Za večjo
kvaliteto življenja v občini in mestu
Program šišcnskih komunistov za boljše in kvalitetnejše življenje človeka
IZHODIŠČA:
—  SVOBODA IN USTVARJALNOST
—  DEMOKRACIJA
—  ENAKOST V RAZLIČNOSTI Socializem ne bi smel biti egoizem
Komunisti v Šiški bomo vztrajali, si prizadevali in zahtevali, da kvalileta živl-jenja prebivalcev ne bo privilegij zgolj tistih, ki tako ali drugače odločaja, am-pak vseh. Zato bomo vzirajali, da se v delegatskih klopeh skupščine sliši predv-sem glas občana in delavca Ši.ške.
Državni in upravni organi ter strokovne službe naj bodo predvsem v funkciji občanove volje, njegovih konkretnih problemov in razreševanje le-leh. Čas, ki ga živimo, terja organizirano, sistematično in selektivno reševanje nakopičenih razvojnih in vsakodnevnih problemov v naši občini. komunisti hočemo skupaj z drugimi Ijudnii občino razvijati ,,po meri človeka" tako, da bodo v njej radi živeli.
I. PROSTOR
Probleme je treba reševati, ko jih še ni
Prostor je eden tistih temeljnih omejitvenih dejavnikov razvoja občine in kvalilete življenja v njej, kjer birokratski duh najlažje uničuje človekov značaj in proizvaja miselne in praktične nesmisle. Zato se bomo komunisti zavzemali za tak človekov proslor, v kaierem se bodo lahko udejanili humani odnosi in vrednoie, pa naj bodo to stanovanjske soseske, naselja individualnih hiš ali va-ška naselja. Med ta prizadevanja sodi predvsem načrtno izenačevanje pogojev življenja Ijudi tako v mestnem središču kot v primesinih okoliših. Humanizacija našega bivalnega in delovnega okolja mora pokazati, da je v ospredju človek s svojimi potrebami, svojim zdravjem, skratka s celoto svoje osebnosti.
Mnoge do sedaj sprejete prostorske rešitve ne vzdržijo veC krilične presoje. Zato komunisii zahtevajo:
—  da se opravi ponovno ovrednotenje rabe prostora v občini in oblikujejo takšni kriteriji, ki bodo zlasli zagotavljali usirezen vpliv občanov, da neposred-no in preko institucij sisiema, predvsem delegalske skupščine, odločajo o kon-kretnih rešilvah. Pri tem zahlevamo, da se na novo opredeli vloga strokovnih služb pri tem, zlasti ko gre za načine razreševanja konfliktov:
—  takšno organiziranost upravnih organov in strokovnih služb v občini in mestu, da bodo občanu v najkrajšem možnem času opravili usluge. zaradi ka-terih se je obrnil nanje. Predlagamo, in za to se bomo zavzemali, da je občanu občinska hiša listo mesto, ki mu mora zagotoviti odgovore. konkretne rešitve ii; usluge na katerokoli njegovo dilemo ali problem. Stvar upravnih organov in strokovnih služb občine in mesta pa je, kako se bodo za 10 kompletno uslugo organizirali.
Stanovanje — kje si stanovanjska politika?
Komunisti menimo, da je stanovanje temeljna človekova dobrina in družine kot temeljne družbene celice ter posamzenika. Zato se zavzemamo za drugačno stanovanjsko politiko, ki bo mladim zagoiovila prevladujoč vpliv pri njenem kreiranju in izvajanju.
Konkretno predlagamo:
—   usmeritev v gradnjo najemnih družbenih slanovanj;
—  možnost odprodaje družbenih stanovanj;
—   konkurenco pri izvajaiskih organizacijah pri gradnji stanovanj z angaži-ranjem tudi tujih podjetij;
—  tržne zakonhosti pri gospodarjenju in gradnji;
—  ustrezno kredilno politiko, ki bo vzpodbujala in motiviral aposameznika v skladu z njegovimi možnostmi za njegovo vključevanje v razreševanje stano-vanjskega problema;
—  ustrezne družbene olajšavc, ki bi omogočile prednostno reševanje stano-
vanjskih vprašanj kreativnim in ustvarjalnim kadrom (učiteij, zdravniki, itd.);
—   revitalizacijo podstrešnih stanovanj v občini v srednjeročno opredelitev lokacij za sianovanjsko gradnjo.
