Za tvojo reklamo novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 ; Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 46 (1034) Čedad, Četrtek, 30. novembra 2000 Fino al prossimo fine settimana gli abitanti di Brizza inferiore e superiore, frazioni di Savogna, potranno raggiungere il paese solo a piedi. E’ stata una frana, domenica 26, a bloccare la strada che dalla periferia di Savogna conduce ai due paesi. Subito allertati, gli o-perai della Protezione civile regionale si sono messi prontamente al lavoro. “Nel giro di una settimana la strada dovrebbe essere riaperta, almeno se non torna il maltempo” ci ha fatto sapere martedì 28 il sindaco Lorenzo Cer-noia, che ha aggiunto: “L’intervento è comunque provvisorio, esisteva già un progetto per sistemare l’intero fronte: i tecnici della Protezione civile si erano accorti che la roccia presentava delle fratture. I lavori non avrebbero dovuto interessare anche la strada, ma la pioggia ha peggiorato la situazione”. segue a pagina 2 'AsS^** INDUSTRIALI' ANCHE ÈXTRACOMMITARI RIVOLERSI PRESSO Središče Ljubljane z znamenitim Tromostovjem ZLSD naposled le sprejela kndidaturo. Drnovšek je listo ministrskih kandidatov 2e vložil v Državni zbor, kjer sedaj v ustreznih komisijah potekajo njihove predstavitve. Mandatar je vlado sestavil po ”starem“ zakonu o vladi, ker je skupina državlja- nov sprožila pobudo za referendum o novem zakonu o vladi, ki naj bi začel veljati v kratkem. beri na strani 4 Kulturno društvo ReCan nas vabi na kulturno srečanje, ki bo, kot vse kaže, za-ries prijetno an lepo. V pe-tak 1. diCemberja, ob 20.30 uri, bo v Dolenjem Bardu drugi literarni viCer z naslovom “V nebu luna plava”. Zadnjic je bil protagonist veCera naš Izidor Predan - DoriC, pruzapru tiste njega besiede, ki jih je pustu zapisane. Telekrat pa nas vabijo na sreCanje treh pripovedo-vaucu, treh ljudi, ki nam storejo uživat ob živi, izgovorjeni besiedi, ki imajo poseben dar, talent za pripovedovat. V petak se v Dolenjem Btjtdu srečamo z Ačfo Tomasetig, Giovan-nijem Corenom an Renzom Gariupom, trije ljudje, ki mimo vsega imajo zelo pu-no reci za poviedat. Najta zamudit liepega vičera. Zaščitni zakon in naše čakanje Čas hitro teCe in nic ne reče... Parlament je zaposlen s finančnim zakonom in vse bolj se širijo glasovi 0 politični krizi in predčasnih volitvah. Naš zaščitni zakon pa je obtičal v senatu •n vsi smo postali pesimisti. Sicer pomembna politična vprašanja, kot reforma volilnega sistema in sprememba ustave, ki naj poveCa Prostojnosti dežel, sta imeli v senatu prednost, a še ne vemo, kdaj pride zaščitni zakon na dnevni red. Za Čimprejšnjo odobritev zakona se je pred nekaj dnevi zavzel sam predsednik republike Slovenije Milan Kučan v pismu predsedniku senata Nicoli Mancinu. Lete je v odgovoru KuCanu Podčrtal, da se zaveda po-teena, ki ga zakonu pripisuje Slovenija s svojim predsednikom na Celu, da žal se Je morala ustavna komisija Posvetiti drugim vprašanjem. Mancino je sporočil, da je glede tega vprašanja °pozoril predsednika pristojnih združenih komisij sen. Ossicinija ter se obvezal, da bo sam poskrbel zato, da bo zaščitni zakon Postavljen na dnevni red. Na predsednika senata Sancina se je obrnil tudi Podpredsednik deželnega sveta FJK Miloš Budin, ki Je svoj dopis poslal tudi Predsednikom parlamentarnih skupin senata. V njem opozarja na dva kljuCna nerešena vprašanja za našo deželo: zaščitni zakon in zakon za pravično odškodnino ■strskim ezulom. Vprašanje naše zaščite je bilo v ponedeljek spet na visoki ravni v ospredju v Sloveniji. Prizadevanja za dosego tega cilja je med prednostne naloge uvrstil kandidat za zunanjega ministra Dimitrij Rupel na seji parla-teentemega odbora, kjer je Predstavil svoj program. Vsekakor je bilo precej tes zamujenega in težave se nam napovedujejo že v zvezi s sestavo paritetnega °dbora. Nujno je pohiteti. S tem v zvezi velja omeniti tedi predlog, ki se je pojavil v zadnjih dneh in sicer da bi °b zelo možni obstrukcij desnice, vlada zahtevala za-uPnico na naš zaščitni zakon. Bomo videli. Telefon 0432/731190 Slovenska vlada bo slonela na strokovnosti in široki koaliciji DoftlUČtt Drnovšek je sestavil k,fda » seznam novih ministrov IS1 Domenica scorsa uno smottamento ha interessato il tratto che collega le due frazioni a valle Frana a Brizza, strada chiusa Lo sgombero si concluderà entro il fine settimana Slovenija bo v kratkem imela novo vlado, kajti v zadnjih dneh so bila med koalicijskimi partnerji usklajena vsa imena predlaganih ministrov, tako da novih zapletov skoraj ni pričakovati. Mandatar Janez Drnovšek razpolaga z doslej naj-solidnejšo večino, kar je omogočilo, da so se rešili še zadnji problemi v zvezi s kandidati za ministre. Konec prejšnjega tedna je sicer prišlo do zapleta v zvezi z ministrico za kulturo, katere kandidatura je pripadala ZLSD. Ker spoCetka predlagana kandidatinja Andreja Rihter ni sprejela kandidature, je Drnovšek predlagal Jano Kolar, kar Združeni listi ni bilo pogodu. Problem se je rešil, ko je Rihterjeva kot kandidatinja I lavori sulla strada per Brizza Četrtek, 30. novembra 2000 Giuseppe Marinig contro Pieralberto Felettig. II presidente della Comunità montana delle Valli del Na-tisone, eletto nelle file dei Sdi in Provincia, e il vice-sindaco di Cividale, in forza ad Alleanza nazionale, si confronteranno giovedì 7 dicembre, alle 20, nella sala della Società operaia di Cividale. Il tema del confronto, organizzato dal gruppo consiliare del Ppi in Comunità montana, sarà “Sloveni in Provincia di LJ-dine: legge e libertà di tutela. Le ragioni del sì e le ragioni del no”. A moderare l’incontro, che verrà introdotto da Stefano Gasparin, sarà il direttore del periodico Slovit, Giorgio Banchig. In una nota il gruppo consiliare del Partito popolare presso l’ente montano ricorda come “dopo un lungo iter parlamentare la legge di tutela degli sloveni in Italia, salvo imprevisti, sarà approvata definitivamente anche dal Senato. I suoi contenuti e la sua applicazione sul territorio stanno suscitando attese e polemiche, in particolare nella provincia di Udine, dove la comunità slovena non è ancora riconosciuta. Per essa Giovedì 7 dicembre confronto pubblico a Cividale Marinig vs. Felettig sulla legge di tutela la legge prevede particolari provvedimenti nel campo dell’istruzione e dello sviluppo socio-economico. Queste premesse per un incontro che il Ppi spera sia “un sereno e costruttivo scambio di opinioni”. Da parte sua il partito rivendica le azioni compiute negli ultimi anni per contribuire all’individuazione di possibili percorsi per la rinascita delle Valli: la valorizzazio- ne e la tutela del patrimonio culturale da una parte, lo sfruttamento delle risorse locali e della posizione strategica nell’ambito della collaborazione transfrontaliera dall’altra. Dopo la frana che domenica ha ostruito la strada per le frazioni Brizza, si lavora per il ripristino dalla prima pagina Subito dopo essere stato avvertito del movimento franoso, Cemoia ha firmato l’ordinanza di chiusura del tratto stradale al passaggio automobilistico. Iniziati i lavori, ancora per pochi giorni le automobili non possono salire verso Brizza ma rimangono parcheggiate, sui bordi della strada, prima del luogo in cui è avvenuto lo smottamento. L’episodio è stato l’unico che ha interessato le Valli del Natisone, in un periodo in cui molto ben più gravi sono state le conseguenze del maltempo in molte parti d’Italia e d’Europa. Pisiuo iz Rima Stojan SpetiC Vsi vemo, kaj se je zgodilo v A-meriki. Volili so predsednika in ga Se niso dokončno izvolili. Končno besedo bodo najbrž izrekla sodišča. Eno je gotovo. Sedaj nam ne bo nihče več hvalil ameriškega volilnega sistema. Posebno še, odkar smo izvedeli, da so število "velikih volilcev“ v južnih državah ZDA, kot je Florida, izračunali na osnovi števila sužnjev! In vendar prihaja iz Amerike tudi pomembna lekcija. Razlika med demokratom Gorom in republikancem Bushem sicer ni velika. Tista pičla polovica ameriških državljanov, ki sploh gre na volitve, trdi, da je vsaj tolikšna, kot med Cocacolo in Pepsi-colo. Si predstavljaš! Na končni rezultat pa je vplivala prisotnost tretjega "mo- tilnega” kandidata, zelenega milijarderja Na-derja, ki je zbral kakih 5% in s tem preprečil z-mago Alu Goru, za katerega se je itak izrekla večina državljanov. Edini, ki je Naderju čestital iz E-vrope in se veselil njegovega rezultata je Fausto Bertinotti, ki podobno u-sodo namenja tudi levosredinski Oljki. Ce se pred tem ne bo pokopala sama. Kaj pravi vrli Fausto? Da leve sredine ne bo podprl, nikoli in nikdar, ker se mora prej razbiti in izločiti iz svoje srede sredino. Kaj pa, če zmaga desnica? Bertinotti trdi, da ni bistvene razlike med Oljko in Hišo svoboščin, vsaj pri bistvenih problemih dela in socialne države. (Ukinitev ticketov je že pozabjena.) In vendar, Fausto ponuja levi sredini sporazum, da se ne bosta vojskovali. Nitko, na katero naj se Oljka o-besi, če Zeli upati na malo verjetno z- mago prihodnjo pomlad. Kako? Nobenega programskega dogovora, samo čista politična kupčija z volilno reformo. Ki ni tista o proporčnem ali nemškem sistemu, na katerega so do včeraj prisegali domala vsi, pač pa le izenačenje volilnih sistemov zbornice in senata. Po domače povedano, gre za uvedbo četrte glasovnice, s katero bi volili pro-porčni del senata tako, kot že sedaj volimo zbornico. Tako bi Bertinotti na teh dveh glasovnicah predstavil svoj simbol in zbiral glasove, brez odštevanja rezultatov večinskega sistema, kjer bi svojim volilcem pustil prosto izbiro. Seveda, ne povsem zastonj. Govori se o 20 do 30 uglednih kandidaturah Bertinottijevih prijateljev, morda s simbolom Naprednih, morda celo pod Oljko z oznako "neodvisnih”. Kar pomeni, da bi takoj po izvolitvi zapustili levosredinsko koalicijo in prešli v opozicijske klopi. Kaj pa, če se zapleteni mehanizem ne obnese? Desnica bo zmagala in prevzela krmilo oblasti, ostali bodo vsi skupaj v opoziciji. Enotnost v ne- Pogodba med Koprom in Trstom V Trstu se je pred dobrim tendnom zgodil poslovni dogodek, ki bo znal pomeniti novo obdobje v odnosih med našo deželo (Italijo) in Slovenijo in ne samo na gospodarskem področju. Luka Koper je namreč pridobila možnost prevzema 30-letne koncesije za 7. pomol tržaškega pristanišča, največjega kontejnerskega terminala na Jadranu. Podpis pogodbe je pomemben tudi iz političnega vidika, saj se je zanj prvič strinjala