§tv, 19.____V Mariboru 8. majnika 1873.	TeCaj VII.
..........SLOVENSKI......
UtNNDlk.
List ljudstvu v poduk.
Izhaja vsak četrtek.
List velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 pld., za pol leta 1 gld. 60 kr. za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja opravništvu. — lTsta-noviiiki in deležniki tiskovn. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Sporazum o pravem času.
V poročilu seje mariborskega srenjskega zastopa dne 2. maja donaša „Mbg. Ztg." tudi imena gospodov, ktere je srenj s ki odbor izvolil v komite za agitacijo ob času direktnih volitev v državni zbor. Ti izvoljeni gg. so : Dr. Reiser (župan), Badl, žl. Kriechuber, Ferd. baron Rast, Perko, dr. Duhatsch, Fetz, Marko, dr. Schmiedeier, Jan. Girstmayr stareji, Reuter (posl.) in Gutscher, gimu. ravnatelj. Vsi spadajo k ustavaški nemčur-ski stranki. Odkar so razpisane bile volitve v okrajni zastop in je bil prvi razgovor zastran direktnih volitev, prihajajo tudi pridno nemčurski bahači slovenske krvi v mesto, da sopet zastavijo svojo izdajalsko pomoč mestnim hujskalcem, kteri so le zato tako drzni, ker jim nemškutarski duh okoličanov zemljo gnoji in pripravlja.
Slovenski svet nas bo vprašal: Kaj se pa od narodne strani dela za prihodnje volitve? Odgovor: Nič! In kakor stvari stoje, se tudi v prihodnje ničesar, vsaj nič vrlega, izdatnega zgodilo ne bo. „Narod" je v številki od sabote brez imenovanega vira iz „Gospodarja" posnel notico o čudni volitvi velikih posestnikov v marib. okr. zastop, posladkal pa je svojim bralcem britko naznanilo z opombo: „Narodnjaki se uijso pri volitvi udeležili". Iz tega bi vnanji svet utegnil sklepati, da je narodna stranka v Mariboru blizo to, kar je ljubljanska, ki se iz posebnih uzrokov ne udeleži volitev v mestni zastop. — Po naših mislili zdaj ni čas za to, da si oči prikrivamo in svet slepimo, ker slednjič vendar le sami sramoto i in kvar imamo. Gola resnica je, da del al ne, odločne narodne stranke v Mariboru ni, nego so le — in to prav redko nasajeni — posamezni narodnjaki.
G. dr. Radaj se je že dvakrat ob volitvi v okr. zastop krepko poganjal za to, da Slovenci
Posamezne liste prodava knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne sprejemajo. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr., in vsakokrat za kolek SO kr.
večino zadobé. Zgodilo bi se lahko bilo, ko bi le eden ali dva narodna volilca iz mesta na volišču ga bila pogumno podperala, kmetske volilce hujskanja in strakovanja od nemčurske strani branila. Osamljen pa tega ni mogel odvračati, toraj se noče v velikem posestvu več poganjati in nem-čurjem v posmehovanje biti. To je pravi uzrok nehajstva.
Mariborskim narodnjakom menjka največ pravega središča za uspešno delovanje. Imamo sicer kat. politično društvo, katero tudi narodne pravice zagovarja in brani; ali njemu so slovo dali nekteri svetni narodnjaki, ki sploh med de-lalne in bolj gibčne domoljube spadajo, ker društvo tudi katoliške pravice poudarja in brani, kakor vsa enaka društva; drugi, ki le vedno kritikujejo, ne delajo pa nič, niso tudi temu društvu pristopili. — Brez združenih moči se pa ničesar opraviti ne dá, najmanj pa tukaj, kder nasproti stojimo muogobrojni nemškutarski stranki v mestu, ktera ima vsled stoletnega ponemčevanja v š o 1 i in cerkvi toliko več udanega življa na kmetih, kolikor manj je narodna stranka v središču organizirana in delalna, da bi s podukom, s prijazno pripomoČjo in z narodnimi veselicami pridobiti skušala zmočene okoličane za pravično narodno stvar. Razen v Ljutomeru ni tudi po drugod nikjer sledit kake delalnosti pri izključivno na-rodnej stranki; če se v kterej čitalnici kaka veselica napravi, ni to v nijedni razmeri s zahtevami sedanjega časa. Delajo le kat. politična društva, kterih se pa ogibajo oni, ki lioté pred svetom za i „omikane" veljati, kteri se strašansko bojé, blišč liberalnosti v océli svetá zgubiti.
Kaj nam je toraj pri takem stanju storiti, kani se obruoti ? Odgovor: k onej stranki, s ktero so v soglasju vsa naša politiška društva, katera ima taka načela, da se zamorejo duhovniki kakor vsi svétni poštenjaki ž njo združiti, ž njo delati.
To pa je državnopravna stranka*), ki se je po zastopnikih iz Češkega, Poljskega, Kranjskega, Stajarskega, Koroškega itd. lani 8. in 9. oktobra na Dunaju dogovorila in ustanovila ter se množi od dne do dne po vseh deželah. Kakor poveda že nje ime „državnopravna" stranka", ima ona na svojem praporju zapisano besedo: „Pravico braniti", in scer braniti jo vsakemu in na vse strani; braniti torej tudi narodno pravico vsem stiskanim narodom. In ker brani pravico na vse strani, jo hoče brauiti deželam kakor avstrijski državi iu cesarju, kat. cerkvi ravno tako kakor drugovercem, ki uživajo v državi pravico svobodnega obstanka; pravico narodov ravno tako kakor posameznih rodbin.
Državnopravna stranka hoče združiti vse Av-strijance, kterim še pravica kaj velja, in s združeno močjo delati na to, da se uboga Avstrija izkoplje iz nadlog, v ktere njo je zamotal liberalizem brezverskih kričačev, ki posebno od Beu-stove dobe sem zvonec v Avstriji nosijo. Geslo državnopravne stranke je prelepa beseda cesarja Franca I.: „ Justitia fuudameutum regnorum" — „pravica je podlaga državam!" Odkar so politi-karji in državniki to načelo pozabili, propala je moč in veljava Avstrije, navstal je divji razpor ne le med različnimi narodi, nego tudi med so-plemeniki vsacega naroda, ter je obstanek Avstrije v največi nevarnosti.