Nasprotujemo n&silju nad naravo in Ijudmi
Komunisti smo za kompromis v korist množičnega gibanja za človeka in okoljc, ki ga obdaja. Zato se zavzemamo za hitrej.še in bolj sistematično od-pravljanje vseh žarišč ekološke nestabilnosti v občini. Zahtevamo, da se pripra-vi celovii program ekološke sanacije industrijske cone v Šiški in medvoški kotli-ni. Zahtevamo, da se na osnovi programa zagotovi tudi ustrezen delež družbe-nega proizvoda šišenskega gospodarslva (3 mo) za saniranje obstoječega stanja, posebej za varovanje podtalnice in virov pitne vode ter za sanacijo Zbiljskega jezera. Delegatski skupščini predlagamo, da oblikuje stališča in ukrepe, s kate-rimi bi v nadalje preprečevali tehnološke investicije, ki ne bodo zagotavljale op-(imalnega ravnanja med okoljem, razvojem in tehnologijo. Konkretno zahtev-mao, da izvr.šni svet skupščine občine nosi odgovornost za realizacijo prej nave-denih predlogov.
II.  GOSPODARSKI RAZVOJ OBČINE
Podpirama dubre delavee, gospodarstvenike, podjetnike in zasebnike
Zavzemali se bomo za tiste proizvodne dejavnike, ki bodo omogočili ustvari-ti večji dohodek zaposlenih, višjo kvaliteto življcnja in na drugi sirani vzdrževa-nje takšne, z možnostmi usklajene, nadgradnje (družbenih dejavnosli in občin-sko infrastrukturo in seveda tudi mestno), ki bo izhajala iz stopnjc življenjskih potrcb in navad delovnih Ijudi. Zato komunisti zahtevamo, da ckonomske in iržne zakonitosti nadomeslijo dogovorno ekonomijo. Podjetja morajo prevzeti odgovornosti, pravico in dolžnost za laslen ra/voj.
Ukazovati je lahko, ukaze izvrševali je tcžko
To narekuje uidi spremenjeno vlogo občine koi podaljšano roko države, ki bo z ustreznimi ukrepi vzpodbujala in podpirala razvoj podjetij ter zagotavljala primcrno raven socialne in maierialne varnosti lisiim delavcem, ki so brez svoje krivde ostali brcz dela. Komunisu bomo še naprej vztrajali in zahtevali, da se uresniči naša pobuda. ki jo jc sprejela delcgatska skupščina v mesecu decembru 1988 glede priprave razvojne straiegije občine (,,Tako ne gre vcč naprej, nekaj je treba siorili") in ki mora biti končana do jeseni tega lela. Konkretno:
—  da se ustanovi organizacija združcnega dela za lehnološke viške;
—  da se razvije konkurenca v trgovini ludi in prcdvsem na osnovi zasebne iniciative;
—  da jc občina, predvsem njen izvršni svel in upravni organi, vzpodbujeva-lec, ne pa zaviralni elenieni pri razvoju drobnega gospodarstva;
—  da se uveljavi pluralizein laslnin, ki je vzvod za povečevanje učinkovitosli gospodarstva;
—  za kadrovsko prenovo, ki mora biti v funkciji znanja in usivarjalnosti ter prevzema slrokovnih odločitev in odgovornosti;
—  da občina, njen izvršni svei in upravni organ za urejanje prosiora veliko več koi do sedaj konkrctnega storijo, da se občanom, ki izrazijo željo po usta-navljanju manjšc proizvodnc enote, zagolovijo lokacije, prostorske cnote itd. ne da se občan s tem ukvarja, ampak ljudje, ki delajo v leh organih in jim je so-cialna varnost zagotovljena iz akumuiacije tega istega zasebnega sektorja.
