List 21. Gospodarske stvari. Pašniki in tekališča žebetom. Prostori žebetom v pašnike in tekališča odmenjeni morajo tako biti nagnjeni, da voda povsodi kmalu odleti in se more po deževji precej zopet rabiti. Želeti je tudi lege zavetne, da živali ne letajo na škodljivem vetru. Trave bi vsaj toliko naj rastlo, da se žebeta z njo kratkočasijo. Senčnatih dreves bi naj nekoliko stalo na prisojnici. Znotraj stoječa drevesa pa je treba oko-variti, da jih živali niso v stanu oglodati. Staniča kot zavetišče proti uimskim nezgodam dobro služi. Najbolje kaže prostor na štiri vogle izmerjen in dobro za-grajen, da žebeta ne morejo vdirati tavun, ker bi se poškodovati mogla, zlasti če sohe na znotraj stojijo. Vhod mora biti širok z dvojnimi povprečnimi drogi. Pri odpiranji treba je najpoprej zgornji drog odpah-noti, sicer smukne zebe pod njim tavun in si glavo, hrbtišče ali noge poškodi. Ako pa zebe skoči čez spodnji drog, to ne dene nič, ampak je koristna vaja. Sohe pri vhodu naj bodo močne in okrogle ter imajo pribitih poševnih odgonjačev, da se žebeta ne zaletavajo v sohe. Nobena stvar, katero ima človek na skrbi, ne trpi toliko škode, nego zebe, ako prvo dobo svojega življenja pogreša svobode. Pomanjkuje zatem konju zmi-raj tiste krepke in zanesljive moči v gibanji, katera se pridobi le, če se v mladosti žival veliko giblje na prostem zraku. Konjerejcem toraj kaže pred vsem imeti za žebeta pašnik, toda napredujoča kultura krči pašnike čedalje bolj ter jih izpieminja v travnike, njive in zatorej ostaja konjem vedno menj prostora. Le kjer se pečajo s konjerejstvom na veliko in z dobičkom, ondi puščajo nižave, časih najboljše njive in planinske ledine, za pašnike konjem; enako tudi, kjer so državna ali pri vatna kobilarstva. Eediti na pašnikih konje se ve najbolje ugaja, ker imajo živali zraven prostega gibanja na zdravem zraku še primerno hrano, če je namreč trava dobra in v do-voljni množini zmiraj na razpolago. Ako pa konje v hlevih redijo, treba je zraven še skrbeti za tekališča. Vzrejevanje v hlevih ima to prednost, da žebeta niso več toliko izpostavljena vremskim nezgodam, ki včasih tudi pašo skvarijo. Na pašnikih morejo žebeta tudi zboleti vsled prevelike vročine, mraza, mokrote. Ob enem je tukaj misliti, da dobivajo žebeta primerne krme, preden se izpustijo na pašnik ali na te-kališče. Tudi slabo rejena kobila daje, če prav sebi na škodo, najboljše hranivne snovi svojem žebetu. Zato pa zebe s prva naglo raste. V maternem telesu postane mladič, ko preteče polovica brejosti, uže okolo 40 % dolg. Enako naraste zebe po rojstvu v prvem letu za 40 %, vendar 73 računi se za prvih šest mesecev. Razvidna je iz povedanega važnost, kobili v omenjenem času prav in dobro streči. Komaj 4 tedne staro, začne zebe uže jesti in rado vzame zraven mleka od starke še kakošno drugo krmo, ki mu ugaja, na pr.: zdrobljeni oves; najrajši vzame pa tudi nježniše bet-vice od sena. Preveč se ga nikoli ne naje. Ne da se tajiti, da bi primerna zelena, sveža trava najbolje ugajala kobili in žebetu, ali pa zdrava paša. Kjer je to mogoče, naj se ne opušča. Vendar malokedaj je to mogoče brez pretrganja na več časa, zatorej je bolje, prvi čas konje v hlevih rediti. Uže 14 dni po porodu smemo kobilo za lahko delo vpregati, vendar le 4 ure na dan in s prenehanjem večkratnim, da zamore zebe sesati. Ce je zdravo naj hodi kraj matere, ki v tem slučaji tudi več časa voziti 162 sme. Paziti je, da se zebe ne zmoči in če je mokro, treba ga je precej otreti in zatem v hlevu pokriti za nekaj časa z odejo. Odstavlja se naj zebe polagoma, in sploh prestopanje od ene krme na drugo mora se pri konjih vršiti počasno in previdno. Natura je tukaj najboljša voditeljica; vendar njej vse prepuščati ne kaže, sicer bi kobila preveč oslabela zavoljo žebeta. Konjerejec za-more čas sesanju skrajšati; to je potrebno tedaj, kedar je kobila slabotna. Močna žebeta moremo poprej odstaviti, slabša pozneje. Pred končanim 12. tednom bi pa ne smeli žebet odstavljati, toda dalje čakati od 24. tedna nikakor ne kaže ter se sme tako