Kaj ne, dragi rojaki, da bi sreča za nas bila, če zmaga državnopravna stranka? Zmaga njena pomenja za Avstrijo federalizem na kršan-skej podlagi. K temu zamoremo pripomoči tudi mi, če ob prihodnjih volitvah take može volimo, ki so istih misli kakor ta stranka. Kdor ljubi narod slovenski ter mu vsestranske sreče želi, se bo pridružil državnopravni stranki, in to iz prepričanja, da brez krščanstva ui sreče in blagra ne v državi, ne v srenjah, ne v rodbinah.
Glede na vse to izrečemo brez ovinkov, da Slovencem drugih poslancev nikdar nasvetovali ne bomo kakor le takih, ki so i z p r ¿pričanja prijatelji državnopravne stranke v Avstriji. Le taki poslanci poroštvo dajejo, da bodo tudi v narodnih terjatvah stanovitni in odločni, v tem ko je že marsikdo izmed izključljivo narodne stranke tudi v narodnem oziru mevža ali figamož postal. Vsled tega se hočemo štajarski Slovenci krepko držati državnopravne stranke nemških so-deležanov, ki bodo v Gradcu osnovali volilni odbor za Stajarsko, ki nam bo pomagal s tiskovinami v slovenskem jeziku brez vseh posebnih stroškov. Nasvetovani bodo kandidatje, ki tudi v narodnem oziru popolno zaupanje zaslužijo, za ktere toraj narodna stranka lebko dela, če
*) Vsom , posebno pa gg, delajočim pri pol društvih, srčno priporočamo knjižico: „Kleiner pol. Katechismus der österr. R o c h t s p a r t o i", von V. Weiss-Starkenfels. Wien — Sarton. Velja samo 25 kr.	Vred.
hoče. Najkrajši in najboljši sporazum med Slovenci bi toraj bil, da vsi brez razločka pristopijo k državnopravni stranki, in ž njo napadejo s k u p n e g a s o v r a ž n i k a : nemško- liberalne centraliste! Rekosmo.
Gospodarske stvari.
O vinstvu,
ali kako se vino v kleti oskrbuje.
(Spisal Fran j o Jančar.)
Kolikokrat se mora vino dolivati?
Zavreti mošt ali vino se vsakih 8 dni dolije, in sicer skozi 6 do 8 tjednov iu to celo do pilike, ker še vedno vre; potem pa vsakih 14 dni; čep se trdno ne zabije nego rahlo v piliko vpostavi. Tako se vino oskrbuje do drugega pretakanja. Po drugem pretakanji se tudi vino najbolje vsakih 14 dni doliva, razun če bi vetrovno vreme bilo, kajti veter vino zgane in vzdigne. Zadnjič tudi zadostuje, ako se vino vsak mescc eukrat dolije, posebno če je že stareje in je zimski čas. V obče je pravilo: sode vedno polne imeti; uzroki so nam že znani. Novo vino se tedaj vsak 8. dan, potem vsakih 14 dni polni; stareje tudi vsakih 14 dui ali saj vsak mesec enkrat, ali kakor priložnost in potreba nanese iu dopusti.
Tretje pretakanje.
V	tretjič se viuo pretaka meseca avgusta ali septernbia, iu se iavno tako zvišuje kakor drugo pretakanje. Tudi tisti sod, iz kterega smo skozi leto za druge sode polnež jemali, se mora pretočiti, dasi veliko vi ta v njem več ni. Zato se za tretje pretakanje po troje sodov dobro pripravi, ali saj dva soda, če se namesto tretjega soda kad rabi; tako ravnanje neverjetno pospešuje pretakanje in se konča kakor drugo. Tudi o tretjem pretakanju se vsakemu sodu žveplo vžge, predeu se začue vino va nj pretakati.
Kako se vino nad drožmi pretaka ?
V	sodu, v kterega se je o drugem pretakanji vse drožje vlilo, bo zdaj precej vina, ker se je drožje od februarja do avgusta lahko do trdega vsedlo. Tudi to vino se iztoči, in sicer najkrajše tako, kakor se drugo vino pretaka. Medena pipa se z maeličkom v dno zabije, iu ko je škaf podstavljen, se pipa odškrne. Iz začetka kvapijo droži skozi pipo v škaf, ker si vino zgoraj pot
! doli ob dnu do pipe dela, s tem pa droži pred i seboj tišči; to le kratek čas traja, potem pa nag-loma čisto vino priteče iu do zadnjega maslica, ki je na površju droži, skozi pipo v škaf izteče. Ko čisto vino priteče, se mora brž drug škaf pod pipo djati, inače je škoda na vinu, ki bi v droži i teklo. Ako ni veliko droži v škaf prikvapilo, in
je koj vino priteklo, se zamere k nnemn gostemu vinu vliti, ki se je dobilo od prejšnjega pretakanja; tudi ostalo vino je prav unemu priliti, ker se za 3 ali 4 tjedne sopet sčisti. To vino je dobro in močno za domače ljudi, le po drožju ima nekoliko okus.
Zakaj so draži ?
Iz droži se žganje kulia. Ker so pa droži pretrde in jako vsedene,se jim nekaj vode v vsak kotel prilije, predeu se kuhajo, in jih je dobro pomešati. Kdor pa je droži koj po drugem pretakanji kuhal, mu takrat ni treba bilo vode prili-vati, ker so droži bile mehke in še z vinom zmešane; naknhal pa je več in boljšega žganja. Od 5 veder droži se dobi 18 do 22 bokalov prav dobrega žganja, ki se tudi za vraštvo rabi. Skuhane droži se sčasoma svinjam polagajo.
Koliko vina mine v prvem, letu pri 100 vedrih vina?
