubatorja. Vsebina predloga - torej združitev institucij pod okrilje novega javnega zavoda pod nazivom ,Razvoj-no-raziskovalni center Ormož' - je bila na decembrski seji že predstavljena, občinski svet pa je predlog po drugi obravnavi sprejel. Potrjen je bil tudi investicijski program za celovito energetsko prenovo javnih objektov v lasti občin Ormož in Središče ob Dravi. Sicer pa so se svetniki veliko časa zadržali ob pobudah in vprašanjih, kjer sta moč svoje besede zopet merila svetnik Simon Kolmanič (NSi) in župan Danijel Vrbnjak (SDS). Kolmanič in Vrbnjak ostajata na okopih Burna razprava se je vnela zaradi občinskega uradnega glasila in njegove kredibilnosti. V začetku februarja je namreč izšla prva letošnja številka ,Poročevalca obči- Med Kolmaničem in Vrbnjakom se je zaiskrilo tudi zaradi energetske sanacije Košarkine hiše. ne Ormož', dan za tem pa naj bi naročniki prejeli novo verzijo. »Koliko izvodov ,sporne' številke je bilo natisnjenih in razposlanih, kolikšni stroški so pri tem nastali, kakšni bodo vaši ukrepi, da se ne eno ne drugo ne bo več zgodilo in na kakšen način nameravate povrniti kre-dibilnost glasila, glede na to da ste vi podpisani na njem,« je Kolmanič izzval župana Vrbnjaka. Ta je odgovoril, da je bil v prvi letošnji številki objavljen manjši popravek odloka o ustanovitvi Javnega zavoda razvojno-razisko-valni center Ormož. »V elektronski pošti ste pozvali občinsko upravo, da prihaja do razlik med objavami, zato je občina posredovala pravilno verzijo poročevalca - z manj- šimi popravki. Glede na to, da se poročevalec pošilja samo naročnikom, znaša strošek popravka za vse tiskane izvode skupaj s poštnino 30,86 evra,« je pojasnil Vrbnjak. S tem je izpostavil resda zanemarljive finančne posledice dveh izdaj, na druga vprašanja pa Kolmanič (niti kdo drugi na seji) ni prejel povsem jasnega odgovora. O sebi v tretji osebi ednine ... Med Kolmaničem in Vrbnjakom pa se je zaiskrilo tudi zaradi energetske sanacije Košarkine hiše. Svetnik je namreč podvomil o korektnosti podatkov v projektni dokumentaciji v zvezi s prikazano Župna Danijel Vrbnjak (SDS) energetsko porabo, posebej pa je poudaril: »Kdo je izdelal projektno dokumentacijo, s katero je občina uničila kulturno dediščino?« Pri tem je Kolmanič mislil na sodobno toplotno izolacijo in odstranitev napušča, ki bi lahko privedla do za-makanja stavbe. Župan Danijel Vrbnjak je spomnil, da gre za celovito prenovo objekta in da je bila vsa dokumentacija za projekt pred izvedbo potrjena na občinskem svetu ter pristavil: »Leta 2019, ko je župan prevzel mandat (govoril je o samem sebi - op. a. ), je dobil prvo nalogo, da prebivalce stavbe seznani, da jo bodo v 3. in 4. fazi obnove morali zapustiti. Prejšnje vodstvo je prvi dve fazi energetske sanacije namreč že izvedlo in ni bilo toliko dobro, da bi ljudi o tem obvestilo.« Pri tem je pomenljivo dejstvo, da je svetnik Kolmanič član politične stranke NSi, v preteklem mandatu vladajoče stranka na ormoškem političnem parketu. Karmen Grnjak Ptuj • Imenovanje sodnikov porotnikov Politika na sodišče skozi zadnja vrata V začetku februarja so nov petletni mandat na slovenskih sodiščih nastopili sodniki porotniki. Na Okrožnem sodišču na Ptuju jih je 61; 15 jih je to nalogo opravljalo že v preteklosti, 46 imen je novih. Prisotnost sodnikov porotnikov na obravnavah ptujskega okrožnega sodišča ni pogosta. Po besedah podpredsednika sodišča Aleksandra Turka sodelujejo v okoli petih odstotkih kazenskih zadev. Med 61 imeni so tudi lokalni funkcionarji, med njimi županja občine Cirkulane Antonija Žum-bar, nekaj je občinskih svetnikov, na seznamu najdemo nekdanjega hajdinskega župana Radoslava Simoniča, nekdanjo hajdinsko direktorico občinske uprave Valerijo Šamprl, pa tudi nekdanjo završko podžupanjo Marto Bosilj. Seznam vseh 61 imen sodnikov porotnikov je objavljen na spletni strani Okrožnega sodišča Ptuj -pod zavihkom zaposleni. Čeprav politične stranke svojih kandidatov za sodnike porotnike neposredno ne morejo predlagati, pa nekatera imena na seznamu nosijo člansko izkaznico političnih strank. Dejansko tako politika kandidate predlaga posredno, njeno orodje so v tem primeru občine, interesne organizacije, društva in združenja, ki kandidate smejo predlagati. Podobna zgodba z imenovanjem »neodvisnih« kandidatov je pravzaprav na vseh področjih, tudi pri imenovanjih v svete zavodov, nadzorne svete, programske odbore ..., pri čemer je predstavnik 1. februarja je na Okrožnem sodišču na Ptuju mandat nastopilo 61 sodnikov porotnikov. Njihova prisotnost pri obravnavah na sodišču je bolj izjema kot pravilo, saj sodelujejo pri okoli petih odstotkih kazenskih zadev. lokalne skupnosti (ali vlade) tudi predstavnik politične stranke, ki ji pripada. Za sodnika porotnika je lahko imenovan državljan Republike Slovenije, ki je dopolnil 30 let starosti, ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, je zdravstveno in osebnostno primeren za udeležbo pri izvajanju sodne oblasti ter aktivno obvlada slovenski jezik. Za delo na sodišču so sodniki porotniki upravičeni do manjše finančne nagrade (dva evra bruto za vsake začete pol ure sodelovanja pri sojenju), povračila potnih stroškov, v nekaterih primerih tudi plačila stroškov za bivanje (prenočišča) in dnevnic. Sodnike porotnike na okrožnih sodiščih imenuje predsednik pristojnega višjega sodišča, v primeru Ptuja je to Maribor. MZ Foto: CG Foto: CG torek • 23. februarja 2021 Kmetijstvo in podeželje Štajerski 9 Slovenija • Sestanek Sveta za vinogradništvo Protikoronski ukrepi potrebni še naprej Svet za vinogradništvo in vinarstvo je na četrti seji minuli torek z ministrom za kmetijstvo Jožetom Podgorškom med drugim razpravljal o pomoči, ki jo lahko v panogi še pričakujejo zaradi epidemije covida-19. Prisotni so se zavzeli za ukrepe krizne destilacije in kriznega skladiščenja vina ter zelene trgatve tudi v letošnjem letu. Med novimi ukrepi na podlagi protikoronske zakonodaje so na kmetijskem ministrstvu izpostavili finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka, govorili pa so tudi o podaljšanju lani uveljavljenih kriznih ukrepov Evropske komisije - krizne destilacija vina in kriznega skladiščenja. Člani sveta so izpostavili upad prodaje vina in težko situacijo vseh vinogradnikov in vinarjev ter potrebo po ponovni uvedbi vseh lani izvedenih kriznih ukrepov. Tudi letos zato želijo ukrepe krizne destilacije vina, kriznega skladiščenja vina in ukrep zelene trgatve. Minister Podgoršek je izpostavil naklonjenost morebitnemu oblikovanju generičnega telesa za promocijo slovenskih vin. Gre za dolgoročni partnerski projekt, katerega začetek bi lahko bila vzpostavitev spletne strani z informacijami o slovenskih vinih in Sloveniji kot vinorodni deželi. Sta Slovenj Gradec • Na licitaciji prodano za 1,2 milijona evrov lesa »Ptujski« hrast prodan za 7.500 evrov Organizatorji letošnje licitacije vrednejših sortimentov lesa, ki se v teh dneh zaključuje, so z rezultati glede na okoliščine zelo zadovoljni. Po ponujeni količini je to bila druga največja licitacija, kakovostje bila še nekoliko boljša kot minula leta, ponudbe je oddalo rekordnih 46 kupcev. Skupni promet licitacije dosega 1,2 milijona evrov. Na licitaciji je letos 568 prodajalcev ponudilo 3960 hlodov v skupni izmeri 4076 kubičnih metrov lesa.Med 46 kupci je bil po dveh letih odsotnosti spet kupec s Portugalske, prvič letos se je licitacije udeležil kupec s Češke, sicer pa je ponudbe oddalo še 26 kupcev iz Slovenije, osem iz Avstrije, pet iz Italije, trije iz Nemčije ter po eden z Madžarske in Hrvaške. Med ponujenimi hlodi je bilo največ hrasta, smreke, gorske- Na licitaciji dva ukradena javorja Prvič letos so se organizatorji soočili s primerom, da so na licitacijo pripeljali dva hloda gorskega javorja, za katera seje pozneje izkazalo, da sta bila ukradena, kar je policija dokazala s pomočjo forenzične službe. Hloda so zasegli in ju vrnili lastniku, ta pa se je odločil, da ju bo na dražbi ob dobri doseženi ceni vseeno prodal. Nekaj hlodov na licitaciji je ostalo brez ponudb, prodajali jih bodo v drugem krogu. ga javorja in jesena. Kot vsa leta doslej je tudi letos najvišje cene dosegel gorski javor rebraš, a cene letos niso bile tako visoke kot lani. Najvišja ponujena cena za kubični meter hloda te vrste je letos znašala 11.575 evrov, za cel hlod pa bo prodajalec, ki je hlod posekal v gozdovih v okolici Ljubljane, prejel 13.475 evrov. Še boljši izkupiček za cel hlod, skupno 20.263 evrov, pa bo šel v roke lastniku, ki je hlod gorskega javorja posekal na območju Ruš. Največ hlodovine kupili Kitajci Oba hloda je kupil kupec s Portugalske, ki bo hlode gorskega javorja rebraša uporabil za furnir. Tovrstni furnirji se uporabljajo za opreme prestižnih jaht, avtomobilskih armatur, prestižnega pohištva in za glasbila. Največjo skupno količino hlodov, okoli 600 kubičnih metrov, so prek posrednikov kupili kupci s Kitajske. Ti kupujejo največ hrasta, Foto: Sta/M24 javorja in jesena, letos so prvič kupovali tudi bukev. Sicer pa bo večina najdražjih hlodov pristala v furnirnici Merkscha v Celju, kjer bodo iz njih izdelali furnir in ga nato odpeljali končnim kupcem. Med ponujenimi hlodi je bil letos tudi največji hlod doslej, hlod hrasta, ki skupno meri dobrih 11 kubičnih metrov in je težak skoraj 15 ton. Posekali so ga v okolici Ptuja, za dobrih 7500 evrov ga je kupil nemški kupec. Sta, sm Foto: Arhiv ST Slovenija • Peticija proti sežiganju lesa kot energije iz obnovljivih virov Milijarde evrov za popolne onesnaževalce Več kot 500 znanstvenikov in 110 najpomembnejših evropskih naravovarstvenih organizacij, med njimi BirdLife Europe, katerega član je tudi Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS), seje podpisalo pod vseevropsko peticijo Sežiganje dreves ne bo rešilo podnebja. Skupaj z državljani EU, ti so doslej prispevali skoraj 93.000 podpisov, od Evropske komisije zahtevajo, da naredi konec propagandi o lažnih obnovljivih virih in finančni pomoči zanje. Prepričani so, da bi morala Evropska unija gozdove ščititi, ne pa jih sežigati za pridobivanje energije. Obnovljivi viri, o katerih zadnja leta veliko poslušamo in ki veljajo za rešitelje našega planeta oziroma tiste, ki bodo pomagali ustaviti podnebne spremembe, namreč niso zgolj sončna in vetrna energija, torej čista energija, pridobljena iz naravnih virov brez ogljičnega odtisa. Prevara evropske zakonodaje Med obnovljive vire sodi tudi energija, ki prihaja iz sežiganja lesa in poljščin in v Evropi predstavlja celo več kot polovico vse energije, ki jo dobimo iz obnovljivih virov. Če poenostavimo: v imenu ukrepov proti podnebnim spremembam torej sežigamo biomaso, čeprav s tem količine izpustov ne zmanjšujemo, ampak celo povečujemo. Podpisniki trdijo, da gre za prevaro zakonodaje Evropske unije. Ta namreč v svoji direktivi o energiji iz obnovljivih virov poleg dobrih primerov izrabe obnovljivih virov energije spodbuja države članice tudi k temu, da odslužene termoelektrarne na premog prestrukturirajo v sežigalnice lesa. Kot razlagajo, je količina nastalega ogljikovega dioksida pri sežigu lesa celo višja kot pri fosilnih gorivih, obenem pa lahko pogozdovanje traja več desetletij. Tovrstnim termoelektrarnam daje zakonodaja pravico do oznake obnovljivi vir energije, in to kljub temu da sežigajo drevesa iz dragocenih ha-bitatov, morda so celo uvožena iz tujine. Takojšnja ukinitev subvencij A tu žal še ni konec greha EU do narave, saj ne le da je biomaso uvrstila v skupino obnovljivih virov energije in tistih z nevtralnim ogljičnim odtisom, ampak take načine pridobivanja energije celo subvencionira, in tako se, kot so v peticiji zapisali strokovnjaki s področja gozdarstva in podnebja, iz davkoplačevalskih denarnic v žepe onesnaževalcev vsako leto natečejo milijarde evrov. V imenu boja proti podnebnim spremembam se torej s subvencijami sofinancirajo tako uničevanje gozdov in življenjskih okolij kot tudi povečanje onesnaženosti zraka ter Foto: YouMoveEurope Podpisniki vseevropske peticije od vodstva EU in držav članic zahtevajo, da prenehajo spodbujati sežiganje dreves in hrane za energijo, saj s tem ne bodo rešili podnebja. pogostejše pojavljanje dihalnih bolezni. Podpisniki peticije se zavzemajo za sprememba zakonodaje ter takojšnjo ukinitev subvencij in drugih spodbud za kurjenje gozdnega lesa, odločevalci na ravni EU in posameznih držav članic pa naj ključno podporo preusmerijo k energetski učinkovitosti in resničnim obnovljivim virom energije z nizkimi emisijami. Poleg tega zahtevajo, da se energija, ki nastane pri gorenju gozdnega lesa, izloči iz skupine obnovljivih virov ter da se hkrati da prednost varovanju in obnovi gozdov, s čimer bodo zavarovani naše zdravje, podnebje in biotska raznovrstnost. Voditeljem EU še očitajo, da spodkopavajo skupna prizadevanja za boj za naše gozdove in planet, in sicer s povečevanjem sečnje gozdov in s tem povezane emisije toplogrednih plinov, z zavajajočim spodbujanjem gorenja gozdnega lesa kot obnovljive energije z »nič ogljika«. Sečnja in gorenje gozdov sta slaba za podnebje, za zdravje ljudi ter za rastline in živali, ki gozdove imenujejo dom. Kljub temu je EU vsako leto Na Eko skladu molčijo Skušali smo izvedeti, kaj o zahtevah naravovarstvenikov v peticiji menijo v državnem okoljskem javnem skladu, bolj znanem kot EKO sklad, kjer pod sloganom Spodbujamo varstvo okolja in trajnostni razvoj med ostalimi spodbudami ponujajo tudi sofinanciranje kurilnih naprav na lesno biomaso za prebivalstvo, javni sektor in gospodarstvo. Čakanje ni obrodilo sadov, saj na svoja vprašanja do zaključka redakcije nismo prejeli odgovorov. bolj odvisna od kurjenja lesa, da bi dosegla cilje obnovljive energije, potrošniki pa so prisiljeni letno dodeliti milijarde subvencij tej lažni podnebni rešitvi. Sporočilo je zato jasno: Ne sežigajmo dreves in hrane za energijo, saj s tem ne bomo rešili podnebja. Senka Dreu 10 Štajerski Podravje torek • 23. februarja 2021 Ljubljana • Vodstvo ŠOU ostaja v rokah Ptujčana Klasincu zaupali še tretji mandat 1. marca bo Andrej Klasinc pričel že tretji mandat na čelu Študentske organizacije Univerze Ljubljana. Te dni se mu iztekajo zadnji dnevi drugega mandata, prvega pa je dobil že leta 2013, po odhodu iz Term Ptuj. V 35-letni zgodovini te organizacije še ni bilo primera, da bi nekomu uspelo uspešno dokončati dva mandata in dobiti zaupanje še v tretje, do leta 2025. Redki pa so tudi Ptujčani, ki se lahko pohvalijo z vodenjem neke organizacije ali podjetja s sedežem v prestolnici, pa čeprav se jih na delo v Ljubljano vsak dan vozi veliko. Njegov prvi mandat ni bil nobeno naključje. Že v času vodenja Term Ptuj so se o teh možnostih pogovarjali s predstavniki ŠOU Ljubljana, tudi sicer so uspešno sodelovali pri nekaterih projektih, kot so Bazeni energije in druge mladinske oz. študentske prireditve. Foto: Črtomir Goznik Andrej Klasinc bo še tretji mandat na čelu Študentske organizacije Univerze Ljubljana. Po krizi, s katero se je v letu 2012 srečevala študentska organizacija, so potrebovali menedžerja. „Po 17 letih dela v Termah Ptuj sem se odločil, da grem v Ljubljano. V dveh mandatih smo naredili veliko. V letih 2013 in 2014 smo izpeljali celovito reorganizacijo, veliko smo se ukvarjali tudi z urejanjem statusa nepremičnin. ŠOU je namreč lastnica več nepremičnin, s katerimi je bilo treba upravljati. Potreben je bil gospodar v hiši. Volitve študentskih ekip so vsaki dve leti, direktorja pa vsaka štiri leta. Trudimo se delati najboljše. Demokracija je nujna, z opozicijo se srečujemo tudi pri nas, tistih nekaj glasov pa je vedno zelo glasnih. In kot je to že ustaljeno v naši državi, jih tudi mediji zelo radi poveličujejo. Zelo težko pa je postati direktor ŠOU Univerze Ljubljana, ker se mandat potrjuje z dvotretjinsko večino v študentskem zboru; glasovanje je tajno. Za tretji mandat sem prejel 32 glasov, sedem jih je bilo proti," je pred začetkom tretjega mandata na čelu ŠOU Ljubljana povedal Andrej Klasinc. Mlade ljudi je treba razumeti Njegovi nadrejeni so študentje, 42 študentov - poslancev v študentskem zboru. Za uspešno vodenje