tudi nacionalistična desnica s poslancem Roberto Menio na čelu. Doslej so prav desni konzervativni krogi v Trstu z vsemi močmi nasprotovali vsakršnemu sodelovanju z bližnjo Slovenijo in širše s celotnim vzho-dno-balkanskim območjem. Koprska luka se je za ta posel povezala z uglednim italijanskim špediterjem Parisijem in z društvom pristaniških delavcev. Največ zaslug za ta dogodek posel pa nosi direktor luke Koper Bruno Korelič, ki je vztrajno in učinkovito spletel vse vezi, ki so bile potrebne za takšno sodelovanje. Boris Šuligoj se v sobotni prilogi ljubljanskega Dela, v komentarju ob tem dogodku sprašuje, kdo ima pri tej odločitvi večje zasluge in kdo je večji zmagovalec: luka Koper s prepričljivim gospodarskim rezultatom, ki mu ni mogoče oporekati, ali pristaniški odbor tržaške luke, ki je premagal številne predsodke okolja, iz katerega izhaja precej ksenofobno razpoloženje Trsta (še posebej do vsega, kar prihaja z Vzhoda), in naredil res zgodovinski preobrat in priznal Kopru (s tem Sloveniji) enakopraven “evropski” položaj. Nekoč ne- pomemben, zaplankan, zaostal, neravzit (izza železne zavese) sosed je postal rešilna bilka, ki bi lahko pomagal Trstu iz zares kočljivega položaja. Kopru je Trst ponudil vlogo, ki je še tretji največji terminalist na svetu, nizozemski ECT. ni bil sposoben opraviti. Poteza res lahko pomeni povsem nov temelj za gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Furlani-jo-Julijsko krajino. Koper zase že nekaj let ve, da obvladuje luško poslovanje in da je najbrž že zdavnaj prehitel okostenelo strukturo pristaniškega upravljanja, kakršna velja v Trstu. Teže pa na to resnico pristanejo v Trstu, kjer je še dandanes prevelik del prebivalstva prepričan, da so Slovenci “slavi”, če že ne več “sciavi”, torej nekakšno slovansko pleme, ki bo moralo še lep čas dokazovati kulturno, gospodarsko in drugo zrelost, če ga bodo hoteli šteti za sebi enakega. Sicer tudi v Sloveniji nekateri opozarjajo na previdnost. Povsem lahko bi šlo za tržaškega trojanskega konja. Toda v upravi luke Koper so prepričani, da nimajo kaj izgubiti. Napočil je trenutek, da dokažejo, kaj zmorejo. Da dokažejo tisto, kar bi lahko (ob večjem razumevanju domače države) že zdavnaj ia bolje pokazali doma. Po tem dogodku pa se avtomatično postavlja vprašanje boljših cestnih in železniških povezav med Trstom in Koprom. In tu se začenja nova zgodba, za katero se bosta morali zavzeti predvsem slovenska in italijanska država. Pogoj pa je, da se ohranijo (izboljšajo) odnosi med sosedama in to v primeru Berlusconijeve vlade in vnaprej zagotovljeno, (r.p.) In mostra i primi libri sloveni Vertice per i Balcani Venerdì 24 novembre Zagabria è stata il centro della diplomazia europea. Qui si è svolto un vertice dell’Unione europea e dei paesi dei balcani occidentali, nel corso del quale è stato assunto l’impegno di sostenere Albania, Bosnia e Erzegovina, Croazia, Macedonia e Jugoslavia nel loro cammino di avvicinamento all’UE. Tra gli illustri partecipanti il presidente della Commissione Prodi ed il presidente di turno Chirac che ha promosso l’incontro. Il governo sloveno ha inviato a Zagabria il mini- stro degli esteri Peterlè e la sua è stata la rappresentanza di più basso livello al vertice. I primi libri sloveni Nella galleria del Cankarjev dom la Biblioteca nazionale (Narodna in univerzitetna knjižnica) ha allestito una mostra di notevole interesse che è stata inaugurata dallo stesso Presidente della Repubblica. La mostra è stata predisposta per celebrare tre importanti anniversari: il 450. anniversario della pubbli- cazione del primo libro sloveno, il Katekizem di Trubar a cui seguì poco dopo l’Abecednik; il 200. anniversario della nascita di Prešeren, il massimo poeta sloveno ed i 10 anni del plebiscito che portò all’indipendenza. Il titolo della mostra è “I primi libri sloveni: le stampe della Riforma in originale e nelle ristampe”. Per la prima volta dal 1600 sono esposti in Slovenia due preziosi gioielli: il Katekizem e l’Abeced- nik di Trubar, prestati dalla Biblioteca nazionale austriaca. É antisismica La centrale nucleare di Krško - unica centrale atomica della ex Jugoslavia e costantemente nel mirino degli ambientalisti, specialmente austriaci - è sicura anche per quanto riguarda il rischio sismico. Lo ha certificato un gruppo di e-sperti sloveni, austriaci e i-taliani, che attraverso ricerche geologiche e geofisiche, hanno verificato che è in grado di reggere l’urto anche di onde sismiche molto intense. Školč ripescato Il sistema parlamentare sloveno prevede anche gli onorevoli supplenti. La Camera di Stato infatti deve essere costituita da 90 seggi. I primi dei non eletti così subentrano al Presidente del Consiglio ed ai colleghi che entrano nel governo. I supplenti hanno gli stessi diritti e doveri, ma devono dare le dimissioni nel caso che il parlamentare che sostitui- scono esca dal governo, a meno che non rinunci al proprio seggio. Tra gli onorevolei ripescati ci sarà anche Jožef Školč, già ministro della cultura e presidente del Parlamento. Poste più care Dal 1. dicembre i servizi postali in Slovenia aumenteranno del 19%, gli scatti telefonici del 6%, il canone del telefono invece del 13%. L’aumento fa seguito alla delibera della Corte Costituzionale secondo cui non era giustifi' cata l’esenzione del pagamento dell’IVA per i servizi postali. Četrtek, 30. novembra 2000 Glede na izjemen uspeh 'in dovršenost postavitve muzejske zbirke skoraj ne bi bilo verjeti, da ima Kobariški muzej ”komaj“ deset let. Človek, ki pogosto zahaja vanj, ima občutek, da je muzej tam že desetletja in si Kobarida brez njega sploh ni mogoCe predstavljati. Kobarid je zadnjih deset let v veliki meri prav zaradi muzeja spet pridobil na Širokem slovesu, ki je bil Prej bolj omejen na šolske učbenike in sicer dokaj obsežno literaturo o prvi svetovni vojni. Res je to tudi zelo atraktiven posoški turistični center, z nezmotljivo turkizno Sočo, vodnimi Sporti, ribolovom, več kot dobrimi gostilnami in mnogimi možnostmi za V desetih letih delovanja kobariški muzej dosegel izjemne uspehe Iz fronte sovraštva na fronto prijateljstva vsakršno rekreacijo. Zlasti za planinarjenje v enkratnem Krnskem pogorju, pravem Gregorčičevem "planinskem raju“. Ampak muzej je v desetih letih dal Kobaridu tisto nekaj več, kar mu lahko zavidajo tudi večji in prestižnejši centri. Konec letošnjega oktobra je Kobariški muzej praznoval vsakoletni njemu posvečen dan, ki je potekal v znamenju desetletnice. Muzej je za to priložnost izdal publikacijo, pravzaprav zajeten, skoraj Harmoniko v dar Glasbeni Minister Peterlè na obisku v Špetru Ob otvoritvi Planinskega doma na Matajurju v nedeljo 22. oktobra je Benečijo obiskal tudi slovenski zunanji minister. Lojze Peterlè se je udeležil otvoritvene slovesnosti pred kočo in tudi kasnejega praznovanja, na katerem smo se zbrali Slovenci iz vsega zamejstva, Posočja, Brd in drugi obmejnih krajev vse do slovenske obale. Najprej pa je minister Peterlè, pa čeprav je to bilo v nedeljo, obiskal Dvojezično šolsko središče, kjer sta ga pričakala predsednik in ravnateljica Paolo Pe-tricig in Živa Gruden. Ob tej priložnosti je minister podaril harmoniko špetrski Glasbeni šoli, ki jo obiskuje nad sto gojencev. tristo strani obsegajoč zbornik o doslej prehojeni poti. Avtorji zbornika so dr. Branko Marušič, Zdravko Likar, Željko Cimprič, Vojko Hobič in Jože Šerbec. V njem je z zapisi in fotografskim gradivom podrobno dokumentirana dejavnost muzeja, od začetne zamisli vse do današnjih dni, ko se lahko nekdanja zapuščena Mašerova hiša ponaša z zavidljivo številko preko 600 tisoč obiskovalcev. Rekord, ki bi mu na Slovenskem in še marsikje težko našli primerjavo. Zamisel o muzeju se je proti koncu osemdesetih let porodila v Posočju ta-korekoč vsakemu kamnu znanemu domačinu, sedanjemu načelniku tolminske upravne enote Zdravku Likarju. Za obisk Kobarida so imeli sosedje iz Italije in v sezoni turisti iz več evropskih držav sto razlogov. Šlo je za to, da se jim naposled ponudi še zgodovino, zaradi katere je prišel Kobarid s celotnim Posočjem vred v ospredje svetovnega dogajanja med prvo svetovno vojno. Skupina navdušencev, med katerimi so bili Željko Cimprič, Vojko Hobič, Jože Šerbec, Pavel Sivec, Miloš Volarič, Ivo Kona-vec in drugi, se je lotila zahtevnega dela in v velikem zagonu zagotovila vse pogoje za nastanek muzeja: sredstva za odkup in popravilo stavbe, zbiranje in ureditev velikega števila eksponatov, ostalin in fotografij znanega preboja pri Kobaridu. Največja gorska bitka v zgodovini človeštva je tako doživela celovito in domi- Poljski predsednik Aleksander Kwasniewski na obisku v muzeju selno rekonstrukcijo, pri čemer so bili ustvarjalci muzeja zlasti pozorni na izhodiščno sporočilo muzejske zbirke: poudariti vso tragiko in nesmisel vojnega spopada kot opozorilo mlajšim generacijam, naj do česa takega ne pride nikoli več. In ravno takšen je vtis, ki ga malone vsak obiskovalec odnese iz Kobariškega muzeja. Ustanova je že na sa- mem začetku delovanja doživela velik uspeh in potrdila genialnost zamisli. Kobarid je po zaslugi množično obiskanega muzeja v široki mednarodni javnosti začel pridobivati sloves nekakšne ”male prestolnice miru“, kot je v spominsko knjigo zapisal obiskovalec. Leta 1993 je Kobariški muzej v konkurenci 47 evropskih muzejev prejel nagrado Sveta Evrope kot najboljši muzej, med množico dosedanjih obiskovalcev pa so vpisani predsedniki republik, ministri, veleposlaniki, načelniki generalštabov, državniki in znani kulturni delavci. Veliko pa je tudi vojnih veteranov, njihovih potomcev in tudi navadnih turistov vseh starosti, ki prihajajo domala iz vsega sveta. Letos jeseni se je Kobariški muzej pobratil z muzejem prve svetovne vojne Donegani na prelazu Stel-vio, muzealci pa nenehno načrtujejo nove pobude. Pred dvema letoma so odprli krožno pot mimo zgodovinskih in naravnih znamenitosti Kobarida, v stalnem prenavljanju so vojne ostaline v Krnskem pogorju, v načrtu pa je tudi eAtùtwn* » tTtciMt' V &% xya3f /s .S - Uu ki je povzročil smrt in veliko razdejanje v Logu Pod Mangrtom. Bolj kot za °dpravljanje posledic prav-zaprav gre za zagotavljanje osnovnih pogojev varnosti, kajti plazenje s poboCja ^langrta se še vedno ni Povsem ustavilo. Strokovnjaki so spoCe-ika nameravali z razstreli-v°m pospešiti dokončni odor plazovitega poboCja, a so morali zaradi prevelikega tveganja zamisel opustite