Vsak sod ima v obče en škaf droži; po takem je že droži 5 veder. Sto veder vina potrebuje 20 sodov s 5 vedri, vsak sod pa ima večidel en škaf droži, torej vsi skupaj en sod ali 5 veder droži, ktere se večkrat ne dado v eu sod spraviti, ker je mošt ali novo vino in 20 bokalov prilite vode v njih. Ko so se namreč sodi o drugem pretakanju drožja oprostili, se je v vsak sod na droži en hokal vode vlil, s tem so se lože soda ločile, zganile in popolneje skozi piliko iztekle. Od tih droži smo sicer 100 bokalov dro-žinega vina dobili, ki pa ni zgol vino, ker je 20 bokalov vode v njih, in je le za domačo rabo. Za to smo se lotili soda, v kterem je prikladno vino za doliv ali poluež. Ako tedaj pomislimo, koliko smo o trikratnem pretakanji, posebno ob drugem in tretjem, potem na polnež doselulob vina porabili, nam nič ne ostane od 5 veder. Po takem se torej 20 veder slobodno računi, ki preminejo skozi eno leto ed tistega časa, ko smo 20 sodov napolnili, in do te dobe, ko smo vino v tretjič pretočili. Odselidob se vendar nikakor toliko vina ne potrebuje, ne o pretakanji] niti ne na doliv; kakih 50 bokalov zadostuje na doliv za ostalo vino.
Zemlja, ktero ljubijo razna sadna drevesa:
Jabelkovo drevo ljubi globoko močno ilovno, nekoliko vlažno, se ve da ne mokro ali močvirno zemljo. Pa tudi v sicer dobri kremenasti zemlji še rodi.
Hruškovo drevo ljubi bolj suho gorkejo zemljo.
Češnje v o drevo stori naj bolj v suhi, nekoliko s peskom pomešani ilovici-gliui.
Češ pije store skoro v vsakej zemlji.
Kostanj ljubi glinasto zemljo.
- („Gosp. List.")
Domače zdravilo.
K u r j a očesa na nogah hitro pa gotovo odpraviti, nasvetuje po lastni skušnji v „Novicah" g. L. Abram naslednje: Vzame se naj strok češnja, kteri se stolče in na kurje oko položi ter s cunjo povije. Češenj mora vsaj 21 ur na kurjem očesu biti, dobro ga je enkrat premeniti. Čez malo dni se koža na prstu začne lupiti brez bolečin in s staro kožo zgine tudi kurje oko. — Pisatelj pravi, da se jih je po tem načinu popolnoma znebil.
Dopisi.
Iz mariborske okolice, 5. maja. („Tages-poštua" nemškutarsko-liberalna baha-rija. — Kaj nemškutarji ob času volitev od slovenskih učiteljev zahtevajo in kako jih plačujejo.) — V „Tagespošti" od 30. aprila, kteri se je že večkrat dokazalo da laže, pravi nekdo iz slovenske Bistrice, da hoče v mariborskem, konjiškem, sloveujegraškem, ma-reuberškem in sloveusko-bistriškem okraju nebodi-gatreba g. Seidl v kmetskih občinah kandidirati, ter se hrusta, da bodo kmetje Seidlua in nikogar drugega volili. Dopisatelj je menda že pozabil, kako tesno je pri zadnji volitvi za deželni zbor že za Seidlna šlo, ki je le za par glasov zmagal in gotovo bi bil propal, ko bi nemčurji in nemškutarji v mariborskem in slovensko - bistriškem okraju nesramno lagali ne bili, češ, da se bo robota in desetina vpeljala, ako Seidl v deželni zbor ne pride. Kdor se te grde laži in očevidne sleparije še spominja, kdor še pozabil ni, da je v Kamnici g. Seidl šolo zaprl, naj bi otroci iz šole v procesiji v cerkvo ne šli, komur je še v spominu, kako surovo so se ob svojem času slo-vensko-bistriški nemškutarji obnašali, ki so Seidlnu v prid poštene Slovence pretepali; kdor vč, da je Seidl vselej med sovražniki Slovencev bil in ni besedice črhnil, naj bi se na deželne stroške Dra vinja poravnala, kdor vse to ve, bo tudi pri volitvi Seidlnu — figo pokazal. Za Seidlna zamore glasovati le nevednež in pa tisti, komur za vero in blagor ljudstva mar ni. Za to menim, da se „Tagespoštni" g. dopisatelj prerano baba, ako celo piše, da ne bo Seidl nasprotnika imel; vse to se bo že še pokazalo, za zdaj nemškutarji le tiho bodite! —
Ker že o volitvah pišem, ne smem zamolčati, da nemškutarji ob času volitev od slovenskih gg. učiteljev zahtevajo, naj bi za nje delali. Tako je dobil v nekem okraju leta 1870 od nemškutar-jev slovenski učitelj volilni oklic in karte za volilne može, naj bi od hiše do hiše letal, škornje trgal in nemškutarskega kandidata R. kmetom za poslanca priporočeval. Nemškutar je popolnoma propal in trud je bil zastonj. Prosil je pozneje tisti g. učitelj, naj se mu nekaj podpore iz okr.
blagajnice podeli, pri kteri je ravno nemškutarski kandidat prvo besedo imel, — obljubljena je bila namreč podpora v resnici revnim in močno starim učiteljem, — ali akoravno je bil učitelj izmed prosilcev naj starši in akoravno so veljavni sreujski možje zagotovili, da je učitelj podpore potreben, ni učitelj krajcarja dobil, samo zato ne, ker za nemškutarskega malomarnega kristjana nihče v tisti srenji ni glasovati hotel, kar služi srenji r naj večo čast; g. učitelju je ostala po volitvi sramota, prazna mošnja in — raztrgani škornji. — Gospodje učitelji bi toraj pametno ravnali, ako bi se ne dali nemškutarskim tičkom ob času volitev uloviti, in gotovo je dobro za nas vse, ki na deželi prebivamo, ako ne poslušamo niti Seidlna niti drugih lažnjivih nemškutarskih prerokov in kričačev, ampak volimo tistega gospoda, kterega nam bo „Slov. Gospodar" nasvetoval, kar je bil že lansko leto neki pameten kmet od Pesnice v tem cenjenem časniku štev. 6. jako dobro povedal.