dolgo čakati le, ako se kobili sploh prizanaša, malo dela nalaga in če ni zopet breja. v Žebeta navadijo se hitreje jesti seno ali zobati oves. če se jim niže od glavnih jaselj pritrdijo majhne jasličke. Nekateri stisnejo jasli tam, kjer zebe je, da požrešna kobila ni kos notri z gobcem Visoke jasli in rime so pa škodljive žebetom. Hrbtišče se vpogne, ker zebe šinjak pogosto in visoko vspenja. Tako vpade život najbolj za viherjem, to je med grivami in plečami. (Konec prih.) 170 Pašniki in tekališča žebetom. (Konec.) v Cem več zebe jeaalje trdne krme in tudi vodo pije, kedar kobile ni doma, bode manje po sesanji poželo-valo in se naposled samo odstavilo. Kjer se pa vendar mora zebe naglo odstaviti brez primernega prehoda, ne bodo izostali slabi nasledki. Izgubi zebe najprvo po maternem mleku dobljeno meso in začne vidno zaostajati in slabeti, kar se da malo-kedaj popolnem popraviti. Tega se ni bati, če dobivajo žrebeta polno priliko, v določenem in pripustljivem času sesati, zraven pa 171 oves zobati in seno jesti. Odstavljenje vrši se pravilno, kobila izgublja mleko, ker ga zebe ne zahteva in temu se želodec privadi drugim krmilom. Odstavljeno zebe bi moralo biti debelo. Toda vselej to ni znamenje krepkega razvitka. Pravilo namreč pravi, da so sulilasta pa vendar krepka in živahna že-beta veliko zdravejša mimo tolstih. To velja posebno zastran tistih, ki so bila dalje časa odstavljena in zo-bala zrnje. Prvi čas žebetom dobro in obilno streči, to se pozna za vselej naprej. Kdor torej želi vzrediti dobrega trpežnega konja, ta naj ne štedi z ovsem prvo leto. Če ga tudi preveč spolaga, ni izgubljena krma. kajti pozneje bi teh vspehov ne dosegnil, ko bi Bog vedi koliko ovsa potratil. Zamujeno se tukaj ne da popraviti. Vsa skrivnost, konja po ceni in dobro vzrediti, je, da se sprva razumno in obilno poklada ovsa. Pomisliti je treba, da konj največ vzraste v prvem letu. Zato se naj polaga krepka hrana v to namenjena precej v prvem letu. Kaztrošati dobro krmo v svrho dobre vzreje nikakor ne kaže. Konjerejec ima tudi v tej reji naj prvo odločiti se, hoče li zebe odstavljeno doma pridržati ali ne. Ce dobro pozna in je prepričan, da so roditelji dobrih lastnosti in če je videti, da mlada žival lepo bodočnost obeta, kaže vsakako, da jo za domačo rejo pridrži ter se ne sme ustrašiti stroškov, ki ga v tem slučaji čakajo, toda hiti o ko dvomi o srečnem prospevanji mlade živali, proda jo najhitreje ko mogoče, kajti hitro po odstav-l.jenji utegne več za njo dobiti, kakor pozneje, ko se napačnosti javijo na dan. Vse stroške za krmo in postrežbo do prodaje mora sicer izgubiti. Ce roditelji žebeta niso prav znani, je pa zelo težavno prav oceniti odstavljeno zebe. Zlasti rano godna žebeta so le na videz lepa ter se pozneje rada izpre-vržejo. Nasproti pa na videz mršava, slabotna, grda žebeta dostikrat kmalu pridobijo prijetno postavo lepo zunanjost. Kdor hoče zebe odstavljeno prav in pravično oceniti, ta mora pregledati posamezne dele njegovega telesa, zlasti, kako visoke so noge, kolika je petna kost, kako široko koleno, oko. Drugo se sčasoma še le prav razvije: šinjak, viher, prsi, in obistni deli, kajti v drugem letu raste zebe na dolgo in široko, menj na visoko. Se ve krepijo se med tem tudi noge, zlasti če se veliko na prostem razhaja zebe. Konj premore veliko gibavnih sil, toda vaditi ga je treba in vežbati neprestano, da pridobi vstrajnosti. Slednja se more zelo zadušiti in zapreči, ako konja zmiraj brez letanja in skakovanja puščamo. Krmiti dobro je prav, a tudi napora in dela je treba. Delo pa ne sme presilno biti, sicer škoduje. Zmernost je tudi tukaj hvale vredna. Imajo nekateri lepih konj, pa ti so mehkužni. Ni prave moči v njih, ker se niso vežbali. Pritožujejo se, da jim konj nihče ne kupi. Krivi so tega sami, ker so žebetom le dobro polagali, a premalo jih priganjali in vežbali na tekališčih. Kdor je le enkrat takošno 41etno mehkužno stvar kupil pa se prepričal, da ne more iz nje imeti porab- nega konja, ne bode pri starem konjerejci nikdar več za kupca se oglašal.