Tečaj IV.
V GORICI, V petek 23. aprila 1875.
List izhaja vsak petek
in velja 8 poštnino vred in v Goriei domu poslan : za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 sold., za četrt leta 80 sold.— Za ud« nar. - polit, društva „GORICA“ je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. v tiskarni.
Kulturkampf ali nemika divjost.
A. Bismark je na svetu velik mož, tega mu ne more nihče tajiti. Njegovo politično delovanje bo prihodnjim dramatikom bogat vir izbranega gradiva in njegova o-seba jako sposoben junak za najginljivišo tragoedijo. Visoka je misel, kteri žrtuje svoje moči : načelom, ktera naprednjaški devetnajsti vek za svoja razglaša, skuša dati življenje in obstanek. Postal je bori-telj za tiste teorije, ki nameravajo dosedanjo podlago človeškega življenja popolnoma premeniti. Do sedaj je veljalo, da um in voljo naj človek podvrže božjim zakonom, ki so večni in vse obsegajoči. V Bismarkovi politiki božji zakon nima prostora; na njegovo mesto je stopila državna postava, ki se premenjuje od danes do jutre po številu verčkov, ktere postž^vodajalci pred sejo izpraznijo. Državna postava določuje mišljenje in hotenje državljanov,, ona se štuli za izvirek in merilo prava in pravice.
Ko je Bismark prišel na državno krmilo, je zagledal v Nemčiji katoliško cerkev, ki uči, da ima pravico živeti od samega Boga. Ta beseda ga je razsrdila, kakor da bi ga kača pičila. Tega nikakor ne more trpeti, da kdo pravi : „imam pravico živeti od drugod in ne od tebe“. Ker se cerkev ni dala premotiti in ni hitela Bi-smarka spoznati za papeža, začel jo je preganjati. Dokler so veljale še prejšnje postave jej ni mogel do živega ; zato je pa odpravil tiste postave, ki so cerkev branile,
LISTEK.
Rezijansko narečje.
Kdor mene pozna, vé tudi, da me je filologija vselej zanimala ; tudi še zdaj, ko sem uže kdaj mladosti slovo dal, me mika, kedar v tej zadevi kaj novega slišim ali berem. Zato me je razveselilo, ko ste mi dve knjižici v roke prišli, ravno kar v Varšavi na Poljskem (E. Wende & C.) na svetlo dani. Naslov prvi je : Opit fonetiki Rezijanskih govorov J. Baudouina de Cour-tenay, in drugi : Rezijanskij katihisis, kak pri-loienie k „opitu fonetiki Rezijanskih govoroe“, s primječanijami i slovarem izdal J. Baudouin de Courteuag. Zanimali ste me koj ti dve knjižici prvič zato, ker sem tudi jaz uže pred leti kaj malega o Rezijanih spisal, glej Arhiv za povje-stnicu jugoslavensku, knjiga III, str. 306—309, pa Cvetnik, berilo za slov. mladino medil A. Janežič, drugi del, Celovec 1867. str. 66. n. 59. Rezija in Rezijani, itd.); in vdrugič je uže reč sama na sebi taka, da zbuja mojo pozornost.
Rezijani so nam tako blizo, in vendar tako malo o njih vemo, posebno nam je njih narečje malo znano, da ne rečem, popolnoma neznano.
in je izdal druge, ki zahtevajo od nje take reči, v ktere ne more privoliti, ako hoče ostati zvesta Kristusova cerkev. Tako n. p. hoče, da duhovnov naj ne učijo in pošiljajo škofje, ampak on, kakor da bi v cerkvi imel kako oblast, dasiravno še katoličan ni. Odvzel je domovinsko pravico vsem tistim Nemcem, ki so bili vpisani v Jezusovo družbo, dasiravno postava razločno pravi, da domovinska pravica se nikomur ne sme odvzeti, ako ga ni sodnija krivega spoznala kakega pregreška.
Zaprl je v ječe samo v eni škofiji čez 90 duhovnov, ker niso ljoteli sprejeti dekretov iz njegovih rok ; ; drugih veliko zapodil je čez nemško mejo, ker so bili svojim škofom zvesti. Škofom je dal pograbiti vse blago, kei1 * * * 5 so rekli, fla hočejo rajši biti pokorni Bogu, ko ljuderii; ko ni bilo kaj več grabiti, jih je v ječd zaprl in dva njih celo odstavil, akoravno nfrna pravice.
Mislil je, da s temi sredstvi se bo dala katoliška cerkev ombčiti, pa nič ni dosegel. Škofje radi zgubijjo svoje blago in veseli gredo v ječo, duhivstvo jih časti in jim je pokorno, ljudstvo dela po izgledu svojih duhovnov, in celo protestantje pravijo, da Bismarkovo rovanje je krivično. Vendar oslepljeni mož ne vidi resnice, za pravico je njegovo srce postalo neobčutljivo. Kakor besen se jezi in zmišljuje dan na dan nova sredstva, da bi katoličane vpo-gnil. Zdaj je zaprl škofom in duhovnikom vse dohodke, ktere jim je bila država vsled raznih pogodeb dolžna plačevati. Nad tem
Večkrat sem dobro pazil in poslušal, ko so Rezijani med seboj se pogovarjali, in vendar sem malo kje kako besedo umel, vse to zavoljo tolikanj temnih ali gluhih glasnikov, kakor je Baudouin imenuje. Ta učenjak nam je tedaj, kakor vsem, kterim je za to stvar kaj mar, gotovo ustregel, da je skoraj en celi mesec med Rezijani bival, in si tvarine nabiral, za te dve knjižici, iz kterik moremo kaj več o njih jeziku zvedeti.