Iz Celja. (Račun celjske hranilnice in njene vloge.) Zadnja leta se morajo za nas Slovence na Štajarskem še prav srečna imenovati, ker pri vsej draginji za živež potrebnih reči še precej denarja med ljudmi nahajamo, kar spričuje med drugim ravno izdani račun celjske hranilnice 1. 1872. Konec 1. 1871 so vloge znašale 874.053 gld., preteklo leto so pa že narastle do 1,157.947 gld. Celjski mestni zastop je po hranilnici prihranjenih denarjev imel leta 1871 27.728 gld. in konec 1. 1872 je dobiček poskočil na 48.643 gld. — Ker že celjska hranilnica 8 let obstaja, znaša vsakoletni dobiček 6107 gld. Ce pomislimo, da imajo tudi Brežice in od lanskega leta tudi Konjice svojo hranilnico; da se je ustanovila tudi banka „Slovenija" ter je veliko denarja šlo iz celjske hranilnice v Ljubljano, — pri vsem tem so se pa v enem letu vloge pri hranilnici vendar še pomnožile za 283.893 gld., je to veselo znamenje, da naši ljudje zadnja leta niso obožali. — Pisatelj tega ve, da je veliko teh denarjev prišlo iz gornje savinske doline. Ko bi se Gororogranci ali Mozirjani potrudili svojo hranilnico si napraviti, bi gotovo tudi lepega dobička imeli, čeravno bi zvedenega uradnika dobro plačati morali, ker tam advokatov ni, kakor v Celju, ki bi zavodu bili modri ravnatelji; in ker Celjani pri vsakej priliki Slovencem nasprotujejo, bi tudi narodni Zalčani dobro storili, ko bi si lastno hranilnico osnovali, kakor so že pred leti o tem govorili. Narodni kapitalisti bi gotovo rajše pri njih denar na obresti vlagali, kakor pa pri svojih nasprotnikih, posebno če bi se od denarjev, ki se v prvej polovici meseca vložijo, že za drugo polovico obresti računile ter bi se od 100 gold. plačevalo namesto 5°/o> 5'/2 °/o? kakor to storijo mariborska in druge hranilnice. Tedaj narodnjaki na noge, saj hranilnice gotovega dobička donašajo, ako se pošteno ravn&; kdor pa ima um in denar, je v deželi gospodar!
V Ljutomeru, 1. majnika 1873. (Narodnjaki pozor!) Skoro se bodemo sopet poskusiti morali z ljubimi prijatelji — nemškutarji v volilni borbi zastran okrajnega zastopa. Ta borba utegue biti zlo živa, ker se od nasprotne strani napenjajo vse moči, ter si posebno prizadevata dva Rožiča in dva Nemca, da bi Slovence v prihodnjem okrajnem zastopu »koz vrata pahnili.
Očeta: Rožič in Nemec hočeta svojima sinoma sedeže v okrajnem zastopu pripraviti, češ, da sta mlada že dosta godna in da imata dovelj zaslug, da eden izmed njiju postane lahko predsednik, drugi pa podpredsednik okrajnega zastopa. Potem pa lahko noč Slovencem! Mi bi pa vendar radi znali, kake zasluge neki imajo ti Rožiči in Nemci za občni blagor in posebno za nas Slovence ? Pso-vati nas in vse, kar je narodno, in kar še je kat. vero si ohranilo, to umejo ovi hujskalci pod vodstvom starega Rožiča. Zdaj se sopet prilizujejo sladkimi besedami kot rešitelji Slovencev!
Toraj, ljubi sorojaki! pazite, da vas s svojimi sladkimi, a neresničnimi besedami ne ujamejo. Mladi g. Rožič se neki posebno zdaj k bolnikom rad okoli vozi; poprej mu je bilo za to malo mar, in lavno tako utegne biti sopet pozneje. Kako ti ljudje nesramno postopajo in posebno dozdanji okrajni zastop, ker je naroden, psujejo, vidi se iz naslednjega. Kmete liujskajo, da so Slovenci velike okrajne naklade naredili, ker so sklenuli, da se imajo okrajne ceste za denar na-važati. Kako zvito da je to, ve vsak, kdor je v onej seji bil. Ne Slovenci, ampak nemškutarji so se za to najbolj potezovali, da se je ta sklep storil, in prav ti ljudje so nam tačas dokazovali, da imamo zlo nizko okrajno naklado glede na druge okraje! A zdaj drugače govore. Okrajni načelnik, g. Kukovec je v imenu okrajnega odbora predlagal, da se naj okrajne ceste sopet v natori navažajo, toda njegova nije obveljala! — Ravno v istej seji se je tudi živo razpravljalo vprašanje, ali se naj tudi šolnina na okrajno blagajnico, kakor po drugod, prevzame ali ne? Vsi nazoči nasprotni odborniki so terjali, da se naj šolnina iz okrajne blagajnice plačuje. Da se to vendar ni zgodilo, storili so Slovenci, kterim se za to očita, da so klerikalci, sluge duhovnikov i. t. d. —
Ker je vse to in še marsikaj druga gola resnica, bode li kdo mogel misliti ali trditi, da bodo nemškutarji, ako v okrajnem zastopu pre-vago zadobijo, okrajno naklado znižali in z nami Slovenci, s kterimi se nikoli ne zlagajo, ljubeznjivo postopali ? Ali se je že kedaj na svetu dogodilo, da ptujec ali potujčenec z domačinom dobro ravna? Ali so morebiti ti ljudje jako delavni ter bodo vse, kar je le mogoče, za naš blagor storili? Nikdar! — Izmed sto le eden dokaz. V poprejšnjem okr. zastopu, v kterem so nemškutarji imeli večino, so si izvolili izmed sebe od-
sek T udov, ki je imel račune od poprejšnjega okr. urada predložene pregledati iu o tem okrajnemu zastopu poročati. Predsednik tega odseka bil je g. Rožič stareji. Kaj so pa ti možje storili? V treli letib nič, in g. Rožič je za to od okrajnega zastopa nezaupuieo dobil. Še le zdajni predsednik okraj, zastopa, g. K u k o v e c, je te račune dognal, in to v dveh mesecih, odkar je svoje mesto nastopil in tako okraju 2250 gold. prihranil. Kdo je med drugimi napravami ustanovil tukaj tako neprecenjeno koristno okrajno založnico, prvo na Slovenskem, ktere se poslužuje zdaj tako radi nemškutarji kakor Slovenci, kar je tudi prav, ker je za ljudstvo narejena; so morebiti nemškutarji to naredili? Kdo deluje pri založnici od njenega početka pa do zdaj in to brez trohice lastnega dobička ob delavnikih in praznikih, — mar Rožiči ali Nemci? Niso li tvi sopet gosp. Kukovec in drugi vrli narodnjaki, ki ga podpirajo, in kterih imena že tudi ljudstvo pozna, kteri iz zgolj ljubezni do svojega n&roda delajo iu se trudijo? Preverjeni smo, da ga ni pametnega kmeta, kateri bi tem nemškutarskim sleparjem verjel, češ, da narodnjaki samo lastnega dobička iščejo, in da le nemškutarji iz čiste ljubezni Slovencem v prid delati hočejo!?
