lev. 147.
V Ljubljani, v petek, dne 2. julija 1909.
Leto XXXVII.
Velja po pošti: ss
..a oelo leto naprej . K 26"— za pol leta » , » 13'— za četrt » » . » 6*50 za en meseo » , » 2 20 za Nemčijo celoletno » 29'— za ostalo inozemstvo » 35'—
== V upravništvn: sa
Za oelo leto naprej . K 22-40 sa pol leta » . » U'20 sa četrt » » . » 5'60 za en meseo » . » 1'90 Za pošiljanje na dom 20 v. na mesec. — Posamezne Stev. 10 v.
ilnserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm):
za enkrat......po 15 t
za dvakrat.....» 13 »
za trikrat.....» 10 »
sa več ko trikrat . . » 9 »
T reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljanju primeren popnst.
Izhaja:
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. nri popoldne.
•r Uredništvo je v Kopitarjevih olioah štev. 6/IIL Bokoplsl se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne c= sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. ss
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo je v Kopitarjevih olioah štev. 6. 1 = Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. - Dpravnlškega teleiona štev. 188. =
Današnja številka obsega 6 strani.
Slovanska obstrukciia.
Dunaj, 1. julija 1909.
Danes zbornica nima seje. Zato so pa sklicani odseki, zborujejo klubi in se vrši seja načelnikov. Vse se prizadeva streti opozicijo. Nemško časopisje besni zaradi obstrukoije slovanske opozicije in njihovi poslanci se zgražajo. Vsi so že pozabili, da je v teh prostorih leta in leta divjala nemška obstrukcija in nemško časopisje je proslavljalo tiste svoje poslance, ki so se tedaj najbolj postavljali. V živem spominu nam je še tudi obstrukcija večine, ki je pred nekaj tedni z obstrukcijo preprečila neljubo ji glasovanje. Sedaj pa... o farizeji! Zato prav nikogar ne ganejo lepe pridige nemških politikarjev, ne razburjajo nikogar grožnje vlade, da se bo zborovalo v najhujši vročini, da bo državni zbor zaključen, razpuščen. Teh groženj se opozicija ne boji!
Proračunski odsek.
Kako slabe so vladne stranke, se je danes jasno pokazalo v proračunskem odseku. Niti za sklepčnost odseka niso mogle skrbeti. Vlada in stranke večine s socialnimi demokrati vred se zavzemajo za italijansko fakulteto, so že večkrat prisegali Italijanom, da izvrše svojo obljubo, a niti toliko moči nimajo, da bi napravili odsek sklepčen, ako Slovani nečejo v odsek. Nikjer pa ni zapisano, da bi opozicija morala skrbeti za sklepčnost sej. Ob .devetih bi se morala vršiti seja, a niti- do desetih ni vladna večina spravila toliko svojih poslancev skupaj, da bi mogel predsednik otvoriti sejo. Od slovanskih poslancev se je vpisal v prezenčno listo samo poljski poslanec Gorski, ki je poročevalec v odseku in pa poslanec — dvorni svetnik V u k o v i č. Drugi slovanski poslandi so v tem vprašanju solidarni z nami, tudi štrajkajo, ako treba, tu pa pri-hiti Hrvat dvorni svetnik Vukovič našim nasprotnikom na pomoč. Kaj naj rečemo takemu človeku ? Poslanec Gostinčar je z omotom papirjev čakal začetka seje, a ko se mu je zdelo preneumno to čakanja, je nahrulil predsednika Chiarija, da ni njegova dolžnost čakati na gospode poslance iz večine in je zahteval, da se seja ne vrši. Ob desetih je Chiari naznanil, da bo prihodnjo sejo pismenim potom naznanil. Italijani so bili konsternirani. Na eni strani vidijo trdno opoziaijo proti italijanski stranki, na drugi strani pa brezbrižnost vladnih strank. Pa ne vedo, ali je to samo slučaj, ali so pa grdo varani. Sicer pa pravijo, da še niso obupali, kar imajo čisto
prav, pa pričakujejo, da bodo vlada in njene stranke že izpolnile svoje obljube. Pričakujejo celo, da dobe fakulteto naredbe-nitn potom . . .
Moj up je šel po vodi . . .