Tako so na več mestih Postavili stalne opazovalne tečke, s katerih je plaz noC m dan pod nadzorom, dosedanje akcije iskanja žrtev Pa doslej niso bile uspešne. Velik problem predsta-vljajo zajezitve Koritnice, v katero se je nabralo ogromno kamenja in izruvanih Razdejanje je prizadelo velik del vasi (foto: L Caharija) dreves. Strokovna ocena je pokazala, da jezov zaradi nestabilnosti terena ne bo mogoCe minirati, dela za njihovo odstranjevanje se bodo lahko pospešila le, Ce bo lepo vreme trajalo dovolj Casa. Na ogroženo območje imajo dostop le delavci podjetja, ki utrjuje rečne bregove, v Bovcu pa si vse ustanove prizadevajo olajšati nesrečo izseljenim Ložanom, ki se lep čas ne bodo mogli vrniti v svojo vas. VašCani Loga so kljub vsemu pogumni in ne obupujejo. Trdno verjamejo v možnost vrnitve in hoCejo obnoviti življenje tam, od koder jih je pregnala nesre- ča. Poleg nujne vladne pomoči je Razvojna banka Sveta Evrope za obnovo in razvoj odobrila deset milijonov evrov posojila Sloveniji za obnovitvena dela. Vlada pa je napovedala, da bo v parlamentu vložila poseben zakon za odpravo posledic katastrofe. Seveda ne gre le za obnovo in ponovno izgradnjo hiš, gre najprej za utrditev geološke strukture celotnega območja, Cimprej pa bo treba popraviti tudi cesto na mednarodni mejni prehod Pre-dil, od koder je v Soško dolino vselej prihajalo največ turistov iz tujine. Čeprav so domačini, kot reče-no, odloCeni, da se pono- vno naselijo v domaci vasi in obnovijo turistične dejavnosti, ki so v zadnjih letih že bile na dobri poti, je veliko vprašanje, kdaj bodo zahtevna obnovitvena dela opravljena. Po nesreči se medtem ponovno govori o projektih, kot sta predora, ki bi povezala Soško dolino z Rajbljem na italijanski strani ali s Kranjsko goro pod VršiCem. Gre za zamisli, ki so bile na dnevnem redu pred nekaj leti, a so potem obtičale na pol poti. Morda bodo tokrat znova postale aktualne, kajti Soška dolina ob vseh naravnih nesrečah res tvega, da ostane odrezana, (du) Černo nov predsednik Združenja Pred nekaj dnevi je potekal v Čedadu občni zbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja za videmsko pokrajino. To je bila prilika za podrobno oceno opravljenega dela ter za oblikovanje novih smernic. Po splošni oceni je tudi v zadnjem obdobju SDGZ igralo pomembno vlogo pri spodbujanju in povezovanju domačih gospardskih dejavnikov v organizirano celoto, sposobno pospešiti razvoj beneških in terskih dolin, pri Čemer sta opravila pomembno delo Joško Sirk, Clan deželnega vodstva Združenja, ki že nekaj let nesebično intenzivno sodeluje z domačini in sooblikuje beneško stvarnost ter Boris Stocca, odličen animator lokalnega gospodarstva, ki je odločilno prispeval k uveljavitvi SDGZ in njegovega Servisa v slovenskem ambientu in v širšem furlanskem prostoru. Da ne gre za prazne besede dokazujejo številne pobude, dobro zastavljene in izpeljane, še zlasti na področju gostinstva in turizma kot so združenje “Invito” ali dejavnost Bed and Breakfast ter turistični konzorcij Arengo, do formalne ustanovitve katerega prihaja ravno v teh dnevih. Pomembno vlogo je Giorgio Cerno Združenje imelo pri ustanovitvi konzorcije Torre Leader in Natisone Gal, ki naj upravljata sredstva iz evropskih skladov za Terske in Nadiške doline. Na obenem zboru je prišlo tudi do zamenjave vodstva. Igorju Contu, ki je veC let vodil organizacijo, je nasledil Giorgio Cento. V vodstvo SDGZ za videmsko pokrajino so bili izvoljeni: Adriano Gariup, Luciano Laurencig, Roberto Palud-gnach, Igor Cont, Rudi Bar-toloth, Claudio Duriavig, Teresa Covaceuszach in Joško Sirk. Nadaljna okrepitev organizacije, njena večja vrašCenost v beneško stvarnost in torej povečanje števila članov je prva naloga, ki si jo je novo vodstvo prevzelo. La lettera Quello “sloveno maccheronico” caldeggiato da alcuni per le Valli Ho avuto l’occasione di *eggere il “Saggio sulla lingua nadisca” di Egidio Aaunich, e, a dire poco, s°no rimasto allibito All’incredibile proposta sulla “Rivoluzione culturale delle Valli”, come scrive Giuseppe Vasi nella pretentazione dell’opera. Che sia puramente ca-S|jale il morboso interesse ^1 questa voce dei Colli o-rientali per la nostra “parlate” che non ha mai parlato? ^Periamo che qualcuno delte Valli venga invitato a Presentare lo “Strolig Furlan”! A dire il vero, anche a tee piace caldeggiare e ditendere la “nostra lingua”, Rifatti scrivo sempre “po eneško” o “po našim” e Jj0,i “po nadisco” (leggi na-*szo) come da voi proposte ma eventualmente “po nadisko” come abbiamo ternpre scritto e pronunciate. Caldeggiare e difendere Perih non vuol dire cambiate scriteriatamente un alfa- beto già esistente, cercando di “italianizzarlo” a tutti i costi, poiché in tal caso, non è possibile evitare sconvolgimenti grammaticali e fonetici, creando così un ridicolo “sloveno maccheronico”, tendente chiaramente a cancellare tutto ciò che “puzza” di sloveno, compresa la tutela della minoranza che, con l’invenzione (?!) dello sloveno maccheronico non avrebbe più senso di esistere. Caldeggiare e difendere, invece, vuol dire continuare a mantenere le nostre tradizioni, i nostri usi e costumi, i nostri canti, le nostre preghiere, le nostre “stare pravee” come le “nove pie-smi” e tutto ciò che si diversifica dalla “vera” lingua slovena. Così senza alterare l’alfabeto già esistente, diremo CeCica invece di deklica, muoj puobic invece di moj fantič, oštarija invece di gostilna, farmacija invece di lekarna, meštra invece di uCiteljca, komar invece di babica, Cikonja invece di š-torklja, taužint invece di tisoč, Buog invece di Bog, cajt invece di čas, liesinca o luojtra invece di stopnice, Doric invece di Izidor, gu-banca invece di potica, e così di seguito. A proposito, ditemi come si fa a trasformare una gubanca in gubanza, o una gubanCica in gubanizza? Abbiamo sempre cantato: “štrukjace bomo kuhali” e come faremo ora a cantare: “strukiazze bomo cuhali”? Cameade, che lingua è costei? Mi è stato riferito che il marchio “gubanza” (leggi con la z di miza) è stato scelto, anzi fatto scegliere, per evitare che la gente la chiamasse gubanka. Anche i friulani dicevano di essere stati al casinò di Nova Gorika, ma dopo breve tempo, hanno imparato che la “c” di Gorica, si pronuncia come la “z” di Qualizza, e così sarebbe successo pure per la gubanca e la gubanCica. Meno male che non hanno pensato di dare a qualche dolce il nome del grande drammaturgo inglese; l’avrebbero chiamato “Sek-spir” per paura che la gente lo chiamasse Shakespeare. Molte difficoltà di pronuncia, con ovvi problemi di grammatica, sono sorti particolarmente per aver voluto “italianizzare” le tre consonanti “c,s,z” togliendo la “filoslava” Strešica alle sdoppiate “č,š,ž” rendendo difficile, se non impossibile, la sostituzione, con la stessa fonetica, delle consonanti sopracitate. E’ impossibile pronunciare Zivjo senza la “Z”, čarno senza la “č” o Suola senza la “š”. Un altro grosso strafalcione del proposto alfabeto nadisco, è l’inserimento dell’orribile “gh” sempre con lo scopo di “italianizzare” la “g” che nella lingua slovena è sempre dura -gutturale (gospa, Garmak, gibati, noga) come lo è pure in tutte le lingue anglo-sassoni. Con quale criterio e con quale coraggio si può proporre di scrivere ghospa, Gharmak, ghibati o nogha? Provate ad andare in Alto Adige a proporre un “saggio sulla lingua tedesca” propinando un bel “solin-ghen” invece di “solingen”, o “morghen” invece di “morgen”. Quelli vi cacciano via a calci nel sedere! A-spettate che le minoranze di lingua francese in Val d’Aosta scoprano il prospettato plagio della loro cediglia per appiopparla sotto la vostra nuova “s” e vedrete che anche loro faranno altrettanto. E farebbero bene, poiché l’inserimento di quella s con la cediglia (ma che c’entra la cediglia francese con lo sloveno, anche maccheronico?) nell’alfabeto nadisco, è la vera “chicca” di tutto il saggio. Nemmeno Cristoforo Colombo ed Alessandro Manzoni hanno avuto tanto scalpore per le loro scoperte, quanto quella “s” che ha scomodato perfino Dio, gli astri, la Regione e la Provincia e la Comunità montana auspicando addirittura una apposita commissione di studi! Udite, udite che cosa scrivono: “Ha o non ha, detta consonante “s” aspra sibilante .... adeguati requi- siti di carattere scientifico e pratico tali da giustificare l’inclusione nell’alfabeto nadisco? Se e quando, a Dio piacendo e col favorevole impulso di propizie congiunzioni astrali, i tre soggetti istituzionali, la Comunità montana, la Provincia, la Regione Autonoma Friuli-Venezia Giulia, cessato un tenace e auspicabilmente restaurante letargo cerebrale, scopriranno il pregio di possedere sul loro territorio ... un prezioso tesoro di chiara valenza culturale ... allora potrà essere demandata all’eventuale Commissione di studio, a tal uopo costituita, l’incombenza di dare un’appropriata risposta all’anzidetto quesito riguardante l’inserimento nell' alfabeto nadisco della particolare “s” aspra sussurrante “sopra descritta'VA Quante parole forbite, nel contesto di una lunga diatriba stile Jacopo Steliini sotto le sembianze di una “aspra sussurrante” voce dei colli orientali, per annunciare un moscerino schiacciato sotto la consonante “s”. Srečno an veselo, Guidac Scusate: srečno an veselo Ghuidaz! 6 novi mataj u r Četrtek, 30. novembra 2000 Aktualno Per la Val Torre e Val Cornappo nell’ambito del convegno diocesano Proposta una zona pastorale “po našem” “Pridi Buog, storè nas nove”, con queste parole nello sloveno della Terska dolina si conclude un documento - proposta consegnato all’arcivescovo di U-dine in occasione del grande convegno sulla montagna e sottoscritto dal vicario foraneo di Nimis Rizie-ri De Tina, dal responsabile per la pastorale dell’alta Val Torre e Val Cornappo Renzo Calligaro e dal delegato per la zona di Nimis - Tarcento nel gruppo di lavoro che ha preparato il convegno Guglielmo Cerno. Nelle foranie di Tarcento e Nimis c’è una zona di montagna ed una di pianura. La zona montana è caratterizzata da gente di cultura e lingua slovena e proprio per questo era curata da un “vicarius Sclabo-rum” che ne conosceva lingua e cultura, insomma - si legge nel documento -in un certo senso in passa- to si riconosceva la necessità di una pastorale specifica per queste genti. “L’attuale organizzazione pastorale prevede all’interno delle foranie delle «zone pastorali» con dei presbiteri responsabili. Anche in queste due foranie le zone montane suddette si co- Zadnje slovo Čeprav z nekoliko zamude se želimo pokloniti spominu Franca Kravanje, dobrega prijatelja iz Posočja, ki je bil vedno pozoren do beneških Slovencev in nam je precej pomagal še zlasti ob potresu, ki je leta . 