Letnik 2. Maribor, nedelja 6. aprila 1919. Stev. 78 Neodvisen političen list. Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 4'50 mesečno, četrtletno K 13’50, polletno K 27’—, celoletno K 54 — Ce si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 4-—. — Inserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne z datumom drugega dne. Posamezna številka stane 20 vin. Uredništvo in uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice) Telefon št. 242. Laška misija v Mariboru. Ker poznamo načela mednarodnega prava in pa načela navadne uljudnosti, nismo hoteli pisati o postopanju laške misije v Mariboru. Tudi ne smatramo našega časopisa za pravi forum, na katerem naj bi se razpravljalo tako delikatno vprašanje, čeprav smo se morali marsikaterikrat z vso silo brzdati, da nismo zapisali, če že ne 'ostre, pa vsaj kritične besede. Poročila nemških, predvsem graških listov nas pa silijo, da izpregovorimo par besed o dejstvu, da nima italijanska komisija, ki do sedaj, ko to pišemo, še ni odšla iz Maribora, nobene oficelne naloge več in je tudi nikdar ni imela. Italijanska misija ni. prišla v Maribor ko ofkielna zastopnica entente, martičš. kot ne kako poskusno poslanstvo jza namere, ki jih je hotela izvesti Italija. Italija je namreč nameravala v svoji, veliki pohlepnosti raztegniti svojo že zdaj neupravičeno demarkacijsko črto do Zidanega mosta. ■ Predvsem ji je šlo za naše premogokope v Zagorju, Trbovljah, Hrastniku itd. V dosego tega svojega cilja so delali pod eno odejo z Nemško Avstrijo. Na štajerski in koroški meji so se hoteli srečati. Vendar si pa vseeno niso upali brez povoda zasesti našega ozemlja. In naposled so iskali vsaj navidezen vzrok, ki naj bi jih na zunaj nekako kril ter jim zagotovil poverilo entente za ta njihov korak. In res se jim je posrečilo s takozvanim ljubljanskim in zaloškim dogodkom vznemiriti; in pridobiti ententine diplomate v Parizu. Francoski ministrski predsednik Clemenceau se je zelo razjezil. In pariški vojni svet je sklenil 8. marca resolucijo, s katero pošilja v Ljubljano komisijo štirih generalov, ki naj •preišče oni dogodek. Ugodili so torej Italiji ter nam tudi zažugali, kakor pravi resolucija: »Po udejstvitvi dejstev bodo sklenjeni vsi potrebni koraki skupno s kaznijo krivcev in vse odškodnine in zadoščenja, ki bi se smatrala dolžna italijanski vladi«. Ta reso- lucija, ki jo je Clemenceau podpisal 10. marca, je grozila tudi z okupacijo in še energičnej- S Šimi odredbami, ki bi jih komisija smatrala Rdeča oblast. (Konec.) »Ravno zdaj se noč in dai\ ubija z ljubljansko pritožbo proti megli. — Mislim, da v kratkem prejmete 'rešitev. Skoraj gotovo bo zmagala megla.« _ *t 70n^» Tone I. Ti si še vedno stari R x ta,e tudi tako *ezek kot si Ti?‘ «Boš že videl, ako dočakaš, da, mu zrastejo brke kakor meni. — No, zdaj pa pokaži, kaj imaš za Želodec ? ! \ »O tisto pa takoj! Tebi in Tvojemu fantu pa vedno vse!« je rekel krčmar ter nama prinesel okrepčila. Jaz pa sem neprestano razmišljal o rudeči oblasti, katero sta preje omenila in o kateri do takrat še nisom prav nič slišal. Očetu se je menda dozdevalo, da si z nečem ubijam glavo, zato me je vprašal: »No, kaj pa študiraš? Ali bi jo že rad pobrisal domov?« »Zdaj še ne, ko ste Vi tukaj! — Ampak razmišljam o tisti rudeči oblasti na Vrhniki. — V kateri hiši pa je?