Leio VIII., štev. 57. Celje, četrtek 27. maja 1926. Poštnina plaćana v gotoviii. ^■^■■^■^■^1 ^^^^^^^^^H^ ^^^^^^^^k ^^^^^^^K ^^^^^^^^^^^^^^^B ■^■^■^■^■^■^■^■^■^■■^■^■^■^■^■^■ft (^■^■^■^■^■^^^■^■^■^■^■^■^■r ^^^H^^^^L \ «_»* \\V> ^ .^^^^^^^M ^^^^B^SSBi^^^l^^^Bfl^^^^B Maročnina 2« Jugoslavijo : mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozemstvo: letno 240 Din. fosatnezn* Stevilka I Din. izhaja v lorefe, četrtek £n soboto. Redakcija in uprava i Strossmager]eva ulica 1, prltl Te!. 65.— Rač. p.-ć. zavoda 10.666. Oglasi po stalnem ceniku. Pereca finančna \pra-šauja. Gospod finančni minister je pređ-ložil Narodni skupščini vtedni pred-log o izenačenju davkov z zahtevo, da ga izroci zakon oda jnemu odboru, ki iiaj takoj o njem razpravlja. Minister ilr. Perić pa je zajedno pođal novimar-;em neka] izjav o svoji finančni poli-tiki. Zakonski predlog o izenačenju neposrednih davkov je pred nar. skup-ščino. Vztrajal bom na tem, se je izjavi! g. fin. mioister novinarjem, da se čimprej uzakoni in da se z njim izena-čijo davki v vsej državi. Glede vpra-sanja dinarja in valutne politike bom nadaljeval dosedanjo politiko na te-meljih. ki so veljali dosiej pri sporazumu z Narodno banko glede stabiliziranja naše valute. Glede saniranja fi-nančnega položaja kraljevine bom stremei za tem, da se v sedanjeni proračunu izvedejo vsi mogoči prihranki. Odredi! seni že priprave za sestavo dr-žavnega proračuna za leto 1927.-28. Gledal bom na to, da se strogo izvaja načelo štedenja! V zvezi s štedenjem je zakonski predlog o centralni upravi, ki ga je minister dr. Srskić predložil Narodni skupščini in v katerega je vsta vijena določba o formaciji, števiiu odđelkov, odsekov, uradov, števila uradnikov posameznih ministrstev. Cf. minister-oprd, da se bo dalo to v jeseni pri ses-1 vrljanju novega pro-rač-una že uporabiti. S to uredbo pri-čakuje izvedbo temeljite redukcije števila uradov in uradnižtva. Kar se sicer tiče saniranja financ in zboljšanja go-spodarskega stanja naše države, koli-kor to spada v resort fin. ministra, žeii izdelati gotov nacrt, o katerem se misli posvet-ovati z đržavnimi podtaj-niki in direktorji fimančnega niinistr-stva. ćuti pa želi tuđi mnenje vseh gospodarskih krogOT. Zato hoče stopiti v stike z njihovimi predstavniki in tuđi z večjim števiiom priznanih strc-kovnjakov v gospodarsko- fitnančnih vprašanjih. Teh posvetovanj ne bo imel mini-, ster samo v Beogradu, ampak kolikor mu bo to mog oče. tuđi v drugih krajih naše domovine. Tako se na primer v soboto 29. t. m. odpeljie v Zagreb, kjer bo imel v nedeljo dopoMne posveto- van-ja z razninii zastopniki gospodarskih ustanov, borze, industrije, trgovine, obrti in drugih, seveda pa tuđi z višjimi uradniti resorta. Iz vsega tega se vidi, da ima g. finančni minister dober nacrt za svojo finančno politiko. Samo. kako se bo obnesia praksa? | f Dr. Rihard Bergmann. | V Žalcu na svojem lepem domu je v pondeljek dne 24. maja ob sedmih zvečer umri" v najboljši moški dobi po daljšem, težkem trpljenju zdravnik g. dr. Rihard Bergmann iz znane zdrav-niške familije dr. Bergmannove v Žalcu. Pokojnik je bil mož đela, mož one redke idealne požrtvovalnosti, ki je razširil delokrog sA^ojega pokl'icnega uđejstvovanja daleč preko mej svojega zđravniškega pokliča ter je kot tak užival sloves neumornega .orgaaaiza-torja v stanovskih vrstah, kar priča tuđi vsa dolga vrsta ča-stnih niest. koje so mu poverili njegovi stanovski to-variši, dobro se zavedajoč. da pokla-njajo častna mesta možu. ki ve. da je delo prvo in da gre v življenju samo đelu čast. Dr. Rihard Bergmann je bil po svojem nacijonameni in. polifičnem mišljenju — naš mož. ki je v življenju poznal v tem pogledu svojo načelno dosi'ednost, dasi ni spada! med aktivne politične delavce. Bil je v širokem svojem zdravniškem okolišu, ki ga je prevzel po svojem pokojnem očetu. spcštovan in priljubljen kot dober zdravnik in dober človek, ki je imel srce za bližnjega. Njegovo živl'jensko delo, kojemu se je posveti! že kot đi-jak in pozneje kot mlad zdravnik v Ljubljani pa je bilo naše slovensko gasilstvo. Za časa Avstrije je stal v prvih vrstali organizacijskoga đela za osair osvojitev našega gasifstva od nemškega morečega upliva iz Gradca. To delo je po osvobojenju nadaljeval z vnemo. globoko Ijubeznijo. požrtvoval-ncstjo. ki ni imela mej. in s svojo veliko avtcriteto kot strokovni delavec in organizator na tem polju. V tem svojem deln. ki šega nazaj 15 let, se ni bal ne fizičnih naporov. ne denam'h žrtev; kot apostel gasilske slovenske organizacije je hodil po vseh zborova-njih in prireditvah ter v prepričeval- nih besedah zbira! krog sebe slovenske gasiJce po Sloven. Štajerskem. Njegovo delo je rodilo sadove. Kljub otlporu in nevolji Gradca, ki je držal gotove svojo nemške gasilske postojanke med nami Slovenci, je izvede!" lepo slovensko gasilsko organizacijo, ki je rasia samoniklo kot izraz narodne volje ;n one narodne poštenosti, ki je tuđi na tem polju rrorala napraviti konec av-strijskemu dvoživkarstvu oz. prikriti germanizaciji med Slovenci. S tega vidika gledamo v preteklost na defo g. dr. Ribard Bergmanna kot na delo eminentno nacijonalno in strokovno važno za našo zemljo. Z dr. Borgrnannom odhaja mož. ki ga bo pogrešal Žadec, kot požrtvo-valnega člana raznih narodnih dru-štev. nešteto ljudi bo pfakalo za njim kot dobrim prijateljem in skrbnim zdravnikom. Njegova smrt pa zareže globoko \rzel na polje širokega njego-vega dela. kjer ga bo pogrešala širša domovina. Časten in lep mu spomiu! 