Vlada in njene stranke so pričakovale, da se »Slovanska Jednota« ob vprašanju obstrukcije razbije. Zato so nestrpno čakali seje »Jednote«, v kateri se bo določilo nadaljno postopanje. Seja bi se morala vršiti včeraj, a ker ni bilo še vseh poslancev na Dunaju, se je vršila danes. A sklep ni všeč vladi in nemškemu časopisju. Sklenilo se je soglasno, da »Slovanska Jednota« vztraja pri svojem sklenjenem sklepu, da smatra delo zbornice s sprejetjem proračuna za to poletje končanim. In ker se zborovanje ne more drugače preprečiti, kakor z obstrukcijo, se bo seveda obstruiralo.
Seja načelnikov
je potem ostala seveda brezuspešna. Opozicija vztraja na svojem stališču in vlada in njene stranke pa na svojem. Pa naj se zboruje, a razpravljalo se bo o tem, kar bo hotela opozicija.
|
Deset novih nuinih predlogov
je danes zopet naznanjenih v zbornični pisarni. Tako jih imamo že črez 70. Dela dovolj za nekaj tednov. Ako bo pa treba, se bo pa dalo še nove tvarine.
i
Vlada se kaže trdno.
»Ne bom se pogajal!« razglaša Bie-nerth. Ne vemo, kdo bo prej mehak, ali vlada ali stranke opozicije. To niso ljudje iz posebno mehkega iesa. Groze, da bom6 imeli se.ie podnevi in ponoči, da nas tako utrudijo. Bomo videli, kdo bo bolj zaspan, komu se bo bolj tožilo po hladnih sencah na kmetih, ali poslancem opozicije ali pa poslancem vladnih strank.
Vladno časopisje.
Pod vtisom slovanske obstrukcije divja vladno časopisje. Izliva golide gnojnice osobito na dr. Šusteršiča in na Udr-žala. A pamet že tudi srečuje vladne stranke same. V seji nemške narodne zveze se je že obsojalo od več poslancev, ker se vlada premalo ozira na opozicijo. Vlado hočejo rešiti socialni demokratje, ki so predložili kot nujne predloge osem vladnih predlog. Konstatiramo, da so izjave vladnih strank mirnejše, kakor pa pisar-jenje vladnega, po reptilnem fondu pita-nega časopisja. Vladno reptilno časopisje že hvali socialne demokrate in upa, da se ali obstrukcija utrudi ali pa da se po spletkah dovede do razpada Slovanske Unije.
Skrbimo za mladino l
Skrbimo za mladino! kliče nekdo v daljšem članku v »Narodu« 26. p. m. in .premišljuje, kako je prišlo do tega, da sta se zadnjič v Ljubljani usmrtila dva idrijska .realca m da se ie na neki ljubljanski gimnaziji skovala v enem najnižjih razredov cela zarota proti profesorjem, da jih bodo ustrelili. V zvezi s tem razglablja člankar o senzačnem samoumoru nekega učenca v Ciermont-Ferrandu. Člankar ima zelo dober namen samomorivsko strast označiti za eminentno antisociaien pojav, ki ga treba kolikormogoče bolj preprečevati in obsojevati. Škoda pa, da gre člankar mimo glavnih vprašanj, kakor da bi imel oči zavezane. Veliko besediči, a o vzrokih teh pojavov ve bore malo povedati. Kar se tiče siučaja v Clermont - Ferrandu in drugod na Francoskem, ga opozarjamo na govor, ki ga je nedavno imel v francoski zbornici znani pisatelj Maurice Barres, ki je tudi član akademije. Najprej opisuje, kako se na Francoskem širi med mladoletnimi učenci samomorilska kuga, potem pravi: »Pogledal sem neko knjigo laiške morale, ki je na naših šolah oficielno uvedena. Kaj najdem v njej o samoumoru? Niti ene besedice! Neko poglavje v tej knjigi obravnava o dolžnostih, ki jih ima otrok sam do sebe. Kot prvo dolžnost se tu označuje, da se otrok mora umivati, da se obvaruje bolezni. V nekem drugem poglavju te knjige se omenja, da ni smeti piti nezdravih pijač. Toda na liceju v Cler-montu so imeli dozdaj učitelja, ki je v družbi z dijaka hodil po beznicah. V razredih se vsak teden eno uro poučuje civilno moralo, praktično pa jo uče na gori omenjen način. V več licejih v Parizu moralno uro za to uporabljajo, da bero »Matin« . . .