Predislovje k prvi knjigi se začenja tako le * *) :	Vo vremja moih dialektologičeskih
ekskursij Ijetom i osen ju 1872 i vesnoju i Ijetom 1873 g. ja izučil očen podrobno desjat grupp zapadno-južno-slovjanskih (slovinskih i serbo-horvatskih) govorov, a imenno : Bohinsko-Posavskuju, v verhnej Krajnje, Vipavskuju v srednej Krajnje i Gorickom grafstvje, CirMjan-skuju, Njemecko-Rutskuju, Tolminski!ju i Berdo-Salkano - Pervačinskuju v Gorickom grafstvje, Kannlo-Dorn bergo-Berdo-Star ogor skaju v Gori c-kom grafstvje, i v Čidadskom ujezdje (distretto di Cividale) Videmskoj provincii (provincia di
*) Mislim, da bo marsikomu ustreženo, da iste njegove besede tu sem postavim, ki so v več ozirih dokaj zanimive, iz cirilice prepisane.
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo opravoiitva v nunskih ulicah v tiskarno Karol Mai» ling-ovo. Vse po&iljatve naj se fraukujejo. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila s« sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 sold., če trikrat, 15 soldov.
ministrom ni na sveta nikjer sodnika, in škofje ne morejo tožiti, da bi se jim pravica povrnila. Po celej Evropi strmijo nad vestjo tega moža, ali on ne more mirovati. Drugo mu ne gre po glavi, ko kedaj bo cerkve konec. Da bi to dosegel, mu ni noben pomoček preslab. Zdaj je začel siliti, da naj se temeljne državne postave spremenijo samo zato, da bo imel več moči proti cerkvi. Državni nemški zbor mu je v vseh rečeh pokoren, tudi v tej ga ne zapusti ; ali koliko bo s tem pomagano nar predku, svobodi in omiki, bo zgodovina učila.	____
I>Opisi.
V Gorici, 22. aprila. — (Č. g. Vekoslav Boroša. Deželni zbor. — Mestne novdee.) Pretečen torek imel sem priliko govoriti s preč. gosp. Mons. Vekoslavom Boroša-o, ki je vrnivši se iz Rima, kjer se je vdeležil mednarodne deputacije pri sv. Očetu, obiskal naše mesto. Imel je poseben namen. Kot duhoven zagrebške nadškofije bil je nekaj časa profesor na tamošnji realki, njegovo blago srce pa je hrepenelo svojim sobratom v Bosniji koristiti za dušni in telesni blagor. Iz tega namena je tudi obhodil Bosno, večji del naše Avstrije, bil je tudi na Nemškem, deloma da vidi, kako so raznoteri zavodi osnovani, deloma, da pridobi prijateljev in podpore za svojo blago misel. Iz tega namena prišel je tudi v Gorico. Tudi Goriške nadškofije Slovenci naj bi svojim sobratom v Bosniji po okoljščinah pomagali. In
Udine) Italjanskago korolevstva Sv. Petrovskuju v Sv. Petrovskom ujezdje (distretto di S. Pietro degli Schiavi), Tero-Platišče - MažaroljsJmju v ujezdah Čidadskom, Tarčentskom i Džemonskom (distretti di Cividale, di Tarcento e di Gemono)
i, nakonec, Rezjansknju v Mužackom ujezdje (distretto di Moggio) tojže Videmskoj provincii Italijanskago korolevstva. Sverh toga ta omako-
mitsja ješče s njekotorimi govorami, pidnadleža-
Ščimi k drugim gruppam.
Izmed 16 (reci šestnajst) manjših in večih del, ki je ta isti pisatelj Baudouin do zdaj na svetlo dal, večidel v ruskem jeziku pisanih, ste ti dve knjigi poslednji, pa tudi za nas Slovence, Krajnce in Primorjane, naj znamenitiši. In gotovo imamo od istega pisatelja pričakovati še družili spisov, v kterih bode govoril o vseh tu zgorej imenovanih podnarečjili, kakor je on loči in imenuje: 1. oBobinsko-posavskem, 2.Vipavskem, 3. Cirkljanskem, 4. Nemško-rutskem,
5. Tolminskem 6. Berdo-Salkano-Pervačinskem 7. Kanalo-Dornbergo-Berdo-Staragorskem, 8. Svc-topeterskem, in 9. Tero-Platišče-Mažaroljskem.
Vem, da nektera gospoda med nami leta 1873 ni marala veliko za g. Baudouina de Cour-teuay. ker se je neki ta ruski filolog v naših
to je zadosti tehten uzrok, da se s to mislgo nekoliko bolj seznanimo. Za danes ne bom ob-širno o tem pisal, le toliko rečem, da, ako tudi naši Slovenci v to svrho kaj storijo, delajo za tasiiijenje katoliške vere, za pravo omiko (kulturo), za slovanski narod, delajo v prid cele Avstrije. Ako podpiramo misijonarje v Ameriki, Afriki in Aziji, ki dobivajo pomoč od vseh dingih krajev, zakaj bi pred vsem ne podpirali misijonaijev, ki delajo za naše sobrate, ki pa od drugod malo ali nič podpore ne dobivajo. Upam, da mi bo mogoče več o tem že v prihodnjem listu pisati.