7. P. Celjska kronika. c REDNI SESTANEK ĆLANOV SDS v Cei'jskem domu v soboto 26. t. m. ođpade. c SESTANEK ĆLANOV SDS ZA CELJE-OKOLICO bo v četrtek dne 27. t. m. pri L^skovšku (Zochlingu) v Ga-berju. c t FRANJO STEGU. V soboto ob pol treh zjutraj je umri g. Franjo Ste-gm trgovec in posestnik v Celjai. v 47. letu sroje starosti. Bolehal je že dolgo za neozđravl"jrvo boleznijo. Zapusti! je ženo in tri otroke. Pogreb se je vršil v pondeljek popoldne iz Zagrada na mestno pokopališče. Pokojnik je bil blagega srca. Zapusti! je za dobrodel-ne namene 2000 dinarjev in to za celjske in okoliške uboge 500. za cefjskega Sokola 500. za pevsko društvo »Oljka« 500, za železničarsko godbo 250 in za Slomškovo zvezo 250 dinarjev. Blage-mu pokojniku želimo večni mir in pokoj, rodbini pa izrekamo iskreno so-žalje. c t FRANC CONFIDENTI. V Za-vođni je umri v soboto dne 22. t. m. v 65. letu starosti g. Franc Comfidenti, posestnik. gostifničar in vpokojeni obratovodja kemične tovame v Gaber-ju. Rodom iz Hrastnika je prevzel pred 35. leti obratno vodstvo v novo zgrajeni kemični tovarni v Gaberju, ki jo je upravljaj do leta 1924. V svojem pokliču vesten in natančen je ka-zal naprarn svojim delavcem vedno blago in dobrohotno srce. Na njegovo inicijativo je narasla okrog tovarne polagoma ćela naselbina delavskih hi^ šic. Kljub hudemu nemškemu pritisku je ostal z\?est svojemu naxodu. vplival pa je tuđi na podrejeno mu delavstvo. da ni zatajilo svojega sJovenskega pokoljenja. Dolga leta se je uverjavljal v občinskem zastopu Celje-okolica ter bil dalje časa tuđi okoliški podžupan. Pokojnik, ki si je takorekoč iz nič z vz-trajnian delom ustvari!" ugleđen dom, zapušča vđovo, tri sinove in pet hčera. Pogreb se je vršil v torek ob 16. na okoliško pokopališče. Ćastno sprem-stvo ob krsti so tvorili đeiavci in lovci. Pogreba se je udeležilo mnogoštenlno občinstvo iz Celja in okolice. Značaj-nernu možu dela bodi ohranjen časten spomin. Rodbini pa naše sožalje! c t DR. RIHARD BERGMANN. V pondeijek zvečer je umri v ŽaJcu, kakor obširno poročamo na posebnem mestu, tamošnji zdravnik g. dr. Rihard Bergmann. Rajnik si je kot zdravnik pridobii' za strokovno organizacijo obilih zaslug in je bil za to deležen mnogih priznanj in odlik. Isto-tako zaslužno pa je deloval v svojeni okolišu med narodom, ki ga je ljubit in spoštoval. Prav posebne zasluge pa ima pokojni g. dr. Bergmann za razvoj slovenskega gasilstva* Delo zanj mu je bilo drugi resen poklič. Rajni dr. Bergmann je bil blag človek in tr-den značaj. Bodi delavnemu in preza-služnemu možu trajno ohranjen časten spomin, njegovi rodbini pa izrečeno občuteno sožalje! — Pogreb bo v sredo ob petih popoldne v Žalcu. c t VIKTOR BRAČIĆ. V pondeljek je umri v sanatoriju v Gradcu g. Viktor Bračič, ravnatelj južne že-leznice v pokoju. Rojen je bil 18. av-gusta 1866. v Hrastniku, gimnazijo pa je obiskoval v Dunajskem Nm'em mestu. Pri južni žeLeznici je bil od leta 1887.. v pokoj pa je stopil 30. januar-ja 1924. V službi je bil celih 37 let, ve-čmoma na Tirofekem, na Dunaju in v Ljubljani- Bil je izvrsten uradn.dk in strokovnjak v železniških \-praša.njih. Po vpokojitvi se je raATiatelj Bračič posveti'l seizmologiji, ki ga je vedno Em. Lilek. Zgodovinski opis SloTenske Štajerske in Prekmurja, (Spisa! prof. dr. Fran Kovačič.) (DaJje.) Kaj je želela postati Katarina Zrin&ka? Isto. kar njen soprog, prav-za.prav on tisto. kar ona! In Frankopan? Najprej dobiti karlOTački generalat; za njega se je zavzel papeški poslanik pri vseh du-najskih uradih, ali prišel je prepozno. Pozneje je Frankopan želei dobiti senjsko kapetanijo, ki je na leto vrgla oko-M 10.000 goldinarjev đohodkov. To mu je cesar meseca sept. 1669 podelil, ali graška vojaška oblast ga ni hotela uvesti v sTuibovaaije. Kaj je ban Peter hotel po svojem lastnem izpovedanju doseči s svojo vstajo? Samo Nemce zastrašiti, in za-tegadelj je grozil zdaj s Turki. zdaj z Vlahi in z drugo pomočjo, >in der thatt selbst aber anderst nichts als em spampanada (baiarija) und forcht er-scha-lten lassen wollen« (R. P- 4b7 _ Kaj je hotel Frankopan z vstajo doseči? Da se maščuje graškemu voj-nemu svetu. Tega sicer ni izrecno po- veđal. ali se đa sklepati iz njegovih be- i sed: »dan Avoferne ich iiber ange-•vvendte etlich tausenđ gulđen von de-me gratzerischen Missgonnern ver-mitteJs zeitlicher InstaJIierung der hanbmannschafft Zeng recht und ge-rechtigkeit hette erfengen konnen. so ware ich nie zu dem Zrin gekomben.« (R. p. 498.) Kako se je Frankopan tožil na Gradeane. tako tuđi ban Peter v SAOJi spomenici na kralja 24. julija 1670. v kateri piše: Gradčani nikdar miso pokazali dobrega srca prema meni. nikdar me nišo predložili niti za naj-manjše povišanje, povsod so zmirom meni na^protovali.« Po teh izpovedih je provzročil njihovo vstajo graški vojni svet, ker jih je pri podeijevanju vojaških časti in služb vedno iz zavisti preskočii. Ne eden ne drugi ni nikjer povedai da je šel v zaroto in vstajo. ker so se kršili zakoni in ustava; ne Zrinski ne Frankopan se ništa nikjer osebno pritožila. da se Hrvatom krivica dogaja in da sta zaradi tega na obrambo svoje domovine stopila v vstajo. Samo zagreb-ški škof Borkovič kot tajni Petrov po-slanec na Drniaj je v konferenci taj-nega s.\-eta 18. marca izpovedal", da se ban jezi na Njeg. Veličanstvo in na dvor. ker ga ne spoštujejo in ne povi-šajo- pač pa zmirom preskoči jo, ker se d ost ikra t kršijo zakoni in ustava kraljevstva in ker karlovački poveljnik grof Herberstein počenja prevelike izgrede proti njegovim kmetom in proti Hrvatom, ne obzirajoč se ne na Boga ne na Njeg. Veličanstvo, kar pa on in drugi domaći vlastelini ne morejo pre-našati. Kakšnega kraljestva zakoni in ustava se kršigo? Ogrskega. Omenja se tuđi od Frankopana v njegovi drugi obrani »regnum Croatiae«, »gens Cro-atiae« in v njemu pripisani spomenici na mogunškega izbornega kneza berem o »regnum universum a Glauisen-burgo usque ad ifpsos fimes Croatiae«, ati obično se piše »regnum Hungariae« itn »Hungari« ter se pod pr\im izrazom razumeva ogrsko kraljestvo v ož-jem smiislu te besede in kraSjevina hT-vaška, a pod besedo Hungari se raz-umevajo Madjari in Hrs-ati. Banu Petru Zrinskemu je ogrska kraljevina ravno tako njegova zek> draga domovina, kakor njegovemu madžarskemu zavezniku palatinu \Veselenyju. V stubniškem dogovoru z dne 5. aprila 1666 beremo v obeb prepisih: ^Nos comes Petnis a Zrinio. regnorum Dal-matiae. Croatiae et Scl'avoniae banus. fatemur, quod consi^erato praesenti istkis regni Hungariae. patriae no-strae charissime, et eidem annexorum regnorum. perkulosiissiimo statu . . .