« . °bjast je na GrilcoVem griču in pa pri sv. Trojici. Saj oridl še vedno razpno vojaki, kadar imajo vajp, svojo ogledovrtlne šotore. — Ali se ne Opominjaš več? —- Veš, ako se kdo toži in prepade, napravi pritožbo proti prvi razsodbi in jo pošlje’ vijjji gospodi. Ako mu tudi ta ne ugodi, se pritoži Ikhko še pri cesarju. In a potrebne. S tem je dosegla Italija svoj namen. Že se je udajala veselju,, da bo zasedla celo Slovenijo ter s tem dobila v roke vse one naše naravne zaklade, ki jih sama nima in brez katerih ne more gospodarsko obstojati. Pa tudi Nemci so postali oholejši, samozavestnejši. Bratstvo med Italijani in Nemci je postalo vedno bolj očitno. Gibanje nemš kih tolp, med katere je slučajno zašel tudi kak italijanski alpinec, je postalo vedno živahnejše. In mi na severni meji smo to najbolj čutili. Komisija je prišla v Ljubljano. Najprvo so prišli samo trije generali, italijanski general Segre je le polagoma in po ovinkih dospel. Toda Italijanom zaloški in ljubljanski dogodek še ni prav zadoščal. Iskali so drugih incidentov, ki bi bolj držali. In hoteli so mirno ljubljansko prebivalstvo nahujskati, razburiti, da bi demonstriralo proti ententini komisiji štirih generalov. Raztrosili so namreč potom plačanega inozemskega časopisja laž-njive vesti, da je mirovna konferenca prisodila našo Goriško, Trst in Istro Italiji. To se jim ni posrečilo. Komisija je natančno preiskala zaloški dogodek glede sežgane italijanske trobojnice ter dogodek glede izgnane laške komisije iz Ljubljane. In kaj je dognala preiskovalna komisija štirih ententnih generalov? Ljubljanski dopisni urad z dne 30. marca je poročal iz uradnega Vira: „Medzavezniška komisija, ki je prišla v Ljubljano po nalogu vrhovnega vojnega sveta v Parizu, da preišče takozvane dogodke v Zalogu z dne 12. februarja in v Ljubljani z dne 20. februarja, je zaključila svojo preiskavo z naslednjim uspehom': Zaloškega dogodka ni bilo. Iz Ljubljane’ odstranjena laška komisija za kontrolo zvršitve premirja se bo zamenila z medzavezniško ko- če mu tudi ta pokaže hrbet, mu nihče več ne more pomagati. Tako se jp Zgodilo tudi nekemu kmetu doli na Dolenjskem nekje. Pravdal se je za svojo pravično dedščino, a povsodr so ga zavrnili. Tarnal in godrnal je čez gospodo in čez cel svet, pa ga je slišal nek Vrhničan, kateri je na Dolenjskem kupoval vino, ter mu rekel: »Očka, nikar sfe ne jezite in ne tarnajte 1, Pri cesarski gospodi ne poznajo pravice. Vse ste poskusili in niste prišli do svojega. Obrnite se še do najvišje oblasti in zatožite ji gospodo! Najvišja oblast in edino pravična oblast za vse sifumake na svetu je na Vrhniki. Pritožite se pri njej in videli bodete, da ne bo zastonj 1« »Jej, zlomkaI to bom pa napravil 1« vzklikne razveseljeni kmetič, — »samo prosim Vas, da mi napišete naslov te oblasti, ker jaz ne znam ne pisati in ne brati in .še slabe glave sem zraven. Stopil bom potem k sodnji ter prosil, da mojo stvar pošljejo še na Vrhniko.« »0, to pa Vam rad napravim! Ampak pri sodniji ne smete povedati, kdo Vam je povedal za to oblast; kajti gospoda se je močno boji!« »'Ah, kaj bom pravil 1 Samo naslov jim bom dal jn zahteval, da pošljejo moje spise tjakaj.« . »Tnko je pravi Tu imate naslov in delajte z njim kakor veste in znate, samo mene nikjer ne omenjajte 1« . Kmetič je veselo spravil kos papirja z naslovom ter takoj drujji dan šel k sodnikom. ga oblast, Tukaj stvar ki je tej / »Kaj pa že zopet Vi tukaj’ počnete?« nagovori starikav sodnik. »Eh kaj? Našel sem najvišjo mi bo priznala pravico. — Glejte! naslov in prosim, da pošljete mojo oblasti v presojo.