1976 močno prizadel tudi naše kraje. Franc Kravanja seje rodil leta 1929 v vasi Čezsoča. Trdo je delal od zgodnje mladosti, že marca 1943 se je vključil v mladinsko organizacijo OF in kmalu postal njen predsednik. Po osvoboditvi se je nekaj let šolal na nižji in srednji kmetijski šoli, nato se vrnil v Tolmin in zaposlil na okraji-nem odboru, na oddelku za kmetji-stvu, nato se je vključil v kmetijsko zadrugo. Med drugim je bil celih osem let tudi direktor pekarne Mlinotesta v Tolminu. In tudi ko je šel v pokoj se ni u-miril pač pa je bil vseskozi aktiven v Zvezi borcev in Društvu upokojencev. Navdušen lovec, prijazen človek, priden in zavzet za delo je bil Franc Kravanja vse življenje družbeno in politično aktiven. Dve leti je bil predse-nik SZDL Tolmin, nato član izvršnega sveta Občine. Zelo močno se je Kravanja angažiral v letu potresa, kot rečeno, ko je bil zadolžen za pomoč beneškim Slovencem. V Potresnem zborniku piše: “Speter Slovenov, 21. septembra 1976. Predsednik koordinacijskega odbora za pomoč prizadetim Beneškim Slovencem je pozdravil v Spetru karavano 20 stanovanjskih prikolic iz Slovenije, ki jo je vodil predsednik medobčinskega sveta SZDL za Severno Primorsko Franc Kravanja. To je že druga tovrstna pošiljka v tem mesecu”. Zadnji pozdrav so ga Francu Kravanji dali v Tolminu v soboto 11. novembra. Ohranili ga bomo v lepem spominu. La chiesa di Montemaggiore Brezje di Taipana il giorno della inaugurazione stituivano in zone pastorali particolari, ma non hanno mai contato molto all’interno della vita fornaiale sia perchè periferiche, sia perchè costituite da piccoli paesi, sia perchè portatrici di problematiche particolari rispetto al “grosso” della forania.” Per questa ragione i tre firmatari del documento, proprio in occasione del convegno diocesano che richiamava l’attenzione di tutti sulla montagna, hanno chiesto di costruire una zona pastorale slovena, “po našem”, con i comuni di Lusevera e Taipana, con un responsabile di zona che frequenti le congreghe all’interno delle due foranie, riportandone le problematiche, cerchi il contatto con le altre zone omogenee (Val Canale, Valli del Na-tisone) e nel contempo curi i rapporti con le comunità slovene di oltreconfine per iniziative comuni. Questo tipo di proposta, si legge inoltre nel documento, è temporanea in attesa che con una nuova “ri-confinazione dei comuni” la zona montana “che nelle valli del Torre e del Cornappo corrisponde all’area slovena, possa acquisire u-na sua autonomia, anziché gravitare su centri non o-mogenei ad essa”. E tutto ciò - si legge ancora nel documento - anche in attesa che, a livello diocesano, venga definita una “zona slovena” dopo quelle della Camia, della Media e Bassa friulana. Kotič za dan liwd jazek ■ 8 Matej Šekli Akuzativo singolarja 1 Isi vijač c’emò pogledat, da kaku te moške, te Zènske anu te sridnje biside ni se rivawajo, ko ni so tu-w akuza-tivu singolarja. 1. Te moške biside Te moške biside ni se pridiwajo po dvi poti tu-w akuzativu singolarja. Po dnèj se pridiwajo te biside, ka ni rumunijo od kej, ka ni' Ziwu. Po ti driigi se pridiwajo invèci te biside, ka ni rumunijo od kej, ka jè Ziwu. a) Te moške biside za ito, ka ni Ziwu (»inanimato«) Tonih jè mi wratil kjiiC0. MòrèS mi dàt dan0 blèk.0? Ma baha na ma kòj dan0 zob0. Mati na jè kupila dan0 kilò jabidk. Mata kaki tubo za wòdo? Te moške biside za ito, ka ni Ziwu, ni se rivawajo tu-w akuzativu singolarja tej tu-w nominativu singolarja. Dne ni so čenče nine vokale ta-na kunce (kjiiC0, blèk0, zob0), dne ni majo ta-na kunce -ó (kilo) alibòj -o (tubo). b) Te moške biside za ito, ka jè Ziwu (»animato«) Nàs si Sài nalèst miga dèda. Mata pa vi konjà? Tu-w hriiSki si nalizal noga Càrwa. Isò marno barat noga bioioga. Te moške biside za ito, ka jè Ziwu (dèd0, kònj0, càrwa; biologo), ni se rivawajo tu-w akuzativu singolarja tej tu-w g’enitivu singolarja. Ni se rivawajo na -a, ko ačento jè ta-na kòranè od biside (dèda, Càrwa; bioioga), anu na -a , ko ačento jè ta-na kunce od biside (konjà). 2. Te Zenske biside na -a alibòj na -à Vidiš to lipo tu-w dworè? Ni majo kòj kozo. Ni so Sle won na goro. Te Zènske biside na -a ziz ačenton ta-na koranu (lipa, gòra) ni majo tu-w akuzativu singolarja ta-na kunce -o (lipo, gòro). Pa te Zènske biside na -a ziz ačenton ta-na kunce (kozà) ni se rivawajo na -o (kozo). 3. Te Zenske biside na -0 WmiS na damenc iso racjunp? Marnò wluvet iso meS0, iso kokuS0. Te zènske biside čenče nine vokale ta-na kunce (-0) (racjun0, meS0, kokuS0) tu-w nominativu singolarja ni se rivawajo par pa tu-w akuzativu singolarja (racjun0, meS0, kokuS0). 4. Te sridnje biside Ja jin jabulku. K è màS rasato? Mòrèn o g’ at okno? NaSa òwca na mà no janjacè. Zdèlaj mi iso vasuje. Jis radè jajce? Pa te sridnje biside ni se rivawajo tu-w akuzativu singolarja tej tu-w nominativu singolarja: na -u, ko ačento jè ta-na kòranè od biside (jabulku), anu na -o, ko ačento jè ta-na kunce od biside (rasato, okno). Ta-za j- nu Č-, kadà pa ta-za c- nu m-, ni majo tana kunce pa -è ziz ačenton ta-na kòranè (janjacè) alibòj ta-na kunce (vasajè, jajce) od biside. Za paračat isò somo doparali librin »Grammatica pratica resiana: Il sostantivo« od profasòrja Hana Steenwijka. Koj ni nin pravijo noši ti stari: te pyrvi nadil za njive Te pyrvi nadil an bil 25 dnuw avrila ki to jè Sin Merk. Alora te pyrvi, iti, nadil an jè bil za njive. Alora iti din nišči ni' smèl tyt ta-w nji'wo perke, ni so gtali, da iti ki re te din na Sin Merk tu-w nji'wo, to so štrije. Alora, pa ki ni so tèli tyt jii-di, ni niso moly tyt, ni so se riguardali. Alora, ja čon ti račyt da ka bilo iti din 25 avrila. Jè bila ta pyrwa pušišjun, na vilaZala cirkow ano ko somo vilaZali cirkow, basano otruk ano pa Zani ano moZuw, wsè ito ki bilo tu-w Wasy, ta-po vasy ano wsa Solbica. Alora ita pušišjun na šla ta-po Prèsakè, won-par Marcelino, orè po orici ano orè tvimo wujo Marjo. Ito bil te pyrvi vanjèli. Bil den lipi kriz, zalizni, tu-w miro. Alora ito an se wstavil jèro nu rèkel wonjèl ano banadyl ano spet jiidi ta zat. An šel dò-par Štefaniji ano an došel dò Pjerini, ito ki jè te bòyó. Ito a spet se wstavil, an spet rèkel njaa reči ano kličali jiidi wsy tana poti šebenk so bile pènói ano liiZa. So mo mèli kličt ko an rèkel vangelo ano dòpo nu za dolino ano ko somo parSli nu za dolino, jè bila ta stara mojanica, ito na poti, to bila na stara mojanica, pokrita ziz kopi, injyn to no nòvè mo prit to bila na stara. Pa ito an se wstavil pa ito an rèkel wanjòli nu jiidi spet wsy kličali ta-na poti: otrocy, ti stari ano wsy. Ko an paršel ta carkvè an šel drèt an šel orè po Lazo, ano ko an paršel ore Damino, tu-w Dantina ti'mpli ito spet bil kri'Z, te zalizni. Spet wanjèli ano kleknuli ano rivali ano dòpo so mo šli ta- ziz dwòr, ja na vin ta-ciz dwòr Lipin, ito, te vali'ki dwò orè za Dantina ta-na Brèo ito ki jè Marija, ita ki wmuorla, ta učarska, ni go glali dò po Ri'tióo, dò po iti klonco ano somo došli dò Lipičin, dò Boičo. Alora ko somo došli dò Boičo, ta-par Lipinin, spet kleknuli, spet wanjèli. Alora, dò-po Lazo. Ko somo parSli dò Glenavin, pa Gfenavi so mèli iti vangd0 tu-w pirtuno, te zalizni križ-Ko somo parSli dona pja" ceto, ito ke jè Bepino, pa it° ni so se wstavili k ded Drikacow bil noradil moja' no ta-wnè w klonco, ta-paf Tši ito ka mèl woj Duri'. K° dèd Drikacow bil noradil n° lipo mojano ki bil Bu na. Sveti KriZo. Alora pa ito,111 so se wstavili, ki ni s° diwali tej den kosyè svici#' Alora, ito somo šli ta-'*1 cirkow. Bila miša ano k°' munjun. Dòpo wsak ta svP) iši. Ano tu-w nji'wo, iti dri nišči. To bil te pyrvi nad> za nè tyt ta-w nji'wo. Četrtek, 30. novembra 2000 Strolic 2001 “zna” tudi po slovensko dan V soboto 25. decembra, na svete Katarine, kot je že tradicija, so v Vidmu, na sedežu Furlanskega filološkega društva, predstavili koledar v furlanskem jeziku Strolic 2001. V nabito polni dvorani je o zborniku, ki vsebuje prispevke 140 avtorjev, spregovorila prof. Silvana Schiavi Fachin. Izpostavila je najprej izredno barvitost publikacije pa ne le zato, ker jo bogatijo slike stotin in stotin metuljev, in niti ne le zaradi obravnavanih tem. V letu, ko je stopil v veljavo zakon za zaščito jezikovnih manjšin v Italiji je Strolic izredno pester iz jezikovnega zornega kota. Zastopani so namreC vsi furlanski govori od severne do južne Furlanije, kar predstavlja še samo posebej veliko bogastvo. Pozoren pa je tudi do drugih manjšinskih jezikov na našem področju. Tako so objavili kratke spise oziroma pesmi bodisi v nemškem jeziku iz krajev Sau-ris- Zahre in Timau-Tischelyang, kot v slovenščini, ki sta jo zastopali rezijanski oziroma terski slovenski dialekt. Objavili so pesem Viljema Cerna, ki je bila na predstavitvi tudi prebrana, kar nedvomno opozarja tudi na dolgo pot, ki jo je Furlansko filološko društvo Viljem Cerno prehodilo v smeri spoštovanja drugih jezikov in kultur v Furlaniji. Ne smemopo-zabiti, da je v letošnjem Strolicu zastopan tudi venetski govor Marana in okolice. Strolic 2001, ki sta ga uredila Manlio Michelutti in Alessandro Sensidoni, je tudi vsebinsko zelo bogat. Drži se tradicije že iz prejšnjega stoletja in prinaša vrsto koristnih nasvetov za kmete (o tem, kaj se kdaj sadim kadaj se vino pretaka in podobno), dosti zabavnega branja, a ima tudi svoj literarni del. Zelo širok je tudi izbor avtorjev, letos jih je 140, med njimi je dosti znanih imen pa tudi precej novih, Se posebej gre podčrtati prispevek mladih in uCen-cev osnovnih šol. Cosa mangiare e cosa no, “mucca pazza” e dintorni Un incontro nella scuola bilingue sul tema delV alimentazione Tema quanto mai attuale, quello dell’educazione alimentare, e non soltanto per i casi della “mucca pazza” che stanno mettendo in allarme l’Europa. Chi mangia, cioè tutti, possono aveea anche a che fare con diossina, ormoni nelle carni, pesticidi negli ortaggi. I mass-media seguono questi problemi quando scoppia qualche caso, ma poi, inevitabilmente, tutto ritorna sotto silenzio. Molti consumatori rimangono però preoccupati, soprattutto se sono anche genitori: sentono che se mangiare è un obbligo, mangiare bene è un diritto. Proprio su questi