< Razven imena in naslova ge enako glasi od palatina izdana pogodba, samo da imenuje Zrinski palatima svojim očetom, a Wesselenyi Zrinskega svojini sinom. V svoji drugi obrambi se sklicuje ban Peter na jura oder le-ges patriae regni Hungariae« in po-vdarja. da je podanik ogrske krone in da kraljevsko Veličanstvo ne sine no-benega državijana te krone izven ogrskega parlamenta obsoditi. Tuđi Frankopan povdarja v svoji prvi obrambi,-da spada njegova pravda neposredno v kompetenco »kraljestva in nacije«* namreč ogrskega kraljestva in nacije. V Frankopanovi spomenici se omenja »Croatia«, ali nikjer »Croati«, ampak zmirom samo »Hungari«. Obadva, Peter Zrinski in Fr. Frankopan, sta unionista, to je zastopnika ideje bratske sloge med Hrvati in Madjari in med-sebojnega podpiranja v borbi proti Dunaju. Ne v svojih relacijah 2. do 4. maja 1670, ne pri zasfršanjiih, ne v svojih obrambah ništa besede zinilaj da sta vstaia za osvobojenje Hrs-aske, da sta se borila za narodno, slovansko idejo. Peter Zrinski je hotel Habsbur-žanom vzeti ogrsko krono Ln jo postaviti na glavo Louisu XIV. ali katere-rmi drugemu Burboncu, poljskemu kralju ali pa sebi samemu s pomočjo Turske. To je bil njegov širši program. Njegov ožji pa je bil postati gospodar atftal »NOVA DOBA« Ifrv 57 Mu t«*dila in \ kut*ri j* bi I dobro potkovan. Pokopu« bo raviuttvfi Braći^ v G^lju. llmllMni ni**1 *otiljv! c OIH'INI ZHOH 7AKZK J*LO-VEKKKIN nwnJlLXI<: V <:hLJlT (ZvMtnr Ii4wnw in knjiin>vi*nk'«) *v # w»il v rrtrtvk dn«' ii". "»»i'1 Kl*r '** (lo**danji pr*U"dn»k (f. Iwm l'ri*or-ftet otHoiil |iiwli*iliiUA«> iim^J' J* J" tne»to njtim izvoljeli »i pr«l*» \ (Mu. . , KULTNA SLAVA |MI.«A<:K(.A PEtti'LKA V c;EI-ir. l'nv :W. « «> bo |irti»iot.il domari 3U. |H*pj<> »fnvo k(H ^iHMiiiii »tt ariju lr»rrt Orne po oAMkih iiHM'i i'i ki*r vcino. <'' uginulo ulugo vrnirut liuli koliku mi« ni hoj. ki jv na Inu polju ijert,««!«!«* (Mrr. i ZVKZA ZA Tl'JSKI IMIOMKT. Na tukiiJNiiicui nw"*tiu»iii imigirtratii v jr x n-tilt'k vriilo |K»*V4*tovanj»' dH«»-if.ito\ i/ IjiililjitiMk«* hi iiMiri4iorfrman> ixi*w abe4i ol»kn«ti. l'onvcto-unja i«() «e udelciili gg. dvorili »vdnifc dl. Miru finmični prokunitor 8(»uvitn in vUdni uvetnik dr. A n ti rt*j ka k Ljub-Ijaru1; kot ta*topnik velikoga iuiNina inaribor^t1 oblasti je bil navzoi go^p. »fkcijnki Mrtnik dr. Ha taj. kot »n-topnik tm^ta Maribora občhtiki M-^nik Atabt'j a kot za«topiiika reljukega nu.1-Mit iiiagifttratni MvHnik Aubic in obć. »vetnik |>rof Mravljnk. Do definitivnih (ikfepov ni priMo. c ZLKT CEUSKE SOKOLSKE 2U'E V TRBOVUE. Uloinji izlet reljffke »okolne iupe »e bo vrškl v Tr-bovijah v nedeljo dne 6. junija 1.1 Xa ta zlet w opourjajo vmj »ošednje »o-kofcke iu|K' c Ut'USKO V8EUČILIŠCE Drugi dd predavanja o poimanju Probude v Italijo «e bo vrillio prihod-nji pondeljek (31. maja) ob 90. uri na dri. trgovci ioli v Oliu. Nadatjeva! bo o znamenito^ih it»lijftnf4iii inest upravitelj me^tne omi ovne iote g. Jo-iko Bi/jak in eicer: Rim (razvaline starih rimskih *tavt> i. dr,), Napolj (muzej, akvarij, mestna okolica, Ve-zuv. Kapri). Benetke najzname-nitejiib &tavb) ter splošai utbi na tem potovanju. Predavanje m bo ponazo-rilo 8 (M) §vetlobniiui slikani i iz episkopa. Mladini pod 16. letom starosti vstop ni dovotjen, »icer se pa vabijo tuđi nećlani. — S tem predavanjem §e zaključi režija za &ol«ko leto 1925. 20. * Odbor. c MOŠKO KOPALISCE PRI 0OZDNI RESTAVRACIJI se preBav-Ija- Škoda je. da eo odstranili tri «tol-piče. ki »o dajali kopaiisću ćedno »liko. Tako v sPabem stanju menda če nišo bili. da bi >e ne biii dali vee popraviti. c »MAGISTE V PEKLI- V ME-STNEM KINU. Ta film. ki ^ dane« v i«redo predstavlja zadnjikrat. je po svoji režiji in opremi nekaj prvovrst-nega. Goethejeva tragedija »FauMc se nam tu v spremenjeni oblik i predstavlja na zemlji, v podzemlju pa se nam kaže Dantejev velicastni epoe o »In-fernuf v veliča«!nih i* »>lionem groznih podobah. Graciella — Marjetica, zapeljana nedokinost in Maciste. za-KUnik nedolinih in zatiranih — to ate dve osebnosti, ki vzbujate naie občur d ovan je. In Mat'iste v peklu! Tega ni mogoce opisati, to se mora videti! — Kdur Mi hoće prtnloćlti dikv u Uo#U*e-jcvcfrt »Kftiultt* in D»al«*j«*vt*gi »h-kU«, imj *i ofldda tu fUmt I Ud« pwd-Miivi ob i>of 7. i n ikiI • uri zvttor. .■ NK.SRE^A PIU ZIDAIUIKKM DKLl' Pri gradnji Iliu^jirn*- v tilnt je 15-lHni Kraiu Valii, zkl».r»ki \>\\v-nw ii Vrbju pri Xal*u, tako ri^rtrno pidol, (Iji ni j<> iUm\\ nogo in dobi I Wi-W poNkodbf. Prt*p((IJMii je Ihi" v n>lj*k<> bolnico. c hAR /A I iMKiK (ionpii Ro^i- \.\,\ St* KU. piiMiHluiiM« \ Z'lUMdu, jt' da rov i ih v mnUtu »iiunikc iiiruifu ino-ti i,Vi dhiarjcv a\ ubtiii*kf ulM>Ke. ^iipitii*tv(i Hv 7.ii (Iih nuilopU']«' mU\i\-Ijuje. , Dl.lAšKI KIHIN.II JE I»A-ROVAL ) pri*tojbi*ie ia uporabu grobov za nadaljnin 2*1 let niw plaćale. 8mta-nek intercaentov je ob dolućenetn wi»u pri gla\iiem vhodu ine^tniiga pokopa-liAćn. lzkupićvk je vptaćati lakoj nu licu uu'Hta. Prodani nairrobni ktimni »e morajo odstraniti najka^neje do 22. Juniju 1.1. — Me«ttii magistrat celjski, dne 17. maja 1920. — Za lupana: $u-bic i. r. W8 c V VESELI DRU2BI ^ sporni-njajte najbedtiejiih in položite dar ile-piiu na oltar. — Podporno društvo slepih, Wolfova ulica 12, Ljubljana. I Ukm M|t ta raj*« 4r. W-hifiMi Urgmmmm, V tortk »b 9. zvtčtr m )• v Žalcu v oMintki dvtnni vrlili lalnt mji guilntga društva laliktfa u |. dr. Rihtftan itriman-imiii, natelnikom drultva In CaHirtm ClaMm lalikt faillakt luat- Riintmu |t liprtgtvaHI kp« In gltbtkt mm-van# v (aatM apMniK i lupan Vinka Vafctf kat elan drultva. NtpMabnamu rajnlku ataj« U4m atrala ab Mm gMilci In Šakali. Okalilka Ijudatva aa afihtja ad blizu In daltt poalavljat aa ad avajan dobratnika In prijatelja. I Tri MMint iaarala v ktaj-■MkUi pMMk. V pondtljtk n Ja v Liubljani nznttli vttt, dt aa aa v Kamnilklh planlnth triit turisti smrtna ponaaraCIH. Rt« aa nalli mjprt) v prt-ptdu Dančnaga uradnika Starltta, na-dalal ad nitga ata pa Itlala trgovikl totrudnik Rada SapcU In njagava ta-raCanka |dCna Miry Mamini. Tura v Kamnllkt Alpt, kjar |t »Una ilabo viama, jt bila tvtiana t najvaCja na-varnaatla. Naarati m |a