« Da »civilna morala« ne ve o samoumoru veliko povedati, je tudi čisto samoposebi umevno, saj je samoumor, kakor se dandanes Izvršuje — po kakovosti in kolikovosti — otrok laične morale. Ker brezbožna morala ne vč ničesar, ali ima življenje kak pomen in namen, je razumljivo, da si tisti, ki so po njej vzgojeni, rajši končajo življenje, kakor da bi živeli v dušnih mukah ali pa trpeli neprijetnosti, ki jim jih življenje nalaga. »Narodov« člankar naj bo uverjen, da nič bolj ne kvari naše mladine kakor prebiranje — ne toliko Sherlok Holmesov — ampak »Svobodne misli«, »Slovenskega Naroda«, Haecklovih knjižur in podobnih reči, ki jih dobe v znani svobodomiselni čitalnici. Tu se uče, da nad človekom ni nobene avtoritete, da so sami sebi gospodarji, avtonomni, in da imajo sami sebi pravico dajati postave. Ozir na blagor družbe in kul-
turni napredek, ki ga pridigujete, ne more biti zadosten, da bi privezal mladeniča na življenje, ki se mu tako zgodaj prignjusi, ker ga uče, da ni nič višjega nad njim in da je vse le hipen pojav nerazumljivega svetovnega razvoja, kojega namen in pomen ni moč razvozljati. Kar pa člankar govoriči o tistih fantih, ki se plazijo okrog spovednic in tistih, ki bero Nietzscheja, bi lahko vedel, da so to dve stvari, med katerima ni prav nobene zveze. Spovednica ne uči življenje zaničevati, ampak le ga prav vravnati, da nagoni ne otemnijo razuma. »Narodov« člankar pa bi bil tudi to lahko omenil, da nosijo veliko krivdo na samoumorih tisti listi, ki vedno zabavljajo cerkvi, ker odreka samomorilcem cerkven pogreb in sentimentalno pomilujejo take uboge žrtve. Cerkev ima že čisto prav in le v interesu moderne družbe je, če obdrži socialnoetično visoko pomenljivi običaj, da odreče samomorilcem cerkven pogreb. To je eden najboljših lekov zoper samomorilsko epidemijo, ker ohranja v ljudstvu vedno živo zavest, da je samomorilec največji grešnik nad blagrom človeške družbe in zato ne zasluži njenega spoštovanja in pomilovanja. Mlad fante se zaradi dvojke ustreli, ubog siromak pa se plazi' bolan 'in lačen od hiše do hiše, zaničevan in večkrat zapoden kakor pes, pa si ne vzame življenja. Nehajte solziti se za takimi mladimi strahopetci, pa se bo veliko tega zla preprečilo!
KABINETNA PISARNA VRNILA KOŠU-TOVO SPOMENICO!
Franc Košut je pretekli teden poslal vladarju spomenico, v kateri je razvijal svoje misli o rešitvi krize. Nadejal se je, da ga poikliče vladar v avdijenco, da mu še obširnejše razloži svoje nazore. Sedaj pa poročajo, da je vladarjeva kabinetna pisarna poslala Košutu njegovo spomenico nazaj.
HRVAŠKI NARODNI SVET
se je 27. junija t. 1. konstituiral v Splitu. Na shodu so <bile zastopane hrvaška, pra-vaška in napredna stranka, dubrovniška posebna organizacija 'hrvaške stranke in srbska stranka. Za predsednika narodnega sveta je bil izvoljen dr. Pero Čingrija, za tajnika dr. M. Drinkovič. Sprejet je bil tudi načrt dela za bodočnost. Kakor pišejo listi, je shod sklenil, da se za sedaj Bosno ne privzame v delokrog narodnega sveta In se ne stopi v dogovor ne z dr. Man-dičem, ne s Srbi. Pred vsem se bo skušalo k sodelovanju pritegniti vse hrvaške frakcije, socialiste in kmečko stranko. Kadar se doseže popolen sporazum med Dalmacijo in banovino, se bodo začeli dogovori tudi z Bosno. Sprejet je bil tudi
Prejel sem i'z domovine poročila, da .nameravajo nekateri rojaki priti na božjo pot na sveti grič trsatski in pri tej priliki ogledati si Kvarnero z Reko in Opatijo ter napraviti kratek izlet po morju. Do Opatije vozi parobrod samo pol ure. To pač vsakdo lahko prenese. Strah pred morsko boleznijo se pretirava. Pisec teh vrstic se vozi vsak dan po morju in ga je na vse strani prekrižal ter obiskal bližnja in daljna mesta, pa nikdar ni čutil najmanjše slabosti ali celo notranjega prevrata, dasiravno je 'bolan ravno na notranjih organih. Kdor je plašen in boječ, od samega strahu zfboli in dobi morsko bolezen. Sicer pa ta sitnost napade le tiste, ki so po več dni ali tednov na morju in morajo prebiti marsikako slabo vreme z viharjem in nevihto.