Deželni zbor je imel v sredo o 5. uri svojo drugo sejo sé sledečim dnevnim redom : 1. Poročilo odborovo o volitvi g. dr. Jakopiča iz kurije velikega posestva ; 2. Odborovo poročilo o peticiji da se žt jv^vo Aubersko združi s Sežanskim sodngskim oL ujem, 3. Volitev enega uda in namestnika v deželno komisijo za vravnanje semjjiščnega davka. — Volitve v kupčijsko zbornico bodo 28. aprila od 10. do 1. ure opoludne kr od 3. do 6. popoludne. Volilo sebo 10 novih odbornikov. Okrajno glavarstvo je dalo po posebnih oklicih ali naznanilih objaviti postavne točke, po kterih sr ima* ravnati vsak volilec. — Županova veljava je začela zginjati. Liberalci ga zapuščajo, klerikalcev sam ne more, [tedaj se je bati, da po triletni dobi svojega županovanja pojde tisto pot, kakor več njegovih prednikov.
V Logik, dne 20. aprila 1875. Kakor povsod, Iger je veliko ljudi pa malo rodovitne zemlje, morajo tudi naši bolj trdni možaki in krepki fantje vmes tudi kaka ženska letni čas z trebuhom za kruhom. Zadnja leta imeli so še dober zaslužek pri zidanji novih železnic. Kjer jih je pa več skupaj na ptujem, se radi spominjajo na dom. Pri taki priliki je pretečeno poletje tudi naš ključar M. Lavrenčič zavrnil govor na potrebe naše cerkve in je vbral še lepo svoto v namen, da se vkupi novo razpelo.
Vprašali smo v Gorici in v Ljubljani, bi se le dalo pri kakemu kipaiju vdobiti že narejeno razpelo, da bi bilo ne le samo kinč cerkvi
gBC88MBBgBBSBgBggCSSCggBI^!l^^	.',1 .11.1.
krajih obnašal na deželi tako, da so nekteri ga v *Glas“-tt obrekovali. Pa to je uže tako na tem svetu, da učeni možje imajo svoje muhe in posebnosti, in da se ljudem kažejo kot čudni in nenavadni; posebno velja to o možeh, Id se pečajo z jezikoslovstvom, tem suhoparnim predmetom, kakor se sploh ta vrsta učenih predmetov imenuje. Kar mene zadeva, nisem več kot štiri- ali petkrat z Baudouinom govoril, in sem ga vselej našel zamišljenega in v svojem zunanjem malo prijaznega (saj tako se je zdelo) ; toda jaz mu tega nikoli nisem zameril, ker sem si mislil: Saj ti si ravno tak čuden Človek, ka-koršen je on ; in tako sva vselej dobro se sporazumevala.
Pa pustimo te osebnosti ; priznati se mora, da g. Baudouin je zares učen mož, in da utegnemo od njega še marsikaj pričakovati o zadevah naših raznih podnarečij. Menda pride še v naše kraje, da svoje začete študije nadopolni.— V zgorej omenjeni drugi knjižici nam podaja iz Rezijanskega rokopisa ves katehizem, kakor si ga je on prepisal. Ne bode odveč, ako iz njega kaj malega našim bralcem za poskušnjo podam.
Na ime od Oče, nu od Sinu, anu od sve-taga Duha. Tahu hodi. Oča naš, ha ste ton nehe, svete hodi vaše ime, pridi h nan vaša krajuška,
temveč tudi v spodbudo pobožnosti; pa kar smo želeli, nijsmo vdobill. Cestiti gospod F. V. v Gorici nas slednič opozori na društvo cerkvene umetnosti v Gradcu in blagovoljno prevzame naročilo. Težko smo pričakovali obljubljeno delo pa dauas, ko imamo razpelo pred očmi, moramo reči, da prekosi vse naše nade. Še kdor je je videl, pravi, da se ne spominja enakega. Bolj ko se ogleduje, bolj se spoznava umetnost, s ktero so izraženi vsi bolestni čuti vmir&jočega Izveličarja, rekel bi, da nam iz križa še govori visoko pomenljive besede: dopoljnjeno je, ko glavo nagne. Delo bolj hvaliti — za to moje pero njj zmožno. V spominu pa bo ostalo ime Jakoba Gschiel-a, akademičnega kiparja, ki nam je tako mojstrsko delo zvržil za primeroma ne previsoko ceno 48 fl. 50 kr.
Ne moremo si pa kaj, da bi pri tej priložnosti ne opozorili čestita cerkvena oskrbništva na društvo cerkvene umetnosti v Gradcu, kadar bi nameravali za svoje cerkve si kaj novega omisliti, posebno kjer cerkveno premoženje kaj takega dopusti, kjer nij treba za vsako narmanjšo reč dobrotnih darov nabirati. Skušajte in zagotavljamo vas, da boste zadovoljni. —
Ogled.
Avstrija. Deželni zbori na tihem zborujejo, le inalokje se povzdignejo do kake živahnosti. Naš Goriški ima menda premalo gradiva, v Kranjskem se je bati zveze nemčuijev in mladoslovencev, vsaj „Neue fr. Presse" prinaša telegram, da so nemškutaiji in mladoslovenci skupno volili v šolski odsek, kar sicer „Slovenčevemu" sporočilu nasprotuje. V Linču so imeli borbo v dež. zboru zastran „ duhovnih vo-lilcev v velikem posestvu", cesarski namestnik je vročo liberalno kri nekoliko ohladil s tem, da je zoper nektere besede v stavljeni resoluciji oporekal, — strah je dobra reč. ,,Politik" v Pragi prinašala je posebno znamenite članke, v kterih je rešetala po-
bodi zdilana vaša volontat, takoj tou nehe, pa se na zemnji. Dajte nan naš vsakidinji kruh, anu odpustite nan naše dolge, takoj mi odpuščamo našim dužniken; anu ni pijte nas tou tentacim, ma vihranite nas od hudaga {od krivahd). Toku bodi.