je potrebno širše znanje, prav tako izkušnje ter sposobnost vzpostavljanja dialoga oz. konsenza z mladimi. „Gre za mlade ljudi, ki jih je treba razumeti, jim na pravi način predstaviti, kaj pomeni upravljanje firme, kaj dolgoročni razvoj. Kot direktor večinoma skrbim za organizacijo, zaposlovanje, v študentske politične zgodbe pa se ne vključujem. To je njihova pristojnost, to je politika samega študentskega organiziranja," je povedal Klasinc o „delitvi" oblasti v ŠOU Ljubljana. In kot kažejo podeljeni mandati, se je ta politika izkazala kot uspešna. Tretji mandat ne bo lahak, prihaja obdobje po korona krizi, ko se bodo morali soočiti z vsemi posledicami upada študentskega dela, ki je glavni vir za financiranje dela ŠOU, kako ohraniti študentsko organiziranje in študente, kako jih pripraviti za delo po zaključenem študiju. V projektu Dan po diplomi se osredotočajo na skrb o tem, kaj bo s študenti po diplomi in njihovim vstopanjem na trg dela. Želijo si, da bi tega dela bilo čim več. ŠOU se želi financirati le iz študentskega dela V teh zapletenih razmerah pa imajo tudi odgovor na vprašanje o tem, kaj bi se zgodilo, če bi študentsko delo v celoti usahnilo. V tem primeru bi se morali reorganizirati in poiskati druge vire financiranja. „Opozicija ŠOU si sicer ne želi drugega vira financiranja kot študentsko delo, ko pa ta usiha, pa kljub temu želijo denar," je povedal Klasinc o možnostih na drugačen prehod financiranja. Mr Benedikt • Zmagovalka za plaketo zlati kamen med občinami iz SV Slovenije Občina z eno najboljših demografskih slik Letošnji izbor za najceloviteje razvojno naravnane občine je bil zaradi epidemije skrčen. Običajno so namreč vsako regijo v ožjem izboru zastopale tri občine, tokrat samo po dve, finalistk je bilo torej letos osem. Med vsemi je slavila Mestna občina Nova Gorica, v vzhodni regiji, ki združuje podravske in pomurske občine, pa sta se v finalu znašli slovenjegoriški občini Sveta Ana in Benedikt Zmagalaje slednja. Razvojni model občine Benedikt je v osnovi preprost, so v obrazložitvi zapisali ocenjevalci: »S pomočjo gradnje dostopnih in kakovostnih stanovanj ter razvojem celotne infrastrukture so naredili kraj privlačen za priseljevanje, omogočili so čim večjo kakovost bivanja na vseh ravneh - od vrtca prek zdravstvene oskrbe do skrbi za okolje, poleg tega pa krepijo krajevno identiteto, pripadnost in s tem socialno kohezijo v kraju. Takšen razvoj je možen le ob 'intenzivni investicijski dejavnosti' in 'energičnem vključevanju v evropske projekte', kar v občini dokazujejo že dve desetletji, odkar je Benedikt samostojna občina.« Sodelovanje - letošnja rdeča nit Med vsemi 212 slovenskimi občinami se je občina Benedikt najbolje odrezala na demografskem področju; na račun gradnje stanovanj se je denimo med letoma 2009 in 2019 število prebivalcev povečalo za 330. »Že informacija, da je naša občina dosegla standard ISSO, me je presenetila, nato pa navdušila novica, da smo se znašli v osmerici finalistk in slednjič postali najpro-dornejša občina v regiji,« svojega zadovoljstva ob nagradi ni skrival benediški župan Milan Repič. Spomnimo, da je zlati kamen sistem za spodbujanje in spremljanje razvoja na ravni lokalne samouprave, saj meri tisto, čemur so lokalne skupnosti namenjene, torej zagotavljanju pogojev za dobro življenje. Analiza ocenjevanja dela občin temelji na kazalnikih indeksa ISSO, v sestavljeni indeks pa je vključenih 54 kazalnikov z osmih področij, in sicer demografije, učinkovitosti, gospodarstva, trga dela, izobraževanja, življenjskega standarda, socialne kohezije s politično kulturo in okolja. Rdeča nit letošnjega jubilejnega, že desetega izbora je bila soustvarjanje in zmožnost občin za sodelovanje. Nič več zakotje »Pomen sodelovanja v občini venomer ponavljam tudi sam. Naši ljudje vedo, da občina ni samo občinska stavba ali uprava, ampak smo občina vsi skupaj. Z dobrim sodelovanjem in pozitivno energijo bomo skupaj pisali dobre zgodbe, sodelovanje pa je tudi temelj gospodarskega razvoja občine. Poleg točk za sodelovanje na različnih področjih in predvsem zaradi zelo ugodne demografije so ocenjevalci prepoznali tudi naš uspeh pri pripravi projektov za črpanje državnih in evropskih sredstev,« je še povedal Repič. Da se Slovenske gorice v zadnjih letih intenzivno razvijajo in se iz tradicionalno zanemarjenega zakotja spreminjajo v živahne kraje, dokazujejo tudi visoke uvrstitve slovenjegoriških občin v izboru za zlati kamen, saj so med drugim ustavile trend izseljevanja prebivalcev in ga celo uspele obrniti v drugo smer - v priseljevanje. Lani se je kot finalist v regiji ob bok velikima Mariboru in Murski Soboti postavil Cerkvenjak, letos sta se v finalu za naziv najprodornejše občine v vzhodni regiji pomerili kar dve občini iz Slovenskih goric: Sveta Ana in Benedikt. Senka Dreu Foto: SD Strnišče, Kidričevo • Urejanje učilnice na prostem se nadaljuje Kozolec za učenje v naravi Občina Kidričevo je eden od petih partnerjev v mednarodnem projektu Bioditour. Aktivnosti projekta podpira Evropski sklad za regionalni razvoj v okviru programa Interreg Slovenija - Avstrija. Delež, ki iz projekta pripada občini Kidričevo, je okoli 100.000 evrov. Za ta denar bodo opremili leseno hiško, ki je postavljena v obliki kozolca v gramoznici Strnišče. Uredili bodo prostor, ki bo namenjen interaktivnemu učenju v naravi. Leseni kozolec bodo opremili s sanitarijami, kopalnico, tuši in pohištvom (s pogradi na podstrešju, mizami in stoli v pritličju). Nad gladino vode bo brv, načrtujejo gradnjo opazovalne hiške, kupili bodo čoln, računalnike in laboratorijsko opremo za izdelavo analize tal in vode. „Usklajujemo še zadnje podrobnosti. Lokacija bo urejena na način, da bo med bivanjem in učenjem čim več stika z naravo. Naša želja je, da bi se vključili v mrežo domov Centra šolskih in obšolskih dejavnosti. Prostor v gramoznici daje nešteto možnosti za učenje in preživljanje prostega časa vse leto. Mi ga bomo prostorsko uredili in opremili kozolec, ki že stoji. Ko bo projekt končan, ne bi smelo biti ovir, da tukaj ne bi izvajali pouka v naravi. Na voljo bodo prostori in vsa oprema za terensko delo, raziskovanje, analiziranje ... Menim, da bo to kar privlačna lokacija, saj bo celo leto ponujala pester nabor aktivnosti," je povedala Mojca Me- ško, ki v upravi občine Kidričevo skrbi za projektno delo. Župan Anton Leskovar je dodal, da bodo v gramoznico navozili zemljino iz izkopov na gradbišču obvoznice. Tako bodo okoli kozolca še lepo uredili okolico in izvedli ozelenitev. Upa tudi, da bodo razmere v zvezi s koronavirusom ugodne in bodo lahko načrtovana dela izvajali nemoteno. „Partnerji v projektu si drug drugemu kar pomagamo, izmenjujejo izkušnje, nadgrajujemo ideje. Za projekt smo kandidirali leta 2016. O uspešnosti prijave smo bili obveščeni lani spomladi, a smo morali tempo dela zaradi epidemije upočasniti. Sedaj smo res na pragu tega, da lahko začnemo urejati," sta povedala sogovornika. Vodilni partner projekta Biodito-ur je Raziskovalno-izobraževalno središče Dvorec Rakičan, sodelujejo tudi trije partnerji iz Avstrije, med njimi mestna občina Deut- schlandsberg (Lonč) iz avstrijske Štajerske. Eden od ciljev projekta je osveščanje o invazivnih tujerodnih rastlinskih vrstah. Popis invazivk na Dravskem polju bodo izvedli Avstrijci, ki so po besedah Meškove za to področje izvrstni strokovnjaki. S projektom želijo nastaviti temelje prijaznega traj-nostnega turizma z oblikovanjem zelenih regij in poudarkom na informiranju oziroma izobraževanju. MZ Foto: MZ Kozolec v gramoznici Strnišče se razvija v učilnico v naravi. torek • 16. februarja 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Spodnje Podravje • Medobčinsko društvo invalidov ne miruje S pomočjo inkubatorja do novih zaposlitvenih priložnosti Medobčinsko društvo invalidov Ptuj je v projekt Čaj za dva povabil Okoljsko-raziskovalni zavod iz Slovenskih Konjic. Skupaj z društvom Spominčica iz Ormoža sta partnerja v tem projektu, katerega namen je razvoj tehnične in socialne pomoči ostarelim in invalidom v domačem okolju. Prve aktivnosti v okviru projekta so pričeli že pred dvema letoma, trajal pa bo do novembra letos. Medobčinsko društvo invalidov Ptuj se je kot animator ranljivih skupin po izvedeni konferenci lani kljub korona času osredotočilo na izvedbo šestih delavnic usposabljanja na temo razvoja kompe-tenc nevladnih organizacij, šest pa jih bodo izvedli letos. Namenjene so delovnim invalidom, da bi se ti pričeli vključevati v delovne procese oz. se odločili za samostojno pot. Z letakom Čaj za dva so želeli širšo javnost spomniti, da ranljive skupine najhitreje zapadejo v revščino oz. pod prag preživetja. Ob koncu leta 2020 so izvedli še virtualno delavnico oz. posvet. „Napisali smo program Inkubator za mlade, mlajše brezposelne invalide, ki bi se želeli podati na samostojno življenjsko pot. Ta je nekaj novega, nujno potrebno bi ga bilo ustanoviti, da bi invalidnim osebam lahko učinkovito pomagali pri odločitvah za samostojno življenjsko in delovno pot, za katere panoge naj bi se odločili, da si bodo zagotovili socialno varnost. Z denarjem jim ne moremo pomagati, lahko pa jim pomagamo pri navezovanju stikov s pristojnimi institucijami na Ptujskem in Ormoškem ter v Sloveniji. Ustanovitev Inkubatorja za mlade brezposelne invalide je naša prednostna naloga in tudi osnova našega dela za naprej. Na tem posvetu je sodeloval tudi invalid - samostojni podjetnik, tako da so udeleženci virtualne delavnice lahko iz prve roke spoznali njegove podjetniške izkušnje. Upamo, da so jim podane informacije koristile in jim bodo pomagale tudi pri odločitvi za samostojno podjetniško pot. V korona času je veliko invalidov ostalo brez zaposlitve, pa bi lahko s pravilno izbiro svoje podjetniške poti uspešno rešili svoj socialni status," je povedala predsednica Medobčinskega društva invalidov Ptuj in koordinatorica osmih posebnih socialnih programov Zdenka Ornik, ki je skupaj z več kot 900 člani zelo zadovoljna, da so aktivno vključeni v ta projekt širšega okolja kot novo stopničko v njihovem delovanju, ki prinaša tudi razvoj za invalide. V preteklem korona letu jim kljub krizi dela ni zmanjkalo. Ogromno je bilo nekega svetovanja, saj so člani dnevno spraševali o tem, ali jim pripadajo korona dodatki ali ne. Tudi 23 poverjenikov je bilo zelo aktivnih. So prvi, ki obveščajo o stanju na terenu, o tem, kakšno pomoč potrebujejo njihovi člani, katere tehnične pripomočke in opremo, pakete pomoči, s kate- Veliko pozornost posvečajo vključevanju članov v različne aktivnost V Medobčinskem društvu invalidov Ptuj, kije aktivno že 46 let, ob izvajanju posebnih socialnih programov veliko pozornost posvečajo vključevanju članov v različne aktivnosti. Zelo uspešni in aktivni so njihovi športniki, zlasti strelci, kegljači in ribiči. Z izjemnimi izdelki pa se lahko pohvalijo v ročnodelskih skupinah. V zadnjem času izstopajo izdelki t.i. servietne tehnike, s pomočjo katere nastajajo lepe slike za dekoracijo stanovanja, in številni drugi izdelki. Člani Medobčinskega društva invalidov Ptuj so aktivni tudi na kulturnem področju. Predvsem se posvečajo spoznavanju kulturnozgodovinskih spomenikov in drugih zanimivosti v ožjem in širšem okolju. Foto: Črtomir Goznik Zdenka Ornik, predsednica Medobčinskega društva invalidov Ptuj: „S projektom Čaj za dva vstopamo v širše okolje. Želimo pomagati mlajšim invalidom pri odločanju za samostojno podjetniško pot." rimi jim pomagajo tudi na Območnem združenju RK Ptuj, saj vseh potreb sami ne morejo pokriti. Medobčinsko društvo invalidov Ptuj je eno izmed 69 tovrstnih društev, ki so vključena v Zvezo društev invalidov Slovenije. Vključeni so tudi v koordinacijo Podravje, kjer je sedem društev, ki medsebojno zelo dobro sodelujejo. Že po tradiciji bodo svoje delo v preteklem letu tako kot vsa leta doslej predstavili v biltenu. Izdali ga bodo v kratkem. MG Foto: Črtomir Goznik Središče ob Dravi • Pustovanje 2021 malo drugače Maske preganjajo zimo na spletu V tem tednu lahko spremljamo napeto tekmovanje med središkimi pustnimi maskami za naziv najlepša in najizvirnejša maska. Tekmovanje bo trajalo do nedelje. Tokrat najboljše maske ne bo izbirala komisija, pač pa bo lahko glasoval vsak posameznik Foto: Arhiv ST Praznik hladetine in prezvuršta še vprašljiv Dogodkov, kijih organizira turistično društvo ali sodeluje pri njihovi izvedbi, v zadnjem letu dni niso mogli izpeljati. Že lani spomladi so tako izpadli Praznik hladetine in prezvuršta, Praznik buč, Martinovanje in sedaj še pustna povorka. V društvu z upanjem zrejo v pomlad, saj se je Praznik hladetine in prezvuršta dobro obnesel, obiskovalci so prihajali z različnih koncev Slovenije in iz sosednje Hrvaške, iz leta v leto jih je bilo več. Lani bi praznovali že desetič. »Resnično želimo, da tega praznika ne bi bilo treba že drugič zapovrstjo odpovedati,« je bila zaskrbljena Florjaničeva. »Pravzaprav že vsi občani zelo pogrešamo tradicionalne dogodke, pogrešamo druženje, pogovor in različne vsebine, ki nam obarvajo vsakdan,« je še dodala. Letošnja pustna povorka v Središču ob Dravi bi bila jubilejna. Že 25. bi jo pripravilo lokalno turistično društvo, a je moralo svoje načrte prilagoditi aktualnim razmeram. Pripravili so virtualno tekmovanje. »Tekmovanje poteka na družabnem omrežju. Maske so se lahko prijavile do nedelje, sedaj pa lahko za najboljšo glasujejo prav vsi. Zmagala bo tista, ki bo prejela največ glasov, nagradili pa bomo pet mask oziroma skupin,« je povedala Dragica Florjanič, predsednica Turističnega društva Središče ob Dravi, ki je zadovoljna z odzivom mask. Letos se tekmovalci potegujejo za bogate praktične nagrade, ki jih je zagotovilo društvo v sodelovanju z občino in zvestimi podporniki. Pomlad vabi z razkošno razstavo Tekmovanje v povorki pa ni edino poslanstvo pustnih šem. S svojimi pisanimi barvami preganjajo zimo, v kraj vabijo pomlad, z razigranostjo in norčavostjo pa prinašajo tudi veselje in upanje. Slednje pa je v teh negotovih časih marsikje usahnilo. V turističnem dru- štvu so zato pripravili še razkošnejšo razstavo in okrasitev kraja kot doslej. Tradicionalno so Središče okraševali, da kraj polepšajo, predvsem pa da obiskovalci začutijo ,dušo' kraja. »V zadnjem letu se je življenje močno spremenilo, ljudje pogrešajo druženje, dogodke, zato je letošnja razstava je v prvi vrsti namenjena domačinom,« je dejala Florjaničeva. V društvu so se lotili ustvarjanja s še večjo zavzetostjo, veliko so prispevali tudi vrteški otroci in učenci. Pripravili so risbice na temo pusta in jih društva razstavili po Središču. »Otroci so nas presenetili tako s številom izdelkov kakor tudi s kvaliteto. Veseli me, da so to prepoznali tudi občani, saj se pogosto mudijo ob izdelkih in si ogledujejo male mojstrovine,« je še povedala Florjaničeva. Osrednji del okrasitve predstavlja razstava, ki bogati avlo na sedežu občine, območje pred občino, posebej pestra pa je gredica turističnega društva, kjer na ličnih izdelkih v kar tridesetih jezikih sporočajo: ,Rad te imam.' Razstava namreč letos združuje tri teme: posvečena je Francetu Prešernu in kulturnemu prazniku, valentinovemu in pustu. Karmen Grnjak Letošnje maske se potegujejo za praktične nagrade, ki sta jih poklonili lokalni podjetji Oljarna Jeruzalem SAT in Fagus GIS, prispevala pa bo tudi občina Središče ob Dravi. Fotografija je z lanske pustne povorke. 