temi la scuola privata bilingue di S. Pietro al Natisone ha deciso di organizzare un incontro, che si terrà mar- Oiraii me, sam šdcbio... Muè, sa viem, de si jaioval Kikiriki vas poslušat me glava boli Niesam naumna samuoist,ješe IO SOtlo BIO-BKy ix carote sono le migliori.. Ce niesam nauman, bum pa salam! Ma va, hai contato qualche volta t tuoi bccquerelli'* tedi 5 dicembre, alle 20, presso l’istituto in viale Azzida, durante il quale interverranno genitori che hanno esperienza nel set- tore della produzione agricola e animale. Ad introdurre l’incontro sarà Nino Ciccone, seguiranno i contributi di Enos Costantini, sul prodotto tradizionale e prodotto biologico, e Bruno Canta-rutti sui prodotti di origine animale. Nel fine settimana la rassegna considerata la “madre” di “Postaja Topolove” Tornano i “Portici” di Sitran La diversità di eventi in cui i paesi mettono a disposizione i propri spazi ed energie Sabato 2 e domenica 3 dicembre, a Sitran d’Alpa-go, in provincia di Belluno, si terrà la 12a edizione di “Portici inattuali”. La manifestazione è da considerarsi la “madre” di “Postaja Topolove”. Il paese mette infatti a disposizione i suoi spazi e le sue energie per o-spitare artisti di ricerca, di varie provenienze geografiche, chiamati ad interagire con il luogo tramite la rea- lizzazione di installazioni e performances. Proprio il piccolo borgo di Sitran ha dato inizio a un modo di intendere l’arte non più relegato ai luoghi forzatamente elitari delle gallerie ma a- Organizzati dal circolo di cultura Ivan Trinko a due livelli A Cividale riprendono i corsi di lingua slovena Una delle attività basilari del circolo di cultura I-van Trinko di Cividale sono i corsi di lingua e cultura slovena per adulti che si tengono ogni anno. 45 anni fa, quando il circolo è stato costituito, le attività erano rivolte prevalentemente alla comunità slovena stessa, con il passare del tempo, con il moltiplicarsi delle i-niziative culturali ed educative su tutto il territorio della fascia confinaria dove vivono gli sloveni, il circolo Ivan Trinko ha spostato la sua attenzione su Cividale e tutta l’area friulana. I corsi di sloveno sono rimasti tuttavia una costante e di norma sono articolati su due livelli. Il primo, per principianti, è per lo più rivolto a italiani e friulani che desiderano avvicinarsi alla realtà slovena. Il secondo livello, di approfondimento, è rivolto invece a Ultima conferenza di un interessante ciclo La geologia delle Valli “La geologia delle Valli del Natisone” sarà il tema dell’ultimo appuntamento, in programma sabato 2 dicembre, alle 18, nella chiesetta di S. Maria di Corte a Cividale, all’interno del ciclo di conferenze sulla geologia curato dal Gruppo Geofin. Relatore sarà il professor Giorgio Tunis, docente all’Università di Trieste. chi ha già una base di conoscenza della lingua o perchè ha seguito corsi, oppure conosce il dialetto sloveno ed ha dunque una buona base di partenza. Il corso di approfondimento è già iniziato ve- nerdì 24 novembre e si tiene una volta alla settimana dalle ore 20 alle 21.30, il corso per principianti invece decollerà mercoledì 6 dicembre. Per informazioni tel. 0432-731386. UNIONE REGIONALE ECONOMICA SLOVENA SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE Sede di Cividale - tel. 0432 - 730153 , NUOVI SCONTI DELL’IRPEF Come molti avranno appreso dai telegiornali, entro il prossimo 30 novembre, chi dovrà versare l’acconto IRPEF, paghera un importo leggermente più basso di quanto il commercialista gli aveva preventivato a giugno. Questo perchè la percentuale di acconto da versare è passata dal 92% all’87%. Ci sono perù altre novità per la prossima dichiarazione dei redditi che pochi conoscono. 1 - Oneri deducibili per la colf Sarà possibile portare in detrazione, fino a 3.000.000, i contributi versati per gli addetti ai servizi domestici (colf). Non sarà invece deducibile la paga erogata. 2 - Sconti IRPEF per assistenza specifica Sarà consentito trasformare in detrazione le spese di assistenza specifica sostenute per familiari NON a carico esenti da ticket. Questo significa che se paghiamo delle prestazioni sanitarie per un nostro parente NON a carico e questi NON riesce a dedursi dalle tasse le spese sanitarie, possiamo farlo noi. Il limite annuo di deducibilità di tali spese è 12.000.000. 3 - Sconto IRPEF per gli animali Saranno detraibili nella misura del 19% le spese veterinarie; è previsto un tetto minimo di 250.000 fino al quale non ci verrà riconosciuto alcuno sconto ed uno massimo di 1.000.000 oltre il quale non avremo più benefici. Ciò significa che se spendo 300.000 lire mi rimborseranno 9.500 lire (300.000-250.000 per 19%); se spendo 1.000.000 o più, mi rimborseranno 142.500 (1.000.000 - 250.000 per 19%). Complicato ??? Tenete da parte le ricevute che i calcoli li facciamo noi 11 (Cedron Roberto) perto al confronto e all’intervento di un pubblico molto vasto, preparato o meno in campo artistico. Probabilmente l’importanza di Sitran e dei suoi “Portici” verrà rilevata con attenzione solo tra alcuni anni; la diversità di questo evento rispetto alle ingessate manifestazioni “ufficiali” è tale che dovrà passare molto tempo ancora,.. Comunque i “Portici” hanno già trasformato il piccolo borgo in un luogo dotato di una aura tutta particolare. A curare la rassegna sono tre nomi carissimi alla “Stazione”: Flavio Da Rold, Gaetano Ricci e Giorgio Vazza, che garantiscono l’elevato livello artistico dell’evento così come, quest’anno, la presenza critica di Angelo Bertani, curatore di “Hic et nune” e combattivo fautore dì un’arte aperta a tutti i contributi della società. Da segnalare, nel programma, la messa in onda di una selezione di video indipendenti provenienti dalla Jugoslavia e dalla Bo-snia-Erzegovina e ancora la restituzione alla parrocchia di Sitran di due opere del XVI secolo, restaurate grazie all’interessamento ed al contributo di “Portici inattuali”: la tradizione e la classicità salvate e riproposte dalla ricerca contemporanea. Per informazioni: 0437-454221. (m.m.) novi matajur četrtek, 30. novembra 2000 Kronakà Iz Ruonca so se Pustje dieli na pot Iz Ruonca po sviete, pa telekrat ne za iti služit kruh, pač pa za se veselit. Pustje iz Ruonca, ki so zlo poznani ne samuo tle par nas, puodejo na “tournée” na Češko (Repubblica ceca). Tle od duoma puodejo v petak 1. dičemberja an se popejejo do miesta Kourim (ki je deleč 50 kilometru od Prage). V nediejo 3. dičemberja bojo “pustoval” v tistim mieste kupe z maške-rami iz tistega kraja. V tisti daželi pustinajo za senjam svetega Miklavža, ki je 6. dičemberja, an tela je na 'navada zlo podobna tisti, ki jo imajo v Kanalski dolini kar le za svet Miklavž “Krampus” hode- jo an skačejo po poti, stra-šejo judi an jim runajo du-špiete, “kregajo” an trucajo otrokam, de naj bojo pridni. Ruonac puode v Kourim z zluodjam, z anjulcam an s škofam an če se je paršlo do tegà, se muorejo zahvalit profesorju Cadorinju, mlademu furlanskemu profesorju, ki že puno liet v tisti daržavi: uči furlanski jezik an ima kar dobro študentu. On je tista nit, ki je povezala tele dvie realnosti takuo deleč adna od druge, ki pa imajo kiek skupnega. Kar se Ruončanji varnejo, se troštamo, de nam povedo kiek vič o teli posebni ésperienci. An vičerja za praznovat sojo klašo lahko rata liep praznik An vičerja za pranovat sojo klašo je lie-pa parložnost za se srečat med parjatelji, se kupe poveselit, kiek dobrega popit an sni-est, kako “pametno al pa naumno” povie-dat an jo veselo zaplesat. Marsikajšnega prijatelja iz otroških ali “mladih” liet srečamo samuo ankrat na lieto, glih za vičerjo od klaše. Tajšan, na kratko poviedano, je biu vi-čer, klaše ’54 vsieh Nadiških dolin, ki seje v saboto zbrala na vičerji v novi an liepi gostilni v vasi Selcè Cladrecis v kamunu Prapotno. Kuharja imajo dobrega, hitre an ročne kelnarje, za muziko pa se nismo mogli čakat nič buojšega: godla an piela sta vse sort muzike Sabina Trinko an nje mu-roz. An de mi se na kontetamo lahko, saj imamo v naši klaši “same” godce. Zbralo se nas je lietos 24, imiel smo se zaries lepuo an tistim, ki niéso paršli se jim pa žihar škoda zdi. Pa hlietu najta par-manjkat! Lettera al direttore “Anacronistica In rnnrn /1 Art li nlr\Ai*i ia resta aegu aioeri su quella pista” Caro Direttore, i più piccoli non leggono il suo giornale. Mi riferisco all’articolo apparso sul Suo settimanale del 02/11/2000 dal titolo: “A Clenia i più piccoli per la festa della natura”. Che una festa degli alberi sia inse- rita in un progetto scolastico di edu- cazione ambientale e abbia come sfondo una pista di go-kart mi sem- bra anacronistico. Certamente il go-kart per le sue e- missioni inquinanti, di tipo sonoro, olfattivo e di deposito nel territorio circostante dei prodotti di combu- stione del carburante usato, inserito nel contesto ambientale dove si tro- va, non è un esempio da inserire in un progetto per la natura. Mi sembra che quanto proposto sia di un’ambivalenza macroscopica e dimostri una confusione ed un’i- gnoranza grassa sui temi e valori ambientali di quegli adulti che per lavoro sono lì ad educare i piccoli. Non vorrei essere quell’albero che piantato per un nobile scopo educati- vo, supportato dalla mancanza del padiglione auricolare, è costretto a tutelare i suoi germogli, le sue fo- glie, i suoi frutti dai prodotti deposi- tati dalla combuszione dei go-kart, che si sa, allo stato attuale della ri- cerca scientifica, sono cancerogeni solo per l’uomo e a penalizzare il tutto contribuisce il fatto che madre natura non ha fornito gli alberi del dono della mobilità. Con affetto Antonio De Toni - Clenia Il nostro lettore ha ragione. D'al- tra parte l’educazione al rispetto e all'amore per la natura deve avvenire nell’ambiente'in cui viviamo. Portando alle estreme conseguenze il suo ragionamento si dovrebbero al- lora eliminare tutte le piante, il verde pubblico, le aiuole, i vasi di fiori nelle città o nei paesi che si affacciano sulle strade che ognuno di noi percorre in auto ogni giorno per recarsi al lavo- ro, contribuendo così all' inquinamen- to dell’ ambiente. Ritrono a Mersino dalla lontana Tahiti Walter e Renato Dopo 33 anni di assenza da Mersino Alto, quest’anno sono ritornati a trovarci per qualche settimana i miei parenti Walter Cucovaz e Renato Medves dalla lontana Tahiti. Come tanti di noi, dal loro paese natio sono stati “cacciati” dalla