« Sodnik vzame listek in bere: Zadnja in najvišja, oblast »pod rudeče marelo« na Vrhniki. Dolgb že nisi videl nasmeha na čmerikovem obrazu strogega sodnika, a ta naslov ga je spravil v dobro voljo. Obljubil je lahkovernemu kmetiču, da ugodi njegovi želji, a inesto, da bi odposlal zavrnjene spise na predloženi mu naslov, je samo tega razbobnal v svet in od tistega časa je zaslovela rudeča oblast — vrhniška rudeča marela.« Jaz sem poslušal očeta z odprtimi usti in ušesi ter mu bil hvaležen za pojasnilo. Danes pa, ko tavam po svetu ko izgubljen sin ter me obsojajo' kot boljšo vika in- upornika, sem se spomnil tudi očeta in rudeče oblasti.« »Bog živi očeta, marelo iu tebe!« zakliče Vinko. »Jezik pa kaznuj innamčči!« Že vidim, da si res boljševik, ker si se sukal že v mladosti okrog rudeče marelfi,« zagodrnja Ivan ter zakroži ono • fantovsko: kaj natn pa morejo, morejo . ... Ju končali smo s petjem, brez jeze in — obsodbe. Strnn 2. W .... misijo, kalere elan je tudi srbski častnik in ki1 ima nalogo repatriacije, izdajanja potnih listov ter olajšanja železniškega prometa. Italijanske, francoske ter angleške člane te komisije predstavijo dne 3. aprila generali Segre, Savy in Gordon ljubljanskim oblastem, poveljnik Dravske divizije kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani general Smiljanič pa imenuje našega člana te komisije." S tem je bilo torej dognano, da zaloškega dogodka ni bilo. Iz Ljubljane odstranjeno laško komisijo za kontrolo zvršitve premirja se je za-menila z medzavezniško komisijo. / S to razsodbo so bile pa tudi uničene vse imperialistične nade Italije, da bi zasedla naše slovensko ozemlje do Zidanega mosta, izjalovili so se .pa tudi upi naših sosedov in pa seveda predvsem mariborskih Nemcev. Natančno smo torej obrazložili namen, ki sta ga imela Italija in Nemška Avstrija z našo slovensko deželo. S tem je tudi popolnoma jasno povedano, kakšno nalogo je imela vršiti v Mariboru italijanska misija in čemu je ■ iskala stika edinole z nemškimi krogi. Ko je bilo pa dognano, da zaloškega dogodka sploh ni bilo, in ko je bilo jasno, da se je Italija nesmrtno blamirala in da so se razpršile vse njene na Wilsonovem stališču stoječe, za svojega bivanja zato skrbela, da se jugoslovanske kršitve niso preveč razširile ter niso zavzele prenevarnega značaja." Mi smo v svojem uvodniku ./■ ’ I . -i4 ; , _______________Maribor,, dne 6 ajgrila l iji v jasno in določeno povedan," kakšno nalogo je vršila ta vojaška komisija v Mariboru in kakšni so bili povodi, da je morala oficielno prenehati s svojim delom- Temu nimamo ničesar pristaviti. Obračamo se pa na naslov mariborskih Nemcev ter jih vprašamo, kakšno vlogo so pa oni igrali. Nočemo še danes izvajati naravnih posledic iz dejstev, ki smo jih ugotovili v svojem uvodniku, ker bo o tem govorila prihodnjost tako jasno in tako glasno, da bo gotovi gospodi odmevalo.,' # Nemci napovedujejo porotno obravnavo za 8. april. Tako vsaj poroča „Grazer Tagblatt“. Pred porotno sodišče naj pride kakih 28 Mariborčanov, ki naj se kot nedolžne žrtve zaradi tega pokore, da ostane Maribor nemški. Prvič: Nam do danes ni ničesar znanega o tej porotni obravnavi, ker je' porotno zasedanje končano. Drugič r Če So' nedolžni, ne bodo trpeli. Tretjič: Maribor ne bo nemški, marveč naš — slovenski. Nemška predrznost in nesramnost. Kmetica je prinesla na trg jajca v opoldanskem času, ko jih že nlkdo več ni prodajal in jih je ntldila kupcem cenejše, kakor pa so bile dopoldne Kajpada jih je hitrp prodala. Tudi neka nemška