12 Štajerski Kultura in izobraževanje torek • 23. februarja 2021 Sv. Andraž • 130 let Bralnega društva Častitljiva obletnica Kulturno-prosvetno delovanje v Vitomarcih, danes v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah, ima dolgo tradicijo, na kar so občani zelo ponosni. Ta teden so proslavili že 130. obletnico ustanovitve bralnega krožka. i Foto: SD V občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah že 130 let organizirano gojijo bralno kulturo. Kot se za trenutne razmere spodobi, so člani Kulturno-umetniškega društva Vitomarci, nasledniki nekdanjega bralnega društva, visoki jubilej proslavili na proslavi po Facebooku, družbenem omrežju, ki je v minulem letu postalo njihovo glavno komunikacijsko orodje z občani. Tako so na spletu pripravljali redne pravljične urice za najmlajše, bralne urice z mladimi in večerna branja za odrasle, pa tudi razne druge prireditve in spletne nasvete - zadnjega iz serije nasvetov, denimo, pred pustom, ko so učili, kako se našemiti. Bralno društvo je bilo v Vitomarcih ustanovljeno konec 19. stoletja, natančneje leta 1891, in ves čas - z izjemo druge svetovne vojne, ko gojenje slovenske besede ni bilo pogodu okupatorju - je aktivno vse do danes. Člani društva so se že kmalu po ustanovitvi bogato založili s knjigami in uredili lepo knjižnico, poleg tega so igrali v ljubiteljskem gledališču, razvijali zborovsko petje in imeli tamburaški orkester. Danes, kot rečeno, delujejo pod okriljem Kulturno-umetniškega društva (KUD) Vitomarci, ki v občini velja za eno najaktivnejših, tudi po zaslugi predsednice Valerije Ilešič Toš. Šteje 160 članov vseh starosti, kar polovica je mladostnikov in otrok, vsi pa se trudijo ohranjati in razvijati kakovostno ljubiteljsko kulturno dejavnost, kulturno dediščino in lepo slovensko besedo. Andraška občina sofinancira delovanje splošne Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju in tudi bibliobusa, a društvu še vedno pomaga ohranjati tudi lokalno knjižnico z 2000 enotami, saj se zaveda pomena nadaljevanja 130 let stare tradicije in spodbujanja bralne kulture. Svojo knjižnico ima seveda tudi podružnična šola v Vitomarcih. Ko so Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in ministrstvo za kulturo leta 2017 podelili prve nazive Branju prijazna občina, ne preseneča, da je bila takrat med 13 slovenskimi občinami in edina v Spodnjem Podravju dobitnica naziva Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Naziv je veljaven tri leta, po tem obdobju pa mora vsaka občina strokovni komisiji ponovno predstaviti rezultate na področju branja in kulture. To so pri Andražu dosegli brez težav in laskavi naziv podaljšali še za nadaljnja tri leta. Senka Dreu Slovenija • Anketa Skupnosti muzejev Obiskovalci pogrešali » » 1 • • muzeje in galerije Anketa, ki jo je Skupnost muzejev Slovenije (SMS) izvedla med slovenskimi muzeji in galerijami, je pokazala, da so obiskovalci omenjene kulturne ustanove že zelo pogrešali. Na kulturni dan je muzeje in galerije, kljub številnim omejitvam, obiskalo kar 17.000 obiskovalcev. Kot so spomnili v SMS, so po skoraj enem letu od začetka epidemije muzeji in galerije v vseh regijah tik pred praznikom lahko ponovno že drugič odprli svoja vrata. Velika večina jih je na kulturni praznik lahko sprejela obiskovalce. Anketa je pokazala tudi, da je kar 74 % muzejev in galerij ponudilo med drugim programe na spletu, tako na družbenih omrežjih kot na spletnih straneh. Tudi ti programi so naleteli na velik odziv. To je toliko bolj pomembno zaradi tega, ker nekateri muzeji še vedno niso odprti, razlogi za to pa so različne narave. Kljub temu, da so se pred muzeji 8. februarja vile vrste, so vsi obiskovalci uspeli uživati v razstavah, številne so bile po dolgem zaprtju prvič na razpolago. »Z obiskom smo nadvse zadovoljni in veseli, saj so nas obiskovalci pogrešali prav tako kot mi njih. Upajmo, da se bo situacija umirila in da se muzeji ne bodo več zapirali. » je povedala predsednica SMS Aleksandra Berberih-Slana. (staj Sp. Podravje • Maturanti se po več kot treh mesecih vračajo v učilnice »Strah pred maturo je velik« Ormoško gimnazijo v letošnjem šolskem letu obiskuje 171 dijakov, 14 več kot v lanskem šolskem letu. Ta teden se je v šolo po več kot treh mesecih šolanja na daljavo vrnilo 15 dijakov in dijakinj četrtega letnika gimnazijskega programa. Njihovega prihoda so bili zelo veseli, pouk za zdaj teče po ustaljenem urniku. Priprave na maturo potekajo po načrtu. Kot opažajo njihovi profesorji, so dijaki nekoliko preveč obremenjeni s šobkimi obveznostmi. Ne zmorejo si postaviti meje med učenjem in prostim časom, zato jih usmerjajo k boljši organizaciji učnega procesa doma. Dijaki zadnjega letnika predšolske vzgoje so do 5. marca na praktičnem usposabljanju pri delodajalcih, nato pa se tudi oni vračajo v šolske učilnice. Kot je pojasnila ravnateljica Klavdija Zorjan Škorjanec, je pri poklicni maturi največ strahu pri predmetu vzgoja predšolskega otroka. Ta predmet je sestavljen iz štirih modulov, poučujejo pa ga tri profesorice. Gre za strokovne predmete, združene v en izpit. »Dijakov je mature strah.« Zorjan Škorjančeva je ob tem dodala še, da je bil že skrajni čas, da se vsi dijaki zadnjih letnikov vrnejo v šolo zaradi lažjega opravljanja obveznosti pri predmetih za maturo. Profesorji jim bodo sedaj veliko enostavneje razložili neko snov in jo tudi praktično prikazali (poskusi pri naravoslovnih predmetih). »Dijaki nujno potrebujejo razbitje rutine dela pred računalnikom in stik z vrstniki. V šole bi se morali čim prej vrniti tudi dijaki prvih letnikov.« Ostali učenci se bodo še naprej izobraževali na daljavo. Učenje poteka s pomočjo videokonferenc in spletnih učilnic. »Dijaki pri pouku sodelujejo, čeprav iz meseca v mesec opažamo vedno več otopelosti in upada motivacije za delo. Z novim načinom učenja so se sprijazni- Na ptujski gimnaziji so pripravljeni na vrnitev maturantov. Gimnazija Ormož Virtualno devetošolci postavili celo več vprašanj kot»v živo« Na Gimnaziji Ormož so s pomočjo webinarja izvedli pogovore z devetošolci v živo. »Zanimanje za vse programe je bilo veliko. Z odzivom tako otrok kot staršev smo zelo zadovoljni,« je pojasnila ravnateljica Klavdija Zorjan Škorjanec. Med drugim so opazili, da so bili mladi nekoliko bolj pogumni in so postavljali več vprašanj kot na informativnem dnevu v živo. Učenci devetih letnikov jim preko spletne platforme še vedno pošiljajo najrazličnejša vprašanja. Ravnateljica pričakuje, da bodo zapolnili vsa razpisana vpisna mesta. »Virtualni informativni dan Gimnazije Ptuj je bil interaktiven in barvit. Glede na okoliščine, v katerih smo se znašli, pa je vsekakor uspel,« je povedal ravnatelj Boštjan Šeruga. V vseh terminih je bilo število obiskovalcev spletne strani infodan.gimptuj zelo veliko. Bodoči dijaki, ki se zanimajo za nadaljevanje šolanja, še vedno lahko dostopajo do vseh informacij na spletni strani šole. li in se mu prilagodili, kljub temu pa je vse manj radovednosti, spontanosti in zanimivih razprav. Opažamo tudi več individualistov, ki ne zmorejo sodelovati v timih. Zaradi vsakodnevnega dela za računalnikom imajo nekateri že zdravstvene težave.« Na drugi strani se s številnimi stiskami soočajo tudi profesorji, saj pogrešajo živi stik z učenci in sodelavci. Meja med delo za šolo in zasebnim življenjem je vse bolj zabrisana. Po besedah Zorjan Škor-jančeve so bili sicer na poučevanje v drugem valu veliko bolje pripravljeni. Profesorji pri poučevanju uporabljajo lastno iznajdljivost, dodatne priprave pa so potekale tako v okviru šole kot preko Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Gimnazija Ptuj Vseh dijakov 1 2019/2020 157 2020/2021 171 Vseh dijakov 1 2019/2020 500 2020/2021 498 V šolo se je vrnilo 136 ptujskih gimnazijcev Tudi večina ptujskih gimnazijcev pogreša pouk v šolskih prostorih. Učilnice so končno po več kot treh mesecih znova zaživele včeraj, ko se je v šole vrnilo 136 dijakov zaključnih letnikov. Kot je zatrdil ravnatelj Boštjan Šeruga, so bili na njihov prihod pripravljeni, pouk je organiziran varno, dosledno upoštevajo tudi vse zaščitne ukrepe. »Potrudili se bomo, da bo vrnitev v šolo čim manj stresna. V prvi vrsti Za šolsko leto 2021/22 ima Gimnazija Ptuj razpisanih: - 112 mest za gimnazijski program, -18 mest za športni oddelek, - 28 mest za umetniški oddelek (14 likovna smer, 14 gledališče in film). Gimnazija Ormož ima razpisanih: - 28 mest za gimnazijski program, - 28 mest za program predšolske vzgoje, - 28 mest za nov program zdravstvene nege. se bomo posvetili njihovemu doživljanju pouka na domu, šele nato bomo začeli preverjanje znanja in ugotavljanje morebitnega primanjkljaja.« Priprave na splošno maturo sicer že ves čas potekajo načrtovano, s prihodom v šolo pa bodo nadaljevali zaključne priprave. Med drugim si bodo profesorji prizadevali, da bodo dijaki četrtih letnikov maturo pričakali samozavestni, s pozitivno naravnanostjo in potrebnim nivojem znanja. Ostali dijaki bodo morali ostati doma še vsaj do začetka marca. Takrat naj bi po ocenah Inštituta Jožefa Stefana prešli v rumeno fazo. Ta med drugim predvideva, da bi se v šole vrnili tudi ostali razredi srednjih šol. Šolanje na daljavo po ocenah ravnatelja Šeruge poteka dobro. »Še tako dobro organiziran pouk na daljavo pa povzroči upad motivacije, porast stisk in spopadanje z negotovostjo. Z vsakim dnem pouka na daljavo se povečuje število dijakov, ki potrebujejo strokovno podporo in pomoč.« Estera Korošec V šolske klopi Gimnazije Ormož se bo v ponedeljek vrnilo 15 dijakov. Foto: CG Rokomet (Pre)dolga lista poškodovanih in obolelih Stran 14 Rokomet Med strelkami tokrat le pet igralk Stran 14 á I I I I r / » r 41 • TV^Lffl r V_» I I t Futsal Končnica le za tiste z močnim srcem Stran 15 Tamara Zidanšek »Na WTA-lestvico me večkrat spomni babica« Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. tednik iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí RADIOPTUJ tut ¿filetee, www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 22. krog Remi ni poraz, vsaka točka šteje 23. medsebojna tekma, prvi remi Ekipi Aluminija in Olimpije sta se na prvoligaški sceni doslej pomerili 22-krat, 14 zmag so vknjižili Ljubljančani, osem pa Kidričani, remija doslej še ni bilo. A le do nedelje, ko se je zgodilo prav to - zmajčki in šumarji so prvič remizirali! Obe ekipi sta odlično začeli spomladanski del, v tem slogu sta želeli tudi nadaljevati. Tekma je bila enako pomembna za obe ekipi, saj se ena bori za vrh, druga pa za obstanek. Vloga favorita je bila jasna, a tudi šumarji so imeli svoje adute - že po tradiciji so na svojem igrišču trd tekmec za moštvo iz prestolnice. Igrišče je bilo precej boljše kot pred dnevi na srečanju s Celjem, veter je pač naredil svoje ... »Igramo za točke, stanje igrišč me v resnici ne zanima. Seveda bi vsi najraje vedno igrali na 'tepihu', a to vedno ni možno - enostavno se Pet tekem in 500 evrov V ekipah Olimpije in Alumi-nije je kar nekaj igralcev, ki so v dosedanjih karierah nosili dresa obeh ekip. Pri zelenih so to Timi Max Elšnik, Antonio Mlinar Delamea in Denis Šme, pri rdeče-belih pa Aljaž Krefl in Haris Kadric. Slednji na tej tekmi ni imel pravice nastopa, kakor tudi ne na naslednjih štirih: za prejeti rdeči karton na tekmi proti Celju (v ramo je ugriznil Esterja Soklerja) je namreč prejel pet tekem prepovedi nastopanja, ob tem bo moral v blagajno NZS vplačati še 500 evrov. Aluminij - Olimpija 0:0 ALUMINIJ: Janžekovič, Azemo-vič, Petek, Jakšič, Krefl, Prša (od 85. G. Pečnik), Bolha (od 82. Ma-rinšek), Berlek (od 59. Čermak), T. Pečnik (od 59. Krajnc), Mujan (od 59. Jauk), Flakus Bosilj. Trener: Oskar Drobne. OLIMPIJA: Frelih, Andrejašič (od 83. Pavlovič), Korun, Delamea Mlinar, Boakye, Ostrc (od 69. Valen-čič), Elšnik, Corič (od 83. Kurež), Perovič, Vombergar, Ivanovič. Trener: Goran Stankovič. je treba prilagoditi razmeram in iz njih potegniti največ,« je dejal Nemanja Jakšic'. Olimpija je imela skozi celotno srečanje pobudo, a ta ni bila posebej izrazita, tako da so do svojih priložnosti prihajali tudi Kidričani. V prvem polčasu so bili najbližje zadetku ob dveh protinapadih Davida Flakusa Bosilja, a v obetavnih situacijah ni najbolje reagiral. Gostje so do priložnosti prihajali predvsem ob slabih podajah domačih vezistov, a je obramba na čelu z vratarjem Lukom Janžeko-vičem odbila vse poskuse. Med najnevarnejšimi so bili poskusi Peroviča v 9. in 34. ter Čoriča v 14. minuti, a je bil domači kapetan suveren, podobno kot še v nekaterih drugih primerih. Velika priložnost Jauka Drugi polčas so bolje začeli gostje, a brez izrazitih priložnosti. Še pred 60. minuto je domači trener opravil tri menjave, vstopili so Krajnc, Čermak in Jauk. »Resda smo imeli agresivnost, a smo vseeno morali osvežiti ekipo. Ritem tekem je naporen, rotacija je nujna, sploh zaradi naših težav v pripravah,« je potezo pojasnil trener Aluminija. Foto: Črtomir Goznik Nemanja Jakšič (Aluminij, rdeli dres) v nogometnem plesu z Dordem luanouičem in Timijem Maxom Elšnikom (Olimpija). Poteza bi se Drobnetu kmalu obrestovala, saj je v 65. minuti Flakus oviral Koruna pri izbijanju, do žoge je prišel Jauk, ki se je znašel sam pred Frelihom, v zadnjem trenutku pa ga je Delamea toliko oviral, da se je žoga po njegovem strelu skotalila mimo gola . Novo priložnost so imeli šumarji v 69. minuti, Flakus je takrat celo dosegel gol, a je glavni sodnik Slavko Vinčič upošteval prepovedan položaj, ki ga je označil stranski sodnik. Odločitev pa je bila tesna, da bolj ne bi mogla biti . Najbližje zadetku so bili gostje v 74. minuti, ko domača obramba nikakor ni uspela izbiti žoge iz kazenskega prostora: enkrat je posredoval Janžekovič, Azemovič je žogo v drugem primeru izbil z glavo iz golove črte, na koncu pa je s pomočjo Janžekoviča razrešil Flakus Bosilj. Foto: Črtomir Goznik Na igrišču je potekala borba za usak centimeter igrišča, pri tem pa noben ni želel popuščati ... Druga zaporedna tekma brez prejetega gola Kidričani so še drugo zaporedno tekmo končali brez prejetega zadetka, v napadu pa se je nekoliko poznala odsotnost Kadriča. »Kadrič je res manjkal v napadu, a tudi Fla-kus je odigral zelo solidno. Imamo falango mladih igralcev, kot so Jauk, G. Pečnik in Marinšek, vsi so tudi proti Olimpiji dobili priložnost. Ko nekatere ekipe dajejo v igro igralce s 50 in več nastopi v 1. ligi, mi dajemo priložnost mladim. Zaupamo jim, so zelo učljivi, napredujejo z vsakim treningom, predvsem pa me veseli njihov pristop - so borbeni in agresivni pri vsaki žogi,« je dejal Drobne. Jakšic: »Ne maram prejemati golov« Svoje mnenje o trdni obrambi je dodal Nemanja Jakšic, eden najboljših igralcev tekme z Olimpijo. »Ker sem obrambni igralec, me posebej veseli, da smo v treh spomladanskih tekmah prejeli le en sam zadetek. Tako moramo nadaljevati, ne maram prejemati golov! Moramo ostati zbrani, vse je odvisno od nas, nobenega se ne smemo bati, pa bomo prišli na mesta, ki si jih želimo,« je dodal branilec Aluminija, ob tem pa se ozrl na dvoboje z Bordem Ivanovičem, po mnenju mnogih najboljšim igralcem v slovenski 1. ligi: »Je odličen igralec, oba sva dajala vse od sebe, zato je bil to zame pravi izziv.« Drobne je tudi tokrat glede na prejšnjo tekmo s Celjani zamenjal kar šesterico igralcev v prvi postavi, nedvomno bo tudi v Novi Gorici storil nekaj podobnega. V zgoščenem ritmu tekem je to nujno za ohranitev visokega tempa ... Jože Mohorič V četrtek v Novi Gorici derbi začelja Igralci Aluminija bodo svojo tekmo 23. kroga odigrali v četrtek, ko se bodo v derbiju ekip iz dna lestvice pomerili z Gorico. »Poskušali bomo nadaljevati v dosedanjem ritmu, predvsem pa je pomembno, da imamo v slačilnici dobro kemijo, dobro se razumemo. Fantje so pridni, ni nobenih problemov, zato gledam z optimizmom na naslednje preizkušnje,« je dejal Drobne, ob tem pa se dotaknil četrtkove tekme: »Z Gorico bomo do konca sezone odigrali še dve tekmi, gledamo kot celoto. Res je, da točke v takšnih dvobojih štejejo 'dvojno', a naš pogled je usmerjen navzgor, proti ekipam pred nami, ki se jim želimo približati. S točko proti Olimpiji smo jim že bližje.« Branilec Aluminija Nema-nja Jakšic je pristavil: »Ta tekma bo štela dvojno, gremo zmagati! Moje mnenje je, da smo kakovostnejši, a to moramo potrditi na igrišču, tam se točke osvajajo ali izgubljajo.« 1. SNL, 23. krog: Gorica - Aluminij, v četrtek ob 15.00 v Novi Gorici. Medsebojne tekme v sezoni: 5. krog: Gorica - Aluminij 2:0 (1:0); Volarič, Smajlagič; 14. krog: Aluminij - Gorica 2:1 (1:1); Krajnc 2; Bjelica. Oskar Drobne, trener Aluminija: »V prvem polčasu smo nekoliko preveč zamujali v dvobojih, ob tem pa naredili preveč tehničnih napak pri podajah. Ko pa smo prišli na tekmečevo polovico, pa smo bili dokaj nevarni. V drugem polčasu je bilo boljše, imeli smo določene priložnosti, čeprav je bila Olimpija bolj dinamična, imela je več strelov na gol. A najlepšo priložnost na tekmi smo vendarle imeli mi, Jauk je bil sam pred golom, zato je delitev točk realna. Zadovoljen pa sem z igro v obrambi, zadnji dve tekmi smo oddelali brez prejetega zadetka. V treh tekmah spomladanskega dela smo osvojili pet točk, prejeli le en sam zadetek - štart je zagotovo uspešen. Če nas bo tudi v bodoče krasila ta želja, bodo rezultati še boljši.