zgadila najvtC u ta, kar turisti nlaa bili la ta tura davali aaramlJanL I Dr. l£Sš - fsaaralal dlraktac carii. Kralj )• p*o>lsal ukat, a katarltn |a daaadanll pamatolk ganaralnaga dl-raktarla carina dr. Kanrad Smid imana- 8>kvonije, Hrvaike, Kranjske, Senja in Goriftkega pod vrhovnim gospodstvom Benetk, ali pa knez Hrvaftke kot vazal sultana. Mislim, da sem z gornjim! izva-jamji na vse strani dokazal, da so ban Peter Zrmski, njegova žena Katarina in njen brat Fr. K. Fronkopaji igrali jako sramotno vlogo v politični zgo-dovimi Hrvačke. Njihovo ime se more samo v hrvački književnoftti z neko častjo spominjati, ker so kot pesniki in plsatefji pokazali, da so IjubUi in spo-StovaM hrva&ki jezik. Docira je ban Nikoh Zrinski speval svoj ep SiTeno, v katerem proslavlja svojega pradeda Nikolo Sigetskega, na madjarskem jeziku, prevedel ga je njegov brat Peter na hrvaški jezik. Tuđi v svoji drugi obramLi se ban Peter ponosi s svojini hrvaškim jezikom. Frankopan je zapuistil v rokopisu zbiirko pesmic, ki jLh je največ speval v ječi. Ta zljirka nosi inie >Gartlic (nemški Garter) za ča« kratiti«. Katarina Zrm.ska je izdah ^SiJ)illo« ali' knjigo gatalico, ki je prevod gatalice (knjiga vedeževanja) »Fortune«, izdane na madjarskem jeziku leta 1594. (Se^vić, Posij. Zr. i Fr. str. 214.) K temu je šestavMla molitvenik > Putni tovariš«. 0 pesjnih Petra Zrinskegn in Fr. Frankopana w je ieruzif Cherubiu Šegvie, »da je u thn pjesmama sadržan v«ći dokaz njihova hrvatskog narodnog otačbenifttva, nego li velike njihove pje&ničke darovitosti«. 0 Zrinakega Sireni Adrianskoga mora piše Suro-nin, »da nije ovo djelo od velike vrijednosti«. Ako so Peter Zrinski in Fr. Frankopan kot polkiki naVavnost sramotno vlogo igrali, a kot vojaki za časa vstaje bili na zasmeh avstrijski vojski in italijanskim poroćevalcom — Franjo Grimani, proveditore genarate v Furlaniji, piše 9. aprila benečanake-mu svetu o naskoku generala Herber-stei ta na bana Petra in Frankopana ki poroča o njihovem držanju v boju: »fugati poscia in quellc vicimanze Sdrimo et Frangipani, ha cercato ri-covero (zavetje) in Giachetumo (Čakovec), suo forte, il primo ... I' altro che si puo dire habbi dala feroce bravura detl suo cavallo ottcnuta ali' ora la liberta«, a benečanski paslanik na Dunaju poroča isti mesec svoji vladi: »II marehese Frangipani, comincian-do con ardore imprudente ha qua.si tenninato con gran diisgralia. Messi insieme 3U0 cavalli. si pose iin cain-pagna, avanzando nt'i1 pae.se per alle-tare (primamiti) li popoli. Dcsiderava di far qiialch' operatione, che risul-tando a sua gloria, accrt'scesse ripu-tutionu et vantaggio al partito . . . . Al primo comparire detle genti del Frangipani gl' Alemani ti dbordioa-rono intieramente, obllkganidoli aillo sbando (razkroj, da se razpršijo) et a viJiibimae fuga; anzi la mttggior par-te gettando 1' armi, implorarono per-dono, detestando la colpa. II Frangi-paui poco manco, che non restasse prigione; prevedendo il poricalo, pen-sando alta sua salute oportuna, corse con fretta (hitro) et solo in Giakatur-no« — in ako tuđi kot pesniki nteo pokazali posebne darovitosti: zakaj jih potem Hrvati v nasprotju s kritiko vseh drugili narodov — pri Slovenciih treba izvzeti Jurčiča, dr, Ileiica i/n prof. Majituanija — progla&ajo za svoje »narodne velika rio«, svoj« »heroje« in »narodne svetinje«? Ali Madjari pro-slavfjujo dvorskega sodnika Nadasdy-ja, ki je biil tndi 30. aprila 1671 kot za-rotniik obglavljen? Ne, ker se ga sra-mujejo in ker imiajo toliko narodnega ponosa, da s takšnim humbugom ne-eejo biti v zasmeh pri kulturnih na-rodih! (Dalje priile.) trnu bm a^aiaiaM^jal laj ia^vajalajlL alaAalai aM a^aiasai awi to#alkl Ali ste ie poravnali fl naro6nino f za Novo Dobo • van aa fanaraliiagt ilraktarji cartn Dr. $ml4, kl ja i tom Mnanavanjam aaatavljan na aita MjadliCiMjIlh In nal-vainajlih vlaafcMi uradnmnh maat v drtovl, |a rađam li Slavanlgraaca. Ifmm. Na blnkaatnl pm4*\frk aa bil« kanteM v Lyami vaMnavin VIII. mad-aafaajia taiavaaMa ianina» kl jhi )a a^ci* radila madnaraina tt»ava4«a gvata. Prva mtita al |a arlaarlla vrata teMcaga, druga maita vfata juga-• lavamlitga $akala,trat|a Tran-cati Maa4 aaaamttiiMil ti )a aflaartt afvanatva Mat ShniI, l;1\r st ranki n ih funkcijonarjev v Cfkrožno in oblastno organisacijo ter poročilo postinca g. dr. Fivka, je u I--li'/l>a i\ ilclegate v«eh organiftacij y »rezu obvezna. Fričaliujemo pa. <'* " sbora udeicii vse organ i taci je po sv« ,-jeui članstvu v kar največjem »tevil . d:i*ti >elja to ta blilnje organizacija 8138. Zveza vlakov na vse strani i« pruv ugodna. I Val MvM vajalrt la svatova* vtfaji, kl atanufata v afcrafu Ctljt, Oarniigrad in Slavanjfraiae, pritfltt 25. julija v Smartna ab Palcl, kjar bo adkrlt apamtnlk 63 vajnim Irtvim Ta dan ba ob onom tabar, ki ga pri* radi Zvaia alavanakih vajakav li avt-ttvnt valna. Vaaka aMina na| argani-tira bivlo valaka tor la aadaf lavi ttavilo udalalancav. — Odbor. I Rogaika SlatlM ja najbolj rt-namlrana tdravililCa prati boUmim loladca, Cravaa, mahurla, lolčnih kantnav, arca, ladvlc In ittar. Itvon glavna aoiono liradna nitka etno. Za* htovajtt praapaktal 329 I Olbaaja m prikVajcUav Prak-aj«ria b Hrvatski. Ta gibanja ao tadnjl tu v Prtkmurju vodna balj liri. Olavno agitacljiko aradotvo u ta gibanja jo dala brtiobiima davCna prakaa Ijubljanako (inanfoa dalagaclla. Za po-krat aa naibolj lanlmajo trgovci in obrtnikl, ki no moroja voC tmagatl praviaokih divinih bromon. Bajo aa ta fibanjt liri tuđi pa bralilkam In drugih irtiih, kl malijo na Hrvatako, kjar aa davki na Hrvatakom iadatno ntanjli in jo tuđi davCni prakaa tam balj ljudamlla. I JagoalovaMkl listi v Isvsrnl Amarikl. foroigon Languago Informi-tion Servico v Ntwyorku jo nodavno itdal acmam vioh jugoilovomkiK li-atov in (aiopiiov, ki iihijajo v Zt-dinjonih drživih Sovama Amorlkt. Po padatkih amenjonega sainamka iihaja v Zodinjcnih dr£avah 18 hrvataklh, 15 alovonakih in Uarbakihliatovln taao-piaov. Hrvati Imaio 1 dnovnlk, Srbi 2, Slovenci pa 4. I Koograa prtvnlkov Kraljavlna 8H8. Nali javnoati |o ža mano, da ae bo