gospa jih je kupila, nekaj komadov in bi jih bila rada še več. Na nemško vprašanje odgovori kmetica slo .rensko, da so že vsa oddana. »Ja, wenn, ich das verstehen vviirde. Miissens deutsch redenl< odvrnila je ohola Nemka, dobila pa je tudi takoj od mene, ki sem bil navzoč, temeljito pojasnilo, da mora pač ona — Nemka — se potruditi in govoriti slovanski,, če hoče kaj od Slovenke kupiti, ne pa narobe. Slovenke prav lahko prodajo takim, ki govore slovenski,, njim se, torej ni treba še le učiti nemški, najmanj pa tukaj v Jugoslaviji! Res, predrzni in nesramni pa znajo biti Nemci vkljub temu, da jim že voda v grlo teče I Jim bo treba pocuka, na ta način, da brez slovenščine spioh ne bodo nič mogli kupiti. S teta se jih bo najhitreje ozdravilo. ' . “ Reminiscenca. Bilo je dne 27. januarja t. 1. ob poluen« pop.; ko sem srečal v drevoredu nasproti slovenski cerkvi neko gospo ne posebno prikupljive vnanjosti. Svojo zeleno jopo-je imela odičeno .'s frankfurtarico, istotako je bila okinčana tudi deklica, ki je šla poleg. Gospa je bila vsa razburjena, kar zaplesala jie same navdušenosti in klicala: »Heil, heilT Nix. mehr živijo I Marburg ist deutsch. Jetzt konnen mich die Windischen schtfn einsperren. Heil 1« In deklica je dostavila: »Die windischen Glockn laut’n schon wiederl«, rta kar jo je gospa i"— menda mati — potroštala: »Wird nimmer lang lautenl«, — Poteklo je že prpčej časa, od takrat, zvon v slovenski cerkvi še vedno- z-voni, pa tudi dotično gospo, še vedno vidim, kako hodi kupovat k slovenskim kmeticam ta ljubi slovenski kruhek. Zanimal- sem se za njo in izvedel, da nosi res prstno germansko ime menda še iz Arminijevih časov. Po svojem možu se namreč* piše — Majerič, Sami sebe tolčejo po zobeh. Kakor je preiskava dognala, je neki Četovodja zvesto spremljal italijansko misijo, Pri tenj se j6 zgodila nesreča, da je ta četovodja odnesel laškemu stotniku okoli 1300 lir, ki mu jih je dal ta v namen, ki menda do . danes še ni popolnoma pojasnjen. Naravnost smešno pa je, kaj zahtevajo zdaj mariborski Nemci potom svojega , glasila »Grazer Tagblatta«, naj naš general Maister vrne kar 3000 lir. Ko bo padeva glede teh lir popolnoma končana, bodo mariborski Nemci nekoliko drugače gledali, nego gledajo danes. Na naslov višjemu šolskemu švetu. Sodni okraj Sv. Lenart spada od nekdaj v političnem oziru k okrajnemu glavarstvu v Mariboru. Bil je zato tudi v šolskem oziru prideljen temu glavarstvu in to tako, da je bil mariborski načelnik okrajnega šol* skega sveta nadzornik v Mariboru, ravno tako uradni zdravnik, in da so se tam vršile učiteljske konference. Mal pogled na zemljevid kaže tudi, da leži ta okraj naj-bližje Mariboru, da vodijo tje vse ceste, ker je Maribor ne samo politično, marveč tudi trgovsko središče. Modrost nekega v višjem šolskem svetu pa nas je osrečila drugače. Okraj, ki je v šolskem oziru po zaslugi blago* r, dne 6. aprila 1919........ -L,‘j.; . .i ■-»>—»i.A«,..■ .i».!«■ ■ pokojnega Dreflaka in avstrijske vlade tako zanemarjen, kakor malokateri, priklopil se je naenkrat — Ljutomeru. Mož, kateri je to pogruntal, očividno ne pozna komunikacij na naši severni meji, sicer bi priklopil okraj raje Brežicam, ker bi to bilo kakor za glavarstvo tako za učiteljstvo mnogo ugodneje. Dokaz. V Maribor se vozijo od vseh far skoraj vsaki dan vozovi. Za dobro besedo in primerno plačilo se še dobi voz, ker ima kmet večinoma sam tudi tam nekaj opraviti. Z enim dnevom pa je gotovo opravljena najdaljša konferenca, kakor tudi obisk pri zdravniku in nadzorniku. • Če hočeš v Ljutomer, moraš najprej v Radgono. Najbližja šola je od Radgone 15 klm, najdaljša 40 klm. Vlaki vozijo iz Radgonevob 4. uri 22 zjutraj in ob 8. uri 05 večer. Ce hoče tedaj nekdo od sv. Barbare y Ljutomer je najkra.