« Nemanja Jakšic, Aluminij: »Tekma je bila naporna, sploh zaradi tega, ker je bila tretja v razmiku osmih dni. Olimpija je zelo dobra ekipa, zato je osvojena točka z našega vidika dober dosežek. Veseli me, da smo stabilni, kompaktni, da igramo dobro, resnično poskušamo izpolnjevati zahteve trenerja. Če tekmece dobro pokrivamo v obrambi, lahko iz tega izhaja hitrejši prehod v napad in s tem več možnosti za dosego zadetka.« Goran Stankovic, trener Olimpije: »Pri Olimpiji se na vsaki tekmi pričakuje zmaga, a tudi osvojena točka šteje, vsaka je pomembna. Ob tem je treba tudi tekmece nekaj vprašati, nismo sami na igrišču, tudi oni imajo svoje načrte. Aluminij je bil zgoščen, ponujenih priložnosti pa nam ni uspelo izkoristili. Sem pa zadovoljen s tem, kako smo preprečevali njihove protinapade.« Uroš Korun, Olimpija: »Prišli smo po zmago, imeli tudi priložnosti, a bolj je čas mineval, bolj se nas je lotevala nervoza. Na žalost nismo zadeli, a treba je gledati pozitivno: remi ni poraz, imamo točko več. Igrišče v Kidričevem je res v slabem stanju, tako da se je treba bolj osre-dotočati na sprejem žoge, kot pa na naslednjo podajo - a to smo vedeli in to ni izgovor.« 14 Štajerski Šport Na sceni torek • 23. februarja 2021 Rokomet • NLB liga, 17. krog (Pre)dolga lista poškodovanih in obolelih ... Foto: Črtomir Goznik Rok Žuran (Jeruzalem Ormož) Riko Ribnica -Jeruzalem Ormož 36:32 (21:15) RIKO RIBNICA: Bojic, Glavan (1 obramba), Klarič (10 obramb); Žagar 7, Eskeričic 7, Horvat 4, Str-mljan 4, Pahulje 3, Knavs 3, Pucelj 3 (1), Miličevic 2, Atanasov 2, M. No-san 1, Setnikar 1, Petek, B. Nosan. Trener: Gregor Cvijic. JERUZALEM ORMOŽ: Skledar (3 obrambe), Balent (7 obramb); Ču-dič 10 (7), Žuran 7, Bogadi 4, G. He-bar 3, Šulek 2, Mesaric 2, Šoštarič 2, Škrinjar 2, T. Hebar, Niedorfer. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Riko 1/1; Jeruzalem 7/7. IZKLJUČITVE: Riko 10; Jeruzalem 6 minut. IGRALEC TEKME: Žan Žagar (Riko Ribnica). Za Ormožani je četrta prvenstvena tekma v drugem delu sezone in tretji zaporedni poraz: po Trimu in Kopru so morali priznati premoč tudi Ribnici. Jeruzalem je na dolgo gostovanje odpotoval brez celega kupa poškodovanih in obolelih igralcev; manjkali so Aleš Zemljič, Jure Kocbek, Tilen Kosi, Žak Ciglar, Domen Krasnič in Nejc Krabonja. Že v 5. minuti se je na seznamu poškodovanih znašel še desni zunanji igralec Tinček Hebar, saj je prejel močan udarec v oko, to mu je oteklo in se zaprlo kot kakšnemu boksarju. Poleg izgube starejšega od bratov Hebar je bil porazen tudi start Ormožanov v tekmo, verjetno celo usoden za končni poraz. V 7. minuti je Riko povedel že s +5 (6:1). Gostom, ki so zapravili kar nekaj čistih metov, je igra v nadaljevanju le nekoliko stekla in v 11. minuti je zaostanek za Ribničani znašal le dva zadetka (9:7). Največ preglavic je četi trenerja Saše Pra-potnika povzročala igra v obrambi, domačini so brez večjih težav prihajali do uspešnih zaključkov. Če pa so gostitelji že naleteli na težave v napadu, je te uspešno z meti iz desnega krila reševal Žan Žagar, ki je več kot odlično izkoristil ponujeno minutažo svojega trenerja pred izkušenim Rokom Setnikarjem. Najvišja prednost Ribnice v 1. polčasu je znašala osem zadetkov (20:12) in kazalo je, da bodo vinarji doživeli pravi brodolom. Toda gostujoča ekipa je kljub okrnjeni zasedbi pokazala karakter: bistveno so popravili igro v obrambi, tudi v napadu je šlo vse bolje in bolje in v 45. minuti se je zaostanek za Ribničani stopil le na gol zaostanka (26:25). V teh trenutkih je gostom manjkala le še pika na i za NLB liga REZULTATI 17. KROGA: Riko Ribnica - Jeruzalem Ormož 36:32 (21:15), Celje Pivovarna Laško - Do-bova 37:18 (18:14), Ljubljana - Koper 26:36 (16:23), Maribor Branik - LL Grosist Slovan 29:27 (18:12), Butan plin Izola - Slovenj Gradec 2011 18:31 (9:13). Tekma Gorenje Velenje - Urbanscape Loka bo odigrana v sredo, 24. 2., tekma Krka - Trimo Trebnje pa je bila prestavljena. 1. CELJE PIVOV. LAŠKO 16 16 0 0 32 2. TRIMO TREBNJE 16 13 12 27 3. GORENJE VELENJE 14 13 0 1 26 4. KOPER 16 9 1 6 19 5. SLOVENJ GRADEC 16 9 0 7 18 6. RIKO RIBNICA 16 9 0 7 18 7. JERUZALEM ORMOŽ 15 8 0 7 16 8. DOBOVA 15 5 0 10 10 9. MARIBOR BRANIK 13 5 0 8 10 10. GROSIST SLOVAN 17 4 1 12 9 11. URBANSCAPE LOKA 15 4 1 10 9 12. LJUBLJANA 15 3 2 10 8 13. KRKA 14 2 1 11 5 14. BUTAN PLIN IZOLA 14 2 1 11 5 popoln preobrat, a je v odločilnih trenutkih zmanjkalo nekaj športne sreče, kakšna napaka v napadu in obrambi manj, pa tudi kakšna 'sporna' sodniška odločitev v prid Ormožanov. Teh je bilo zelo malo, večinoma so 'sporne' odločitve, predvsem v 2. polčasu, šle na stran domačinov. V 51. minuti so domačini ušli na varno prednost petih golov (31:26) ter prednost in zmago rutinirano obdržali v svojih rokah. V tem tednu sta pred Ormožani dve tekmi: že v sredo, 24. februarja, ekipa gostuje v Mariboru (zaostala tekma), nato pa jo v soboto, 27. februarja, čaka domača tekma proti novomeški Krki. Uroš Krstič Nogomet • 1. SNL Žan Žagar, Riko Ribnica: »Uvod v tekmo je bil za nas zelo dober, potem pa smo z napakami dovolili gostom, da so nas v 2. polčasu ujeli. Proti koncu smo se vendarle zbrali in tekmo uspešno pripeljali do konca. Še vedno pa smo daleč od želene igre in tistega, česar smo sposobni. Zmaga je sicer ostala doma, vendar bi morali zmagati z višjo razliko. Upamo, da bomo v sredo v Slovenj Gradcu odigrali bolje.« David Bogadi, Jeruzalem Ormož: »Tekmo smo začeli slabo, najbrž pod vtisom številnih poškodb, ki so nas prizadele v zadnjem času. Domačini so hitro povedli za pet zadetkov in strinjam se, da je slab začetek tekme na koncu vzrok za naš poraz. Res je, da smo v 2. polčasu ujeli nasprotnika, vendar ga nismo uspeli prehiteti. Zaradi 'kratke klopi' nam je zmanjkalo moči za popoln preobrat. Ribnica je naše težave s pridom izkoristila in zasluženo zmagala. V sredo je pred nami nova tekma in novo dokazovanje. Verjamem, da se nam bo priključil kateri izmed poškodovanih ali obolelih igralcev, saj nam je vsak igralec še kako pomemben. Upam na uspešen teden, ki je pred nami.« V odlični seriji še naprej Olimpija, Domžale, Bravo in Aluminij V spomladanskem delu so ekipe odigrale po tri kroge, štiri ekipe pa so še neporažene: Olimpija in Domžale sta s po dvema zmagama in remijem osvojila po sedem točk, Aluminij in Bravo pa z zmago in dvema remijema po pet. Pri Mariboru so se v štajerskem derbiju s Celjani nadejali prve spomladanske zmage, doživeli pa hladen tuš in okusili grenkobo prvega poraza. To še poglablja krizo vijoličastih, ki se po neposrečenih pripravah nikakor ne morejo sestaviti. Trener Mauro Camoranesi nikakor ne najde prave formule za izhod iz krize, različni izgovori vse bolj vodenijo ... Na njihovo srečo je Aluminij ustavil nalet Olimpije, sicer bi že v tem trenutku za najhujšim konkurentom za vrh zaostajali za štiri točke. Zato pa se prvega uspeha veseli Jiri Jarošik na klopi Celja. Poraz v Kidričevem med tednom je očitno aktiviral vse rezervne moči, zmaga v Ljudskem vrtu bo za grofe zagotovo pomenila nov zagon. Tekmo je odločil Filip Dangubič, ki je vstopil s klopi za rezerviste. Prednost v širokem kadru naj bi imel predvsem Maribor, a tudi druge ekipe znajo ponujeno možnost petih menjav vedno bolje izkoriščati. Še tretji zaporedni poraz so doživeli Koprčani, tudi zamenjava na trenerski klopi (Rodolfo Vanoli je zamenjal Mirana Srebrniča) ni prinesla učinka. Koprčani imajo -podobno kot Maribor - zelo močno zasedbo, a tega rezultati še ne potrjujejo. Bravo je na drugi strani v izjemni seriji, poraza niso doživeli na zadnjih devetih krogih! Še daljšo serijo imajo Domžalčani, zadnji poraz sega deset krogov nazaj, do 22. novembra (0:1 doma s Celjem). Do zmage proti Taboru so prišli v samem zaključku tekme, s tem pa skočili na 4. mesto, pred Koper. Do prve spomladanske zmage je prišla tudi Mura, ki se je tako znova približala vodilnima moštvoma lestvice. Gorica je sicer nudila dober odpor, a so muraši tokrat vendarle prebili bariero neučinkovitosti in posledično osvojili polni izkupiček. M PRVALIGA TelekomSIovenije REZULTATI 22. KROGA: Aluminij - Olimpija 0:0; Maribor - Celje 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Dangubič (77.); Bravo - Koper 3:0 (1:0); strelci: 1:0 Maružin (33.), 2:0 Tučič (63.), 3:0 Kancilija (75.); Mura - Gorica 3:1 (1:1); strelci: 1:0 Maroša (2.), 1:1 Paljk (13.), 2:1 Širok (63., ag.), 3:1 Bobičanec (93.); Domžale - CB24 Tabor Sežana 2:1 (0:1); strelci: 0:1 Stančič (42.), 1:1 Ja-kupovič (60.), 2:1 Vukliševič (89.). 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 22 12 6 4 29:15 42 2. MARIBOR 22 11 7 4 42:28 40 3. MURA 22 10 7 5 27:16 37 4. DOMŽALE 22 8 8 6 33:28 32 5. BRAVO 22 7 9 6 23:22 30 6. KOPER 22 8 6 8 30:30 30 7. CELJE 22 7 5 10 21:24 26 8. CB24 TABOR SEŽANA 22 7 5 10 25:29 26 9. ALUMINIJ 22 4 8 10 17:33 20 10. GORICA 22 3 5 14 15:37 14 RAZPORED TEKEM 23. KROGA, V SREDO OB 13.30: CB24 Tabor Sežana - Maribor; OB 15.30: Olimpija - Domžale; OB 17.30: Celje - Bravo; V ČETRTEK OB 15.00: Gorica - Aluminij; OB 17.15: Koper - Mura. Rokomet • 1. A SRL (ž) ŽRK Ptuj - Mlinotest 1H #1 ! . n Ajdovščina 23:27 (11:15) Med strelkami tokrat le pet igralk žrk p™ s^, ko^ t. Tripkovič; Bedrač 8 (1), Kolenko 7 (3), Planine 4, Kreft 2, Puž 2, Zajšek, Rozman, Luknjar, Fras, Cvetko, Krasnič, A. Tripkovič, Irgolič. Trener: Matej Bračič. IZKLJUČITVE: ŽRK Ptuj 6 minut, Ajdovščina 6 minut. SEDEMMETROVKE: ŽRK Ptuj 7/4, Ajdovščina 3/3. Po Krimu je na Ptuju gostovala še ena ekipa iz vrha lestvice, ajdovski Mlinotest. V ambicioznem primorskem okolju so že lani sestavili močno ekipo in bili blizu Krimu (v skrajšani sezoni so edini poraz na 17. tekmah doživeli s Krimom), podobno je tudi letos. Jasno je bilo, da ekipi na Ptuju pripada vloga popolne favoritinje. Na začetku tekme sta imeli glavno besedo vratarki, Tripkovičeva na domači in Petrukhina na gostujoči strani, ki sta zaustavili vse uvodne strele. Šele ob izteku 3. minute je prva na tekmi zadela Alina Planinc za vodstvo domačink. Tekma je bila izenačena do izida 7:8 v 14. minuti, nato pa je sledila serija 0:4 v korist gostij, ki so prišle do odločilne prednosti + 5 (7:12). Do polčasa so domačinke znižale zaostanek za en gol (11:15). V 2. polčasu so se Ptujčanke proti močnim Ajdovkam odlično 1. A SRL (ž) REZULTATI 18. KROGA: Velenje - Krim Mercator 25:40 (9:22), Ptuj - Mlinotest Ajdovščina 23:27 (11:15), Ž.U.R.D. Koper - Z'dežele 23:31 (9:14). Tekmi Zelene doline Žalec - Trgo ABC Izola in Krka - Litija sta bili prestavljeni. 1. KRIM MERCATOR 14 14 0 0 28 2. MLINOTEST AJDOVŠČINA 15 13 1 1 27 3. KRKA 14 11 0 3 22 4. Z'DEŽELE 14 9 0 5 18 5. ZELENE DOLINE ŽALEC 12 8 0 4 16 6. ZAGORJE 7. Ž.U.R.D. KOPER 8. TRGO ABC IZOLA Foto: Črtomir Goznik Nika Bedrač (ZRK Ptuj, št. 14, modri dres) je bila z osmimi zadetki najboljša strelka svoje ekipe. 9.VELENJE 10. LITIJA 11. PTUJ 16 7 1 8 15 13 3 1 9 7 14 3 1 10 15 3 0 12 15 3 0 12 12 1 0 11 borile in rezultat v 41. minuti znižale le na dva gola zaostanka (15:17). Naslednjih nekaj minut je bilo odločilnih, z igralko manj pa so gostje celo povečale prednost (15:19). Do konca tekme so domačinke še kar nekajkrat znižale na - 3 (16:19, 18:21, 19:22, 20:23, 23:26), bližje pa jih izkušenejša zasedba trenerja Aleksandra Lapajneta ni spustila. V domači zasedbi je bila tokrat strelsko najbolj razpoložena Nika Bedrač, ki je dosegla kar 8 zadetkov, enega manj je prispevala Minea Kolenko. Ob omenjenih so samo še tri igralke Ptuja zadele mrežo tekmic. Članicam ptujskega kluba je lahko še kako žal za tri zapravljene 7-metrovke, od tega dve v zaključku tekme, ko je še bilo nekaj možnosti za priključek in morebitno presenečenje . Pri gostjah je izstopala odlična Dominika Mrmolja (nekdaj Zagorje, Krka) z 11 zadetki, pomemben delež pa sta dodali tudi Urša Zelnik s šestimi in nekdanja hrvaška reprezentantka Nataša Jankovic Rustja s štirimi goli. V vratih se je izkazala nekdanja članica Krima, Rusinja Aleksandra Petrukhina. M torek • 16. februarja 2021 Šport Štajerski 1S Futsal • 1. SFL Končnica le za tiste v • z močnim srcem Tomaž Šic bar - Sevnica 3:3 (1:1) STRELCI: 1:0 M. Senekovič (8.), 1:1 Drobne (13.), 1:2 Podlesnik (25.), 1:3 Martič (34.), 2:3 Klemenčič (37.), 3:3 M. Senekovič (40.). TOMAŽ ŠIC BAR: Romih, Pšajd; Marot, Kukovec, Goričan, Vajda, M. Senekovič, Klemenčič, Vindiš, U. Senekovič, Mesarič. Trener: Matej Gajser. Za zaključek domačih tekem v rednem delu sezone so igralci Tomaža gostili ekipo Sevnice, za katero je to bila zadnja priložnost za ohranitev možnosti za neposredni obstanek (8. mesto). Ker so tudi varovanci trenerja Mateja Gajserja iskali zmago, s katero bi lahko potrdili končno 4. mesto, je bil obračun izjemno pomemben za obe ekipi. »Vse to je povzročilo, da smo spremljali zelo nervozno tekmo, na trenutke tudi zelo ostro. Igralo se je 'v valovih', ko je imela vsaka ekipa svoje trenutke boljše igre. Kljub temu da smo prvi zadeli, se je Sevnica hitro vrnila v igro in bila v tisti fazi tudi blizu drugega zadetka, a nas je reševal fenomenalni Tadej Romih na golu. Nam je pripadla končnica prvega polčasa, a nam na žalost ni uspelo zadeti, tako da je ostalo pri neodločenem izidu 1:1,« je prvi del opisal Gajser. Vodilni gol Marka Senekoviča (akcija s Klemenčičem) je goste najprej zakrčil, kar bi lahko domačini izkoristili za povišanje vodstva (Vindiš, M. Senekovič). To mini fazo so Sevničani dobro prestali, nato pa so prevzeli popolno pobudo. Ko je gol dobesedno »visel v zraku«, je izkušeni Sebastjan Drobne vendarle našel žogi pot v mrežo s strelom s strani mimo številnih nog - 1:1. V drugem polčasu so domačini začeli zelo podjetno, tokrat je z isto mero na drugi strani odgovoril vratar Sevnice Denis Govekar, ki je 1. SFL REZULTATI 17. KROGA: Tomaž Šic bar - Sevnica 3:3 (1:1), Dobre-polje - Bronx Škofije 1:6 (0:2), Litija - Oplast Kobarid 4:2 (2:2), Mlinše - Siliko Vrhnika 4:3 (1:1). Tekma Do-bovec - Hiša daril Ptuj 6:5 (2:1) je bila odigrana 12. 2. 1. DOBOVEC 17 17 0 0 132:26 51 2. HIŠA DARIL PTUJ 17 12 1 4 80:53 37 3. LITIJA 17 11 2 4 66:43 35 4. BRONX ŠKOFIJE 17 7 4 6 54:60 25 5. TOMAŽ ŠIC BAR 17 7 3 7 58:57 24 6. OPLAST KOBARID 17 5 4 8 45:50 19 7. SILIKO VRHNIKA 17 5 3 9 51:56 18 8. MLINŠE 17 5 3 9 48:79 18 9. SEVNICA 17 3 5 9 53:85 14 10. DOBREPOLJE 17 0 1 16 23:101 1 PARI ZADNJEGA KROGA REDNEGA DELA V PETEK OB 20.00: Hiša daril Ptuj - Tomaž Šic bar, Mlinše - Litija, Bronx Škofije - Do-bovec, Sevnica - Siliko Vrhnika, Oplast Kobarid - Dobrepolje. v eni sami minuti (24.) ubranil kar tri 'zicerje' domačinov: Vindišu, Klemenčiču in Urbanu Senekoviču! Gostujoči trener Jože Gačnik je nemudoma zahteval minuto odmora, ki je spremenila razmerje moči na igrišču. Po napaki v ožji obrambi je Teo Podlesnik goste popeljal v vodstvo 1:2. Nadaljevanje tekme je bilo izenačeno, naslednji gol pa so po protinapadu znova dosegli gostje - 1:3. »Sledila je končnica, v kateri smo v zadnjih šestih minutah igrali na vse ali nič, z vratarjem v polju Nogomet • NK Drava Ptuj Luka Lovenjak spet v modrem dresu Luka Lovenjak (letnik 2001) je bil že zelo zgodaj prepoznan za enega največjih talentov iz nogometne šole Drava Ptuj, že pri 16 letih je kot kadet dobil prvo priložnost nastopa v članski ekipi. To se je zgodilo 26. 5. 