Saludana hodite Maria, punčaka gracije. Gospud je z vami, iignana vi ste tami Žanami, anu žignan je te sad od vašaga zvota, Ježuš. Sveta Maria, mati od Boga, prosite za nas gri-šnike injan, anu tou to oro od naše smarti. Taku hodi.
Ja se verjen na Boga Očo, ha more vse, kreatorja od neha anu od zemnje. Anu na Ježuša Krištuša, njaga samaga Sinu, našaga Gospoda. Ti, ka je hil koncepin od svetaga Duha, nu povit od Marie Vergine. Patel ta pot Pondo Pilato. Bil djan na križ, umar anu podjan. An je nizlizal dou peklo, te trečni din an je vstal od Uh martvih. An je Šal un v nehe. An sidi tana ti desni od Boga Oče, ka more vse. Od tu an dje prit judikat te žive anu te martve. Ja se verjen na svetaga Duha. Na sveto cirkov katolik. Kommiiun od tih svetih. Odpuščanje od gri-hov. JJstat spet zmison. Živjust za limar. Taku hodi.
Saludana hodite krajica, mati od mižeri-
goje, pod kterimi bi češki narod zapustil pasivno politiko. „Avstrija — tako sklepa „P.“ — naj nam da zastopništvo, kakoršno tirjati smo popolnoma opravičeni, in naši poslanci ne bodo v pasiviteto svojih moči zakopavali in tudi narod ne bo dopustily da bi se v zboru avstrijskih narodov njegov glas ne slišal. Naša stvar je tako pravična, da smo zadovoljni z vsakim načelom, kte-rega vestna vlada zagovarjati zamore. Zastopništvo naj že bo, kakoršno hoče, sprejmemo je kot podlago, na ktero naj se postavnost vrača, pa načelo tir j amo, kije enakopravno nam in našim nasprotnikom. Ako so tirjatve nasprotnikov pravične, moralične... naj predejo, da se poskusimo, naj se ne boje na» čela, kajti načelo mora biti, — sila, ta le zopet silo pouzroči". To so jasne besede, na ktere pa vendar češki ustavoverci malo porajtajo.
Cesarjevo potovanje po Dalmaciji ima dan za' dnevom naj lepši prizore. Nj. Vel. in njegovo spremstvo lahko spozna* kako udana mu je slovanska Dalmacija, če tudi pri officielnih pozdravih — ne vem čemu — italijanski jezik nadvlada. Slovan je sicer rojen trpin, in če ga tudi zanemarjaš in mu še komaj potrebnega živeža privoščiš, le pokaži mn prijazen obraz in na vse prestane nezgode — pozabi, pozabi prav visokodušno. To nam spiičuje slovanska Dalmacija.
Ogri bodo v kratkem vse, kar ni madjarsko, spodili iz svoje „države*. Madjarsko mora vse govoriti, kar ima jezik, ako ne — naj- se pobere. V drž. zboru —^ ki bo a kratkem sklenjen, prišla je tudi na vrsto obravnava postave, vsled ktere naj bi država „ narodno “ gledišče podpirala. Razgovor je bil živahen. Miletič je med drugem «jekel, da madjarsko gledišče se ne sme z denarji drugih narodnosti podpirati. Polit trdi, da ogrska nima samo ene, ampak več narodnosti, (Madjari kriče) mi»
JLi L L L lil - ■■ "J •JJUJ^limiiUSSK
kordije, vi, ta dole naša šperanča, hodite saludana. Ta h van mi opijamo, bandini sftnuvi od Eve. Ta h van mi vzdahujamo, tožni anu jočoč, se v ti dolini od solzi. Oh nute kože, naša advokata, ta h nan obratite vaše smilne oči, anu po vsen bantu pokažte nan te žignani sad od vašaga žvota, Ježuž. O srnilna, o dobra, o dole Ver gina Maria. Zdelajte me dejn di mor et vds hvalit. Virgina sagrano, dajte mi virtut kuntra vašin inimigen. Taku hodi*
Anjul božji, h van ka ja si rakomandan, od zgurinje dobmte, varite me, režinajte me, il-luminajte me, govarnajte me, din anu nuč. Taku hodi.
Moj Buh, ja si pintin, anu to mi hoje anu vač displaža, ka si vas ofindinal, vas, no tiliko duhruto, z memi grisi, anikoj da ja si zubil pa-ravii, anu zamaratal peklo ; però ja proponinan fermamentri di se emendat anu sepuhujšat; djo, moj Buh, ja ha tel rajši umrit, anikoj spet vas offlndinat.
To bode dovolj ; kdor želi več od tega, naj si omisli knjižico, in imel bo celi katekizem z molitvami, ki so v njej. Samo treba k temu še posebej opomniti, da je vse kaj druzega, ke-dar Rezijan ali Eezijanka te molitve izreka z vsimi mnogimi temnimi glasi, ki so njim lastni,
nister Koloman Tisza pa pozna le narodno dr* žavo in Polit naj bo vesel, da je svojo trditev izrazil v zboru, drugače bi se bil prepričal, da je ta država madjarska, Zunanje države. — o prusko-nemški divjosti govorimo na prvem mestu, tu naj še dostavimo, da ministerstvo izdeluje tožbo že zoper četrtega škofa, da ga bo „ odstavilo", Pruski cesarjevič potuje zdaj sè svojo gospo po Italiji. V Neapelnu je kralj Viktor Emanuel sprejel nemškega poslanca Keudéll-a, ki je oddal lastnoročno pismo cesarjevo.