ša pot sledeča: Če ima v soboto ob 9. uri konferenco v Ljutomeru mora se odpeljati v petek ob 10. uri večer, da ne zamudi vlaka ob 4. zjutraj v Radgoni, in v njegovo veselje je potem že ob 5. zjutraj v Ljutomeru da si sme ogledati vse znamenitosti tega. Če konferenca ne traja čez 5. uro ,večer, se lahko odpelje in pride približno ob 7. uri v Radgono. Kot skrben oče se zbrše takoj na voz in če ima srečo in dobre kosti lahko sliši jutrnico v nedeljo zjutraj že zopet pri sv. Barbari. Takšna pot je posebno priporočljiva za one, ki so. namenjeni k uradnemu zdravniku. Neglede na telesne muke pa pride k temu že denarno vprašanje. Danes ni voznika, kateri bi vozil takšno pot pod 300 kron. V koliko so to Brežice na boljšem. Od Barbare v Maribor je dobro uro peš — voznik nič ne stane. V treh prah bode brzovlak v Brežicah, na potu v Mariboru pa si lahko opravi vse gospodarske nakupe. Če tedaj res ni več mogoče podrediti lenarškega okraja Mariboru — prosimo vsaj za — Brežice — in ne za Ljutomer. Dr. M. -G. Zborovanje slovenskih strank v Ljubljani. Kakor je Ljubljanski dopisni urad izvedel iz poučenih krogov, nainerava vlada po Veliki noči odposlance,, vseh treh slpvenskih strank v Ljubljano sklicati :ria • daljše zborovanje. Mednarodna komisija Ljubljani. Ljubljanski popisni urad pofoča z dne 3. aprila : Izvršujoč sklep četveroglasne komisije z dne 29- marca, so d^nes italijanski1 general Segre, francoski genera|f Savy, britanski gene-' ral Gordon ter srbski general Smiljanič pred-' stavili predsedništvu Deželne vlade za Slovenijo italijanske, francoske, angleške ter srbske člane mednarodne komisije, ki začne v Ljubljani poslovati z današnjim dnem in ki bo v imenu zaveznikov oskrbovala repatriacijo begunce^ izdajanje potnih listov zk zasedenb ozemlje. — Italijanski, ‘ francoski s in angleški člani te komisije so se bili poprej predstavili poveljništvu Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Prehod ria Ogrsko je najštrožje prepovedan. Vsakdo, ki bi skušal prekoračiti demarkacijsko črto, bo aretiran. Prehod je mogoč samo preko Slovenije pri Ptuju, in sicer samo za zlužbeno potujoče osebe. Take propustnice daje poveljstvo ’4. armade v Zagrebu m poveljstvo dravske divteije v Ljubljani. Nov učni pripomoček za pouk zgodovine je »Kratka zgodovina Slovencev, (Hrvatov in Srbove, ki jo je spisal Matija Pirc, 'profesor v Mariboru. Poverjeništvo za uk in bogočastje v Ljubljani jo je z odlokom z dne 28. marca 1919, št. 1457 kot učni pripomoček srednji in lju.dsko-šolski mladini priporočilo. Cena IC 1'-?-, po pošti K 1 '20, pri naročbi nad 50 iztisov dobe gg;. učitelji 10% popusta. Razpošilja jo pisatelj Matija Pirc, profesor v Mariboru. Krožku mestnih uslužbencev v Mariboru sd darovali: Gniušek Alojz 20 K. Iskrena hvala! Posnemajte! Neupravičeno trgovanje in veriženje. V zadnjem času je doseglo zakotno trgovanje, prekupčevanje in s tem združeno veriženje in draženje raznega blaga, zlasti tistega, ki priliaja k nam preko demarkacijske črte, tak obseg, da postoja že občutno zlo v moralnem in gospodarskem oziru. Zlasti nepoklicani delomrzni elementi, celo mladina in ženske, so se posvetili temu dobičkanosnemu poslu, ki mu je edini namen na lahek in