vrli) letolnji kongrci pravnikov v Ljubljani. Pripravo ztnj to nadaljujejo. Stalni odbor je imel pred kratkim v Zagrebu sejo, na kateri ie jo iklenilo, di bo imel ljubljanski kongrea svoje skupštine in sekcijske aeje v dneh 9., 10. in 11. septembri 1.1. Določili so se tuđi referati in poroČevikl. Na dnevni red so postavljeni različni atrokovni referati. Po konCanem dnevnem redu bodo v nedeljo 12. septembra izleti kongresistov v slovenske kraje. V imenu srbskih članov se fe izrekla velesim-patici želja, di mj bi bil oficijelen izlet v mesti Celje in Maribor. Štev. 57. »NOVA DOBA Stran 3. Kroitist: Savinjski splavarji. I V saviirskoni vlaku som se to đni razgovarjal t. našimi sphvvarji, ki ^o se zovut vračali po dolgi rečni in že-lezniški vožnji v svoje domove. Ni jim bifa všeč moja i-aivzočnost v njihovi družbi in eden izmeti njih mi je koj zabrusil v obraz: »Tukaj se ne smejo voziti inil'jonarii«. In ko mu mirno povem, da miiijonar nisem bil nikoh im tuđi ne bom, so me pogledali ma To bolj z zaupljiviimi oemi. Radi so mi odgovarjali na dana vprašanja o njihovih reeni'h vožnjah, kako »plavajo« in kje počirajo. Nato se obrnem na naslov njihovega gospodarja, ki je bil tuđi navzoe. Le-ta mi ni hotel zaupati ničesar, češ, da sem morda >od davene oblasti*. In ko se mu tegitlmiram, mi je dal marsiika.tera pojasnila, ki uteg-nejo morda zanimati siršo javnost, kajti naši *flosarji< še do sedaj nišo bili deležni časopisnega počaščenja. Sav inja, Sava in Dunav so spla-varska domovina. BrezšteviJne žage v Gornji Saviiiijski dolini prepravljajo žagan fn okrogei" les, ki se spravija k obrežju Sav inje. kjer ga splavarji z\e-žejo v splave. ki gredo potem dolgo pot iz reke v reko in zopet v roke splavnih kivpeev, za katere )Xi lasfnii splavov ne zna, ko nastopi splav svojo vodno pot, kajti navađno sete od SLska naprej prihajajo kupci na splavna po-s.Uijališea, kjer se zanimajo za naš fes. Splave pričenjajo sestavljati sele ii.i Ljubnem v Gor. Sav. dolini, kjer je že Savinja Zii splave plovna. Odprav-ljajo pa siplave tuđi v Xazarjkh, v Mo-zia-ju, Letušu in mislim tuđi še pri sa-vinjskem mostu na Grobrji. Vožnja od Ljubnega do Polzele pa nikakor ni mikavna, kajti splavi gredo do Letuša preko 14 in naprej do I'olzek1 se preko 5—6 jezov. Seveda priiejo splavarji pri vsakem »kataraktu < ob srednji votli, vsakokrat do kolen v vodo in ni čuda, da prevladu-je pri splavarjih revmatizem, ki si ga nakoplijejo spomiadi, ko je »savinjski krs.t« še prečoj hladnega značaja. So pa še drug« nadloge osobito ob veliki v odi, ko preti nevarnost karambola pri mostovih, a pri »slabi vodi« pa nepro-stovoljaie postaje, če se zateče splav na 1 »rodnata tla. Pa še nastopimio spla-varsko potovanje. Kakor že rečeno, je prvo ati nasitopno »plavanje«, kakor ga nazivajo splavarji, ob slabi m mrzli vodi neprijetno, ki traja od Ljubnega do eeljskega Grenadir ja ves dan (12 ur), od jutra do večera na 50 km dol-gi poti. Ob zadržkih — to je slati vodi — pa traja lahko prva pot do Celja tuđi 2—3 dni. Pri Grenadirju nočujejo. Sploh iiniajo splavairji doi'očena prenoeišča, kjer se tuđi prehranijo. Na tej postaji zvežejo dva splava in v novem jutru nadaljujeta -»mož Ln žena« svojo pot do Radeč in pričenja se »zenitovanj-sko potovanje«, ki se po peturni dnevni vožnji in 24 km zopet prekine. Pri-iiodnja postaja je Krško, od Radeč od-daljen 30 km s 6—7 ur trajajočo dnevno vožnjo. Iz Krškega gredo splavi do Podsuseda, kamor se priđe v osmih urah; proga ima 38 km. V na-daijnih osinih urah priplavamo preko Zagreba v Rugvico ter smo prevozili 42 km. Rugvica je oddaljena od Zagreba še 5 spfavarskih ur. V Rugvici je daljši odmor. Tu zvežejo vse splave enega posestnika do 21 po številu tako, da so po tri je prvotni splavi vspo-redni in tej trojici pa še sledi navzdolž do 6 skupim,. Ker ima eden splav prilično 2lA m* lesa, tvori maksimalna skupina 52.5 m* fesa. Ako cenimo n. pr. žagani les 1 m3 na 500 Din. znaša vrednost enega splava 1250.— Din in vse skupine 26.250 Din. Razume se, da j ev vsakem splavu tuđi okrogel les. ki je cenejši; to je 1 m3 prilično 350 Din. Zato se zniža vrednost splava in celot-ne skupine. Od Rug viče veslajo splavarji na 40—5(j km đofgi vodni cesti, ki je v tem terenu zelo vijugasta 12 ur do Siska. Većina splavarjev vesla samo do Rugvk-e. Vso skupino splavov pa spremlja na nadaljni vožnji le 5 -6 spkvarjev. Lastuik splavov si mora predno še nastopijo splavi potovanje, v Beogradu nabaviti overenje, ki ga sprejme v Sisku, ko se javi na občmi. Za vsak kubikmeter tesa je plaćah 1 dinar pristojbine, kolki pa stanejo 44 dinarjev. X Sisku 9e otvarja prodaja poisameznih splavov, večkrat tuđi cei'e skupine. Ako kupčev ni, plava ves les zopet nadaljnih 50 km v Je-senovac. Od Siska naprej imajo spla-vaTJi tuđi nočno vožnjo ter pridejo v Jesenovac v 36 urah. Vožnja Jeseno-vac—Gradiška traja zopet 36 ur ali divu dni in eno noć v dolžiini 50 km. Vožnja Gradiška—Brod zopet 36 ur v doLžimi 65 km. Vožnja iz Broda v Samac traja za 50 km doigo vožnjo ćelo 48 ur, to je dva dni in dve noči, seveda cb dobi'i vodi1. Iz Samaca spremlja vsako skupino lodz, to je vodnik, ki mu pravijo splavarji kapetan. Ta vodi splavno skupino v enourni vožnji po nevarni, splavarjem neznani vodni ce-s-ti, da se preprečijo nesreč-e mimo sela Babina greda do sela Orašje. V tem terenu je Sava zelo vijugasta. Vožnja iz Samaca v Orašje 24 ur za 40 km. Iz Orašja v bosansko mesto Brčko traja 30 km dolga vožnja zopet 24 ur. Pot iz Brčka do stanite Raca, ki je sefo v Skvoniji. traja 24 ur in znaša 50 km. Vožnja iz Rač do Mitrovice se vrši zopet samo po dnevu, kajti na d ča Drina, struga Save je zopet precej vijugasta, torej krrtičen teren. Ta proga je dotga 40 km in traja 24 ur, t. j. dva cl u L Nadaljna pot gre do .srhskega varoša Šaba-c, ki je od da lijen od Mitrovice 35 km ter traja 1 dan im eno noč, t. j. 24 ur. Po novi 50 km dolgi vožnji, trajajoči 24 ur. se pripeijejo splav«»i'ii \ Kupinovo, selo v Slavoniji. Nova postaja je sei"o Brenovci, kamor pridejo iz kupinovega v 12 urah mi prevozijo 30 km. Prihodnja stani:ca jn> naše