Grška utegne imeti veliko prekucijo ali revolucijo. Zbornica je nepostavno delala, ker se je toliko poslancev odtegnilo, da ni bilo mogoče sklepati, pa je vendar sklepala, zarad tega velika nevolja med ljudstvom.
Španjska je še vedno v boju. Karliste so pripoznali Alfonsovci kot vojskujoče se vojake in ker se je nekoliko sprememb zvršilo med poveljniki Karlistov, se je nad-jati, da bodo zopet storili korak naprej.
Francoska in Belgija prav previdno delate, da Bismark pri vseh svojih nakanih vojsko začeti, na cedilu ostane. Francoska se počasi oborožuje in gotovo prej vojske začela ne bo, dokler ni popolnoma pripravljena. Gotovo pa ne ostane sama, kadar bo treba prevzetnega in oholega moža ,, železa in krvitf napasti in pokončati.
Domače stvari.
(Beseda v čitalnici.) Naša goriška čitalnica bo imela dne 9. maja t. 1. besedo z vstopnino na korist vkupljenega “italničnega glasovira. Neudje plačali bodo vstopnino 40 sol. udom bo pa prosto, dati v ta namen vsakemu po svoji moči. Program se objavi v kratkem.
(procesije križevega tedna in sveto leto.) Naš prevzvišeni nadškof so pri sv. Očetu papežu prosili, naj bi za mesto naše dovolili, dasepro-
in kterih v pisanji skorej ni mogoče izraziti; in vse kaj druzega, kedar je nas kdo bere tako, kakor so tu zapisane. Glavnuju trudnost, piše Baudouin, Beeijanskoj fonetiki sostavljajut tm-nie ili gluhie glasnie 0, ti, ce; y. Ja ne v so-stojami opisat s nadlezaščeju točnost ja fiziologi-českija uslovija, rezultatom kotorih javljajutsja eti zvuki. (Opit fonetiki, str. 5. §. 13.) Opit fonetiki Rezijanskih govorov, to je, poskus glasoslovja (Lautlehre) Rezijanskega jezika, ki šteje strani XVI, 128. v veliki osmerki, velja tri rublje; Bezijanskij katikisis pa ima strani Vlil, 48. velja en rubelj, in 25 kopejk, in se more udo-biti v Varšavi pri E. Vende & C., kakor je bilo zgorej uže rečeno. Pri istem bukvarju se udobé tudi vsa druga do zdaj izdana dela Baudouinova. Ker mi še nekaj praznega papirja ostaja, postavim tu sem iz istega katekizma še tri božje čednosti.
At od fede. Santissima Trinitat, ja se ver-jen fermamentri, da vi ste dan sami Buh, tuv treh peršunah realmentri dištint, Oča, nu Sin, anu sveti Duh. Moj gospud Giesu Krist, ja se verjen, da vi ste dan sami Buh, ti, ka se zdelal pa človek, anu umar ta na krišu za naše grihe, resušital anu šal un paravii. Moj Buh, ja se verjen, da ti, ka umar je tou dnin grise mortai, gre
cesije križevega tedna ob enem opravijo v za-dobljenje odpustka sv. leta. Sv. Oče so to prošnjo milostljivo vslišali. Prevzvišeni nadškof so tedaj razglasili, da bodo precesi j e križevi teden v tem-le redu se vršile :
Po n dele k, 4. maja. Točno ob 8. uri zberejo se duhovni in verni v stolni cerkvi. Po opravljenih molitvah v zadobljenje odpustka, gre procesija k sv. Roku, kjer bo sv. maša. Po končani maši in opravljenih molitvah vzdigne se procesija in gre iz cerkve sv. Roka v farno cerkev sv. Ignacija na Travniku. V tej cerkvi se obmolijo zopet molitve v zadobljenje odpustka in procesija gre še v farno cerkev sv. Vida na Plač uto. Tu se opravijo še enkrat molitve v zadobljenje odpustka in procesija se razide.
Torek, 5. maja. Duhovni in ljudje se zberejo točno ob 8. uri v stolni cerkvi. Opravijo se molitve v zadobljenje odpustka, potem gre procesija k sv. Rok u, kjer se zopet ponavljajo molitve v zad. odpustka, in procesija se vzdigne, ter gre v farno cerkev sv. Ignacija na Travniku. Tu bo sv. maša, molitve v zadobljenje odpustka in procesija gre še obiskat cerkev na Placuti, kjer se opravijo dotične potrebne molitve, in procesija se razide.
Sreda, 6. maja. Duhovni in ljudje se zberejo točno ob 8. uri v stolni cerkvi. Opravijo se svetoletne molitve in procesija gre k sv. Roku. Po opravljenih molitvah v tej cerkvi vrne se procesija v cerkev sv. I g n a ci j a. Tu se zopet obmolijo svetoletne molitve in procesija gre na Plač ut o, kjer bo sv. maša in opravile se bodo svetoletne molitve in ljudje naj se potem razidejo.
Dostavimo še nektere opazke. Ker je pot dolga, pele se bodo litanije* vseh svetnikov in M. Bi — Kdor se teh treh procesij udeleži, zadosti pogojem sv. leta in zadobi popolnoma odpustek po vredno prejetih sv. sakramentih. Kdor se teh procesij udeleži, stori ravno toliko, kakor če bi 4 za to odločene cerkve vsako 15 krat — tedaj 60 krat obiskal. — Opomnimo še, naj se prav mnogo ljudi iz vsih stanov teh procesij u-deleži, ne samo priprostih, ampak tudi iz tako
za simpri nutar v peklo, anu ti, ka umar je ton vaši gsacii, gre za simpri un paravii. Moj Buh, ja se verjen vse so anu vse to, ka se verje sveta cirkov katolik, zavo ka vi ste veritat infali-bel, ste nan rekal anu nan rivelai.