nepravilen način doseči velike dobičke, ki ostanejo državi skriti in obda-eenju nedosežni ter pospešujejo samo zapravljivost in lahkomišljenošt te vrste, ljudi. V .enaki meti pa je občut io oškodovano tudi kupujoče občinstvo, zlasti ubožnejši sloji, ker gre blago skozi dolgo vrsto verižnih trgovcev in doseže nesorazmerno visoke cene, predno pride v roke konsumentu. Da se odpomore temu zlu, je dala vlada podrejenim oblastim strog ukaz, da zasledujejo to zakotno, od neupravičencev izvrševano trgovino, strogo kaznujejo prestopke obrtnega reda in v vsakem slučaju veriženja in draženja blago zaplenijo Še vedno tihotapstvo. Iz Sv. Barbare pri Mariboru nam poročajo, da v°zijo tam dan na dan tihotapci konje in drugo blago čez mejo v Nemško Avstrijo. Tako je tudi gostilničar F. B. vtihotapil konje, čez mejo. Cud-no je le, da naši orožniki tega ne vidijo, čeprav jih opeto-vano opozarjajo na to in čeprav je le edina pot, ki vodi v Nemško Avstrijo. Nove družinske nakupovalne izkaznice za podnajemnike, se bodo izdajale za osebe z začetnicami: A B C dne 7. aprila, D E F G dne 8. aprila, H J dne 9. aprila, I< dne 10. aprila, L M dne 11. aprila, N O dne 12. aprila, P R dne 13. aprila, S dne 14. aprila, T do Z dne 15. aprila .vsakokrat med y29. in 11. uro dopoldne na Mestnem trgu št. 6. Z ozirom na omejene prostore se prosi občinstvo, da se drži strogo navedenih ur. Prinesti se mora dosedanja nakupovalna izkaznica in prijavnica. Osebe, ki imajo pravico na izkaznico za težke delavce, morajo zahtevati potrdilo delodajalca. PrenavduŠen nemški šolski sluga. V četrtek zvečer je dobil šolski sluga na ženskem učiteljišču, Ludovik Wetzlinger, posebno veselje. V Dravski ulici je začel psovati Jugo slovane z besedami: ,,Windische Bagasch! Ich t>in nicht hinterlistig, ich bin ein Karntner und sage offen ,,Windische Bagasch !“ Zato je dobil pet dni zapora. Priporočili so ga pa tudi šolskemu vodstvu, da ga odpošje tja, kamor ga vleče njegovo srce. Franca Stonyja, ki je v četrtek odnesel trgovcu Ignaciju Rosenbergu, kakor smo že poročali, za par tisoč blaga, so v petek popoldne ob štirih popoldne aretirali. 31. marca je še v hotelu iMeran«, kjer je bil prej uslužben, ukradel vratarju tega hotela, Otonu Kerschbaumu eno črno poletno suknjo' v vrednosti 350 kron, eno sivo poletno suknjo V vrednosti 350 kron in več drugih stvari. Hotelirju Friedlu je odnesel siv klobuk, dva kilograma masla in več drugih stvari. Pri Stonyiu so dobili 538 kron, več oblek in perila, o čemer Stohy ne ve, kje da ga je dobil. Aretirali so Romualda Merherja, brezposelnega železničarja, ki je osumljen, da je poskusil vlomiti v stanovanje trgovca Franca Opelko na Koroški cesti št. 39. Nepošten trgovski sluga. Aretirali so na ovadbo Franca Kollmanna tvrdke Martinz devetnajstletnega slugo Aleksandra Pilsa, ki je bil pred tremi meseci izstopil iz šlužbe omenjene tvrdke. Osumljen je, da je tam blago kradel ter ga potem prodajal. Hišna preiskava je dognala, da je vse polno, igrač in drugih predmetov te tvrdke skritih. Sumi se, da se je že dalj časa pečal s to »kupčijo«. Učenec za knjigoveznico se sprejme takoj v trgovini V. Weixl, Glavni*trg 22. 