2018 na tekmi 30. kroga 2. SNL v sezoni 2017/18, ko je na ptujskem Mestnem stadionu gostovala ekipa Brežic (4:0). Ekipo je takrat vodil trener Simon Sešlar, v ekipi pa so igrali še Šeliga, N. Čeh, Fanimo, Bizjak, Kukovec, Lonzarič, Šporn, Rešek ... V naslednji sezoni 2018/19 se je že konkretno uveljavil pri članih, saj je odigral kar 22 tekem (ob tem je zaigral na 11 tekmah še v mladinski konkurenci). S tem je bil pri 18 letih tako rekoč že pripravljen na naslednje članske izzive, a jih ni uresničil pri Dravi. Sledil je namreč prestop v velenjski Rudar, ki je izkoristil slabo finančno stanje ptujskega ligaša in nezmožnost plače- k I "7 i i t i i L VI y Foto: Črtomir Goznik Nogometaši KMN Tomaž Šic bar so do remija proti Sevnici prišli po dramatični končnici, u kateri je Marko Senekovič (rumeno-črni dres) dosegel izenačujoči gol 29 sekund pred koncem tekme. vanja pogodbenih obveznosti. Pri Rudarju je Lovenjak dobro začel, nato pa je sledila poškodba, ki je mladega igralca za nekaj časa oddaljila od igrišč. Vsaka vrnitev po poškodbi je težka, tudi za Luka je bila. Jeseni je za knape vendarle že odigral šest tekem. Na Ptuju so v zimskem premoru napeli moči, da bi na Ptuj vrnili nekatere igralce, Luka Lovenjak je bil eden izmed tistih iz vrha seznama. Pretekli teden se je trud obrestoval in mladi vezist je dokončno registriran za modre. Ob tem se je ptujskemu drugoligašu pridružil mladi italijanski branilec Ivan Patta, letnik 2000. JM (M. Senekovič). Najprej nam je uspelo preko Klemenčiča znižati na 2:3, v nadaljevanju pa smo začutili, da nam lahko uspe tudi izenačenje. V tej fazi igre smo zaigrali preveč tvegano in eno izmed situacij smo v 39. minuti reševali s prekrškom, kar se je končalo z rdečim kartonom za našega igralca Aleša Maro-ta,« je dejal Gajser. Marot sicer še zdaleč ni bil zadnji igralec obrambe Tomaža, precej za njim je stal Urban Senekovič, a sodnika odločitve kljub protestom domačinov nista spremenila. »Do konca je ostala dobro minuto igre, pri čemer smo ostali na igrišču samo s štirimi igralci. Odločili smo se za maksimalno tveganje z igranjem igralca-vratarja v polju. Pol minute pred koncem nam je uspelo usmeriti strel na gol, pri čemer gostje niso najbolje razčistili situacije in Marko Senekovič je uspel zabiti za končnih 3:3. Vsekakor epska končnica in neverjeten povratek naše ekipe,« je najbolj napeti del tekme z roba igrišča videl Gajser. Ekipa Sevnica je v zadnjih 29 sekundah še poskušala z igro 4 na 3, a jim ni uspelo ogroziti odličnega Romiha, ki je bil ob Marku Senekoviču osrednji lik domačega moštva, pri gostih pa sta izstopala vratar Denis Govekar in Sebastijan Drobne. Z remijem so Sevničani izgubili možnosti za neposredni obstanek in se bodo v dodatnih kvalifikacijah merili z drugouvrščeno ekipo 2. lige. Za ekipo Tomaža je že jasno, da se bo v četrtfinalu končnice merila z ekipo Bronxa iz Škofij; v primeru zmage v zadnjem krogu na Ptuju si lahko zagotovi prednost domačega igrišča, sicer bodo to prednost imeli Primorci. »Vsekakor v petek na Ptuj ne gremo z izobešeno belo zastavo, je pa že sedaj jasno, da bomo nastopili v močno okrnjeni postavi. Imamo številne igralce, ki so kaznovani, hkrati pa imamo kar nekaj problemov s poškodbami in boleznimi,« je zaključil Gajser. JM Dobovec v četrtfinalu Lige prvakov z Barcelono Ekipa Dobovca se je kot prva slovenska ekipa v zgodovini uvrstila na zaključni turnir elitne evropske Lige prvakov. Osem udeležencev finalnega turnirja se bo od 28. aprila do 3. maja merilo na izpadanje v beloruskem Minsku, Dobovec pa v četrtfinalu čaka španska Barcelona. Pari četrtfinala Lige prvakov: Dobovec (Slovenija) - Barcelona (Španija Inter (Španija) - Ugra Yugorsk (Rusija) Sporting (Portugalska) - KPRF(Rusija) Kairat Almaty (Kazahstan) - Benfica (Portugalska) Najbrutalnejši poseg v gibalni razvoj v zgodovin ZA OTOPELE J OTROKE I CEPIV *1 »ČUDEŽNA« DIETA Foto: Črtomir Goznik Luka Lovenjak se po letu in pol igranja za Rudar vrača v matični klub - ptujsko Dravo. /f Ne spreglejte v novi Zarji Jan Na izoranih prodajnih mestih na voljo v kompletu . . . . . s časopisom Novice Svet24, za samo 2,99 EUR UCflK L O l^fi K ' in v kompletu z revijo Zvezde Lady, za samo 3,99 EUR. IVI V/l\. 16 Štajerski Šport Na sceni torek • 23. februarja 2021 Tenis • Tamara Zidanšek »Na WTA-lestvico me večkrat spomni babica« 23-letna Tamara Zidanšek, še vedno tudi članica TK Terme Ptuj, se je skupaj s trenerjem Zoranom Krajncem vrnila s prve letošnje daljše turneje: bivanje v Abu Dabiju in Melbournu je skupaj trajalo več kot mesec in pol. Z nami je delila vtise in občutke, ki jih je nabrala v tem času. Kako se počutiš po vrnitvi v Slovenijo? Kako je potekalo potovanje? T. Zidanšek: »Super, lepo je biti spet doma po tolikem času. Turneja je bila kar dolga, pred Avstralijo sva bila s trenerjem še v Abu Dabiju. V preteklih letih so bile takšne turneje nekaj običajnega, lani pa smo bili več doma - morda sem se malo razvadila (smeh). Iz Melbourna sva sicer letela v Doho, od tam pa na Dunaj. Skupaj sva bila na poti približno 26 ur. Niti ni tako malo (smeh).« Kakšni so končni vtisi s turneje? T. Zidanšek: »Prvi dve tekmi v Abu Dabiju sem lepo začela z zmagama, nato naprej ni šlo tako gladko. V Avstraliji nas je najprej čakala karantena, ki se nekaterim ni zdela nič posebnega, za nekatere pa je bila kar zahtevna. Konec koncev smo imeli na voljo le pet ur dnevno za teniške aktivnosti, od tega dve uri na igrišču in uro in pol v fitnesu, preostanek pa smo preživeli v so- bah. To je vseeno kar veliko časa, ni ravno lahko. To je terjalo med igralci in igralkami kar velik davek, precej je bilo poškodb. Te so bile posledica tega zaprtja, ki ga nismo vajeni. Mene osebno ni ravno hudo motilo, ni pa bilo povsem lahko.« Kakšen je bil dvoboj proti Zarini Diyas? T. Zidanšek: »Na igrišču nisem igrala tako slabo, kot kažejo rezultati - najprej na pripravljalnem turnirju proti Danki Kovinič, potem pa tudi proti Zarini Diyas. Počasi se 'sestavljam'. Diyasova ima specifično igro, z nizkimi 'flat' udarci, kakršno imajo le še tri ali štiri igralke na turneji. Proti takšni tekmici je treba dvoboj oddelati natančno in odločno, to pa je meni uspelo le v začetku drugega niza. Takoj, ko sem nekoliko popustila, je šlo navzdol. Morda bi zanjo v tistem trenutku potrebovala kakšno pripravljalno tekmo več, da bi se na udarce postavljala bolj konkretno.« Si bila zelo razočarana? T. Zidanšek: »Nikoli ni prijetno izgubiti, razočaranje je seveda bilo.« Kako pa gledaš na dejstvo, da si Jennifer Brady v Abu Dabiju premagala, v Melbournu pa se je nato prebila vse do finala grand slam turnirja? T. Zidanšek: »Meni to sedaj prav nič ne pomaga (smeh). Tri tedne prej so bile druge razmere, drugačna podlaga, konec koncev tudi drugi turnir. Grand slam je vendarle grand slam, vsi delamo, da bi bili na največjih stadionih najboljši. Bradyjevi je že lani steklo v tej smeri, jaz moram očitno delati še naprej.« Je bil finale Osaka - Brady zate presenečenje? T. Zidanšek: »Osaka je bila po mojem mnenju tam pričakovano, Bradyjeva pa me je nekoliko presenetila.« Pa moški finale med Djoko-vičem in Medvedevim? T. Zidanšek: »Medvedeva sem v finalu pričakovala, Djokoviča nekoliko manj, a ta finale ni nobeno presenečenje. Raje bi v finalu videla Nadala, a ga je tokrat izločil Cici-pas. Ta dvoboj sem si ogledala, saj mi je Cicipasova igra všeč, je takoj za Nadalom. Cicipas si je tisto zmago zaslužil z res dobro igro.« Te je poleg omenjene dvojice impresioniral še kateri drug igralec ali igralka? T. Zidanšek: »Nekajkrat sem gledala Bartyjevo, zanimiva je bila tudi tekma Gaouf - Teichmann. Bartyje-va igra zelo lepo, nekoliko drugače od siceršnjega teniškega trenda, ki gre v smer močnih in agresivnih udarcev iz vseh smeri. Meni je njena igra bolj pisana na kožo, saj dokazuje, da je mogoče tudi brez razbijanja, bolj s taktično igro priti do številke 1.« Kako ocenjuješ nastope preostalih Slovencev na turnirju? Foto: Črtomir Goznik Tamara Zidanšek: »Bradyjevi je na največjih turnirjih steklo že lani, jaz moram očitno v tej smeri delati še naprej.« T. Zidanšek: »S Polono sva igrali sočasno, zato pa sem si ogledala dve tekmi Kaje Juvan: proti Konti in Bradyjevi. Vesela sem zanjo, da je vsaj eni od treh nastopajočih Slovenk med posameznicami uspel preboj. Gledala sem tudi Aljaža, saj smo na takšnih turnirjih vsi veseli srečanj, ko lahko besedo ali dve rečemo tudi v slovenščini.« Pa dvojice z Arantxo? T. Zidanšek: »Sva ekipa, enkrat odigra boljše ena, drugič druga. Arantxa me je doslej že velikokrat reševala, tokrat sem bila mogoče jaz tista, ki sem bolje oddelala dvoboje, a tako pač je. Arantxa se vedno potrudi 100 %, me vzpodbuja, a je velikokrat na tem nivoju grand slam turnirjev veliko odvisnega od dnevne forme. Prvo tekmo sva proti Ajli To-mljanovič in Alison Riske odigrali zelo dobro, druga - proti Bernardi Peri in Rosalie Van Der Hoek - pa je bila zelo specifična, saj sta obe levičarki! Težko je bilo oceniti nekatere udarce, nekatere poteze, kar je v najino igro vnašalo nekaj nezanesljivosti. Obe sva se potrudili, kolikor je šlo, a je bilo premalo za napredovanje.« Bosta z Rusovo še sodelovali? T. Zidanšek: »Ja, bova, že na naslednjem turnirju v Mehiki.« Kakšen je načrt dela za naprej? T. Zidanšek: »Dobrih 10 dni sedaj ostajava v Sloveniji, nato sledita turnirja v Guadalajari in Monter-reyu v Mehiki. Od tam greva v Miami, potem pa najverjetneje v Bo-goto v Kolumbijo. Prvi trije turnirji bodo odigrani še na trdi podlagi, v Bogoti pa na pesku.« Dobra novica za slovenski ženski tenis je tudi ta, da bo v Portorožu na sporedu WTA-turnir. T. Zidanšek: »To mi je všeč (smeh). Realna slika kaže, da smo punce v tem trenutku korak pred fanti, več nas je znotraj TOP 100, zato smo si na neki način tudi prislužile takšen angažma. Vesela sem, da so organizatorji odreagira-li tako in pripeljali turnir tega ranga nazaj v Slovenijo.« Kako pa gledaš na svojo WTA--uvrstitev, trenutno si 94. igralka sveta? T. Zidanšek: »Lestvica pokaže to, kar storim na igriščih. Sicer teh premikov ne spremljam, na to me včasih spomni babica (smeh).« Jože Mohorič Nogomet • Liga prvakov Nogomet • Liga prvakov Mbappe in Haaland najbolj v ospredju Oblak in Iličič med aduti svojih ekip Čas je za popoln remont, pravijo v katalonski prestolnici. Predolgo so živeli v prepričanju, da z Messi-jem zmorejo vse. Še enkrat se je izkazalo, da je nogomet kolektivni šport, briljanten posameznik brez prave ekipe je premalo za vrhunske dosežke. Parižani so Barcelono »prevozili z ekspresnim vlakom«. Najboljši mladi igralec minulega svetovnega prvenstva, Francoz Kylian Mbappe, je s trojčkom popolnoma zasenčil argentinskega zvezdnika, s tem pa potrdil svojo odkupno ceno, ki sedaj znaša vrtoglavih 200 milijonov. Le kdo razen Reala bi tako globoko segel v žep? Lasnik PSG Nasse Al- Khelaifi je že napovedal njegovo povišico - šlo naj bi »samo« za dodatnih 30 milijonov letno - in s tem nakazal, da ga želijo obdržati na frnacoskih poljanah. Nekdanji »bog« Barcelone naj bi, kot kaže, letos poleti zapustil Španijo in se preselil v Anglijo, saj mu Pep Guardiola, trener Manchester Cityja, ponuja ekipo, s katero bi ponovno lahko posegel po najvišjih lovorikah. Pariš Saint Germain je tako letos odločen, da »kanto« Lige prvakov preseli v francosko prestolnico. Barcelona je na prvi pogled padla kot lahek zalogaj, pa čeprav so bili Parižani tokrat brez Neimarja in Di Marie, ki sta tako rekoč nezamenljiva v ekipi. V povra- tni tekmi naj bi bila oba zraven ... Obeta se še en spektakel v Parku princev. Čeprav je v Ligi prvakov vse mogoče, pa bi bilo napredovanje Barcelone skoraj utopična misel. Poraz 1:4 doma boli, o tem poročajo številni španski mediji. Bolj kot sama tekma je vodilne može pri UEFA razburil vložek, ki sta ga med tekmo imela Jordi Alba in Kylian Mbappe. Franocoz je s povišanim tonom napadel Albo in mu zabrusil: »Na ulici te ubijem.« Ta mu je odvrnil: »Učiš se od najslabšega!« S tem je mislil na Ney-marja. Tako je na koncu padla slaba luč tudi na to tekmo, saj UEFA nenehno razglaša vrednote poštene igre in spoštovanja. Livepool je z eno nogo že v če-trtfinalu, saj je kot gost premagal Leipzig z 0:2. Čeprav je bila tekma v budimpeški areni Puškaš, pa so bili 1/8 finala Lige prvakov -rezultati: Barcelona-Pariz SG 1:4 Leipzig - Liverpool 0:2 Porto - Juventus 2:1 Sevilla - Borussia Dortmund 2:3 Erling Haaland - 20-letni norveški napadalec Borussie iz Dortmunda - je pravi »stroj za gole«. Nemci domačini in dva gola v gos-teh bo zelo težko izničiti. Po razmeroma izenačenem prvem polčasu so Redsi v drugem polčasu v pičlih petih minutah dvakrat zadeli in potopili nemško ladjo. Jurgen Klopp si je močno oddahnil, saj mu v angleškem prvenstvu nikakor ne gre dobro ... Sevilla doma ni zdržala proti Borussii iz Dortmunda, ki je na krilih 20-letnega Norvežana Erlinga Haalanda pobrala celoten izkupiček in si praktično že zagotovila igranje v četrtfinalu. Haaland je s podajo in dvema zadetkoma še bolj pogrel apetite velikih. Borba za tega robustnega napadalca se je šele začela. Madridski Real bo moral napolniti kovček kar do vrha, če želi pripeljati Norvežana, ki bi lahko bil več kot odlična zamenjava za Karima Benzemaja. Majhno presenečenje so pripravili nogometaši Porta, ki so v prvi tekmi premagali italijanskega prvaka z 2:1. Ronalda in nogometaše Juventusa čaka težka borba za uvrstitev med osem najboljših. Igra, ki bi prinašala gole, jim v zadnjem času nekako ne steče, pa tudi Ronaldo je preveč »odrezan od ekipe«. Manjka jim vodja na sredini terena. Marco Tardelli, Michel Platini, Roberto Baggio, Zinedine Zidane in Paul Nedved so v preteklosti krojili igro stare dame in prinašali lovorike, nekdo takšen pa jim sedaj manjka. Nani Franc Matjašič Tokrat bosta nastopila oba slovenska legionarja, ki sodita v sam vrh nogometašev, ki nastopajo v letošnji Ligi prvakov. Najprej bo na sceno stopil eden najboljših vratarjev na svetu Jan Oblak. O njemu preprosto ni treba izgubljati besed, saj nikoli ne razočara. Njegove obrambe marsikaterega nogometnega zvezdnika spravljajo ob živce. V Madridu ga cenijo vsi, tudi navijači velikega tekmeca Reala. Atletico čaka nekdanji zmagovalec Lige prvakov, londonski Chelsea, ki ga sedaj vodi nemški strokovnjak TomasTuchel. Hrvaški reprezentant Mateo Kovačič je za hrvaški radio napovedal težko tekmo, kot največjo oviro za Ambra-movičevo četo pa je navedel prav slovenskega vratarja. Po mnenju strokovnjakov naj bi bila prav Ko-vačičeva vloga ključna za uspeh Londočanov. Toda madridska posadka, ki trenutno vodi v španski ligi, ima povsem svoj zmagovalni račun. Zakaj tekma ne bo odigrana v Madridu, ampak v Bukarešti? Španska vlada je podaljšala ukrepe za zajezitev koronavirusa, tako da britanskim, brazilskim in južnoafriškim državljanom brez 10-dnevne karantene vstop ni dovoljen. Jan Oblak (Atletico Madrid) Josip lliac (Atalanta) Liga prvakov, 1/8 finala: Lazio - Bayern, 23. 2. ob 21.00 v Rimu Atletico - Chelsea, 23. 2. ob 21.00 v Bukarešti Atalanta - Real Madrid, 24. 2. ob 21.00 v Bergamu Borussia Mönchengladbach - Manchester City, 24. 