At od šperanče. Moj Buh, vi, ka ste om~ nipotent anu infinitamentri miiericordioi, ja se troŠtan, da zavojo meritov od Jezusa Kristusa našaga Salvatorja, da vi mi date no vito etern, koj ja bon delal opere od naga ver kristjana, takoj ja proponinan di je zdelat z vašo sveto gracijo.
At od karitadi. Moj Buh, javan šinkujem mo sarce, anu vas amati tana vsako racijo, zavojo to, ka vi ste ta dubruta infinit, dejn di bit infinitamentri amati; anu tude ja amati miga bliinjaga, takoj mie išteš, zavojo vas, moj Buh.
Opomba. Tu nahajamo tisti ka, kteri mi je bil dal nekdaj priložnost o kakalcih govoriti. Niso li ga Rezijani v kraje zanesli, kjer se med Slovenci govori? — G. Baudouin je po Rezijanskem nabral tudi mnogo izrekov in pregovorov; dobro bi bilo, da bi tudi tisto nabero enkrat svetu priobčil.
V Gorici dne 10. apeila 1875.
Štefan Kociančič.
imenovanih boljših in najboljših stanov, razume se samo ob sebi, da ni nihče prisiljen ravno k procesiji iti, ako hoče rajši sam cerkve obiskovati, tudi prav. Vsi pa naj pridejo 8 skesanim srcem, naj pobožno molijo in naj se Ugledno , obnašajo.
(Bratovščina vedtiega Češčenja) napravi svojo letno razstavo revnim cerkvam namenjenih cerkvenih oblačil mesca maja in sicer 10. 11. 12. in 13. Vljudno se vabijo udje in neurje te bratovščine, da v obilnem števila ogledajo, kaj je zopet letos namenjenega revnim ali manj premožnim cerkvam. Darila se še le zadnji dan razstave oddajajo, in ne prej. Kar se bo po pošti poslalo, zgodilo sc bo v petek in saboto, poštnino naj blagovolijo prejemniki plačati. Tistim pa, ki imajo darovanim rečem kaj doplačati, pošlje se blago s poštnim povzetjem. Račun bo razpoložen v razstavi in ga tudi priobčimo kadar prinesemo sporočilo o razstavi.
(Šmarnice.) Mesec maj je pred durmi. Za katoliške Slovence našega mesta (in morda tudi za nektere iz okolice goriške) se je tudi letos, kakor lani, skrbelo, da bodo imeli prav primerno Marijno pobožnost mesca maja v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Vsak dan točno o 5. uri zjutraj bo prav zanimivo branje, oziroma nagovor v slovenskem jeziku, prej in potem slovensko petje in potem sv. maša z orglami in petjem pred izpostavljenim Najsvetejšim. Že lansko leto so se ljudje močno vdeleževali te pobožnosti, letos bodo gotovo še tim zadovolj-nejši, ker se je petje zboljšalo in bo tvarina ali predmet nagovorov prav mičen. — V ravno tej cerkvi bo enako opravilo tudi v italijanskem jeziku in sicer vsak dan ob pol šestih (5l/g) zvečer. Začetek je že zadnji dan t. m. N^j prej se bo molil oddelek rožnega venca, po tem je premišljevanje, litanije in blagoslov z Najsvetejšim.
(Za Tržaškega Škofa) imenujejo časopisi p. n. gospoda Della Bona-o, zdaj škofa i. p. in prošta v Salzburgu; Mons. Dobrila-o, zdaj škofa Poreškega in dr. Jan. Zlat. Pogač ar-j a stolnega prošta Ljubljanskega.
(Duhovske spremembe). — Kakor slišimo, se je v č. g. Jak. Doljak, dekan v Tominu fari v Reifenbergu odpovedal in ostane v Tomi-
v	__
nu. — C. g. France Sušek, je bil danes na faro Renče investiran, fara Bukovo je razpisana do 20. maja. Za začasnega oskrbnika je imé-novan č. g. France Sitar, zdajni provizor na Ravnah.
Razne vesti.
— Banka T Slovenija* v Ljubljani. Dne 18. t. m. imel je opravilni svet svojo sejo. Dnevni red je obsegal : Zapisnik poprejšne seje ; doplačilo na medčasne liste; poročilo o reviziji, retrocesiji in protizavarovanju in posvetovanje o uradnikih.
Kar zadeva doplačila na medčasne liste, bilo je doplačanih do 18. t. m. na 2161 delnic; število nedoplačanih znaša 1532. Banka bi zarad nedoplačanih prav nič ne zgubila, ampak še le pridobila, kajti zgine po njih reprezentiranega dolga delničarjem uasproti iz bilance 122.560'gl.
Pri vsem tem je opravilni svet vendar le sklenil, čakati doplačila še do konca tega mesca, in dne 1. maja t. I. razglasile se bodo številke nedoplačanih za-
časnih listov po uradnih časnikih; na ta način sposnani bodo nedopla-čani med časni listi za kadut tj.
zapadeni.
Res je enemu ali dragemu nemogoče, doplačati ravno sedaj, pa zarad tega naj podpiše mejnico, kojo bo ob svojem času tudi lahko odločil za poznejši čas, kadar mu bo mogoče doplačilo. Banka pri tem ničesar ne zgubi, ampak dobiva obresti od nedoplačil.
Prihodnja seja opr. sveta bo menda 18. maja in letni občni zbor pa zadnji dan istega mesca.