Tem ljudem nije mar za delo niti ne za blagor slovenskega ljudstva, njim je le mar za gospodstvo nad nami! Slovenski jezik bi radi izpahnili iz okrajne pisaluice, naše slovenske šole, ki se od dnč do dne bolj povzdigujejo, bi nam radi odpravili in nas po tuj čili.
Še eden izgled. V tukajšnji kmetijski podružnici vladajo nemškutarji; vprašajmo pa, kai so v pospeh kmetijstva storili? Ali so nam za poduk v enem ali drugem oddelku kmetijstva skrbeli*), ali so nam kaka kmetijska sredstva ali orodja priskrbeli, ali so kterega kmeta društvu pridobili ? Ne, in zakaj ne ? Ker ne umemo nemškega jezika, in njihovega gospodovalskega obnašanja proti kmetom ne moremo in nočemo trpeti! —
Naše geslo torej je in bodi vselej: Pomagajmo si sami, in Bog nam bo pomogel; nemškutarjem pa ne ver ujmo nič!
V imenu kmečkih slovenskih volilcev: Vatroslav MohoriS.
Od sv. Jerneja pri Ločah. (Žalostne srenj-ske razmere.) — [Konec.] Ravno velikonočni pondeljek se je bilo v neki na novo napravljeni gostilnici kakih 15 potepuhov vsak s svojo —, zbralo, ter so ga pili, da je bilo kaj.
Ko pride eden izmed nas, J. P., ravno isti, kteri jih je bil na tatvini zapazil, proti gostilnici,
*) „Gospodar", ki prinaša tudi poduk v kmetijstvu, ni še prejel ne ene vrstice od kterega uda ljutom. kmet. podružnice, pač pa prinaša mnogo koristnega poduka iz peresa — narodnjaka, g. učitelja Pernišeka. Ravno tako ne vedó Slovenci nič povedati o koristih, ktere bi jim donašalo graško, nemško kmet. društvo. Vredn.
da pije maslic vina, planejo štirje iz vrat, ga zgrabijo in vlečejo nekoliko od hiše, napovedši mu, naj grivengo moli, kajti mora umreti! Trije ga držijo, strti ga pa z drevesom maha, da revež vkup zdruzgne, iu gotovo bi ga bili ubili, ko bi ga ne bile omenjene ženske potepuhov obranile, da se je zmuznil iu k bližnjemu sosedu ušel. Iz hiše pa nikdo ni smel iti v brau, kajti so liudobui tovariši pri vratih stali, da nikdo vuu ni mogel. — Bomo li kmetje roke križem držali, ako se nam krivica godi ? Stopimo tedaj na noge, in vložimo peticijo do vlade, ter prosimo poslancev deželnem in državnem zboru, naj gledajo na to, da se postava zoper tatove in potepuhe poostri in natanko zvišuje. Ako pa to ne bo, si jo bomo morali sami narediti iu zapoved, ki pravi: „Ne ubijaj" — ravno tako prestopati, kakor ovi prestopajo zapoved, ki veli: „Ne kradi!"
F. B. obč. predstojnik.
Iz Radoslavec pri mali Nedelji. (Nove volitve v okraj, zastop.) Čas triletne dobe o-kraj. zastopov je potekel in nove volitve bodo v kratkem raspisane. V našem okraju bila je že v dveh volilnih dobah naša narodna stranka v okraj, zastopu v ogromni večini, in tedaj prav za prav v svojem domačem hramu lastni gospodar. Res je, da nam naprava okrajnih zastopov nič ni priljubljena stvar, kajti ima okr. zastop edino le dolžnosti, pri tem pa jako tesen iu ozek delokrog. Toda ker enkrat zastopi obstojijo, in ker so v nekterih posebno narodnih rečeh jako važen faktor, treba, da se zá-nj tudi potezamo, da se volilci kolikor mogoče o tem podučijo. Tudi naši nemškutarji se letos posebno organizirajo, ter skušajo pred vsem černiti narodni okraj, zastop, in g. načelnika, za kar jim nobena še tako lažljiva stvar preslaba ni. Tako so n. pr. letos še celó dačni c. kr. uradniki večkrat s prstom na g. načelnika kazali, češ, da je on kriv velikih okr. davkov! Mi sicer priznavamo, daje plačano na-važanje okraj, cest I. in II. razreda okraj, doklade jako povzdignilo; ali tega niso storili narodnjaki, ampak ljutomerski nemškutarji, kteri so svojimi tožbami od Poncija do Pilata pometali, češ, da narodni okraj, zastop za ceste nič ne stori, in ga tako prisilili, to neprijetno breme na svoje rame prevzeti.
Tudi v zadnji seji okraj, zastopa se je lehko vsak prepričal, kako so ti kričači v nebo povzdigovali navažanje proda, ter celó zahtevali, da se od Mure, tedaj 2 uri dalječ, na breg Kamenščak, ki je ves s kamnom obložen, prod ali kamen dovaža, v tem ko so skoro vse občine prosile, da to delo sopet v naturi prevzamejo.
Kot dozdanji okrajni zastopnik še nisem pri ljutomerskih nemškutarjih v okraj, zastopu niti trohice opazil, kar bi služilo naši okolici v prid; pač pa imamo mnogo nasprotnih skušenj! Kakor je slišati, se posebno zlasti pri županih za g. o-kraj. glavarja agitira, čeč, da naj on bo v prihod-
nje okraj, načelnik, za kar se bo menda g. okraj, i glavar že zarad drugega obilnega dela lepo zahvalil. Od druge strani pa gosp. glavar ni za to sposoben, ker ni ne v besedi ne v pismu našega slov. jezika zmožen, in sploh kot uradnik nasprotnik naše narodnosti. Da bi pa nasprotnikom bolj bil pri srcu naš kmečki blagostau nego skušenemu rodoljubu, bi res misliti bilo preneumno.