2. ob 21.00 v Budimpešti Na olimpijski stadion v Rimu prihaja aktualni klubski prvak Evrope in aktualni svetovni klubski prvak, veliki Bayern iz Münchna. Lazio nikakor noče poceni prodati svoje kože, zato v njihovih vrstah kujejo taktiko, ki bi presenetila Bavarce. Čeprav ima vsak možnosti za zmago, pa Bavarci nosijo največje breme favorita. Najboljši igralec leta 2020 po izboru Fife, kralj strelcev Robert Lewandovski, še naprej pridno trese mreže in bo tudi največja nevarnost za rimsko obrambo. Dan kasneje bo praznik nogometa v Bergamu, kamor prihaja sedemkratni prvak Evrope, madridski Real. Atalanto našega Josipa Iličiča, ki je bila preteklo sezono največje presenečenje Lige prvakov, čaka peklensko težko delo. Naš Jojo, ki ponovno navdušuje navijače, nestrpno pričakuje srečanje proti velikemu Realu. Španci so ga takole opisali: „Vrnil se je, da bi se zabaval, a še vedno zmore veliko več od tega. Vedno je prisoten v igri, prosi za žoge in potem razigrava ali pa sam izvede mojstrovino. Nikoli ne, veš kaj bo storil. Igralec, ki se je po dolgi odsotnosti zara- di depresije vrnil na tak način, je zagotovo veliki mojster. On bo največja nevarnost za Real." Tudi odprta in agresivna igra Atalante na zadnjo linijo Reala bo Špancem zagotovo povzročala velike težave. Pa tudi Gasparinijeva taktika postavitve v formaciji 3-4-2-1, ki se lahko med tekmo spremeni v 3-4-1- 2, kar prinaša lažji prehod iz druge vrste in pospeši napad, ravno ne ustreza Špancem ... Obeta se torej še en spektakel na Apeninskem polotoku. Izredno zanimivo bo tudi drugo srečanje istega dne, ko se bosta pomerili Borussija iz Monchenglad-bacha in Manchester City. Tudi ta tekma bo odigrana na nevtralnem terenu - v Budimpešti. Nekdanji nemški prvak in zmagovalec pokala UEFA si je letos zadal visoke cilje. Ali bo trenutno vodeče moštvo angleškega prvenstva Manchester City prevelik zalogaj za razgrete Nemce, pa bomo izvedeli šele po koncu srečanja. Liga prvakov že tradicionalno prinaša zvrhan koš vrhunskega nogometa. Nedvomno bo tudi tokrat tako! Nani Franc Matjašič torek • 23. februarja 2021 Nasveti Štajerski 17 Zeleni nasveti Sveti Valentin daje ključe od korenin Za nami je prvi pomladin, kot so jim včasih rekli, sveti Valentin. Nekoč seveda nismo poznali tujih praznikov, je pa sveti Valentin pomenil mejnik: zdaj se je pričela pomlad. Pa se sploh zavedate, kaj pomenijo besede: ključ od korenin. Po mojem se to le redkokdo še vpraša. Pa je le to lep opis tega, kar se prične dogajati v naravi. Letos je bil februar sicer precej hladen, pa nič zato. Bolje hladen začetek, vsaj ne bo pozebe. Tako toplo, kot je bilo pred tem, ni nikoli dobro za naravo. Prehitro se zbudi, saj vrtnice že ženejo, potem pa velika žalost - pozeba. Kurenti so kljub letos res neprijaznim razmeram bili zelo aktivni in so le počasi, postopoma pripeljali v naše kraje pomlad. Ven, na prosto torej še ne, saj je zemlja zamrznjena, tudi obrezovati, če ni nujno, še ne. Ne hodite po zamrznjeni zelenici, saj boste s tem naredili veliko škode. V rastlinjaku se delo že lahko prične Nekateri ste se že, drugi pa se kar lotite dela. Pa zdaj ne bom napisala, da vzgajamo sadike paradižnika, pa paprike ... Ne, ker je za to še prezgodaj. Od tovrstnih rastlin morda lahko posejete edino čili. Sejemo pa lahko solato, motovilec, špinačo, blitvo, nadzemno kolerabico, por, čebulo, rukolo, celo česen in čebulček za sadike lahko posadite. A naj bo do spremembe vremena vse še lepo na toplem, na oknih. Kot pa vidim vremensko, bo vreme kmalu omogočalo vse omenjene sadike prestaviti v ne-ogrevane rastlinjake. V rastlinjaku pa lahko posejete direktno na stalno mesto bob in grah, hkrati pa nekaj semena posejete še v lončke za sadike, saj jih boste kmalu lahko presadili na prosto. Med vrstice graha (boba) lahko posadite tudi sadike solate, ponekod se že dajo kupiti. Če pa boste sejali solato berivko, tudi to boste kmalu že lahko, pa posejte mednjo še mesečno redkvico. Zelena Zeleno pa je treba že posejati - za sadike seveda. Pri nas se najpogosteje srečujemo z gomoljno zeleno. Tudi mene pa je presenetil svež, posebno odličen okus listnate zelene. Zato bom napisala nekaj besed o njej. Odlična je za vse, ki vam svež okus zelene v juhah ne sme manjkati. Gre namreč za to, da mnogi celo poletje režete liste z gomoljne zelene, potem pa seveda gomolji nikakor ne morejo biti dovolj veliki, saj so listi tisti, ki iz hranil s pomočjo sonca in vode debelijo gomolj. Če jih ni, ne bo debel. Raje potem posadite dve ali tri rastline listnate, stebelne zelene. Tej obrezovanje ne škodi, ravno obratno, listov bo še več. Odlična je v presnih sokovih, odlična za grizljanje ob televiziji; v ta namen je lahko samo sveža, z našega vrta, ne iz trgovine. Gomoljna zelena pa naj s svojimi listi hrani gomolje, ki jih uporabljamo pozimi. Njen značilni in specifični vonj je sestavina mnogih začimbnih mešanic. Zeleno vzgajamo iz sadik. Za sadike jo sejemo od januarja do začetka marca. Dobro seme kali 10 dni. Priporočam pikiranje. Pikiramo, ko se klični listi postavijo v vodoraven položaj. Zelena prenese veliko mraza, zato jo lahko na prosto presajamo dokaj zgodaj, že v začetku aprila. Razdalja med vrstami naj bo 40 cm, v vrsti pa 30 cm. Potrebuje več hranil kakor korenček in peteršilj, a še vedno je najučinkovitejše gnojilo domač kompost (10 l/m2). Med letom dognojujemo z gabezovo in koprivno prevrelko, uporaben je tudi lesni pepel. Zelena ne prenaša dobro vročine in suše, zato je redna oskrba z vodo nujna. Premalo vode pomeni slabo kakovost lista ali stebla. Dobri sosedje zelene so brokoli, cvetača, brstični ohrovt, kitajski kapus, kolerabica, ohrovt ali zelje, fižol, grah, kumare, paprika, paradižnik, pastinak, por, solata, krebuljica, česen in timijan. Ne mara pa soseščine korenčka, peteršilja in pastinaka. Nasvet: zeleno na prostem najpogosteje sadimo med kapusnice, v rastlinjakih pa lahko nekaj sadik posadite med papriko ali ob kumare. Bob - prva stročnica, ki jo sejemo na vrtu Bob že lahko sejemo. Beljakovine, ki jih dobimo z uživanjem boba, so veliko lažje prebavljive kakor tiste od fižola. Zato bi bilo res zaželeno, da se vrne v naše lonce in na naše krožnike. Ne potrebuje gnojenja z organskimi gnojili, v tleh pa ne sme manjkati kalija. Sejemo ga v vrste na razdalji 40 cm, v vrsti pa na 10 cm. Naše stare sorte so imele majhne stroke in drobno zrno, zato mnoge preseneti nova sorta, ki prihaja k nam iz Italije in se imenuje aquadulce. Ta naredi izredno dolge stroke z veliko zelo debelimi zrni. Bob so nekoč uživali sušen tako kot zrnati fižol, vendar ga je treba zelo dolgo kuhati. Svetujem vam, da raje pobirate bob v mlečni zrelosti tako kakor grah. Bob naj bi po mnenju naših babic odganjal tudi voluharja. V rastlinjak sejemo bob že v zdaj, na prosto pa ga, ko se zemlja dovolj osuši, prav tako pa jo seveda mora zapustiti sneg. Miša Pušenjak Foto: Miša Pušenjak Med sadike solate posejemo mesečno redkvico Foto: Miša Pušenjak Stebla listnate zelene so sladka in okusna, liste pa porabimo za juho Kaj bomo danes jedli TOREK SREDA ČETRTEK ričet s prekajenim korenčkova krompirjeva juha, mesom, puding kremna juha, ledvičke v omaki, zavitek z mletim pire krompir, mesom, rdeča endivija, sadje pesa, palačinke Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko PETEK SOBOTA cvetačna kremna želodčkova kisla juha, krompirjevi juha, palačinke, svaljki z jabolčni kompot drobtinami, zelena solata, rižev narastek NEDELJA PONEDELJEK kokošja juha, zelenjavna juha, piščanec s čebulo makaronovo in korenčkom, meso, motovilec, široki rezanci, rižev narastek zeljna solata, paša lokum Piščanec s čebulo in korenčkom Sestavine: 4 piščančja bedra, žlica gorčice, 2 veliki čebuli, 4 večji korenčki, timijan, 2 dl rdečega vina, sol, poper. Čebulo narežemo na trakce, korenje pa z lupilcem na trakove in oboje damo v pekač. Premešamo. Bedra prepolovimo, odstranimo kožo, jih solimo, popramo, premažemo z gorčico in položimo v pekač na zelenjavo (uporabimo lahko tudi druge piščančje kose). Prilijemo še rdeče vino in pekač postavimo v segreto pečico (200 °C). Pečemo 30 minut, med peko pa meso po potrebi prelijemo z omako, ki nastaja. Proti koncu jed po okusu začinimo s timijanom. Ponudimo s širokimi rezanci. Rezance naredite sami doma, razliko v okusu bodo čutili tudi tisti, ki imajo korono! (Na fotografij smo meso skrili na drugi krožnik.) Paša lokum Sestavine: 1 l mleka, 10 dag masla, 30 dag sladkorja, 12 dag moke, 6 dag jedilnega škroba, 1 vanilijin sladkor, 4 zvrhane žlice kakava, 3 dl sladke smtane, 1 žlica sladkorja, 10 dag kokosove moke. Mleku dodamo vse sestavine razen sladke smetane in kokosove moke. Kuhamo in mešamo z metlico, da masa zavre. Zmanjšamo ogenj in mešamo, da zmes postane gosta (kot puding). Pekač iz pečice (velikost približno 40 x 37 cm) obožimo s papirjem za peko in potresemo s kokosovo moko. Vanj zlijemo kuhan 'puding' in poravnamo. Prekrijemo s folijo za živila in pustimo, da se ohladi, nato damo za nekaj ur v hladilnik, da se strdi. Sladko smetano stepemo s sladkorjem in jo namažemo po ohlajeni temni zmesi. Z ostrim nožem po širini pekača narežemo trakove, široke okoli tri cm, trak prerežemo na pol in ga previdno zvijemo kot rulado. Zvijamo počasi, da kremasti del ne popoka (če pa že popoka, nič hudega, zmes zlahka znova stisnemo skupaj). 18 Štajerski Na sceni torek • 23. februarja 2021 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - AnsambeL BLaža Hutevca Kakovostna glasba, ki prihaja iz srca Ansambel Blaža Hutevca prihaja iz Novega mesta. Nastal je naključno. Na Centru srednjih šol Novo mesto je vsako leto tradicionalno potekal novoletni koncert, kjer so nastopile dijaške glasbene skupine in posamezniki. „Pred petimi leti smo se glasbeni prijatelji zbrali na koncertu Dijaki z vseh šol. Po samo eni vaji smo že nastopili, od takrat pa še vedno igramo, seveda sedaj resneje. Ansambel sestavljamo: Ingrid Kralj (pevka), Blaž Hutevec (harmonika, el. kitara, vokal), Nejc Stopar (ritem kitara, vokal) in Matej Štih (bas, bariton, vokal)," je Blaže Hutevec povedal o začetkih ansambla, ki glasbo ustvarja s srcem in ob tem nadvse uživa. Vsak ansambel ima svoj stil ustvarjanja, izvajanja in interpretacije, tako da razlike med posameznimi narodno-zabavnimi ansambli vendarle obstajajo. Verjetno jih opazijo pozornejši poslušalci. Ansambel Blaža Hutevca primarno igra narodno-zabavno glasno, pa tudi zabavno. Ustvarili so tudi že nekaj avtorskih skladb, za katere je glasbo v večini napisal Blaž Hutevec, besedila pa Igor Pirkovič in Matej Kocjančič. Njihova največja uspešnica je zagotovo skladba Ne bom si brisala solz, za katero je glasbo in besedilo napisal Igor Pir-kovič, aranžma pa je delo celotnega ansambla. „Naša pevka Ingrid je prav za to pesem na ptujskem fe- osnovnih glasbenih 'standardov', praktično nisi mogel izdati skladbe. Danes pa lahko v javnost pride skladba ansambla iz X vasi, ki so jo snemali v Y studiu v sosednji vasi, potem ko so se enkrat dobili na vaji. Tako nastaja vse več tako imenovanih 'štanc' komadov, ki nimajo ne glave ne repa. O kvaliteti besedil in aranžmajev pa raje ne govorimo. Glede tega narodno-zabav-na glasba ne gre v pravo smer," je kritičen Blaž Hutevec. Še vedno pa je sceni veliko kvalitetnih ansamblov, ki trenutno ustvarjajo vrhunsko glasbo in jo bodo še naprej, je prepričan. V preteklosti se je ansambel Blaža Hutevca udeležil več festivalov, leta 2019 pa so te nastope zaenkrat zaključili, ker v njih niso več videli smisla. „Ko se zmagovalci merijo po tem, kdo bo pripeljal več avtobusov navijačev in kdo bo kupil več kart, potem ni več smisla. Včasih so bile nagrade ločene na nagrade občinstva in komisije, danes vse več festivalov to združuje, tako da praktično lahko imaš najboljšo oceno komisije, na koncu pa te povozijo že omenjeni 'avtobusi'. Morda se bomo v prihodnje še udeležili katerega od festivalov, a ne toliko zaradi nastopa kot dogajanja v za-odrju, kjer je zmeraj luštno," je svoj pogled na festivale predstavil Blaž Hutevec. V koronskem času so bili bolj malo v glasbenih vodah, kar je slabo, priznajo. Prvih nekaj mesecev jim je bilo še všeč, da so bili vsak vikend doma, zdaj pa jim že manjkajo odri in občinstvo, komaj čakajo prvi pokoronski nastop. „V karanteni smo pripravili nekaj novih avtorskih skladb in načrtov za naprej, tako da jih bomo kmalu pričeli uresničevati. Čim prej pa želimo svoje nove skladbe predstaviti na igranjih v živo, pred občinstvom," je pogovor sklenil Blaž Hutevec. MG Foto: zasebni arhiv Ansambel Blaža Hutevca stivalu prejela Korenovo plaketo za najboljšo vokalno izvedbo. Da je pesem uspešnica, vsaj na Dolenjskem, kaže tudi to, da jo na veliko prepevajo mladi nadobudneži. Celo nekaj staršev nam je poslalo posnetke, kako s to pesmijo otroci nastopajo na šolskih prireditvah," je povedal Blaž. Razprav o tem, ali se slovenska narodno-zabavna glasba razvija v pravi smeri, je bilo doslej nič koliko. Po navadi se stilno razvije na festivalih. Na narodno-zabavni sceni se danes vse povezuje s hitrejšimi ritmi in pop zvrstjo. „Nekateri to kritizirajo, drugim je to všeč, res pa je, da s tem zamira tradicional-nost te glasbe. Tudi založb ni več, kot so bile včasih, ko so snemali starejši ansambli. Takrat je potekala neke vrste cenzura: če nisi izpolnil Markovci • Etnološko društvo si prizadeva za ohranjanje šeg in navad vse leto Ohranjanje šeg in navad ne bo zamrlo V občini Markovci je bilo v lanskem letu ustanovljeno Etnološko društvo Markovci. Povezuje krajane, ki si že vrsto let prizadevajo za ohranjanje, raziskovanje in promocijo kulturne dediščine. Ena izmed njihovih pomembnejših nalog v prihodnje bo upravljanje s stalno zbirko etnološke dediščine, ki bo letos posodobljena. Pri tem se nameravajo povezovati tudi z drugimi društvi v občini. Društveni prostori najmlajšega društva v občini so v gasilskem domu Markovci. Načrtovane dogodke so zaradi epidemije odpovedali. Letos so sicer organizirali občni zbor, a je potekal po spletni aplikaciji zoom. Kljub temu so z dosedanjim delom zadovoljni, veliko jim pomeni podpora občine in številnih donatorjev. Kot je pojasnil Matjaž Mlinarič, predsednik nadzornega odbora, pobuda za ustanovitev društva izhaja predvsem iz razloga, da je markovska občina premalo raziskana na etnološko-antropološkem področju. »Naš cilj je ohranjanje in promocija starih običajev vse leto. Med njimi je veliko takih, ki so bili značilni za te kraje, danes pa so potisnjeni ob stran. Zato si prizadevamo za obujanje že pozabljenih šeg na tem območju, kot so na primer poroke ali različne navade ob verskih praznikih. Tudi fašenka ne bomo izpustili.« Eden izmed razlogov za ustanovitev je ravno fašenk, po katerem je markovska občina najbolj poznana. »Želimo, da fa-šenk pridobi dodano vrednost in pomembno pripomore k večji prepoznavnosti našega kraja.« Foto: Etnološko društvo Markovci Jedi, ki se danes redkokdaj znajdejo na krožniku, predstavljajo za društvo raziskovalni in promocijski izziv. Logotip Etnološkega društva Markovci Na beli podlagi je na levi strani naslikana ježevka. Njen vrh krasi umetna roža - simbol različnih ročnih spretnosti, znanj in veščin Markovčanov. Desno od rože valovijo trakovi rumene, modre in zelene barve, ki spominjajo na sončna polja in zelene gozdove ter reko Dravo. ETNOLOŠKO DRUŠTVO MARKOVCI Vir: Etnološko društvo Markovci Foto: osebni arhiv S. V. Reka Drava je u preteklosti krojila življenja ljudi ob njej. Med drugim načrtujejo različna strokovna predavanja in sodelovanja z osnovno šolo. Povezali so se tudi z oddelkom za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske univerze, da bi dobili ustrezno strokovno podporo. Veliko članov društva ima svoje zbirke dokumentarnega gradiva, pa ga želijo na primeren način predstaviti javnosti. Veliko časa nameravajo posvetiti raziskovanju pomena reke Drave, ki je imela na življenje v teh krajih velik vpliv. Ljudem je dajala hrano, hkrati pa so se morali prilagoditi njenemu toku, se z njo tudi boriti. Estera Korošec torek • 23. februarja 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 19 Dravsko polje • Mladinci PGD Sela in PGD Hajdoše zborovali Občna zbora izvedli na daljavo V PGD Hajdoše so kljub trenutnim razmeram in ukrepom uspešno izpeljali 3. mladinski občni zbor, letos nekoliko drugače, na daljavo in po spletni aplikaciji zoom. Odziv je bil izjemno dober, mentorji hajdoškega gasilskega podmladka pa so mlade nagovorili iz sejne sobe Občine Hajdina. Mladim gasilcem so se na virtu-alnem delovnem srečanju pridružili gostje, med njimi Zvonko Glažar, poveljnik OGZ Ptuj, Janko Fišinger, odgovoren za mladino pri območni zvezi, in drugi. Uvodni nagovor je imela mentorica mladine Nina Bedrač. Na kratko je orisala delo z mladino v minulem letu, ki je bilo močno okrnjeno, ob tem pa predstavila načrte za naprej, ko si vsi zelo želijo gasilska tekmovanja, tabor gasilske mladine OGZ Ptuj, druženja in novo gasilsko znanje. Delovno predsedstvo je na virtu-alnem občnem zboru mladih gasilcev PGD Hajdoše vodila Manca Matjašič s prijatelji gasilci. V PGD Hajdoše je v mladinskih vrstah trenutno 39 pionirjev, 15 mladincev in 5 pripravnikov, z njimi se ukvarjajo mentorice Nina in Katja Bedrač, Tjaša Glažar in Klav-dija Paveo. Občasno jim na pomoč priskočita še Žiga Glažar in Matic Bedrač. Utrinek z virtualnega občnega zbora mladine PGD Hajdoše: nagovor mentorjev iz sejne sobe občine Hajdina Video nagovor predsednika Pahorja za PGD Sela Mladi gasilci PGD Sela pa so se 16. januarja zbrali na 8. zboru mladine. Tudi njihovo letošnje srečanje je zaradi epidemije potekalo v virtualni obliki po aplikaciji zoom. Na zboru mladine se je zbralo 32 članov iz vrst pionirjev, mladincev in pripravnikov ter osem mentorjev. Prisotni so bili tudi gasilski prijatelji iz PGD Središče ob Dravi in številni gosti. V začetku je zbrane nagovoril predsednik mladinske komisije Matjaž Klasinc, nato je kot predsednik delovnega predsedstva zbor vodil Gal Vidovič iz vrst mladincev. Na zboru so pregledali delo preteklega leta, naredili optimističen načrt za novo in podelili čisto posebno priznanje mentorjev mladinske komisije pripravnikom, ki se poslavljajo iz vrst mladine. Zbrane je nagovoril tudi dolgoletni mentor Alojz Auer in mlade spodbudil za nadaljnje delo. Na zbor mladine so selski gasilci povabili predsednika Republike Mladi gasilci PGD Sela na zoomu Slovenije Boruta Pahorja, ki so ga ob obisku v predsedniški palači ob dnevu državnosti leta 2019 medse sprejeli kot častnega člana. Predsednik se je opravičil, ker se srečanja ni mogel udeležiti, so pa iz njegovega urada poslali video nagovor. V nagovoru je predsednik med drugim dejal: »Gasilke in ga- silci opravljate nadvse pomembno poslanstvo. Na najbolj plemenit način, ko vedno prej kot nase pomislite na človeka, ki potrebuje pomoč, ste si pri ljudeh zaslužili izjemno spoštovanje. Že zelo mladi ste si sami zadali posebno nalogo, izbrali ste vlogo, ki je ne zmore vsakdo. Na ta način boste zrasli v izjemne posameznike, družba, ki ima take posameznike, pa je srečna in varna. Ponosni smo na vas, zanesemo se na vas. Želim vam, da gojite prijateljstvo, tovarištvo med seboj in da se na vajah tudi zabavate, v akcijah pa se izkažete in se z njih vedno varno vrnete.