Kakor se čuje, bo v občnem zbora na dnevnem redu : Gospodarstveno sporočilo, račun za preteklo leto, neke premembe o pravilih in dopolnilna volitev.
Nadjati se je od vsakega pravega rodoljuba, da bo v svojem delokrogu banko podpiral, in kmalo bode zadobil edini denarstveni zavod nače Slovenije poprejšni jupljv — podlago, na hoji ji bode napredek gotov.
— Delničarjem banke «Slovcnije". — Opravilni svet zavarovalne banke «Slovenije4* je v svoji seji 18 aprila določil, da zapadejo vsi tisti medčasni listi, na katere se do pervega nuga t 1. doplačilo vplačalo ne bode, in da se bode dotičore številke po preteku tega časa po časopisih naznanile. (Glej prejšno !)
— Italijanska lojalnost. — „Oesterreichi-scher Volksfreund* v 84. št. 14. aprila poroča iz Trsta med drugem to-le: Ko presvetlega cesarja po Dalmaciji sprejemajo z navdušenostjo, kqjo le južna kri pouzročiti zamore, napravljajo ffuiMjli, o dogodkih v Trstu prav nestrpljiv vtis. Vsim svečanostim so utisnili italijanski značaj, to je vsakdo zapazil, a naj večo brez-taktnost, ki potijige izključljivo italijansko na^ meravapje nekterib, storil je župan dr. Angeli s tem, da pri otvorenji deželnega zbora tržaškega tudi z besedico ni omenil cesarjevega prihoda in bivanja v Trstu, akoravno se je vse to godilo samo tri dni prej!! Tri nas imamo pač druge pojme o avstrijski u-danosti nego nekteri v Trstu.
— Za voznike in konjerejce. — V Londonu potrebuje neka vozarska družba samo 6000 konj. — Od 3000 konj je dobival. posamezen vsak dan za hrano 16 funtov obdelanega ovsa, 7 l/j funtov zrezanega sena in še 21/2 funta slame. Od drugih 3000 konj pa je dobival vsak 19 funtov neobdelanega ovsa in 13 funtov navadnega nezrezanega sena. Konji, ki so dobivali brano prve vrste, tedaj skup 26 funtov vsak dan, delali so ravno toliko in 0-stali enaki z unimi, ki so vsak dan 32 funtov živeža dobili, akoravno se je 6 funtov pri vsakem konji prihranilo. Družba je prihranila vsak dan 400 tolaijev in celo leto 155.000 tolarjev.
— Turške goveje kuge še ni konec! V 13. listu smo se radovali, da je grozovite pošasti vendar enkrat konec ; al naše veselje sprevrglo se je kmalu v žalost, kajti iz uradnega vira zvemo, da še v dveh županijah Hrvaških in to v bližnji nam Zagrebški županiji goveje kuge ni konec. Deželna naša vlada zato ne more vojaške posadke od meje Hrvaške Metliškega in Cmomeljskega okraja odstraniti, kakor tudi ni še odstranjena na Štajerskem preti meji Hrvaški. Pa še od druge strani, in to je iz Istre blizo
Kranjske meje nam žuga morivna kuga, kajti v vas Zabič j e, dobre pol ure od Kranjske meje, se je zatepla kuga, ker je zbolelo dvoje goved in je zaradi tega komisija pobiti dala ostalih 7 tudi te bolezni sumljivih. In tako imamo pa le spet zaprtijo v kužnem okraju Istrskem in Kranjskem. Kakošna nadloga pa je zdaj zaprtja, ko mora kmetovalec polje obdelovati, tega nam ni treba popisovati, vendar je zaprtija sila potrebna, da iz majhne iskre ne postane hud plamen.
„Novice.tt
— 3000 ljudi na enkrat brez kruha ! Ena največih fabrik na Dunaji in v Dunajskem No-vomestu, v kateri se posebno delajo raznotere mašine za železnice (hlaponi, vozovi itd.) in ki po svetu pod imenom Sigino ve fabrike slovi za eno največih in poštenejših fabrik, v kateri je okoli 4000 delavcev vsakdanji kruh si služilo, je te dni zavolj pomanjkanja dela pustiti morala 3000 delavcev. Kako strašna nesreča je to za ljudi z družinami, ki mahoma nimajo krajcarja, da bi sebi in rodovini svoji košček kruha mogli si prislužiti!
Listnica uredništva. Big. g. F. D. T. Srčna hvala, s prih. št. začnemo. —- C. g. M. S.. . ste prejeli naše pismo? — Č. g. BI. G.?? — Č. g. J. Č. „Loneca— hvala!
Boreni kurzi na Dunaji 22. aprila.
Enotni drž dolg v papirju .	70	80
„	„	„ v «rebru . .	74	85
Drz posojilo leta 1860 . . .	111	75
Akcije narodne banke . . .	967	—
Kreditne akcije		238	—
London 		111	15
Napoleon d'oro		8	87
Cekini 		—	■ —
Adžijo srebra		103	35
gV* MOLITVE
za sveto leto 1875 s kratkim podukom
je naslov knjižici, ki je prišla v Mailingovi ti-skarnici na svetlo in velja:
1 iztis ...	4 solde
10 iztisov .	;	.	30 soldov
50
100
»
n
•	1 gl. 25	„
•	2 „ „
Gospà B. Kogl kupčevalka z cerkvenim blagom v Ljubljani, bo meseca aprila potovala po Goriškem okraji in na prodaj stavila pr. č. duhovščini po primerno nizki čeni izbrano lepe crkvene oprave.
To pr. č. duhovščini na znanje daje in se ponižno priporoča.