fame. Walter e Renato si sono costruiti laggiù un avvenire e le famiglie. Renato ha una importante impresa di costruzioni, Walter ne ha una a conduzione familiare. Tutta la comunità di Mersino alto era felice di poterli riabbracciare. Con loro abbiamo festeggiato i familiari e parenti con štruki e gubance, castagne e hruškovac come ai tempi passati, cantando le nostre bellissime canzoni bene-ciane. Abbiamo visto Walter e Renato con le lacrime agli occhi mentre riascoltavano le nostre canzoni. Quanta nostalgia abbiamo letto nei loro occhi. Hanno ritrovato Mersino alto nella sua nuova veste. Case ricostruite ed abbellite. Però vuote e silenziose. Hanno lasciato il paese con tante persone e ritornando non le hanno trovate più. Renato la mamma, Walter il papà e tutti e due tanti parenti. Ma non hanno dimenticato di andare a trovarli in cimitero, a salutarli e dialogare in silenzio con loro, chiedendo perdono d’aver- li lasciati cosi giovani con il magone nel cuore, temendo già allora (forse) di non rivederli mai più. Renato e Walter sono ripartiti perchè le loro famiglie ed il lavoro sono laggiù, tanto lontano da noi. Salutandoci hanno cer- cato di nascondere le loro lacrime, ma ci hanno promesso che sarebbero ritornati presto per farci conoscere i loro figli e mogli, un po’ diversi da noi, che fanno comunque parte della nostra comunità. Tanti auguroni Renato e Walter! Anche se siete lontani, il nostro pensiero è con voi. Vi manderò la cassetta che abbiamo registrato insieme delle nostre canzoni. Quando le ascolterete sono sicura che vi sentirete più vicino a noi, annullando tutti quei chilometri che ci separano. Zbuogan in srečno vaša Gemma četrtek, 30. novembra 2000 Renato, na te pravi roki, tu sred je an Belgijan an na čeparni je pa Elio Pellegrini iz Racchiuso, ki ježe umaru Se na bo nikdar previč pisalo go mez naših puobu, ki so preživiel njih narlieu-Se lieta v mini v Belgiji, kjer so kopal karbon. Te narbuojše naše mlade moči so hitro po drugi uejski (kajšni, še hitro po te parvi) zapustil naše doline an šli. Takuo naša skupnost je zgubila velik part nje sinu-ovu. An seda parhaja spet sveta Barbara, svečenica ki jim je parskočila puno krat na pomuoč. Za telo parlo-Znost an naš minator nam je parnesu tele fotografije za se zmislit na vse tiste niinatorje, ki na žalost so nas zapustili, pa tudi na tiste, ki so šele med nam an jim takuo želiet še puno liet zdravih an veselih. Fotografije nam jih je parnesu Renato Codromaz - Mežnarju iz Kodermac. “V Belgijo san šu ženarja lieta 1949. San kopu karbon cielih trideset liet” nam Sv. Barbara se bliža je jau. “Predielu sem po malomanj vsieh minah: v Campinere, v Charleroi, v Tamines... junija lieta 1979 sam se pa za nimar varnu damu”. Seda Renato živi z njega družino v Vidme. Trent’anni vissuti in miniera, a estrarre il carbone e poter così crearsi una famiglia e darle un avvenire. Così ha vissuto i suoi anni migliori Renato Codromaz -Mežnarju di Codromaz, che ora, rientrato dal Belgio nel giugno del 1979, vive a Udine. Ci ha portato delle foto di quel tempo. “Sono partito nel gennaio del 1949” ci ha ancora detto, raccontandoci poi la vita che lui ha vissuto, ma anche altre centinaia di Renato, na čeparni roki, an dva Belgijana Renato Codromaz - Mežnarju od Kodermacov nostri ragazzi e uomini giovani. Tanti non ci sono più: alcuni sono morti proprio in miniera, altri per la silicosi. Altri, più fortunati, sono ancora in mezzo a noi. Si sta avvicinando santa Barbara, la loro festa, e Renato la vuole festeggiare anche così, pubblicando le foto in ricordo di quelli che non ci sono più, ma anche per quelli che possono ancora raccontare ai figli ed ai nipoti quello che ha rappresentato per loro questa unica, possiamo dirlo, possibilità di lavoro e quindi di speranza di una vita dignitosa, ma anche la morte, in parte, dei nostri paesi di montagna e della nostra piccola comunità. Miesca vošta so praznoval štierdeset liet poroke Senjam v Gorenjim Barnase za Giulijo, Marijo an dva Eli; Nam je paršlo adno pismo iz Belgije, iz kraja Ta-mines, za nam sporočit veselo novico. Dvie sestre so dopunle Štierdeset liet skupnega življenja. Se kličejo Franca an Giulia, rodile so se v Gorenjim Barnase, v Jurco-vi družin. Bluo je osan sestri an dva bratra: Pia, Marco, Renzo, Maria, Rosina, Giovanna, Franca, Savina, Giulia an Giorgia. Na žalost na tarje so premladi zapustil tel sviet: Pia an Marco zavojo boliezni, Renzo pa je biu samuo osa-•lajst liet star, kar so ga u-bil. Partizani so mu storli jim pokazat pot do Kočebarja, Ni-emci so jih napadli. On je biu pred njim an je življenje zgubu. Vse te druge sestre so pustile fojstno vas an šle sluzit kruh po sviste. Giulia je šla v Rologno an dol j’ Zapoznala Eliuna, ki z veliko ljube-2nijo jo j’ peju Pred utar tu bar-taski cierkvi. Imajo dva smuo- va: Roberto, ki z ženo jim je šenku ’no navuodo, ki se kliče Elisa, hči Romina je pa lejdih. Franca je šla v Belgijo. Gor ji je stopu na nogo drug Elio, an on emigrant iz Nediških dolin, se j’ zaljubu tu njo an jo poro-čiu v Moignelee. Imata dva puoba: Marino, ki kupe z ženo jim je dau tri lepe na-vuode: Alicyo, Loreno an Saro. Te drug sin Franco je pa lejdih. Na trinajst vošta dva Elia an njih žene so praznoval njih skupno življenje, štierdeset liet poroke! Mašo v Gorenjim Barnase jim jo je zmolu gaspu- dva Elia od Zuanella. Po maš so na rojstnim duomu sestri nar-dil pravi senjam: je bluo puno dobrih jedil an pijač, kosilo so nardil pa v Krasu v gostilni “All’antica”. Ura je bla liepa an kosilo an pijača pa še buojš. Tuole morem pričat, ker sam biu po-vabjen kupe z mojo ženo. Manjkala je ramonika, pa so jal, de kar bojo imiel zlato poroko bo an tista. Iz sarca jim želim tudi v imenu vsieh tistih, ki jih imajo radi, na parvu zdravje an potlè pa, de bi se nimar takuo radi imiel. Parjateu iz Nediških dolin 9. setemberja je paršu Matteo Je pami otrok mlade družine iz Špietra V Spietre imajo an telega liepega puobčja, je Matteo Gobbo an je paršu med nam “že” 9. setemberja. Rodiu se je v Palmanovi an njega mama je tle s Spietra, je Genny Guion. Tata je pa Stefano. Matteo ratava velik an se že zvestuo “smie-je” kar kajšan guori al pa se toli z njim. Kar zagleda none Fioretta an Dino, Roberta an Alice je pru veseu, zak vie, de ga povarjejo an figotajo. Za resnico poviedat, ga vsi figotajo, an ntajhana kužina Marika an “stric” Michele. Matteo, vse narbuojše ti želmo, de bi ti rasu zdrav, srečan an veseu. Matteo è venuto fra di noi il 9 settembre e da quel dì è già assai cresciuto. Dimostra di apprezzare molto quando la mamma, Genny Guion e papà Stefano Gobbo, lo prendono in braccio. E quando arrivano i nonni Fioretto e Dina, Alice e Roberto, è tutto un sorriso perchè sa di fare il “pieno” di coccole. Per non parlare di zio Michele e della cuginetta Marika! Matteo, che vive a San Pietro, con la sua nascita ha portato felicità a tutta la famiglia e da questa pagina manda un bacione a tutti quelli che gli vogliono bene. Matteo, anche a te gli auguri di una vita serena. jih prave... Giovanin je sreču parjatelja Toninaca. - Videm, de si veseu donas, al ti gre buojš s tojo ženo, se na kregata vič? - Oh ja, gre zlo buojš potlè, ki sem za-merku, de je zadost ji nes pušjac rož za jo narest veselo. Giovanin je nomalo pomislu na njega ženo Milico an šu hitro na plac kupavat an pušjac piskulin za jo narest veselo. Je bla že tarna, kadar se j’ parkazu na vrata s pu-šjacam tu pest an ku ga j’ zagledala njega žena Milica se j’ začela obupano jokat an zauekala tu anj: - Donas mi se gaja-jo vsake sort reči. Te-levižjon na gre, pralni stroj zgubja vodo, ki je poplavala izbo an kuhnjo, prase je kre-palo, naš sin Perinac nie pasu šuole an ti me pustiš samo doma za iti kupavat piskuli- ne dol po Čedade!!! * * * Dvie parjateljce: - Vieš Katja, ist za glih reč, niemam velikih pretež. Želim samuo, de muoj mož bi biu pridan, šuolan, liepega aspekta an šimpatik. Al misleš, de bo težkuo ušafat adnega tajšnega mi-1 ij ardarj a? ! ?! ? ! * * * - Tata, donas naša učiteljca je jala, de je puno žvine na sviete, ki spremeni vsako lieto peličo. Al si vie-deu ti? - Ja, ja, ist sem vie-deu, pa ne stuoj poviedat toji mami!!! * * * Bepino je biu trideset liet po sviete. 2e tisti dan, ki je paršu damu, je šu pit an taj v gostilno. - Ka’ ti je, de si takuo žalostan? Bi muoru bit veseu se ušafat doma gor na tarkaj liet. - Muč, muč, strašne reči mi se gajajo! Sem mislu, de obie-rnarn mojo taščo, pa je bla moja žena! - Beh, gor na trideset liet vsi postarieje-mo! - Oh ja, imaš ra-žon, pa le buj strašnuo je bluo, kadar me je zagledala moja žena an joče zauekala: - Tata, sem tiela reč, de si umaru!!! Četrtek, 30. novembra 2000 Una prova che Aquileia non rimase immune dall’eresia ariana è rappresentata anche dal battistero costruito accanto alla basilica nella forma voluta dagli Ariani: una vasca in cui il catecumeno riceveva in piedi l’acqua del battesimo, allo stesso modo di Gesù, quando fu battezzato da Giovanni Battista nel Giordano. Ravenna, capitale del regno dei Goti, vanta tra le grandi opere d’arte il Battistero degli Ariani ed altre chiese, con la vasca battesimale dello stesso tipo. D’altronde questo modello di battistero era proprio del Cristianesimo primitivo. È osservabile una bella forma di fonte battesimale per immersione nel museo cristiano del Duomo di Ci-vidale, il Battistero di Callisto, la cui costruzione è attribuita a Callisto, il primo patriarca che prese sede a Cividale (737). Per fare un esempio a noi più vicino, lo stesso mortaio (in cui la regina Vida avrebbe macinato il grano) non sarebbe stato altro che una vasca battesimale di rito ariano (F. Nazzi, Pulfero 1994). Tra concili e controconcili, convocati alternativa-mente da vescovi ortodossi e l’imperatore, la lotta tra le fazioni proseguì con e-stremo vigore ed i vescovi di Aquileia vi parteciparono con episodi anche sconcertanti. Il vescovo ariano Valente, sceso dalla Panno-nia per occupare la cattedra di Aquileia, permise (o ordinò) che uno dei vescovi ortodossi venisse calpestato a morte. Di tutto questo travaglio nel Cristianesimo venne addossata la responsabilità all’imperatore Co- II vescovo Valeriano e il ritorno al Cristianesimo romano - 52 L'originalità della liturgia nella Chiesa di Aquileia stanzo. Giuliano, nipote di Costantino I (nominato Cesare da Costanzo) fu acclamato Augusto, ossia imperatore, dall’esercito e marciò