« TM Spomin na Antona Tomažiča Na gorišnišniškem pokopališču smo se 15. februarja poslovili od našega člana in prijatelja Antona Tomažiča, ljudskega godca in pevca. Močno nas je presenetila vest, daje v 86. letu starosti zahrbtna in neozdravljiva bolezen iztrgala iz naših vrst ljudskega godca pri triu Vetrnica in člana pevske skupine Pevci vasi. Anton Tomažič je bil ustanovitelj skupine ljudskih godcev in pevcev ter Kulturnega društva Odpev Mala vas. Od leta 2000je bil član upravnega odbora, sodeloval je v skupinah našega kulturnega društva, že prej pa v Prosvetnem društvu Ruda Sever Gorišnica in oktetu v Zavrču. Vse življenje je bil družaben človek in aktiven v ljubiteljski kulturi. Čez 20 let je igral pri ljudskih godcih trio Vetrnica in prepeval pri Pevcih vasi, s tem pa prispeval, da sta se ohranili izvirna ljudska glasba in pesem. Člani tria Vetrnica smo z njim nastopali po Sloveniji, v domači in sosednjih občinah, pa tudi v tujini - na Madžarskem, v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem. Pogrešali ga bodo tudi Pevci vasi, s katerimi je med drugim ohranjal ljudsko izročilo petja treh kraljev. Za delo v kulturi je prejel plaketo KD ter postal leta 2018 častni član KD Odpev Mala vas, od JSKD pa je prejel srebrno in zlato značko. Odšel je od nas, ostalo pa bo njegovo delo in posnetki nastopov, ki jih na televiziji velikokrat predvajajo. Ostale bodo njegove vzpodbudne besede: »Čeprav nekateri ne cenijo ljudske ustvarjalnosti, mi delajmo naprej, ohranjajmo ljudsko izročilo, prenašajmo našo dediščino naprej, saj zato društvo deluje v domačem okolju!« Antona bomo ohranili kot človeka s širokim srcem in dobrega prijatelja. Njegov umirjeni glas, njegova beseda bosta vedno med nami, čeprav odslej v tišini. Hvala ti, Anton, za vse lepe trenutke. Ponosni smo, da smo jih imeli možnost deliti s teboj. Za KD Odpev Mala vas K. Kostanjevec Ormoško • Vinska klet Puklavec s kategorijo zabavnih vin Pop Art so vina za mlado generacijo Vinska klet Puklavec Family Wines z blagovno znamko vin Jeruzalem Ormož te dni na trgu predstavlja svojo novo prodajno linijo, ki sojo poimenovali kar - zabavna vina. V kleti so si namreč zadali cilj, da ustvarijo vina za mlajšo generacijo, ki razume vino kot dolgočasno, komplicirano in nezanimivo. Kaj je k temu porekel zdravstveni minister, ni znano ... Po obsežni raziskavi med mladimi pod 35 let, so namreč v kleti ugotovili, da dojemajo vino čisto drugače, kot njihovi »obstoječi vi-noljubci«. Za njih vsaka steklenica vina izgleda enako dolgočasno, ne razumejo vinskih izrazov, prav tako so velikokrat v zadregi že pri izbiri vina, saj ne vedo katerega bi kupili. Na podlagi vseh pridobljenih informacij so se lotili zasnove izdelka, ki je moral biti poseben tako po izgledu, kot tudi po okusu. Zadali so si misijo, da bodo ustvarili kul vino. In poimenovali so ga Pop Art. »V vinski kleti Puklavec Family Wines želimo, da novi mladi vinoljubec izbere vino na polici brez zadrege in da mu je steklenica všeč že na prvi pogled. Pri okusu vina smo se osredotočili na aromatičnost, všečnost, pitnost in sočnost. Vinski dvojec Pop Art vključuje moško in žensko različico, ki se med seboj razlikujeta tako po okusu, kot tudi po karakterju,« pojasnjujejo v ormoškem vinarju in dodajajo, da je moškemu kupcu namenjen polsuhi cuvee iz sort sauvignon in chardonnay, za žensko pa sladki muškat. Sonja Erčulj, vodja marketinga v vinski kleti Puklavec Family Wines, je ob lansiranju novih vin poudarila: »Nismo želeli ustvariti zgolj dveh novih steklenic vina, ki bosta postavljeni ob bok ostalim. Naš cilj je postaviti stvari na glavo in nagovoriti kupca iz drugega zornega kota. Bistvo novih vin je ustvariti Pop ••••••••• Art gibanje oz. skupnost, s katero se bodo poistovetili številni mladi. S tem želimo približati vinsko kulturo mladim in jih v njihovem jeziku naučiti spoštovati vino, ga uživati zmerno, prepoznati osnov- ne karakteristike ter skupaj z njimi napredovati v vinoljubce, ki bodo sčasoma posegali tudi po zahtevnejših vinih. Na nek način jih želimo vinsko vzgajati.« S.E. * ••••••« Foto: Arhiv Puklavec Familiy wines Foto: TM Foto: TM 20 Štajerski Križemkražem torek • 16. februarja 2021 Piše: Mateja Toplak • - (Kitajske) črtice Kitajska kuhinja (11) "Poskusi, to je specialiteta," mi pravi Kun, eden izmed mojih kitajskih prijateljev. Ponuja mi papirnato skodelico. Polna je črnih kvadratastih kosov nečesa, vsaj meni neznanega. Vse skupaj je prelito z gosto rdečkasto omako, predvidevam, da gre za čilijevo olje. Smeje mi zagotavlja, da je hrana popolnoma rastlinskega izvora. Poškilim k sosednjim stojnicam, kjer prodajajo ocvrte škorpijone, pečene ščurke, črve in drugi mrčes. "Če ti pravim, to ni živo," ponavlja Kun, ko mi iz skodelice ukrade manjši kos prigrizka. Na paličico napičim košček, ki po teksturi spominja na sir. Ne samo da je nenavadnega videza, je tudi čudnega vonja. "Moraš ga prijeti z obema palčkama," me popravi Kun. Tako enega izmed ebenovinastih kvadratkov stisnem v neroden oprijem in nesem v usta. Okus je nedoločljiv. Slan, proti koncu malce sladkast. Spominja na staran francoski sir, a je nekako brez okusa. Pogoltnem, Kun pa me prijateljsko lopne po hrbtu in pravi: "To je smrdljivi tofu." Dandanes ni treba več na Kitajsko, da bi pokusili katero izmed tamkajšnjih specialitet. Skorajda Foto: Mateja Toplak Splošno prepričanje, da Kitajci pojedo ogromno riža, se hitro zamaje, če se človek predolgo potika po severu države. Zaradi široke pridelave pšenice tukaj bolj uživajo tanke rezance, ki so izredno dolgi in po navadi kuhani v juhi. Riž je bolj priljubljen na jugu, saj so razmere za pridelavo tam primernejše. ni več kraja brez kitajskih restavracij, saj so v zadnjih letih preplavile svet. Imamo jo na Ptuju, najdemo jih v Mariboru, Celju, Ljubljani, Murski Soboti, Kopru, Novi Gorici in celo na Ravnah na Koroškem. Sojino omako, kitajske rezance, tradicionalne čaje, čilijevo olje in tofu ter pripomočke, kot so palčke PREKMURSKA JED IZ REPE, KASE IN SVINJSKEGA MESA STROKOVNJAK ZA ENERGETIKO AVTOR: TOMAŽ KRALJ PREDEL MARIBORA UGOTOVITEV IZDATKOV IN STROŠKOV PRIPADNIK KAKE ORGANIZACIJE (LAN GLASBENE SKUPINE ČUKI (MATJAŽ) KANT-AVTOR SMOLAR ŠPANSKE JEDI KOT PRIGRIZEK K PIJAČI ODBOJ KAR PAJENK PEVEC IRGOLIČ MOŠKI, H IMA OTROKA IRSKI IGRALEC NEESON OMEJEN ČLOVEK NAŠ» PEVKA ZABAVNE GLASBE TRTNA UŠICA KRAJ ZLEPIM RAZGLEDOM MME HOTELOV) NASELJE JZ.OD VIPAVE SOLSKI PANO PRISTAŠ UNIONIZMA MOŠKI POTOMEC NAJVIŠJA KARTA PRI TAROKU AM.IGRAL-KA LEONI SNOVI ZA IZDELAVO DlSAV VODNA PREGRADA KITAJSKA PONEV DOLGO-PRSTNEŽ, ZMIKAVT PLOŠČATO PECIVO GR.FILO-ZOFSKA SMER TEČAJNA RAZLIKA SMUČARSKI SKAKALEC ZAJC RDEČA BAKROVA RUDA DRUŽINA RASTLIN ENO-KALIČNIC METRIČNI POUDAREK MAMILO IZ MAKA UNIFORMIRAN SLUŽABNIK AM. IGRALKA WEST IT. MOTOCI-KLIST (VALENTINO] HUMORIST HRIBAR NASA TELEVIZIJKA (BERNARDA) NAŠA VALUTA V SKALO USEKAN PROSTOR KRATEK, REZEK GLAS OB PRELOMU LESA STREHA V OBLIKI TRIKOTNIKOV KRSJE ŠVEDSKI SMUČARSKI CENTER TURŠKI SODNIK POČENJE VELIK SNOP IZ OMLATENE SLAME DUŠEVNI JAZ ŠUMNIK INSIČNIK 7. ČRKA GRŠKE ABECEDE ČEDOMIR RAVNIK PAKET CIGARET (ŽARGON.) VLADIMIR LEVSTIK EGIPČANSKI FARAON STANJE OZRAČJA NAŠA PEVKA (ANIKA) UŽITNA, NA DEBLIH RASTOČA LISTIČASTA GOBA DELAVNICA UMETNIKOV ENOTA ZA MERJENJE MASE, 1000 TON BELVEDERE - kraj z lepim razgledom, ESKUDO - portugalski zlatnik ali srebrnik, tudi denarna enota pred uvedbo evra, TERPENI - ogljikovodiki, ki se uporabljajo za izdelovanje dišav in zdravil in vok, pa lahko najdemo v vsaki bolje založeni prodajalni. Tujci smo pogosto šokirani nad tem, kaj vse jedo Kitajci. Na tržnici se najde vse od žuželk, kač, žab, podgan, prevrete krvi, tudi pasjega mesa ... Ker ne marajo, da gre hrana v smeti, postrežejo (in tudi pojedo) celotno žival - vključno z drobovjem, glavo in tudi kosmi, če so te dovolj mehke za žvečenje. Verjamejo, da je meso v bližini kosti najboljše in da je kostni mozeg zelo hranljiv, zato jih namerno sesekljajo na drobce, s čimer povzročijo, da se v hrano sprosti kostni mozeg. Pazite pri jedi! Na splošno je vsa hrana pred kuhanjem na-sekljana na velikost ugriza, saj so prepričani, da je hranjenje z vilicami in noži precej barbarsko početje. Kitajci tudi ne jedo tako kot mi, tam se hrana deli med vse udeležence in tako nima vsak svojega krožnika, kot ga imamo pri nas. Riž je sicer postrežen v majhnih skodelicah, mesno-zelenjavne jedi pa so razvrščene na krožnikih ali v večjih skledah, postavljenih na sredino po navadi vrtljive mize. Redko kateri obrok ne vključuje juhe, a Kitajci jo za razliko od nas jedo med obrokom ali proti koncu obroka. Menijo, da je to veliko bolje za prebavo, zlasti po vnosu svinjine ali race (v uporabi so keramične žličke z ravnim dnom). Ko greva naprej po nočni tržnici, Kun kupi neki rumen sadež. Narezan je na večje koščke, omotan v plastični ovoj. "Prvič ti ne bo všeč, drugič tudi ne. Tretjič pa te morda osvoji, kot je mene," razlaga, ko pazljivo odvija paket, v katerem je sadež. "Durian, pravijo mu tudi smrdljivo sadje," me pouči. Zaradi močnega vonja je prepovedan v javnem prometu na Tajskem, Foto: Mateja Toplak Smrdljivi tofu je kitajska oblika fer-mentiranega tofuja (sojin sir), ki ima izredno močan vonj. Običajno se prodaja na nočnih tržnicah in obcestnih stojnicah kot prigrizek. Na fotografiji je "normalen" tofu, pod rdečo omako v drugem lončku pa še črni tofu. Japonskem, v Hong Kongu in Sin-gapurju, kjer imajo celo taksisti oznake, ki opozarjajo, da ne sprejemajo potnikov, ki s sabo tovorijo to smrdljivo sadje. Kljub ostremu vonju, ki spominja na vonj gnile čebule, je zelo priljubljen. Sadež ima neverjetno veliko koristnih hranil, vitaminov in mineralov. Nekateri njegov okus opisujejo kot nenavadno kombinacijo kremastega sladko-slanega prigrizka. Drugi pravijo, da ima okus po drobnjaku, pomešanem s sladkorjem v prahu, ali po na kocke narezanem česnu v karameli s stepeno smetano. Kakorkoli že, ni mi bil všeč ne prvič, ne drugič in ne verjamem, da mi bo tretjič. Zaenkrat imam dovolj eksperimentiranja s smrdečimi "priboljški". Foto: Mateja Toplak Na tržnici se najde vse - od žuželk, kač, žab, podgan, prevrete krvi do tudi pasjega mesa ... KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). torek • 23. februarja 2021 Za kratek čas Štajerski 21 Za šankom Takšne odurnosti pa še ne! Predstavljajte si, da nekdo na prostoru, kjer je danes sramotna ptujska ruševina Koteksa, postavi nekaj takega, kot je ajflov stolp. Kako bi to vplivalo na vas? - Pa ne zdaj zamahniti z roko (ali zaokrožiti pred čelom v smislu: zrolalo se mu je). Na vzhodnem pristopu v mesto že stoji eno takšno korporacijsko čudo, zakaj ne bi še na jugu?! Evro temu, evro onemu - pa bo pri Koteksu stal magari silos za piščance, če si bo denar - sveta vladar to zaželel! Kdo pa ve, kaj se plete v glavah fantov z rajskih otokov' ali lastnika bolnišnice v Avstraliji! - Tisti z vsaj malo okusa boste najbrž ob tem rekli, kot piše v naslovu: Takšne odurnosti pa že ne! No, in prav na to sem pomislil oni dan, ko sem se po mesecih zaprtja v svojo občino peljal iz ene od haloških občin proti mestu. Pač nisem se hodil rekreirat na Pohorje (od koder so mi fejsbuk prijateljice pošiljale zasnežene pozdrave), trgovino imam v domači občini - zakaj bi hodil naokrog! Sedaj pa sem se peljal. In na,mejnem prehodu' med domačo in ptujsko občino zagledam čudo ... Saj sem vedel, da bo ,tu nekje' iz Cirkovc do Madžarske tekla elektrika. In ker še nimamo brezžičnega prenosa zanjo (pa ga je Tesla že načrtoval, samo potem ne bi grabežljivi ameriški tipi nič zaslužili!), sem vedel, da bo šla po kablih, pa da ti kabli ne bodo v zemlji, pač pa nekje v zraku, oprti na .drogove'. Ampak ko sem sedaj videl te .drogove', me je skoraj kap! Ob moji mimovožnji so jih komaj pričeli postavljati, ne vem, ali je že četrtina dokončne konstrukcije štrlela v nebo. Dragi moji - med Cirkovcami in madžarsko mejo gradijo na vsakih petsto metrov po en ajflov stolp! Spodnjepodravske ravnine ne bodo več krasili pogledi na haloške griče, pač pa na železje. Česa tako grdega še v življenju nisem videl na našem podeželju. Kaj pisane fasade na hišah, ki obsegajo ves barvni spekter - v primerjavi s to elektro ogabo bi morali lastniki mavričnih fasad dobiti Plečnikovo nagrado! Takšnega nasilja nad naravo nisem pričakoval, ko so pričeli v naš prostor umeščati povezavo med Slovenijo in bratsko Madžarsko. Kaj nevarno elektro sevanje - že pogled na te ajfle nas bo ubijal! Odurno! Gnusoba! Bljak! Vas Pepek Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 8 4 2 3 1 5 5 7 5 4 2 1 8 6 2 4 9 7 2 3 1 7 4 1 9 4 7 3 8 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥ ©©© € OO Bik ¥¥ ©©© €€ OOO Dvojcka ¥¥¥ € OO Rak ¥ ©©© €€€ O Lev ¥¥ ©© € OOO Devica ¥¥ ©©© € OO Tehtnica ¥¥¥ €€€ O Škorpijon ¥ ©© €€ OOO Strelec ¥ €€€ OO Kozorog ¥¥ ©© € OOO Vodnar ¥¥ © €€€ 0 Ribi ¥¥ ©©© € OOO Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 23. februarja do 1. marca 2021 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Sodinci • Vitez Hinko Sodinski, plemeniti Gall Gallova rudarska vas -nova etnografska maska Prvo prinčevsko leto seje za 18. princa ptujskega karnevala viteza Hinka Sodinskega, plemenitega Galla, ki prihaja iz vasi Sodinci (Velika Nedelja), končalo brez velikih „pustnih preizkušenj". Ne glede na to paje bil to zanj čas novih izzivov. Foto: Črtomir Goznik Vitez Hinko Sodinski, plemeniti Gall, s svojim spremstvom in rušo, ki simbolizira sodinski skok v pustni čas. Korona kriza mu je onemogočila prevzem pustne oblasti na Ptuju za ves pustni čas, prav tako pa je preprečila izvedbo pustnih potovanj po Sloveniji in tudi zunaj nje, povezanih s promocijo ptujskega Kuren-tovanja in karnevala. Ne glede na to so etnografske maske opravile svoje poslanstvo. Slišali smo zvonjenje, pokanje bičev, vse to in še več, da bi v deželo prišla pomlad, je povedal 18. princ ptujskega karnevala. „V letošnjem pustnem času sem bil bolj kot ne pripravnik. Mislim, da sem ga, kljub temu da ni bilo velikih pustnih dogodkov, dodobra izkoristil. Tudi pri komunikaciji sem pridobil. Princ karnevala mora biti dobro podkovan v govoru, mora znati kar najboljše predstaviti pustno dediščino našega okolja. Vse to, česar nismo izvedli letos, bomo izvedli v okviru 62. Kurentovanja, sprostili vso energijo, ki je letos nismo mogli," je povedal princ karnevala. V Sodincih veliko dajo na pustno dediščino, njeno ohranjanje in prenašanje na mlade. Za vse vaščane je pustni čas eno samo veliko veselje. Nekaj posebnega je pri njih tudi skok v pustni čas. Začetek predstavlja rusin skok, ki ga izvedejo vsako leto 8. februarja. Priprave na pustno dogajanje po navadi pričnejo že sedem ali osem mesecev prej. Tudi na letošnji pust so se pričeli pripravljati že junija 2020. Pripravili so novo masko, a je žal niso uspeli predstaviti. Letos so se prvič želeli predstaviti z etnografsko masko, Gallovo rudarsko vasjo kot sestavnim delom prinčevske zgodbe. Tako imajo že vse pripravljeno za sodelovanje na 62. ptujskem Kurentovanju in drugih karnevalih v okolici. MG 2 6IASB0 DO SRCA Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 2k. uro na radiu Ptuj. www.radio-tednibi Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radi-o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 1. marca. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@ radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade. Podarjajo Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Julija Skok, Ptujska Gora. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 16. februarja 2021 Družba Radio-Tednik Ptujskupajz Občino Videm in Osnovno šolo Videm prireja oddajo OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Videm. Oddaja bo v sredo, 24. februarja, ob 18. uri na Radiu Ptuj, Facebookter Youtube profilu Radia Ptuj. Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Projekt podpira Občina Videm. jf ATJP t&j-HTO SAZAS i"«. Štajerski TEDNIK radioPTUJ TOREK. 23. februar 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Zlati časi, kam hitite, 2014 10:30 Otroci pojejo slovenske pesmi 2015 13:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Srečanje FS v Majšperku 2016 20:00 Orfejčkova gostilna, Juršinci 2006 21:50 Koncert Tadeja Kampla 23:00 Video strani SREDA. 24. februar 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Večer vinskih pesmi, Skorba 2014 10:10 Polje kdo bo tebe ljubil, 2013 13:10 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Veseloigra - Gospa posla nčeva 20:00 Kronika iz občine Hajdina 21:00 Z glasbo do srca, 2006 23:30 Video Strani PROGRAMSKI NAPOVEDMK SP TV program v živo tudi preko spleta: WWW.siptV.si Uredništvo; Dornava 116d, 2252 DORNAVA: iofo@5iplv.5i kontakt; 02 764 00 33; 041 618 044; www.siptv.5i ČETRTEK, 25. februar 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Predaja novih orgel v Dornavi, 2006 10:20 Šembiška pomlad, Podnanos 2019 12:50 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Koncert Godbe Dornava, 2013 20:00 Koncert za vrtec Dornava, 2006 22:00 Osti Jarej, ujemi val 2006 23:00 Video strani Že v prodaji lukasasi t JASNA KULJAJ "Bo zmogla Ivse to?Ü«4 SEVERINA hesM CENI5EK5, SO GOVORICE, CE NI GOVORIC, JE NAJLEPŠE JE DOMA! Odlične ideje za vaš dom na 84 straneh! REZANO CVETJE Šopek, ki ne razočara PRIHAJA POMLAD Uživamo na sanjski terasi V TRENDU Človeške linije kot inspiracija NAVIHANO ALI ROMANTIČNO Kaj vam sporoča stanovanje? PRVI KORAKI Pomagajmo naravi Zvezdniške nepremičnine, recepti, zeleni kotiček in še mnogo več! www.revijadom2.si ČUKI SE ŽENIJO Se nam obeta trojna poroka? SENIDAH POKAZALA SVOJEGA FANTA Tudi on ima »mišice« PRINC HARRY IN MEGHAN MARKLE Izgubila bosta še tisto, kar jima je ostalo NOVA LEPA Prihaja poletje HANDE ER£EL IN DEMET ÖZDEMIR Kupili sta si razkošno domovanje Lepi spomini ne Mejijo! Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelj L prihodnosti težijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. | torek • 23. februarja 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 TOREK 23. februar 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 5eja Ms MO Ptuj 10:30 Kuhinjica 10:50 Šola zdravja 11:30 Glasba za vse 12:00 Ptujska kronika 12:20 Pogled nazaj 12:40 Utrip Ormoža 13:40 Pomurski tednik 14:15 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 13:20 Glasbena osmica (slo.) 18:55 Tadej Tos in odpadki 19:40 Pogled nazaj 20:00 Ptujska kronika 20:20 Zadnji človek na svetu 21:45 Zapuščina Štefke Cobelj 22:00 Ptujska kronika 22:20 Izgubljen, da najden 00:00 Videostrani ČETRTEK 25. februar 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Šola zdravja 8:40 Kuhinjica 9:00 Zmajevska sulica 10:35 Pogled nazaj 10:55 Vstop ni prepovedan 11:35 Idealna linija 12:00 Ptujska kronika 12:25 Darfur: Vojna za vodo 14:00 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Portal 18:35 Pogled nazaj 18:55 Gospodje ptujski 19:25 Zgodbe o gradu Tumišče 20:00 Ptujska kronika 20:25 Glasbena osmica (slo.) 20:55 Tabu 22:00 Ptujska kronika 22:25 PiTA 00:05 Videostrani Ptupfca iL-tcvioia IN.-TV T: 031 6(54 m. ¡nfeÖpctv.ln * SREDA 24. februar 7:30 Glasbena osmica [slo.) 8:00 šola zdravja 3:40 Kuhinjica 9:00 Risanke ia00 Utrip Onmoža 11:00 Pomurski tednik 11 ;30 Glasba za vse 12:00 Ptujska kronika 12:20 Seja MS MOPtuj 15:00 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (tuja) 18:55 Moja dežela, lepa in gostoljubna 19:50 Arbitrium 20:00 Ptujska kronika 20:25 Pogled nazaj 20:45 Idealna linija 21:10 Kravji bal 2020 22:00 Ptujska kronika 22:25 Vsega je kriva Nina 00:05 Videostrani ^ tclcmach MflUlhUil Te Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV •ww.reporter.si JANEZ POKLUKAR Ministra v krempljih epidemije čaka i gora problemov v zdravstvu MATEJ MAKAROVIČ V intervjuju raztrgal delovanje opozicije SAMOMOR DESUSA Poslanci sabotirali Karla Erjavca UNIVERZA V LJUBLJANI Razkrivamo umazano ozadje volitev novega rektorja Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p, Irje 3d,3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO PRODAM prašiče v teži 100-170 kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj. V NAJEM vzamem njive in travnike Ptuj-Hajdina-Skorba. Tel. 041 521 863. V NAJEM oddam vinograd s 400 trsi - 9 vrst rumenega muškata, star 8 let, ograjen z mrežo, možna obdelava s traktorjem, na sončni legi pri asfaltni cesti v Bodkovcih. Za najemnino zahtevam obiranje dveh vrst. Tel. 070 377 376. PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 100 do 140 kg, prodamo. Možnost zakola. Tel. 031 743 951. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM prašiče v teži 100-170 kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766. PRODAM prašiča domače reje, težkega 250 kg. Tel. 02 755 312. VOZILA PRODAM avto Nissan Micra, letnik 1998, prvi lastnik, registriran do januarja 2022. Telefon 041 490 675. RAZNO UGODNO prodam zavese, primerne za vsa okna. Tel. 031 400 950. SLIKOPLESKARJA ali delavca z znanjem izdelave izolacijskih fasad zaposlim. Možna redna zaposlitev, delo na Ptuju z okolico, delo po delovnem času. Sli-kopleskarstvo Jože Voglar, Zabovci 98. Telefon 041 226 204. Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.s Umrli so Jožef Vrabl, Stuki 11, roj. 1947 - umrl 10. februarja 2021; Zeljko Plohl, Ptuj, Vespazianova ul. 5, roj. 1947 - umrl 11. februarja 2021; Franc Braček, Hvaletinci 13, roj. 1931 - umrl 11. februarja 2021; Vida Rajh, roj. Prelog, Ormož, Ulica dr. Kelemine 2, roj. 1927 - umrla 13. februarja 2021; Marija Glavač, roj. Damiš, Kajžar 7, roj. 1949 - umrla 14. februarja 2021; Veronika Glavač, roj. Golob, Stoperce 62, roj. 1921 - umrla 15. februarja 2021; Rozina Mohorko, roj. Pislak, Lešje 34, roj. 1928 - umrla 15. februarja 2021; Martina Eberl, roj. Sket, Lešje 43, roj. 1932 - umrla 16. februarja 2021; Franc Kuko-vič, Soviče 1, roj. 1937 - umrl 16. februarja 2021. Že eno leto v grobu spiš, v naših srcih še živiš, ni ne dneva ne noči, da z nami ne bil bi ti. SPOMIN 24. februarja mineva eno leto, odkar nas je nepričakovano in za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek Jožef Arnuš IZ VINTAROVCEV 24 V naših srcih ostaja velika bolečina, ki se je ne da preboleti, a prelepih spominov nate nam nihče ne more vzeti. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, prižigate sveče in obujate lepe spomine nanj. Tvoji najdražji, ki te močno pogrešamo Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. SPOMIN 25. februarja bo minilo 10 let, odkar nas je zapustil, za vedno zaspal, dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Jože Robič IZ APAČ 126 Hvala vsem, ki se ga spomnite, obstojite pri grobu in ga ohranite v lepem spominu. Tvoji domači Dolgi so dnevi, še daljše noči, odkar odšla si ti. Solze grob pojijo, tvojega srca več ne zbudijo. V SPOMIN 21. februarja je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila Angela Janžekovič IZ DORNAVE 81 Si v naših mislih in si v naših srcih. Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu. Tvoji najdražji Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila je tako prijazna, zdaj otožna, tuja se mi zdi. Ni več tvojega smehljaja in ne stiska zlatih rok, ostala je samo za tabo sled tvojih pridnih rok. Čeprav že leto v grobu spiš, v naših srcih še živiš in spremljaš nas povsod, koder vodi nas življenjska pot. Mineva leto žalosti ob izgubi dragega očeta, tasta in dedka Slavka Spevana IZ KORENJAKA 24A 7. 2. 1957-24. 2. 2020 Hvala vsem, ki z lepo mislijo in prižigom svečke postojite ob njegovem grobu. Podravje • Ustanovitev protestnega odbora zaradi neurejenih razmer v kmetijstvu Namesto sindikata kar kmečka zbornica zagrozila z »ulico« V sindikatu kmetov so zaradi nepoštenih praks v prehranski verigi, ki so kmete pahnile na rob preživetja, že takoj v začetku leta zagrozili z državljansko neposlušnostjo in 'ulico', vladi in trgovcem pa za ukrepanje postavili rok do koncajanuarja. Opozorili so na slab odkup in sramotno nizke odkupne cene, s katerimi kmetje ne pokrivajo več stroškov pridelave. Številne kmetije, zlasti živinorejske, so zato praktično na kolenih, s polnimi hlevi živali, ki jih nimajo komu prodati, če pa že najdejo kupca, jim zanje plačajo celo manj kot v Romuniji. Čeprav jim na načelni ravni vsi priznavajo, da skrbijo za prehransko varnost države in obdelanost podeželja, jim epidemija ni dvignila ugleda, kot bi to kdo glede na pomen samooskrbe v izrednih razmerah pričakoval. Prav nasprotno, porinila jih je na dno, tega pa jim je zdaj dovolj. Zahtevajo pravično delitev s trgovci Zaradi nevzdržnih razmer na trgu so na vlado in slovenske trgovce naslovili skupno odprto pismo in jih pozvali, da jim zagotovijo okolje, v katerem bomo lahko funkcionirali, pri tem pa v prvi vrsti zahtevali vzpostavitev okolja brez nepoštenih praks, v katerem bo potrošnik lahko zaupal domači hrani, saj bo jasno in preprosto našel ter izbral živila iz slovenskih surovin. Kmetje pa imajo zahteve tudi do trgovcev, od katerih pričakujejo pravično razdelitev cene med členi v verigi preskrbe s hrano, ki bo primarnemu pridelovalcu, torej kmetu, pokrila stroške pride- KmeČka zbornica je v imenu slovenskih kmetov zagrozila s protestom na ulicah. Se bo prizor na fotografiji (posneta je bila v Franciji) dogajal tudi na ulicah Ljubljane? lave. Poleg tega od njih pričakujejo povečanje ponudbe slovenske lokalne hrane v trgovskih verigah Anton Medved: »Prvič smo se kmetje združili z nevladnimi organizacijami, saj smo samo združeni dovolj močni, da kaj dosežemo pri vladi in trgovcih.« s primerno ceno za potrošnika in pregledno oglaševanje brez zavajajočih besednih zvez, ki nakazujejo izvor porekla, pa ta sploh ni preverjen. Tako bo hkrati s kmetom zaščiten tudi potrošnik, saj bo imel zagotovljeno višjo stopnjo samooskrbe s kakovostno in cenovno dostopno slovensko hrano. Protestni odbor posledica ignorance Ker se v mesecu dni, kolikor je trajal rok za premik z mrtve točke oziroma obstoječega stanja, ki kmetu onemogoča dostojno preživetje, ni zgodilo nič, je nastopil čas za naslednji korak pri izražanju nestrinjanja s sedanjimi razmerami na kmetijskih trgih. Člani sveta Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) so na svoji zadnji seji ustanovili protestni odbor, ki ga bo v imenu zborni- Velik šraj, pa malo kaj? Z napovedanim protestom kmetov se strinja tudi Milan Unuk, v slovenski in še posebej podravski kmetijski politiki dolga leta aktiven kmet. »Prav je, da smo se povezali, organizirali in da bomo glasnejši. Podpiram idejo, da se kmetom in kmetijskim organizacijam pridružijo tudi potrošniki, kajti dokler ne stopimo skupaj, ne bo sprememb.« Moti pa ga način organiziranja protestov. »Ne razumem, zakaj ga je prevzela zbornica, ko pa to sploh ni njeno delo. Zbornica je od države ustanovljena organizacija in ni prav, da ona vodi protestne aktivnosti, ki so vendar v pristojnosti sindikatov. Žal si ne delam utvar, da bo protest prinesel bistvene spremembe na bolje, kar se sedanjega stanja v kmetijstvu tiče, pa smo delno krivi tudi v sindikatu, ker nismo bili dovolj dosledni in ostri v svojih zahtevah. Pa tudi enotni. Veliko preveč namreč govorimo in premalo naredimo, tudi v kmetijski politiki je tako, da mnogi ob prevzemu funkcije pozabijo, zakaj so bili nanjo imenovani,« je kritičen Unuk, ki dodaja, daje osebno sicer pripravljen narediti vse, kar je v njegovi moči, da bo šlo slovenskemu kmetu bolje in njegovi pridelki bodo bolj cenjeni. »Zanimivo pa je, da me doslej ni še nihče povabil k sodelovanju, čeprav sem podpredsednik sindikata. Kolikor mi je znano, je tudi z drugim podpredsednikom iz Prekmurja Francem Kučanom enako, tretji podpredsednik pa je tako Roman Žveglič, ki po novem vodi tudi KGZS.« Foto: Arhiv Svet24 ce vodil njen predsednik Roman Žveglič, v njem pa sodelujejo tudi predstavniki drugih nevladnih organizacij. Prva naloga protestnega odbora bo oblikovanje protestnih zahtev in določitev načina delovanja. »Prvič smo se kmetje združili z nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju kmetijstva in podeželja, saj smo samo združeni dovolj močni, da kaj dosežemo pri vladi in trgovcih,« pravi prvi mož kmečkega sindikata Anton Medved. »Trenutno stanje je namreč res slabo, cene repromateriala se dražijo, cene živine, mleka in pridelkov pa padajo. Skrajni čas je, da začnemo aktivnosti, ki vodijo v velik, pošten protest, s katerim bomo opozorili na težave kmetov, in sicer tako vlado kot potrošnike. Tudi slednje je namreč treba animirati, da bodo vedeli, kaj se dogaja, saj bomo samo na ta način protest prinesel kakšne rezultate.« Milan Unuk Na ulice ... Medved, ki kmečki upor napoveduje v mesecu ali dveh, pravi, da so se v sindikatu že večkrat pogovarjali s trgovci, a zaman. »Nikakor nočejo razumeti in sprejeti, da si vzamejo prevelik kos pogače, in to na račun našega dohodka. Razmere v kmetijstvu so trenutno tudi v globalnem merilu slabe, na ulicah so francoski, nemški, indij- ski kmetje, ki jih vse pestijo enake težave kot nas, s tem da lahko z gotovostjo trdim, da v Sloveniji pridelujemo zelo kakovostno in zdravo hrano, da pri tem uporabimo trikrat manj antibiotikov kot drugod po svetu, tudi gnojimo pod strogim nadzorom, a nas pri delu kljub temu močno omejujejo naravovarstvene organizacije, ki imajo včasih nerazumne zahteve.« Senka Dreu <3 O m G3 "o. a O O O KIS - C?* o Rojstva: Katja Kuhar, Podvinci 27a, Ptuj - deček Leo; Sabina Plohl, Spuhlja 49, Ptuj - deček Jernej; Dagmar Tašner, Janežovski Vrh 35, Destrnik - deček Urban; Saša Trafela, Ptujska cesta 27, Miklavž na Dravskem polju - deklica Niki; Petra Vučak, Šturmovci i7a, Videm pri Ptuju - deček Žiga; Klavdija Kodrič - Aleks; Neva Stojadinovic - deček Filip; Ana Polanec - deklica Zala. Poroka - Ormož: Robert Mlakar, Zgornja Hajdina i05a, Hajdina, in Vita Štefančič, Cvetlična ulica 12, Ormož. C?J S^ o C? o J o? C C (ž O »¡Í-'-C3 £2 ..O _ A ko je pretoplo svečana, bo malega travna počivala brana. Danes bo večinoma jasno, zjutraj in dopoldne bo na Primorskem in v osrednji Sloveniji nekaj nizke oblačnosti, v Pomurju pa bo megla. Jutranje temperature bodo od -3 do 5, ob morju okoli 8, najvišje dnevne od 14 do 21 °C. V sredo in četrtek bo jasno. Čez dan bo zelo toplo. 4-dnevna napoved za Podravje Torek Sreda Četrtek i Petek 23.02.2021 24.02.2021 25.02.2021 * # * S -2 0 -1 0 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 19 20 20 19 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan < V V Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Foto: SD Foto: SD Vir: ARSO