Obračam se torej na vse spoštovane gg. vo-lilce s srčnim upanjem, da bodo kakor vselej tudi letos kot siva skala stali na narodni strani, ter s tem nemškutarjem dokazali, da ne maramo zA nje, d& spoštujemo svojo slovensko narodnost in ljubimo svoj dragi slovenski dom. Tukaj je naša zemlja, na kteroj so naši praočetje svojo krv in življenje pred več stoletji pod krutim Turčinom in divjim Arpadom žrtovali, iu si tako s krvavimi glavami branili svoj milenl slovenski kraj. Branimo ga ravno tako tudi mi, srečna prihodnost je gotovo naša!	A. Božič.
Za poduk in kratek čas.
Vesoljna razstava ua Dunaju.
Z največjo sijajuostjo se je v četrtek, 1. t. m., razstava pričela. Ogromua množica ljudi čakala je od ranega jutra do poldne, ko so cesar imeli priti, na razstavinem mestu (v „praterju" *) proti južno-vzhodni strani duuaj. mesta), ter se ni splašila, ko je proti 10. uri med hudim viharjem dežiti in snega mesti začelo. Ob 9. uri začeli so spuščati v razstaviue prostorije povabljene goste in ogledalce, kterim je mogoče bilo za 25 gld. vstopnico si kupiti. 8 vojaških band je po vrsti igralo, ko so neštevilni gostje prihajali.
Proti 12. uri se radostno zmezi neštevilna množica, slava — klici se razlegajo od dalnje lepe ulice vedno bližje in bližje po dolgih, tesno natlačenih vrstah in kupih radovednega občinstva — pripeljala sta se sijajnim spremstvom cesar in cesarica, ki odstopita pri prekrasnem, čudno lepo nakinčanem cesarskem paviljonu ali šotorju. Odtod se poda visoka gospoda v „rotuudo", poglavitno poslopje sredi razstavinih prostorij in cesarjev brat, Kari Ljudevit, kot protektor razstave, nagovori cesarja poudarjajč, da so prvi in pravi začetnik razstavi svetli cesar sami, ter jim pokloni prekrasno knjigo, katera popisuje razstavino zgodovino in razstavljene stvari. Cesar izrečejo, da s tem razstava prične, gromenje topov, godba in petje vladarjevim besedam odzdravi.
Med visokimi gosti so bili že pri začetku na-zoči: kraljevič pruski z svojo gospo in najstarejšim sinom, angleški in danski princ, belgijski grof iz Flandrije, ki utegne kraljevi naslednik biti, mnogo druge visoke gospode iz vseh krajev sveta. Pozueje pridejo na Dunaj: nemški, ruski, turški cesar , p e r s i j a n s k i, i t a 1 i-
janski, bavarski kralj in menda vsi evropski velikaši. — Udeležil se je res — rekli bi — ves svet te razstave, ki se po pravici imenuje vesoljna razstava, kajti postavlja ua ogled, kar vesoljni svet najlepšega, najboljšega iu po različnosti omike najumetnejega ima. Počenši od kmetijstva najdeš tu izdelke vseh obrtnijskih vrst, kakor tudi plodov umetnije in znanosti vseh narodov sveta.
Vse je lepo, krasno ter bo gotovo na v nanj i svet prav dober utis napravilo, česar je vsak Av strijan vesel. A vendar bode mnogo vrlih Av-strijanov s težkim srcem se sprehajalo po razstavinih prostorijali! Kamor koli namreč oko pogleda, povsod zadene na — dvalizem v Avstriji! Tu je brez konca in kraja avstrijskih oddelkov, se vidijo posebni prostori za O g e r s k o , nikjer pa ne vidiš posebnega oddelka za češko kraljestvo, ali za hrvatsko-slavonsko-dalmatin-s k o trojedno kraljevino. Kakor politična ustava v Avstriji teh kraljevin in dežel p osebe ne pozna, tako gospodujeta tudi v razstavi Nemec in Magjar. To je, kar bode marsikoga peklo, ker niso te dežele, posebno pa češka, v vsakem oziru odlična dežela, tako zastopane kakor bi bile, ko bi Avstrija od znotraj že uredjena bila, alj ko bi vsaj razstaviu komisijon bil dovolil, da ima tudi češko kraljestvo , kakor so Cehi želeli , poseben prostor. Tako bi se v razstavi vidila bila prava podoba Avstrije kot vkupne države raznih kraljestev, dežel in narodv, ki so svojim umom iu svojimi rokami in prineski pripomogli, da se je velikansko delo dognalo.
Vprašajmo slednjič, kolike koristi da bode za Avstrijo dunajska razstava. Za avstrijska vina in druge pridelke utegnejo se nova pota odpreti v vnenji svet, ki ima zdaj priliko spoznati izvrstne lastnosti premnogih avstrijskih pridelkov. Enim, posebno mestjanom, bode užitek sicer na ceni po skočil, pridobili pa bodo nekaj producenti, največ pa podvzetniki, ki preskrblujejo Dunaj s živežem, kteri se od vseh krajev tje vozi. Polovili bomo morebiti polovico silnih stroškov za razstavo (kacih 17 milijonov), ki zadevajo le nas, ker niso Mag-jari nič hoteli za to dovoliti. — Ker pa v Avstriji najbolj kmetijstvo prevaguje, kteremu bi pred vsem drugim treba bilo olajšave pri davkih, primernega poduka iu več delalnih moči, ktere mu vojaška postava siluo krči, bode prava korist razstave za Avstrijo prav majhna. Kmetijstvu se bo z razstavo godilo kakor se nam štajarskim Slovencem godi, ki le bolj drobtine poberamo, dober kos kruha se nam pa nikdar ne odreže, da bi se nasitili. Kmetijsko društvo v Gradcu je nemško, podružnice po mestih in trgih so nemške, sadjo-in vinorejska šola v Mariboru je nemška; za potne učitelje, ki bi naše ljudstvo podučevali v kmetijstvu, se volijo trdi Nemci. Vse je nemško, le za Nemce; šola pa vse predraga, Slovencem tujka. Od vseh teh naprav, za ktere mora tudi
slov. ljudstvo plačevati, nema skoro nobene koristi; zdaj pa pojdi v Rim, če imaš ob čim!