glavno mesto Beograd; progo 40 km pre-plavajo v 12 urah. Od Beograda še vestajo naši >Go rogranci« do romunske nieje tes so na obeh bregoviti Dunava >flosarske« po staje. V Vojvodini je najprej Pančevo. oddaljeno od Beograda 15 km in vožnje za par ur. Predzadnja vojvodin-ska postaja varoš Kovin, oddaljen otl varoša Pančevo 45 km, se doseže v 24 urah. Končno je še Bela Cerkev, 35 km cd Kovina; ta proga se prevozi tuđi v 24 urah. Na srbski strani od Baograda naprej je pristanišče Smeredovo, kamor se priđe v 24 urah ter ima proga 50 kilometrov. Potem priđe 25 km odda-Ijena pastaja Požarevac; proga se prevesla v 12—18 urah. Posiednja stanica pa varoš Gradište — Gradišč. Vožnja ima 35 km in traja 24 ur. Splavarji, ki veslajo vso pot od Ljubnega v Sav. dol. do Gradišća, ra-bijo za nad 800 km dolgo pot 3—4 tedine, v dobri odnosno v slabi vodi. Vračajo pa se do Beograda s parni-kom, nato pa z vlakom. Vsi splavarji viži(«ijo 50% železniško olajšavo ter hnajo i'etne legitiniacije s fotografijo imejitelja. Sptavarji, ki vozijo od Gornje Sa-vinjske doline do Rugvice, dobivajo za vsako vožnjo približno 375 Din in prehrano. Oni pa, ki voztjo od Ljubnega do Gradišća v Srbiji pa dobijo za eno vožnjo okoli 1000 Din, vso prehrano, prenočišče in za povratek plačano železniško vožnjo. Prii'iko sem imel tuđi spoznati 70-letn-ega splavarja, ki mi je pripovedo-vaJ, da je v mladih letih »pkival« do Vidima, oddaljen od Beograda 3 do 4 splavarskih dni; seveda je bila to te dnevna vožnja z ozirom na nevarnosti pri Zeleznih vratih blizu Orsove. S trgovino lesa potom recnega splavarstva se peča v Ljubnem 5 do 6. v Rečici 5. v Mozirju 2 do 3 lesnih tr-govcev. Prilično isto število je tuđi v Zadreški dolini. Nekaj trgovcev pa je še od Letuša do PoVzele. Splavarski po-kliic ni zavidanja vreden, kruli njegov je grenak, življenje pa polno težav, nevarnost i in trpljenja, Sokolstvo. s SOKOLSKI TELOVADNI NA-STOP bo v nedeljo ob pol štirih po-poldne na dvorišcu pred sokolsko te-lovatkiico. s TELOVADNI NASTOP »CELJ-SKEGA SOKOLA« v nedeljo 30. maja t. i. bo prav zanimiv in raznoličen. Spored je naslednjii: 1. Člani: praške proste vaje. 2. Ženski naraščaj: praške proste vaje. 3. Moška deca: praške proste vaje. 4. Ženska deca: praške proste vaje. 5. Naraščaj: orodje. 6. Naraščaj moški: proste vaje. 7. Članice: praške proste vaje. 8. C.lani: orodje Vzor vseh vrst mila je SCHICHTOVO - MILO znamke „JELEN." Že desetletja se trudijo vsi milarji, da bi izdelali tako dobro milo, kakor je Schicht-ovo. Kadar hoče proizvajalec mila svoje milo kar naj-bolj pohvaliti, tedaj povdari: „Tako je dobro, kakor Schichtovo", Kar pa Vi uporabljate, to ni samo: »tako dobro, kakor", temveč Vi uporabljate naj-boljše, namreč Schichtovo milo, ki je edino pravo i znamko „JELEN". 9. Naraščai: vaje s kiji. 10. Šestnaj-storica. Vsa izvajanja spremlja znana narodno-železničarska godba »Sloga« nrLjubljane. Pričetek tefoA-adnega na-stopa bo toi^no ob pol 16. uri. Vstopni-n.a: sedež: po 15 in 10 Dim, stojišče 5 Dm. Predprodaja vstopnic se vrši po bratih in sestrah. Cisti dobićek je namenjen za praški zletni fond. Pose-gajte pridno po vstopnicah, da omo-gočite čim večjemu številu telovadcev udeležbo na vsesokol. zletu v Pragk s PROMENADNI KONCERT GELJSKEGA SOKOLA, se vrši v nedeljo, 30. maja t. 1. od 11. do pol 13. ure v cefjskem parku. Igra narodno-železničarska godba »Sloga« iz Ljubljane. Vstopnima 2 Dim. Razgled po svetu. r MUSSOLINI USTANAVLJA ALBANSKO VOJNO MORNARICO. Po vesteh iz Drača so dospele tjakaj tri italijanske vojne ladje pod albansko zastavo, toda z itafijanskimi ofi-cirji in tehniki. Pravijo, da namerava ustvariti Mussolini albansko mornarico, čije temelj naj bi bila ta trojica iitalijanskih ladij, ki jih daruje Albaniji. r 0MEJ1TEV DEVIZNEGA PROMETA V ITALIJI. Po zadnji vladni naredbi je dovoljen devizni promet samo na milanski in rimski borzi. Radi oštrih deviznih omejdtev vlada na ita-li'janiskem valutnem trgu skoraj po-polno mrtviđ'o. r GROZNA RODBINSKA TRAGEDIJA. V Porto Salvo v Kalabriji sta se v divjem boju obdelovala dva mlada brata z nozi in revolverji radi obojestranskega strašnega sovraštva. Oče je Lz maščevanja nato ubi)t svojega sina morilca. r AMERIŠKI PROTEST V PEKINGU. Aiueriško poslaništvo v Pe-kiingu je energično protestiralo pri ki-tajski vladi, ker so roparske tolpe uje-le in odpeljale ameriškega vojaškega atašeja Bet9a. r ABD EL KRIM JE POBEGNIL. Abd el Krim je s svojo rodbino nena-donia odpotoval v Suk ei Arbo. Njegov beg vpli«va na Kabile naravnast porazno. Abd el Krimov beg se da razlagati le s tem. da ga je pleme Beni Uriagel pustilo na cedilu. Potom rifovske ak-ciije je s tem popoln. Sicer pa je bila usoda Kabilov zapečatena že s preki-njenjem mirovnih pogajanj v Udždi. r PODMORNIKI NE SMEJO SKOZI DARDANELE. Turčija je pre-povedala podmornicom vseh držav prehod skozi Dardanele in Bospor, kar je vsekakor kršitev lozanske pogodbe. Turčija pa je vse proteste zavrnila, češ da so zavezniki v vojni sami označili podmorniike kot nemoratno orožje. r NAD 2 MILIJONA INOZEM-SKIH DELAVCEV V FRANCIJI. Po ravnokar izdani statistiki zveze fran-coskih kmetijskih društev je znašalo začetkom tega leta število v Fran-ciiji zaposlenih inozemskih delavpev 2,245.000. r OBOROŽEVANJE ARGENTI-NIJE. Parlament je poblastil morna-riško ministrstvo, da izda 32 miiijonov pezov za nakup dveh križark, dveh torpedniii rušilcev in treh podmornic. r 30.000 delavcev izprtih. Vsled stavke v tvornici avtomobilov Renault v Vililancourtu pri Parizu je bilo da-nes vsem delaveem odpovedano delo. Zaradi tega je 30.000 delavcev brez-poselnih. r ZRAKOPLOVNA NESREĆA. V TripolLsu je strmoglavilo pri vaji vojaško letalo s tremi motorji. Pilot, opazovakii častnik im spremTjajoči podčastnik so mrtvi, mehanik pa je hudo.ranjen. r NOVA ZASTAVA V JUŽNI AFRIKI. Južnoafriška zbornica je skleniila z 69 proti 48 glasovom odpra-vo angleške zastave. Mesto angleške se uvede južnoafriška zastava. Htt srajce lastnega izdelka prodaja veletrgovina R. Stenosciii, CELIE, po sledečih silno znižanih cenah : molinoDin37-— molino s cefir