III.  DRUŽBENE DEJAVNOSTI
Birokracija vodi smer negolovosti in nevarnosli /a Ijudi
Zavzemamo sc za drugačno delilev pristojnosti in odgovornosli, najprej med državo (kamor sodijo tudi občinske in mestne oblasti) in gospodarslvom. Drža-va mora preko drugačc opredeljenega sisiema javnega financiranja poskrbeli za ustavno zagotovoijene pravice /Jasti iz 1ZOBRAŽEVANJA, ZDRAVSTVE-NEGA 1N SOCIALNEGA VARSTVA, v nekalerih programih ZNANSTVENO-RAZISKOVALNE DEJAVNOSTl, KULTURE 1N TELE-SNE KULTURE. Vse lisio, kar presega obseg in kakovost i.i. nacionalnega programa, pa naj bo stvar svobodne in neposredne menjave dela ter tržne kon-kurence programov, ki jih je mogočc uresničcvati ludi z osebnim delom.
Zato zahlevamo, da delegatska skupščina kot najvišji oblaslni organ zagoto-vi: pogoje za delo, v katero država nc bo posegala z omejevanjem pravic učitel-jem, s tem pa tudi siroki, programom in v končni posledici učencem in produk-ciji; takšno bo tako usodno odvisno od trenutnega gospodarsko-političnega stanja bodisi v državi bodisi v republiki, mestu ali občini. Zavzemamo se za oblikovanje takšnih socialnih kriierijev, ki bodo blažili razlike med posamezni-mi sloji prebivalstv; za poeno.siavljene mehanizme v sistemu pokojninskega za-varovanja, tako, da bo sleherni delavec mogc) doslojno živeti človeka vredno življenje na osnovi pravic iz minulega dela.
Vsi skupaj moramo delati, da /aščitimo svojo bodočnost in preprifamo tiste, ki doslej o lem niso hoteli nič slišati
Zato se komunisti zavzemamo za demonopolizacijo izvajalskih organizacij, njihovo medsebojno konkurenco in konkurenco programov in kadrov. Od strokovnih in upravnih organov zahtevamo, da pripravijo podlagc za operacio-
nalizacijo kriterijev in pogojev za uveljavljanje osebnega dela v nekaterih delih ali posameznih programih družbenih dejavnosti. Zahtevamo, da se v delegatski .skupščini sproži pobuda o povsem novem projektu mesta \n vloge družbenih dejavnosti v tržnih principih ter financiranja le-teh, ki ne bo podlegel vzorcem in modelom institucionalnega tipa. Nov projekt naj zagotavlja dejanski vpliv vseh, ki ustvarjajo novo vrednost, tudi tistih, ki jo ,,samo" plemenitijo ali pa ji omogočajo tržno (torej dohodkovno) promocijo. Skratka, zavzemamo se za si-stematično politiko družbenih dejavnosti, ne pa, da imamo pod lem imenom skrito v bistvu le distribucijo finančnih sredstev.
IV. KRAJEVNA SKUPNOST
Birokratski duh uničuje človekov značaj in proizvaja miselne agresije
Komunisti se zavzemamo, da krajevna skupnost ostaja temelj sistema. V njej je treba najii poti in sredstva, da bodo krajani vplivali na razvoj svojega okolja, zlasti kadar gre za ekološka in infrastrukturna vprašanja ter nove posege v pro-stor. To zahteva, da se upravne naJoge občine postavijo pod stalno in javno kontrolo občanov; da postanejo instrument, ki bo jamstvo pravnega reda in in-stitucije, v kateri bodo ljudje uresničevali samoupravno in politično oblast.
Vztrajamo na: realizaciji programov krajevnih skupnosti, ki so bili opredel-jeni na problemski konferenci SZDL ,,Urejanje prostora — naša neurejena vsakdanjost" in upoštevani pri sprejemanju osnutka resolucije na delegatski skupšiini za lelo 1989. Zahtevamo analizo uresničevanja drugih nalog, ki jih je sprejela skupščina ob obravnavi osnutka resolucije (na predlog vodsiva skup-ščine in ob podpori predsedstva OK SZDL, strnjenih v 15 točakh) in se tičejo krajevnih skupnosii. Ne pristajamo na odlaganje in prepisovanje nalog iz leta v leto, ampak terjamo odgovornost in sankcije za tiste, ki so jim bile sprejeie na-loge zaupane, pa jih niso realizirali.