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Nič kaj posebno novega. Največ truša delajo ustavaki s pripravami za dir. volitve. — Osupnilo nas je najbolj, kar je min. An-drassy v avstr. delegaciji 28. apr. govoril. Rekel je: „Mi (t. j. avstrijska vlada) priznavamo vsakemu narodu, torej tudi španjskemu, pravico, da si svobodno izvoli vlad bo (Regierungsform) kakoršno hoče!" — Ogerski list „Katolik" po-jasnuje drzno besedo prvega ministra Nj. Veličanstva s tem, kar se je 14. apr. 1. 1849 v Debrec-zinu godilo, ko je uporni zbor pod Košutom oger-sko krono — habsburški dinastiji za vse čase odrekel! Po nauku prvega ministra avstrijskega
—	pravi „Katolik" — bi se toraj cesar morali pokorno udati, ako bi se dunajskemu ali ogerskemu drž. zboru poljubilo ponoviti sklepe od 1. 1849!
—	Zares, dalječ smo prišli! Se bolj žalostno je pa, da je delegacija 3. t. m. istemu ministru An-drassy-ju zaupanje izrekla ter brez vse razprave proračun njegovemu ministerstvu z „dispozicions-fondom" dovolila! —
V	Čer novicah v Bukovini je bil 27. apr. shod federalistov, ki so enoglasno pristopili programu avstr. državnopravne stranke.
Nasproti so pa Mlado-čehi, kteriin so „Nar. Listi" liberalno glasilo, temu, skoz in skoz poštenemu programu — fige pokazali, česar se usta-vaške novine silno veselč. Vedno smo ponavljali, da je češki in — slovenski liberalizem le nem-čurskim ustavakom voda na mlin. Sreča pa, da niti češki, še manj pa slovenski narod ni liberalen po novem kopitu.
V	Gorici lepo napreduje konservativna slovenska stranka proti liberalni. V ta namen se je osnovalo politično društvo, ki bode 15. t. m. prvi občni zbor imelo. Duša vsemu je vrli g. dr. Tonkli, kterernu kakor tudi mlademu društvu želimo najboljšega uspeha. — Kakor poroča „Glas" je konservativna stranka tudi v 2. in 3. skupini mestnih volitev sijajno zmagala. — Živili bratje goriški! —
Galicija. Kolikor da ima novi minister dr. Ziemialkovski zaupanja pri svojih rojakih, vidi se iz tega, da ga mestni zastop v Levovu ni hotel sprejeti med častne meščane, kakor se je predlagalo. Minister sam je precej hladne krvi, ter je nedavno, ko se je v domovini mudil, svojim prijateljem skušal dopovedati, da je najbolj zato za ministra imenovan, da se Poljakom ne bi godilo kot Čehom pod krvavo šibo generala Kol-lerja. Dvomimo, da bi Z. to odvračati mogel. Začetek strahovanja je že storjen. Ko je namreč dr. Smolka te dni volilce sklical ter jim svoje delovanje razlagal, je komisar mahoma govornika
ustavil in shod razpustil, ker je dr. Smolka hotel govoriti o direktnih volitvah in o novem ministru.
Razne stvari.
(Udom kat. tiskovnega društva) priporočamo živo, da se, kolikor mogoče, občnega zbora v tvorek 13. dne t. m. ob 10. uri predpoldne udeležijo, doma pa program v 18. štev. „Gospd." razglašen do dobrega premislijo.
(Zarad doplačanja), ktero tirja opravilni svet banke „Slovenije", bodi v boljše razumljenje tukaj povedano, da se samó doplačilo na med-časne liste, ako ti niso čeloma vplačani (po 68, pozneje po 80 gld.), nikakor pa ne 200 gld., kolikor znaša imenska vrednost, tirja, in da le oni medčasni listi zapadejo banki v dobiček, na ktere se do konca meseca junija t. 1. to, kar še manjka do 68, oziroma 80 gld., ne bi doplačalo. — Pri tej priliki opominjamo gg. delničarje še enkrat, da pošljejo v Ljubljano svoje delnice — brez kuponov — in dobé o pravem času izkaznice, brez kterih nihčer 29. t. m. voliti ne sme. Kdor sam v Ljubljano k volitvi ne more, naj pooblasti (zadej na izkaznici) lastnoročnim podpisom urednika „Gospodarjevega" in mu pošlje izkaznico, če mu drago, in nja glas se bo najboljše porabi!.
(Za okrajni zastop ptujski) se nasvetujejo iz skupine velikega posestva naslednji gospodje: Druževič Nace iz spodnj. Velovlaka, Pihlar Jož. iz Pacinja, Vojsk Jan. iz Kaniže, Meško Jak. župnik, Raič B. župnik, Kaiser Mart. v Ptuju, Rajšp Ferdo v Ptuju, Jurca Andr. v Ptuju, Svoboda Ant. v Ptuju, dr. Polj Jak. v Ptuju.
(Duhovske spremembe v lavantinski Škofiji.) Č. g. Matija Strnad je postal župnik na Ljubnem; č. g. Brelih nastopi službo kot učitelj verozakona na realki v Mariboru.
(Zakrament sv. firme) se bode meseca julija t. 1. v Vide ms k i dekaniji delil, in sicer: 2. julija v Sevnici; 3. v Koprivnici; 4. v Reichenbergu ; 5. v Artičah; 6. v Brežicah; 7. v Dobovi; 8. na Bizelskein; 9. v Pišecih in 10. v Vidmu.
Naslednje pismo
je velika večina (razen štirih) uradnikov banke „Slovenije" 4. dan t. m. izročila podpredsedniku bankinemu, blagor, gosp. dr. Costi:
Preblagorodni gospod podpredsednik!
Sirov napad VaŠe osebe v 100. listu „SI. Nar." zarad banke „Slovenije" daje podpisanim povod k temu pismu. Kdor je imel priložnost, kakor mi, opazovati delovanje bankinega ravnateljstva, mora nepristransko priznati, da ste bili izmed vsih Vi, kateremu je za blagor banke in njenih delničar-I jev največ mar.
Da Vam ni bilo pri tem za V a Še lastne interese, pokazali ste s tem, da ste se odrekli remune-raciji, ki Yam gre kot podpredsedniku, in se odrekli tudi vsaki plači za seje.