prsi 40—, močna cefir 47—, bela s svilenimi prsi 48'—, fina kreton z dvema ovratnikoma 86"—. krasnamod-na cefir 100-, Pique57—, francoski Piaue 90--, frak 128- . Kdor priđe z vlakom, dobi nakupu primerno povr-nitev vožnje. — Trgovci engro cene. Oglejte si izložbe. Stran S. »KOVA DOBA« Štev. 57. Pupilarhovapen in javnokoiMsien denarni zavod celjskega mesia Mestna liraniliilca celjska Ustanovljena letu 1864. — Pod trajnim državnim nadzorstvom. V lastni palači f>r»i kolodvoru, Vsihrantlnlčntposlt selzvršufeio nafkolantneie, hitro In točno. Ugodno obresiovanje. Pojasnila In nasveti brezplačno. Vrednost rezervnih zakladov nad «ron 25.OOO.OOO--. Za hranilne vloge jamči mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davcno moojo. i SOVJETI IN CERKEV. V Harkovu so prijela oblastva škofa pravoslavne narodne ukrajinske cerkve zaradi protisovjetske propagande im ga izgnala iz države. Nadškofu Likovske-mu v Kijevu so prepovedafi zapustiti mesto zaradi njegovega revolucijonar-nega delovanja. r KULTURNI BOJ V MEHIKI. Vlada je sklenila sedaj izgnati iz de-žele tuđi vse inozemske protostantov-ske duhovnike. r DRZNA TATVINA. Neka dama se je hotela iz Pariza peljati z brzo-v lak om v Monte Carlo. Pred odhodom vlaka se je mudila v sosednjem oddel-ku pri svoji sestri. Ta trenotek je po-rabil zlikovec in ji ukradel ročno torbico, v kateri je imela dragocenosti in denar v skupni vrednosti enega uiili-jona frankov. Gospa je stvar takoj na-znanila policiji, ki je kmalu potem prijete v Largchei oloveka, ki je na sumu, da je tat. VEZNA TISKARNA V CELJU izvrSuj« rn ttskaraka deki okutno ta p* oncmi ćori Dotična znana oseba, ki je v pondeljek zvečer med */2 7. in 8. uro v kavarni .Evropa' pomotoma zamenjala ženski dežnik, se poziva, da istega tako: vrne v isti kavarni. Prieg zikiU MneljsU ii iz iii tatnljt n (» c m\i in ofeeiici Franjo 3ošt, CELJE, Aleksandrova al. 4 Radi smrti in bolezni odda za dobo 8 do 10 let svojo trgo vino z gumijem tvrdka Z. KRAJNC, Celje, Cankarjeva ul. 7. Istotam se p roda štirisedežni avto znamke »Peugeot«, kateri je prevo?ii 8580 km brez vsakega defekta. Posredovala so izključenl. 2 2 Najceneje in najbolje se kupijo moški in ženski štofi, razHčno moško perilo, beio in rjavo platno, cefiri in gotove 23 razlifne obleke itd. pri ivaii LVIasf naku? Oelje, Kralja Petra c. 85 matmfaHtora in lastna izdeloValnica oble*. fTosip KOS, CeljeTl Ljubljanska cesta 10 Izdeiovalničs vsshoprstnih mošhih. 50 žensbih in otrcšHih čey|jev. 19 Izdeluje vsakovrstne gornje dele. . I Vsa v stroko spadajočo popravila C i po znižani ceni. Postrežba solidna, I mestne klavnlce c Tedenski i klanju in uvozu izkaz od 17. \ '. do 23. V. 1926. I m e Zaklana živina Uvoženo meso v Kg Opomba "Konji Biki Voli Krave Telice Te leta Svinje Ovce Koze Kozlički Govedina Teletina Svinjina Ovce Koze Kozlički Dečman Ferdinand Esih Matija . . . Friedrich Ivan . . Gorenjak Josip . Hohnjec Viktor . Janžek Marija . . Junger Ludvik . Kroflič Alojz . . . Lapornik Ivan . . Leskošek Ivan . . Lopan Jakob . . Permozer Anton . Rebeuschegg Franc Urbančič Adolf . Vofsk Rozalija . . Reicher Ivan Zany Viktor . . . Zavodnik Alojzija Leskošek Jakob . Bernard) Drago . Pilih Ivan .... Lebič Fani . . . Plešivčnik Ana . Robek Ant. . . Berger Franc . . Skoberne Fric . -Trilran AlnJTlla 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 .....1 1 1 1 1 2 3 1 1 Q 1 2 1 e £, 1 3 3 2 1 1 1 6 3 2 1 1 5 i 1 1 1 1 1 1 1 1 1 _ j: 89 73 M 4 slanine mm — 82 07 — — — — — 3 3 2 Mili 1 1 1 I — — 386 159 — — — I I I I I I I I II I I I I I I I I I I I 11 i i 11 i 111 326 152 243 89 I I I I I II I I I I I I I I 1 1 1 1 1 ! 1 l-l 1 1 1 1 2 5 2 _» _ 4 2 2 2 17 1 4 6 2 1 1 '? 1 1 i i i 1 i 1 — 43 184 54 50 32 15 I I I I | I I I I I I I ! I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 1 1 1 1 1 1 II 1 — — — i .1 — — — — 1 i -- — - i i M i 1 — — — — 1 1 — — — Reberšak ..... Žumer Josip . . . — — — — - '| — — — 1 Skupno . . . — 1 24 22 52i 39| — — "i 31 749 388 — — "II SLAŠČIČRRNn KflRL. JVIA^TEL, CELJE, Gosposka ulica 14 priporoea dnevno sveže prvovrstno pecivo. Haroeila tort in vsa v stroko spada|oea naroeila se izvršujejo toeno in najeeneje. Postrežba solidna. InjeniH drogi! Kupim več 1000 komadov brzojavnih drogov, borovih, jelovih in smrekovih, 8 do 12 ni dolgih, od 11 do 15 cm na vrhu debelih. Obvezne ponudbe franko vagon n*laga!nih postaj Dravcgrad, Celje, Maribor, Ljuljana je poslati na naslov DRAGOTINKGRiiŠEC, testnitrgovcc, 3 Gorenje &t. 7, Bečica ob Pa U i. 1 OBČINSKI URAD TRGA ŠMARJE PRI JELŠAH razpisuje popioi \um vođovcđa Večjo množino zidne in stresne opeEe (od porušene stare vojnice bolnice) proda zelo ugodno Josip Kjrhtsch, Celje. V najem dam srednieveliko posestvo k'žeče v Zadobravi blizu kemične to-varnev Celju. Naslov: Rakušček Jakob, Zalog, baraka A, pošta D. M. v Polju. in sicer polaganje cevi v približni dolgosti 190 m brez zemeljskih del. Rok. za ponudbe do 3. junija t. I. Natančnejša pojasnila se dobe v občinski pisarni. Ogiašujle! Diznme za potne liste oskrbuje kakor tuđi vsa potna pojasnila daje Tujsko prometna pisama v Celju, v palači I. hrv. štedionice kjer so na razpolago vsi vozni redi, zemlje-3 vidi in drugi potniški pripomočki. 