'Posta : vojaškotaksnim obvezancem k z^lasitvi. y , Glasom naredbe deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani z dne 7. marca 1919 št. 398 ter z dne 24. marca 1919 št. 118:1 se predpisuje za leto 1919 voj. taksa tudi letnikom 1892—1896. Vojaškotaksni obvezana imenovanih letnikov se morajo nemudoma javiti pri občinskem uradu svojega sedanjega bivališča. Zglasitve sp oproščeni le oni, ki so : dokončali predpisano vojaško prezenčno_ službo. Bivajočim v Mariboru se je zglasiti v mestnem vojaškem uradu, Stolni trg št. 5. Tistim, ki so se dolžni zglasiti; pa predpisane zglasitve ne • izvrše pravočasno ali pa jo izvrše v bistvenih točkah nepopolno, se sme naložiti globa 50 K. Vojaškotaksni ob-vezanci, ki v svojih zglasitvah vedorria • kaj zamolče ali neresnično napovedo, se ka-znujejo, v kolikor dejanje ne utemeljuje čina, ki ga je po občnem kazenskem zakonu kaznovati kot kaznivo dejanje, z globo do 500 K in pri posebno obtežujočili okol-ščinah do 1000 K. Kadar denarne kazni ni mogoče izterjati, se izpremenj v laporno kazen. Vrhutega ima politična = oblast pravico, da takrat, kadar se zglasitev'ne izvršj pravočasno ali kadar se izvrši nepopolno, na podstavi znanih podatHpv ali podatkov, . ki se uradoma doženejo, takoj določi voj1, takso. Mtstni lili Mi, te i. aprila 19. ■ , .Vladni komisar: Dr. Pfeifer, I. r. A. -Verini k trgovina z mešanim blagom in premogom Sodhijska uSica 17 priporoča se občinstvu. I. in naj večja jugoslovanska tovarna za barvanje, kemično čiščenje, pranje in svetlo-likanje perila v barva ur cisti rnams* Vsakovrstno perilo, po katero pošlje brezplačno na dom a®* sveSloiika S!', zapestnice, srajce« vedno vsakovrstno blago obleke Tovarna: Poljanski nasip štev. 4 Podružnica: Šelenburgova ul. št. 3 Poštna napotila se točno izvršujejo. HISEEssEEssl- Danes in vsak večer koncept v hotelu JN10 m SsESISse Eli sil: slISIIs SIS sSlli FRANC SKIT Pripojsočan) Občinstvu svolo bogato zalogo vsakovrstnih žepnih in stenskih ur, velika izbira v zlatnini in srebrnini, popravila različnih ur in gramofonov izvršujem dobro in po nizkih cenah. se vrši danes v nedeljo popoldne v gostilni sedlar in lakirnik za vozove Maribor, Cvetlična ul. 9 se priporoča za vsa taka dela. pivnica Freihaus ulica Izborna vina, Začetek ob 5. uri, Lovrenc Stoječ, urar, Maribor Tegetthoffova cesta St. 30. Otvoritev mizarske obrti! Dovoljujeva si uljudno naznaniti, da sva z 1. aprilom otvorila v Luter-} e v,i u 1 i c i št. 5 stavbeno in pohištveno mizarsko obrt. Trudila se bova svoje odjemalce kar najsolidnejše postreči. Za obilen obisk Se priporočata Franc Bela in Maks Peterlič. se odda po 50 vinarjev od ene živine v SHS garnizijski klavnici Maribor, Melje. 3—3 Slovenci! Slovenke! go vorlte povsod samo slovenski! usnjatimi in lesenimi podplati se dobe, dokler je še kaj zaloge, v skladišču tovarne - 6-4 da Jr IZ ter I\ Uzina & Ko., Ljubljana in sicer: M djj otroški, št. 25 do 28 po K 21*50, as dekliški, št. 29 do 35 po K 2T ženski, „ 36 „ 42 „ K 36'—, as moški, „ 40 „ 46 „ K 40* in fig} Prekupci dobe popust. — Priporoča se osebni nakup. časopisov se sprejmejo v upravništvu »Mari borskega delavca". V sredo, dne 9. aprila 1919 ob 8. url zvečer v ^ Mariboru v veliki Gdtzovi dvorani i c) Pablo de Sarasate: Ciganski napjevi, op. 20 Gosli: Zlatko B a l o k o v i č; ODMOR. 5. Henr. WieniawskiFantazija (Faust), op. 20 Gosli: Zlatko Balo ko vi č. 6. Karol Goldmark: Sakuntala. Ouvertura. Op. 13. 1. 6m; Beran: Dve legendi (F-dur—As-dur) 2. Cam. Saint-SaSns, 111. koncert. (H-moll) op. 61. , , Gosli: Zlatko B a 1 o k o v i č. 3. Ant. Dvorak: Ouvertura k operi »Kmet na- vihanec«.- ,4. a) Otokar Sevčik: Bretislav, op. 10 b) Krezma josefovič: Iz hrvatskog primorja Tiskarne: Karl Rabitsch v Mariboru Odgovorni urednik: Fr. Voglar izdaja: Tiskovna zadruga.