dalla Gallia su Aquileia. La città, fedele a Costanzo, gli chiuse le porte e tenne testa all’assedio. Dopo aver posto in atto invano tutti i mezzi per ottenere la resa della città, i generali di Giuliano fecero distruggere gli acquedotti e deviarono il corso del Natisone, perché i difensori rimanessero senza acqua, ma%Aquileia si arrese solo dopo l’annuncio della morte di Costanzo (361). Giuliano è ricordato con l’appellativo di Apostata, perché volle rilanciare co- me religione di stato il Paganesimo, ossia la vecchia Aquileia: particolare del mosaico dell’aula teodoriana religione romana. Morì invece due anni dopo. Dopo la morte dell’imperatore Costanzo e Giuliano, il vescovo Valeriano (370-388) trasformò Aquileia in uno dei maggiori centri impegnati nella lotta contro l’arianesimo e assunse così un ruolo di guida in favore dell’ortodossia e per la supremazia delle decisioni del Concilio di Nicea. L’azione di Valeriano ebbe una vasta risonanza, tanto da assegnare alla diocesi di Aquileia il ruolo di capitale di una vasta me- tropoli ecclesiastica, che meritò ai vescovi il titolo di “metropolita”, riconosciuto, con influenza sulle diocesi suffraganee tra il Danubio e l’Adriatico, il Trentino e la Savia e la Pannonia I. Questo fatto ebbe un suo rilievo naturale, perché Aquileia costituiva effettivamente un raccordo tra Occidente ed O-riente. A ribadire la condanna dell’arianesimo contribuì il Concilio di Aquileia del 381, in cui Valeriano ebbe l’appoggio del vescovo di Milano, Ambrogio (poi santo), che adoperò con efficacia il suo grande prestigio. Alla morte di Ambrogio, Aquileia divenne la principale metropoli dell’Italia settentrionale, seconda Chiesa d’Italia dopo quella romana. La prova della consapevolezza del prestigio di A-quileia sta anche nella capacità di elaborazione dottrinaria che si attribuisce al vescovo Valeriano. Egli affrontò un adattamento alla liturgia romana, come risulta anche dai ritocchi del “Credo”, preghiera base della professione della fede cristiana che si recita all’atto del battesimo e durante la messa. Le elaborazioni liturgiche aquileiesi, insieme alle tradizioni (come i cori dei chierici con le antiche ed originali melodie), ponevano in luce il prestigio di Aquileia, benché fossero oggetto di discussione e non da tutti accettate. A. Cremonesi - Dal IV secolo allo Stato patriarcale, in Storia del Friuli-Venezia Giulia, Istituto per l’Enciclopedia del Friuli-Venezia Giulia, Udine 1978. (Venezia, 52) Paolo Petricig Nell’articolo “A Clenia i più piccoli per la festa della natura” pubblicato il 2 novembre, per un errore è saltato il nome delle scuole elementari e materne di Pulfero tra i partecipanti alla festa degli alberi e dell’ambiente nelle Valli del Natisone. Ci scusiamo con gli interessati. “Našli smo izvir j) KDOR ISCE, NAJDE Tudi učenci Dvojezične Sole v Spetru smo s pomočjo seveda Giovan-nija našli izvir naše^Na-diže. In Ines? Naš kapitan nas je pogumno vodil gdr in dol po bregovih. Su-maker Pio nas je srečno privozil spet do Sole. V Solabusu je ves čas divje prepeval žabji zbor, ki je zaradi ostrih ovinkov in hitre vožnje Sumakerja včasih izpustil noto ali črko. “Gor an ol po po, sta idli ojo ubco”. MA DA DOVE NASCE IL FIUME? Gli eroi della classe quarta, accompagnati dal mitico Giovanni e dal capitano Ines, hanno indivi- ; ."v-v duato il punto X: si trova alla confluenza del Rio Bianco e il Rio Nero. Seguendo le tracce del Fiume, hanno collaudato il pulmino, guidato da Super Pio. Per il prossimo rally per scuolabus... vinceranno senz’altro! Beneške križanke na šilabe (Guidac) Horizontal Vodoravno 1 - Minatorji. 3 - Miestace v Sloveniji, kjer je an znani muzej vojske 1915-18. 5 - Sindaki. 6 - Koča, kobila, hišica. 8 - Dogana. 10 - Užanca. 12 - Se jih narede s panoglam od sierka. 14 - Za precedit čaj al pesto. 16 - Se jih je kupuvalo v fome od kruha. 17 - Beleča. 19 - Ankrat je... puno snega po dolinah. 21 - Jo godejo Guido an Franco. 22 - Keri, ki za adni? 24 - Orat... z lopato al z matiko. 26 - Arzspartit, divorcjat. 28 - Takuo... hode kobilca. 30 - Prerodjeni... v Cedade. 32 - Tiste, ki ostane od cigareta. 33 - V tistim miestace je targ tu saboto. 34 - Antonieta. Vertikal Navpično 1 - Jama, fojba, podkras. 2 - Zguodnja zvezda. 3 - Velika lonca, ki ima stožije. 4 - Nenavaden armen an podugnjen sad. 5 - Famoštri... v Kobaride. 6 - V tisti deželi je puno Benečanu. 7 - Ona je imiela... hlače. 9 - Ti jo vprašajo v lekarni. 11 - V telim cajtu ga runajo beneške gostilne. 13 - Sisajo... mamo kravo. 15 - Matike so njih... sestre. 18 - Ko gremo na žembo, gremo na... 20 - Senk. 21 - Cineška. 22 - Katerina beneška. 23 - Je dobra za vekopat kompier. 25 - Sin od Priama an mož od liepe Elene. 27 - Beneška deklica. 29 - So žene priet, ku se oženejo. 31 - Josip Broz. novi matajur il Četrtek, 30. novembra 2000 Šport Risultati 1. Categoria Valnatisone - Lumignacco 0-0 3. Categoria Savognese - Chiavris 5-0 Audace - Lib. Atl. Rizzi 0-2 Juniores Valnatisone - S. Gottardo rinv. Allievi Valnatisone - Manzanese 1-1 Giovanissimi Valnatisone - Chiavris * 0-1 Esordienti Azzurra - Valnatisone rinv. Amatori Reai Filpa - Mereto di Capitolo 4-2 Ost. salute - Valli Natisone sosp. Poi. Valnatisone - Moimacco 5-1 Linea golosa - Ost. al Colovrat 5-1 Calcetto Merenderos - Pizz. da Tony 1 -4 Bronx team - Edil Tomat 14-7 Diavofi volanti - Paradiso dei golosi 106 Ciepi - Bronx Team 2-3 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Santamaria 3. Categoria Nimis - Audace Savorgnanese - Savognese JUNIORES Chiavris - Valnatisone Allievi Bearzi - Valnatisone Giovanissimi Cussignacco/B- Valnatisone Esordienti Valnatisone - Bearzi/B Amatori Reai Filpa - Coop Premariacco Turkey pub - Valli Natisone Colugna - Poi. Valnatisone Osteria al Colovrat -Xavier (ree. 5/12) Calcetto Beverly Village pub - Merenderos -Bronx team - Rojal 5 Paradiso dei golosi - Ciepi Classifiche 1. Categoria Gonars, Flumignano 24; Santamaria 22; Lumignacco 21 ; Reanese 20; Majnaese 19; Ancona 18; Valnatisone 17; Riviera 15; Tarcentina 14; Union Nogaredo 11; Tre stelle, Maranese 10; Azzurra 6; Ca-stions 5; Venzone 3. 3. Categoria Corno 24; Stella Azzurra 18; Nimis 16; Savognese 15; Assosangiorgina 14; Lib. Ati. Rizzi, Serenissima 13; Chiavris 12; Savorgnanese, Gaglianese 11; Moimac-co 10; Fortissimi 9; Cormor 4; Audace 1. JUNIORES Pagnacco 18; S. Gottardo, Centro Sedia Cussignacco 11 ; Com. Faedis* .Valnatisone* 7; Chiavris, Buonacquisto* 10; Com. Lestizza 7; Serenissima* 6; Com. Tavagnacco 4; Buttilo 3. Allievi Pagnacco 24; Union 91/A 21; Manzane-se* 18; Azzurra 16; Valnatisone 14; Torreanese, Gaglianese 13; Bearzi 11; Fortissimi 9; Reanese, Libero Atl. Rizzi 7; Com. Tavagnacco 4; Centrosedia 3; Chiavris* 0. Giovanissimi Buttrio 19’; Valnatisone 18; Chiavris* 15, Com. Tavagnacco*, Com. Faedis*, Gaglianese* 10; Buonacquisto*, Serenissima, Fortissimi* 9; Moimacco* 7; Marti-gnacco 0. Cussignacco/B fuori classifica. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa 10; Bar Corrado, Anni 80’, Effe tre*8; Al sole 2*, Mereto di Capitolo, Edil Tomat", S. Daniele”, Coopca Tol-mezzo*5; Termokey* *, Tissano” 4; War- riors, Fagagna**, Coop Premariacco” 3. Amatori (1. Categoria) Rojalese 10; Osteria della salute, Valli del Natisone 9; Elettrica Passons’, Treppo’ Turkey pub 7; Team Calligaro, Amaro, Dream team 6; Montenars* 4; Racchiuso* 3; L'Arcobaleno” 2. Amatori (2. Categoria) Gunners 11 ; Birr. da Marco 9; Torrean 10*; Birr. da Marco 9; Carioca, Campeglio 9; Poi. Valnatisone 7; Pizzeria Rispoli* 5; Agli amici* 4; Colugna*, Moimacco, Pizzeria da Raffaele* S. Lorenzo* 3. Amatori (3. Categoria) La bottega del mobile 12; Osteria al Colovrat*; Linea golosa, Ai Cons* 9; Grions* 7; Bar Manhattan, Piaino* 5; Moulin rouge 4; Xavier* 3; Atl. Beivars* 2; Da Lodia 0. Le classifiche dei campionati giovanili e amatoriali sono aggiornate alla settimana precedente. * Una partita in meno ** Due partite in meno Gli amatori di Pulfero cancellano la prima battuta d’arresto sconfiggendo il Mereto di Capitolo H Reai toma alle vecchie abitudini Pareggio a reti inviolate per la Valnatisone, cinquina della Savognese L’Audace sconfitta in casa - Gli Allievi tengono testa alla Manzanese Patrick Birtig della Valli del Natisone Il Circolo ippico incorona Zorzenon ili ji ìj || pi! «ir'1 ìl* Nel corso della cena sociale del Circolo ippico Friuli orientale, alla presenza di un centinaio di cavalieri, amici e simpatizzanti, il presidente Giuseppe Paussa ha proclamato Boris Zorzenon, di Mdssa di Gorizia, vincitore del torneo sociale dell’anno in corso. Zorzenon, con il cavallo Alex, ha totalizzato 59 punti derivanti dalla somma dei cinque cross a cui ha partecipato. Il cavaliere ha preceduto Andrea Arre-ghini di Lison di Porto-gruaro, Gherardo Viotto (Jimmy), anche lui di Lison, e Andrea Luciani di Gorizia. Nel corso della serata il presidente Paussa ha avuto modo di riservare una menzione alle giovani leve del sodalizio: Andrea Luciani, Andrea Codromaz, Massimo Schianchi, Vanni Pontoni, Mirko Maule, Elisa-betta Contin, Sabrina Goat e Irene Ponte. Nell’incontro casalingo con il Lumignacco la Valnatisone non è riuscita a conquistare l’intera posta in palio pur giocando una buona gara. A negare i tre punti ai valligiani sono state le parate del portiere o-spite che per due volte ha sventato i tentativi ravvicinati di Danilo Brandolin ed una volta uscendo sui piedi di Alessandro Bergnach lanciato a rete. Superando il quotato Chiavris con una cinquina, la Savognese si è riabilitata dal scivolone di Gagliano. Il bottino dei gialloblu è stato firmato dalle reti di Priznanje Abramu Dolgoletni predsednik tržaškega slovenskega planinskega društva Lojze Abram je pred dnevi prejel Bloudkovo plaketo, najvišje priznanje, ki ga podeljujejo v Sloveniji na šprtnem področju. Abram je vodil SPDT kar dvanajst let. V tem Casu je društvo doseglo vrsto lepih rezultatov in je okrepilo dejavnost vseh svojih sekcij. Med drugim se je Abram zavzemal tudi za čimtrdnejše povezovanje tržaških planincev z beneškimi in goriškimi. Abram je sicer po poklicu Časnikar, veliko let je bil zaposlen pri Primorskem dnevniku, kjer danes opravlja funkcijo predsednika Zadruge. Drugi del svoje Časnikarske poti je Abram opravil na Radiu Trst A. Dobitniku nagrade iskreno Cestita tudi naše uredništvo. Dennis Gosgnach, Klemen Plesničar (doppietta), Gennaro Sarno ed Alessandro