Ostali smo v zadnjem dopisu na trgu »piazza Zichy«. Od tukaj je odprta pot na spodnji mestni konec do Rečine (»Fiuma-re«) po štirih krajih: ob morju, potem ob električni železnici po ulicah »via Aies-sandrina«, »via Andrassy« itd., dalje po glavni široki ulici »Corso«, lahko pa se obrneš tudi na levo stran navkreber v
takozvano »staro mesto« in ondi pogledaš pokopališče s krasnimi spomeniki, viio nadvojvode Jožefa sredi lepfh vrtnih nasadov, palačo reškega gnvernerja, ki je stala 1,400.000 K ter prideš nazadnje mimo cerkve sv. Vida in župne cerkve Marije v nebo vzete doli na obsežni trg »Scarpa«, odkoder ni daleč do mosta pre.'ko Rečine in do stopnjic na Trsat. Vse štiri poti držijo končno do trga *Scarpa«. Po starem mestu in njegovih ozikih ulicah tujcc rad ne motovili, ampak si ogleda, ako se mu j ljubi, le naštete znamenitosti. Rajši se šeta ob morju in po prostorni ulici Corso«. Kameniti gladki hodniki, »moli«, ki molijo v morje, dajejo ladjam varno zavetje in potnikom ugoden vstop in izstop. Tudi moli imajo svoja imena: »molo Adamič«, »molo Zichy«, »molo Marija Terezija« itd. Parobrodi za osebni promet pripiove o navadno do prvega. Nedaleč stoji tik morja na samem čedno poslopje, kjer je videti dvakrat v tednu: v nedeljo od 12. do 1. in v sredo od 3. do 4. ure popoldne »akvarij«, t. j. dvorana za žive morske živali, zaprte v steklenih posodah. Morska voda, v kateri plavajo in goma/.ijo, se jim večkrat obnovi. Morje ni mrtvo in prazno, temveč krije v svojem vodnem kraljestvu ogromne množine raznih rib. rakov, želv. polžev, pajkov, školjk itd. V akvariju scve ni morskih velikanov — kam bi jih spravili in 'kako preživili —
ampak le majhne živali, pa že te je zanimivo pogledati. Pred leti sem imel priliko videti v Reki morskega volka, ki se je bil priklatil v zaliv Kvarnero in se je posrečilo ribičem, da so ga vjeli. Razstavljen je bil v nala'šč za to zbiti baraki. Meril je na dolgost blizu osem metrov, glava velika, čeljusti široko zevajoče z dolgo vrsto ostrih zob. V trebuhu so našli usnjate čevlje in druge ostanke človeških trupel, ki jih je grozna morska zver pohrustala. Prav da ta nevarna riba le malokedaj zaide v reški zaliv, vendar so zaradi varnosti vsa morska kopališča zamrežena. Ako se ne motim, nosi v ruščini ta riba ime »tjulenj«. Pripomnim, da samo v Jadranskem morju živi blizu 300 vrst rib, izmed katerih so seveda le nekatere vrste užitne. Kot najfinejša slovi »branem«, potem »orada«, »rouibo«, »barbone«, »toni-na« itd., kakor v naših vodah sulc in postrv. V velikanskem številu nalovijo ribiči preraznih »sardel«. Lov se vrši ponoči s čolni, 'ki imajo na kljunu svetilko. Bleske-tanje luči privabi nedolžne ribice v nastavljene mreže. Ribe so vsakdanji živež siromašnih Primorcev. Kaj bi počeli, ako jih ne bi morje preživilo? Kraška zemlja je sicer rodovitna, toda silno majhne par-celice so obdelane, vse drugo je skalo-vita pustinja. Srečen, kdor pridela nekoliko krompirja, koruze in fižola. Čolnar, ki me je tupatam prepeljaval po morski
ravnini, je rekel: »Ribe v forodetu, pa polenta, to je moja krepka hrana, ki jo uživam od mladih 'nog in najvišje cenim pa ob nji vztrajam ves dan na morju.« Kajpada je tudi vino, olje in ovčarstvo po mnogih krajih Primorja dobremu ljudstvu v veliko pomoč.