Hočemo državno upravo, ki bo v službi občana
Vztrajamo na temeljnem izhodišču, da občino vse bolj razvijamo kot samou-pravno skupnost, znotraj ie pa državno upravo, ki se bo hitreje prilagajala novi vlogi in položaju v političnem sistemu, predvsem s spremembami, ki bodo za-gotavijalc njeno večjo učinkovilost.
Komunisii se bomo zavzemali:
—  da se zagotovi racionalnejša organiziranosl upravnih organov in strokov-nih služb in da se tiste naloge, ki so skupne in pomembne za mesto Ljubljano s statutom prenesejo v njeno prislojnost in odgovornost;
—  da sc opravijo in poenostavijo vsi normativni akti lako, da bodo občani hiiro in učinkovito ler na enostaven način uresničevali svoje pravice in pravne koristi ler opravljali obveznosti v upravnih organih in drugih postopkih;
—da se morajo vsi strokovnjaki, ki delajo v upravi, poleg svoje stroke uspo-sobiti iudi za delo v državni upravi;
—  da se opredelijo pravice in obveznosti permanentnega izobraževanja de-lavcev, za kar se jih motivira in po potrebi tudi sankcionira;
—  da je nagrajevanje delavcev v državni upravi odvisno izključno cxl kvali-lete opravljenega dela in je v sorazmerju z uspešnostjo gospodarstva v občini.
Za demokratično ohlasl se bomo borili na razpoznavnih socialisličnih vredno-tah — javno
Komunisti v Šiški se zavedamo, da je ukvarjanje z omenjenimi problemi bis-tveno zahtevnejše kot je bilo svoj čas priseganje na ideologizirane konstrukte; zlasti pa poudarjanje kvalitete življenja ni abstrakcija, pa poudarjanje kvalitete življenja ni abstrakcija, ampak zavzemanje za konkretne rešitve konkretnih problemov. Zato bomo odločneje podpirali vse listo, kar izraža kulturo naših Ijudi, naše občine in našega mesla, kar nosi s seboj pomembnejša družbena sporočila. Hočemo biti tudi gibalo novih javnih scen s politično vsebino, na zborovanjih in matiifesiadjah, bolj se bomo angažiraU na javnih tribunah in sekcijah in tako tudi sami sooblikovali javno mnenje izven svojih vrst, ga uve-Ijavljali v širši javnosti in ob njem mobilizirali vse ustvarjalne sile. Zato je tudi ta program, ki nima ambicije obravnavati vseh problemov, prisotnih v naši občini in meslu Ljubljani, poskus opozoriti člane in vse občane na nekaj ključnih pro-blemov, ki ne morejo biti zgolj stvar ,,politike" in ,,politikov", ampak zlasti in predvsem vseh ljudi, ki v občini žive in delajo. Želimo, da Ljubljana postane si-nonim za vse novo, izvirno, predvsem pa za človeško živijenje, osvobojeno vseh dogem in prisile, kajti le lakšno življenje je lahko dosiojno in po meri člo-veka.
Drugače misleč človek v zaporu — nič kaj časlna stvar za tiste, ki ga imajo v za-poru
Zato v tem programu ponovno terjamo, kot na Tacenskem taboru, da naj slovcnske in jugoslovanske oblasti izpustijo iz zaporov politične zapornike, ob-sojene zaradi nenasilnih dejanj, tudi iz procesa zoper četverico v Ljubljani. Če tega noče storiti Predsedstvo SFRJ, ki razpolaga s to zakonito močjo, predlaga-mo, da to stori Predsedstvo SR Slovenije v duhu ,,Temeljne listine Slovenije 1989".
Predsedstvo OK ZKS
Liubljana-šiška Ljubljana, 28. junij 1989