B. Kogl.
Jr*ravi
WILHELMOV
antiartritični antirevmatični òaj za čiščenje krvi.
(čisti krv zoper protin in revmatizem)
je kot
pomladansko zdravljenje
edino gotovo zdravilno krv Čisteče sredstvo,
Vsled Nj. Vel. Najvišega povelja zoper ponare-jenje za var vano unaj 28. marco 1871.
ker je od prvih	S privoljenjem 1
medicinskih	c. k. dvorne |
avtoritét	pisarne vsled 1
j	sklepa na Dunaj il
| Evrope	7. dec. 1858. §
bilo z najboljim uspehom upotrebljevano.
Ta čaj čisti celi organizem; preišče, kakor nobe-| no drugo sredstvo, dele celega truplja in odvrne iz njega po notranjem upotrebljevanji vse nečiste za bolezen nabrane re 4 ; tudi je učinek gotovo ustrajajoč.
Temeljito ozdravljenje protina, revmatisma, otročjih žil in zastaranih trdovratnih bolezni, vedno gno-ječih se ran, kakor vseh spušajev pri spolnih boleznih in po koži, mazoloy po telesu ali po licu, lišajev, sifili-'tičnih ran.
Posebno ugoden vspeh je imel ta čaj pri za-Ignjetenji jeter in vranice, enako pri zlati žili, zlatenici, silnem bolenji po čutni cali, kitah in udih, potem pri ti-šanji v želodcu, vetrovih, zaporu, vodnih nadlogah, mo-jčenji, moškem oslabljenji, toku pri ženah itd.
Bolezni, kakor bramorji, žlezni otok, ozdravijo ! naglo in temeljito, ako se pije čaj neprenekljivo, kajti on je hladeče sredstvo, ki raztopi in žene scavnico Celi Ikup spričeVal, pripoznavalnih in pohvalnih pisem, ki se I tirjane zastonj dopojiljajo, spričuje resničnost zgorej navedenih razlogov.
V dokaz rečenega navedemo tukaj vrsto pripozna-| valnih pisem ;
Gospodu Franju Wilhelmu, lekarju v Neunkirchen-u.
V Zagorji 5. aprila 1873. Vljudno Vas prosim, da mi pošljete še dva zavit-I ka uže enkrat poslanega antiartritičnega antirevraat’òne-I ga čaja za čiščenje krvi po pošti s povzetjem prej ko [mogoče. Ob enem Vam izrekujem najtoplejšo zahvalo,1 ker uže prvi zavitek je zdatpo pomagal moji ženi, ki je uže leta in leta imela revmatizem in jo je zapiralo, lipam, da bo popolnem ozdravila, ker, akoravno sem uže vsakovrstne zdravila rabil, vendar po nobenem se ni tako dober uspeh pokazal, kakor po Vašem čaji. Se spoštovanjem	Ernest Zeynard, uradnik.
Gospodu Franju Wilhelmu, lekarju v Neunkirchenu,
Neutra 23. aprila 1873.
Uže več let trpela sem strašno. Revmatizem sem imela tako kud, da sem dobila rane na nogah, iz kterih mi je teklo. Tisučno hvalo pravemu Wilhelmovemu čaju za čiščenje krvi, kterega ste mi poslali 2. nov. 1872. Dva zavitka sta mi bolečine umirila in me popolnoma ozdravila, kar po nobeni drugi poti doseči nisem mogla, za kar se še enkrat srčno zahvaljujem. Jaz sem Wil-lielmov antiartritičen ar irevmatičen čaj za čiščenje krvi tudi drugim bolnikom kot naj boljši čaj priporočila. Večno Vam hvaležna	Alojzija Ddller.
Gospodu Franku Wilhelmu, lekarju v Neunkirchenu.
S pravim Wilhelmovim čajem za čiščenje krvi ozdravil sem prav dobro gospo grofinjo Paračin, ki je v zvezi z našim dvorom in jako priljubljena.
Ta gospa, ki je imela prej revma-tizem v nogi, ne čuti tako pogostoma tega nadlegovanja in kadar pšjdc, mi več močno. Ker se gospa po mojem nasvetu zdržuje vina, upam, da bo po daljši rabi tega izvrstnega Wilhel-movega čaja za čiščenje krvi popolnoma nadloge rešena. Prepričan o izvrstnosti njegovi, bora Wilhelmov čaj pov sod priporočal.	D.r Van Kloger.
Svari se pred ponarejanjem in sleparstvom!
Pri kupovanji naj p. n. občinstvo natanko pazi na mojo postavno zavarovalno marko in firmo, kar je na vsakem zavitku na zunanji strani razvidno, da se s ponarejanjem ne daj a zaslepiti,
Pravi Viljelm-ov protiartritičen, protirevmatiČen čaj za čistenje krvi dobiva se le iz prve mednarodne tovarne protiartritičnega, protirevmatičnega čaja za čisten-| je krvi v Neunkirchen-u pri Dunaju, ali v mojih po ča sopisih naznanjenih zalogah.
En zavitek v 8 oddelkov razdeljen, po zdravniškem naukazu pripravljen, z navodom, kako se rabi v raznih [jezikih, velja 1 gld., kolek in pošiljatev 10 sold.
Da ima p. n. občinstvo večo priložnost prav Viljelm-ov protiartritični in protirevmatični čaj za čistenje krvi kupovati, naznani se, da se dobiva v Gorici v lekarnici A. Franzoni-ta, v Trstu pri Serravallo-u
I
Lastnik, izdavatelj in odgovorni urednik : KABUL KOCIJANČIČ. — Tiskar: MAILING v Gorici.