Lombai. Un gol subito a freddo ha costretto l’Audace di S. Leonardo ad una gara in salita con il Libero Atletico Rizzi. A complicare le cose ai ragazzi di Claudio Du-riavig è stato il terreno pesantissimo che ha agevolato la tattica degli ospiti che sono poi riusciti a raddoppiare. A causa dell’impraticabilità del campo comunale di San Pietro è stata rinviata la partita degli Juniores della Valnatisone che attendevano la sfida con il S. Gottardo. Buona prova degli Allievi della Valnatisone che hanno costretto al pareggio la blasonata Manzanese. La rete degli azzurri porta la firma di Daniele Bastian-cig. I Giovanissimi della Valnatisone, giocando una buona gara e sprecando più del lecito in fase conclusiva, come accade loro spesso, a tre minuti dalla fine sono stati castigati dal gol del Chiavris. Gli Esordienti della Valnatisone sono stati bloccati a causa del maltempo. La trasferta a Premariacco con l’Azzurra si farà con condizioni atmosferiche migliori. Nel campionato amatoriale di Eccellenza è stato immediato il riscatto del Reai Filpa di Pulfero che ha cancellato la sua prima battuta d’arresto con il successo ottenuto a spese del Mereto di Capitolo. Per i rosanero allenati da Severino Cedarmas ha fatto centro tre volte Marino Simo- nelig ed una Fabio Simaz, l’ultimo arrivato alla corte di Claudio Battistig. In Prima categoria venerdì 24 a Ziracco l’Osteria della Salute ha ospitato la Valli del Natisone. Con un’inaudita decisione, sintomo di scarsa serietà, competenza e soprattutto di poco buon senso (doti queste che nella categoria amatoriale dovrebbero essere di normale routine), sotto un’autentico nubifragio il direttore di gara ha dato il fischio d’inizio della gara. Anche il più sprovveduto si sarebbe reso conto che la partita non avrebbe potuto arrivare alla fine. Infatti dopo mezz’ora di gioco, con il risultato in parità, l’arbitro rimandava tutti negli spogliatoi. La Polisportiva Valnatisone di Cividale ha superato con facilità il Moimacco grazie alle doppiette di Tedeschi e Campanella ed al gol di Catania. Sul campo della Linea golosa, l’Osteria al Colovrat di Drenchia, priva di ben sei titolari, ha perso la partita. La rete del momentaneo pareggio è stata siglata da Paolo Cernotta. Nel campionato di Eccellenza di calcetto due sconfitte per i Merenderos. Contro il Pa-luzza sono andati a segno due volte Andrea Osgnach, una a testa Cristian Birtig ed Emiliano Dorbolò. Nel successivo macht il gol della bandiera è stato realizzato da Michele Osgnach. Nel campionato di Prima categoria, nonostante le cinque reti messe a segno da David Specogna, il Paradiso dei golosi ha perso il recupero con il Nuovo millennio di Gemona. Improduttiva la successiva trasferta per i valligiani che impegnati contro i Diavoli volanti, sono andati in gol sei volte per merito della tripletta di Massimo Con-giu e delle reti di Andreas Gosgnach, Davide Del Gallo e Daniele Marseu. Una sonante vittoria per il Bronx Team di S. Pietro al Natisone che ha superato l’Edil Tomat con la cinquina di Matteo Trinco, la quaterna di Alessandro Bergnach, le doppiette di Giuliano Causerò e Nicola Pinatto e la rete di Stefano Moreale. La formazione sanpietrina si è ripetuta e-spugnando il campo di Manzano grazie alla doppietta messa a segno da Stefano Moreale ed il gol del presidente-giocatore Michele Guion. (Paolo Caffi) Luca Marcuzzi (Giovanissimi Valnatisone) L Četrtek, 30. novembra 2000 12 “Še donas lieto zdravi an veseli...” Na poznamo vse, pa za tiste ki smo vajeni jih srečat na naši poti (an seda vemo, katere klaše so), povemo, de nam je pru te-žkuo viervat, de lieta gre- do napri an za nje an de lietos so jih dopunli 66. Nie ki, se pru dobro darže. Je klaSa 1934 iz Nedi-Skih dolin an tudi lietos, takuo ki je že stara nava- da, so se vsi kupe sreCal. Bluo je v nediejo 12. no-vemberja. Zbral so se par maš, ki je bla v Spietre an tle so se zmisinli an na tiste, ki so imiel njih lieta an ki so bli vajeni kupe z njim se srečevat an se veselit. Tako je življenje... Kar po maši so jih poklical, de naj se parstavejo za narest spominsko fotografijo, so bugal vsi, “ku kar smo hodil v Suolo” nam je jau Edoardo iz Pe-tjaga. Potlè so Sli na kosilo gor h Spehuonjam an tle so “kordal” tudi godce: imiel so ramoniko an trombon an so se pru le-puo veplesal. Skoda, de nieso parSli vsi tisti, ki so bli vajeni hodit vsake lieto. Se je Culo, de jih nie bluo. Pridejo pa drugo lieto an potlè še drugo, an Se drugo... Tuo-le je kar jim želmo tudi mi an de bi bli takuo “in gamba”, ku seda, Se puno puno liet. SREDNJE Duge Je parSla Chiara Na vrata Rusacove hise v nasi vasi so obiesli velik roza flok za oznant, de se je rodila Chiara. Nje tata je Terry Dugaro iz tele družine, mama je pa Caterina Dugaro - Gaspudova taz Usivce. V družini so mislili, de CiCica se bo rodila okuole Božica pa ona je prehitiela vse, zak je tiela narest an poseban Senk mami Cate-rini, ki na 24. novemberja je imiela rojstni dan takuo Chiara se je rodila... glih tisti dan! Puno veseja je pamesla mami an tatu, bratracu Fe-dericu, ki čez dva miesca dopune dvie liet življenja, nonam Caterini an Primu v Usivci an noni Bruni na Dugem an vsi Zlahti an pa-rjateljam mlade družine. Cicici an bratracu žel-mo sreCno življenje. Vse narbuojSe ji Zeljo tudi pa- novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR ari Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm /Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnlna-Abbona mento Italija: 52.000 lir Druge države: 68.000 lir Amerika (po letalski posti): 110.000 lir Avstralija (po letalski posti): 115.000 lir Poštni tekod raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo-DISTRIEST Partizanska. 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Ziro raCun SDK Sežana St 51420-601 27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT rjatelji društva, Cirkolna “-Sant’Andrea” iz Kravarja. PODBONESEC Ruonac Dobrojutro Alessio S kakim vesejam napišemo telo novico! Telefonai so nam iz Ruonca za nam poviedat, de kajSan-krat krat (nimar buj po riedko) se tudi gor rodijo otroc. Telekrat pozdravja-mo rojstvo adnega puob-Cja. Alessio, takuo se klice, se je rodiu v pandiejak 13. novemberja. Njega tata je Mauro Tuomaz - LoSken iz Tuomca, mama je pa Anna Cedarmaz an je iz Stupce parSla za neviesto tle h nam. Mauro an Anna imajo že adno CiCico, ki se klice Diana an ima pet liet. Alessio je pamesu puno veseja njim, nonam an bi-žnoni Elviri dol na Stupci, pa tudi vasnjanom iz Ruonca. PoStudierita, zadnji krat, ki se je rodiu an puob v telim kraju Nediških dolin je bluo 17 liet od tegà. Potlè so se rodile samuo CiCice. RuonCanj so nam jal, de “nono je biu jagar, tata je jagar, malemu Alessiu želmo, de tudi on popeje le-puo napri telo navado od njega družine”. Mi pa mu želmo vse narbuojSe v življenju, ki ga ima pred sabo. Vse narbuojSe tudi sestrici Diani an vsiem otrokam ruon-Skih vaseh. Podboniesac Smart parlietne lene Za nimar nas je zapustila Antonia Domeniš uduo-va Domeniš. Perinca, takuo so jo klical po domače, je učakala vesoko starost, 93 liet. Umarla je v Cedajskem Spitale, venCni mier pa bo počivala v BrišCah, kjer je biu nje pogreb v torak 28. novemberja zjutra. V žalost je pustila hče- re Bianco an Licio, sina Bruna, zete Pina an Giuseppe, nevieste Lino an Franco, navuode, prana-vuode, sestre an vso drugo Zlahto. SVET LENART Gorenja Miersa Zapustu nas je Gino Tomasetig Po dugi boliezni an velikem tarplienju je v videmskem Spitale umaru Gino Tomasetig. Imeu je 79 liet. Družini odkod je biu doma Gino, so ji pravli “ta par ostariCnih”, saj so puno puno liet daržal ostarijo v Gorenji Miersi. Ble so dvie sestre an Se Gino, sestre so že priet umarle, seda Se on. Žalostno novico so sporočil navuodi, pranavuodi an druga Zlahta. vZadnji pozdrav smo mu ga dali v pandiejak 27. novemberja popudan v Podu-tani. m Včlanjen v USPI Associalo allUSPI VENDESI Renault Clio 14 Si azzurra, anno ’93, catalizzata, cerchi in lega, assetto e scarico sportivi. Telef. 0335/7063316 VENDESI a Osgnetto di San Leonardo ampia casa rurale con stalla. Prezzo interessantissimo. Telef. 0432/723062 NEDISKI ZVON OB SOBOTAH OB 14.10 URI NA RADIO TRST A novice, Sport, okno na teden, komentarji... ' i*: vodijo ga: Giorgio Banchig, Riccardo Ruttar, Loretta Primosig an Beppo Qualizza. Enkrat na mesec "OKNO NA TERSKE DOLINE” . Pripravlja Luisa Cher VENDESI a San Leonardo casa spaziosa su due piani. Telefonare allo 0432/723154 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 2. DO 8. DIČEMBERJA Spietar tel. 728023 Čedad (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoC se more klicat samuo, Ce riceta ima napisano »uigente«. Kronaka Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laura Kras: v sriedo od 13.00 do 13.30 Debenje: v sriedo ob 10.30 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 11.30 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anod 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje: v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 16. do 16.30 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: od pandiejka do četartka od 9.00 do 11.00 v petak od 16.30 do 18.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi od 17. do 18. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 v torak od 17.00 do 18.00 v sriedo od 9.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do špitala “za prelieve”, je na razpolago “servizio infermieristico” (tel. 727081). Pridejo oni na vaš duom. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Čedad, v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. 12.17*, 12.37*, 12.57* 13.17,13.37,13.57,14.17*. 15.06,15.50,17., 18. 19.07, 20. Iz Vidma v Čedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30 , 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14. *, 14.20, 14.40, 15.26,16.40, 17.30,18.25, 19.40, 22.15,22.40 * samuo čez tiedan Bolnica Čedad ,... 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Čedad... .731142 Karabinjerji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Čedad .705611 URES-INAC .730153 ENEL 167-845007 ACI Čedad 731762 Ronke Letališče..0481 -773224 Muzej Čedad .700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola . .727490 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev..,732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo '. .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost.... .727281 |