Da se je banka ohranila in da napreduje, je le sad Vašega truda in prizadevanja. Poznamo tudi na stotine delničarjev, kateri so zaupali banki denarje le zavoljo Vas.
Blagovolite tedaj na znanje vzeti nase pr i-znanjein našo naj o dkrit o sr čn ej Šo zahvalo za Vas trud in Vaše nesebično delovanje, in bodite prepričani, da se s tem našim priznanjem strinja večina delničarjev naše banke.
Zagotavljamo Vas, da nam bode tudi v prihodnje sveta dolžnost, pospeševati blagor banke in podpirati Vas pri težkem Vašem delovanji s tem, da bodemo strogo spolnovali svoje dolžnosti.
Napadi Vaših protivnikov pa bodo zginili brez nasledkov kakor mjilna pena.
Zagotovljaje Vas, preblagorodni gospod Podpredsednik svoje popolne udanosti smo
z najvišim. spoštovanjem
V Ljubljani dne 4. maja 1873. Sialic, Kadilnik, Levak, Virk, Segala, Bradaška, Trdina, Lorenc, Šumenjak, Neugebauer, Ravnikar, Jereb, Stekar, Czermak, Pliker, Kuhar, Močnik, Hanuš, Božič, Apč.
Poslano.
Za slovó č. g. Jož. Simoniču.
Iz Šalovee, 27. apri a 1873. Uresničilo se je toraj občno govorjenje, nam celó neverjetno, da č. g. župnika zgubimo; — česar smo se bali, seje zgodilo — naš dosedanji 6. g. župnik Jožef Simonič so se od nas podali. Celih 17 let so z nami žalost in veselje delili, nam kot ne-vtrudljivi dušni pastir na strani stali; — sedaj so se k sv. Jurju preselili. Čestitamo sicer vrlim Jurjevčanom, ker so dobili gospoda milega in dobrega, a žalostni izrekamo ter širokemu svetu javimo, da je zguba za nas prav britka. Zgubili smo pastirja nevtrujenega, očeta milega, za blagor naš in cele domovine vnetega. — Tvoje edine želje, ti brezversko omikana liberalna stranka, so tedaj spolnjene. S svojim lažnjivim besedovanjem in skrivnim ravnanjem zoper hvalevredno naredbe preč. g. župnika, ktere so ti bile trn v peti, si dosegla fo, da nas ložej in rajše zapustijo ter si v drugem kraji mirú in zdravja za stare dni iščejo, a bodi si svesta, da te sedaj poznamo, in če se je tudi do sedaj tvojemu hvalisanju in vedenju marsikteri uklanjal, bomo mi zanaprej bolj previdni! —
Vi pa preblagi, nam nepozabljivi odhajajoči gospod! bodite prepričani , da Vas hvaležnosti vneta srca tudi črez hribo in doline na Vaš novi delokrog spremljajo in za Vas goré; — za zdaj ino vselej pa Vam bodi za ves Vaš trud iz vsega srsa izrečena: Stoterna hvala! Jož. Krejnc, župan; Mih. Puklavec, svetovalec; Jož. Medi, svetovalec; And. Trstenjak, odbornik; Jak. Korošec, odbornik.
Č. g. Jož. Vrbnjaku za slovo.
Častiti gospod! Celih 15 let in 3 mesece bili ste nam pravi dušni pastir; pri Vašem odhodu od nas Vam želimo v imenu vse vlikonedeljske fare prisrčno hvalo javno izreči. — Bili ste nam zares dober in skrben pastir, kte-remu nič pretežavno bilo ni, kadar je kdo duhovske pomoči želel. Srčna hvala za vse lepe nauke in svarila, s kterimi ste staro in mlado k dobremu napeljevali, od hudega odvračali. Ginjenega srca se še posebno spominjamo ter se Vam prisrčno zahvalujemo za veliko ljubezen in potrpljivost, s ktero ste tako lepo skrbeli za pokojnega č. g. dekana, Pet. D a j n k a , ki so pri svojih revah in nadlogah v Vas, č. gospod, več let preljubega prijatelja in varuha imeli. Dasi Vas Božja previdnost na drugo mesto za župnika kliče, ostanemo vendar v duhu združeni, Vam, častiti gospod, vedno udani in hvaležni. Upamo, da nam ohranite tudi Vi svojo ljubezen ter se nas pri sv. altarju spominjate. — Bog Vas živi in ohrani mnogo let!
V imenu hvaležnih faranov: Greg. Sošterič, obč. predst. v Trgovišču; Ferdo Go-ričan, posest., Jož. Petek, posestn., Tom. Bratuša obč. predst. pri Veliki nedelji; Pet. Hržič, posest, Fr. Poplatnik, obč. odborn. pri Veliki nedelji.
Tržna cena pretekli teden	V Mariboru		V Ptuju		V Celju		V Varaž-dinu	
	d.	k.	fl.	k.	fl.	k.	A_	k.
Pšenice vagan ....	6	"70	6"	30	6	50	—	—
Rži „ ....	4	10	3	80	4	40	3	80
Ječmena „ ....	—	—	3	30	4	—	3	—
Ovsa „ ....	2	10	2	15	2	40	—	—
Turšice (koruze) vagan .	4	10	3	90	4	—	3	90
Ajde „ .	3	60	3	10	4	20	3	80
Prosa „	—	—	3	30	4	—	—	—
Krompirja „	1	40	1	30	2	—	1	50
Sena.....cent .	1	50	2	10	1	20	1	40
Slame (v šopkih) „	1	40	1	80	—	80	1	40
„ za steljo „	—	90	1	10	—	60	—	—
Govedine funt ....	—	30	—	32	—	32	—	24
Teletine „ ....	—	29	—	30	—	28	—	24
Svinj etine „ ....	—	32	—	32	—	40	—	28
Slanine „ ....	—	35	—	34	—	36	—	36
I.oterijne številke:
V Graden 3. maja 1873: 4 54 21 19 18.
Prihodnjo srečkanje: 17. maja.
Naznanilo.
S tem naznanjam, da od 1. aprila 1873 po-čenši v fotografični delalnici sopet sam delam, in da si bodem prizadeval, p. n. občinstvu v vsakem oziru zadovoljevati.
. I	AiM rt/i,
3—3	fotograf.
Stanuje v lastnej hiši Schillerstrasse Nr. 147