1 Zaloga pohištva, Celje, B1™j12tr9 FRANJO VEHOVAR tovarna pohištva Ceije, Kersnikova ulica Specijalna delavnica za najfinejSe in umetno pohištvo, kakor tuđi za \sa druga mizarska dela. Postrežba točna in solidna. Cene konkurenčne. f¥AH STRELEC 21s tapetar Celje, Samostanska uf. se priporoča za izdelovanje žimnic, divanov, otoman in drugih tapetniških mobilij, kakor vseh v tapetarsko stroko spadajočih del. Popravila iz- vrSuje točno in po zmerni ceni. Tapetarske potrebščine nazalogi. BELAK & 1MICPET Celje, Prešepnova ulico. štev. 3 ELEKTRIČNE instalacije, telefonske, zvončne in signalne naprave. Radio antene. POPRAVILA transformatorjev, generatorjev, motorjev, raznih apa-ratov i. t. d. VODOVODNE instalacije, naprava moderno- higijeničnih kopalnih sob, klosetov. Toplovodne naprave, centralne kurjave. POPRAVILA centralnih kurjav, kotlov, armatur, sesalk itd. Tuđi vsa druga v to stroko spadajoča popravila se izvrše točno, solidno in z večletno garancijo. Cene konkurenčne. Informacije, proračuni in nacrti vedno na razpolago. Romnoseška induslrijsfia druHa Razlagova 7 V Celju Razlagovi 7 Telefon 67. Ustanovljena 1906. La«tnl kunnotani. Izdeluje vsakovrstne nagrobn« spomenike iz marmorja, granita, sijenita i. t. d., nagrotne plošče in okvirje, garnituri za spalne in jedilne sobe, obsidn« plošče, mozaik in vsa v kam-noseško stroko spadajoča đela. Prodaja tuđi na mesečno obroke. Stalno velika taloga spomenikov od najpriprostej*« do najmodernejše oblike. Za-htevajte nacrte in proračune. F*ocir»vižnioa, v Tr»tooiz-lja,h.. Stev. 57. »NOVA DOBA« Stran 5. CELJSKA POSOJIE.NICA B: Stanje hranilnih ulog nad Din 50,000.000'—. V lastni palači Narodni dom. Sprejema hranllne vloge na hranllne knjižice in tekočl račun ter jlh IzplaCuje točno in nudi za iste najboljSe obrestovanje In največjo varnost. Iz-vršufe vse denarne, kreditne in posojilne posle. Kupuje in prodaja devize In valute. ------ Podružnica v ŠO STAN JU na GLAVNEM TRGU. Stanje glavnice in rezer. Din 4.000.000—. TCBHMH ' __ |Rokavice| vseh vrst £. lutati, (3elje 50-6s o >o — > o M C o 5 1 £ o ~> CL - -a 2 ° o a :=■. o Delaj, nabiraj in hrani! Vopolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LASTNI DOP stavb. in kreditni zadr. z om. zavezo v Gaberjn pri Celja Obrestuje hranilne vl.oge po 6%. Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. H* Pri naložbi zneska po 20 Din se debi p^- nabiralnik na dom. *^P| ~Wi "~WH Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Celja, Prešernova uliea št. 15. N SL i« B ■i < -liČas je denar! Ali ste si že kupili pomladansko obleko? Ako ne, se Vam priporoča manufakturna in modna trgovina Miloš Pšeničnik, Celje kjer dobite pristno angleSko in češko blago za gospode in damske obleke, kakor tuđi velika izbira v svili, krepu, frotirju, delenu itd., flor in svilene nogavice, ro-kavice, srajce, kravate in še mnogo drugih predmetov po znižani ceni in solidni postrežbi! Pozor, trgovci, pleskarji in ziđarji, pozor! Največjo zaiogo zidarskih in pleskarskih čoplčev ter vsega ostalega ščetarskega blaga po konkurenčni ceni in najboljši kvaliteti doma- čega izdelka ima IGNAC ŠIMENC, Sčetar, Celje, Kralja Petra cesta Stev. 8. USTANOVLJENO 1896. USTANOVLJENO 1896. Veliko izbiro vseh vrst knjig dobite po zelo nizki ceni vnovo otvopjeni bnjigapni Flora £ager - Jlectscrtttann CđjC, Frcftrc^3 "lica ^-^ Izvršujejo se tuđi najtočneje in najceneje naročitve knjig, muzikalij itd. Knjige, ki se nahajajo v zalogi, so znatno znižane. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš dobri soprog in skrbni oče, gospod Franjo Stegu trgovec in posestnik T danes dne 22. maja 1926 ob pol 3. uri zjutraj po dolgem trpljenju, previđen s tolažili za umirajoČe, v 47. letu izdihnil svojo dušo. Pogreb dragega pokojnika se vrši v pondeljek, dne 24. maja pop. iz Zagrada na mestno pokopališče. Sv. masa zadušnica se bode brala v sredo zjutraj ob V27. uri v farni cerkvi v Celju. Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitfcv. Celje, dne 22. maja 1926. Razalija Stegu, soproga. Ferdinand, Stanko, Svetoza«*, sinovi. . Zahvala. Za vse dokaze sočutja ob smrti našega ljubljenega, nepozabnega soproga in očeta, gospoda Frania Stegu izrekam vsem prijateljem in znancem, kakor tuđi vsem onim, ki so nepozabnega spremili na zadnji poti, naj-presrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujem prečastiti duhovščini, pevskemu društvu »Oljka* in »Železničarski godbi« v Celju. Celje, dne 25. maja 1926. Rozalija Stegu v imenu sinov. Stran 8 »NOVA DOB At Stev. 57. Gasilska župa Žalska javlja tužno vest, da je po daljši, mučni bo-lezni preminul njen prvi prezaslužni načelnik in častni član, gospod ft. Riharđ Berpu I. podstarosta Jugoslovanske Gasilske Zveze Ljubljana, načelnik prostovolj. gasilnega društva Žalec, odlikovan z redom Sv. Save IV. klase, zlato kolajno za državljanske zasluge itd. Pogreb blagega pokojnika se vrši v sredo, dne 26. t. m. ob 5. uri pop. iz hiše žalosti na pokopališče v Žalcu. Slava njegovemu spominu! Žalec, dne 25. maja 1926. Od neizmerne žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš preljubi soprog, oče, stari oče, stric in tast, gospod Franc Confidenti v soboto. dne 22. maja 1926 ob 10. uri zvečer, previđen s tolažili sv. vere, v 64. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Vse svoje življenje je posvetil izključno le delu in skrbi za svoje drage ter prezgodaj za-pustil nas, ki nam je bil vse na svetu. Naj v miru počiva! Pogreb predragega pokojnika se vrši v torek, dne 25. maja t. 1. ob 4. uri pop. iz hiše žalosti v Zavodni na okoliško pokopališče. Sv. masa zadušnica se bo brala v župni cerkvi sv. Daniela v sredo 26. maja ob 1/28. uri zjutraj. Celje-Zavodna, dne 22. maja 1926. Rodbine: Confidenti, Meglič, dr. Hrašovec, Detiček, Ivec Olga BerCjmannOVa roj. PotOCnik naznanja v svojem in vseh sorodnikov imenu žalostno vest, da je njen ljubljeni soprog, gospod Med. univ. dr. Rihard Bergmann okrožni in železn. zdravnik, zdravnik OUZD in bratovske skladnice, nam. zdravstvenega sveta za Slovenijo, odbornik ZdravniSke komore, podpredsednik Zveze blagajniSkib. zdravnikov, Organizacije železn. zdravnikov, Organizacije okrož. zdravnikov, I. podstarosta Jugoslov. gasilske zveze Ljubljana, načelnik gas. župe Žalske, načelnik prostov. gas. društva Žalec, občinski odbornik trga Žalec, imejitelj reda Sv. Save IV. kl., zlate kolajne za gradjanske zaslnge I. kl., častni član gasilske župe Žalske itd. v ponedeljek, dne 24. maja 1926, ob 7. uri zvečer, po dolgi, težki bolezni v 45. letu starosti preminul. Pogreb predragega rajnkega se vrši v sredo, dne 26. maja ob 5. uri popoldne iz njegovega doma na žalsko pokopališče. Sv. masa zadušnica se bo brala v četrtek, dne 27. maja ob V2 9. uri dopoldne v žalski župni cerkvi. Ž a 1 e c, dne 25. maja 1926. Tiska in izdaja Zvezna tfskarna. — Odgovorni so: za izdajatelja Pa val Zabukosak | za tiskamo Milan Cetina | za redakcijo Vinko V. Gabepo. — Vsi v Celju.