Zgubivši' se na stran poprimem zopet glavno nit popisovanja in peljem čita-telje na molo »Adamič«, menda edino irne domačega kroja. Tu stoji ponosni hotel »Evropa« s pripadajočo kavarno. Dobil sem tu nekoč malo botiljko vina »Chianti«, ki mi je bilo še iz Benetk v nezginečem spominu. Vino je bilo pristno, finega oku-sa in po dolgi hoji vrhu kamenitega tlaka sem se imenitno okrepčal. Vštric tega hotela. v bližnji, vzporedno z molom tekoči ulici na vogalu trga »Dante«, te vabi v svoje istotako elegantne prostore hotel »Lloyd«, kjer sem bil neuljudno sprejet in sem se tudi primerno zahvalil. Prosil sem hrvaških listov, natakar mi je prinesel z zaničljivim posmehom italijanskih, odklonivši jih sem dobil cel šop mažar-skih, vzel sem klobuk in zagodrnjaje z upravičeno nevoljo odjadral. Oholost in drzovitost nekaterih Slovanom nasprotnih ljudi presega vse meje in mere geometrije. Celo brijač te bo odurno pogledal in površno obril, ako kot tujec stopiš v br v-nico z osdbjem laškega in mažarskega mišljenja. Kdaj bo pač Hrvatom zasijala
predlog, da se Frankovo stranko ne sprejme v narodni svet.
RAZPUST HRVAŠKEGA SABORA.
V	političnih krogih se govori, da bo uradni list že prihodnje dni naznanil raz-
ust sabora. S tem da je v zvezi Raucho-va pot na Dunaj. Ako bodo volitve napisane v postavnem roku — tega seveda ob sedanjem režimu 'nihče ne more za gotovo prorokovati.
ANGLEŠKI STRAH PRED ZAVRATNIM NAPADOM.
V	angleški zbornici je izraziil lord El-Ienborough strah, da bi se položile v izliv Temze mine aH pa pogreznile ladje, ko bo angleško brodovje zbrano v Temzi. Lorda je pomiril zastopnik admiralitete of Gra-nard, češ, da je za varnost brodovja vse preskrbljeno. Cacdor je pozval vlado, naj se zagotovi, če je mogoč nenaden napad. Državni tajnik za kolonije Gre\ve je izjavil, da bi takega zavratnega napada ne napravila nobena civilizirana velesila. Pristavil bi bil lahko, razven Angleške, ki je svojčas v miru uničila zavratno dansko brodovje.
VOJAŠKI AVTOMOBILI Z METALCI LUCl.
Avstrijska vojna uprava je nabavila dva avtomobila z metalci električne luči. Na avtomobilu bo motor za 80 konj. sil in metalec. Metalci so jako močni, da bo mogoče izslediti ponoči tudi zrakoplove.
Dnevne novice.
+ Cesa je dolenjskim mestom najbolj potreba? To v6 dr Tavčar, zato je na shodu v Novem mestu posvetil skoro ves svoj govor dr. Lampetu, ki ga je opisoval novomeški inteligenci tako, da bodo odslej Novomeščani nemara natančno poučeni o važnosti dr. Lampetove osebe. Da je dr. Lampe v naiožji zvezi z dvorom, s cesarjem, z generalom Potiorekom, da se 'bo odslej vojni minister skliceval na dr. Lampeta,od katerega že sedaj sprejema informacije — to so dejstva, glede katerih se ne spuščamo v nobeno tajbo. Le dr. Lampetove zveze s sveto Katarino Siensko so nam bile doslej neznane, dokler jih ni razkril dr. Tavčar v Novem mestu. Sicer je pa dr. Tavčar popisoval dr. Lampeta Novomeščancm na sledeči način: Dr. Lampe je voditelj nasprotne stranke z drznim čelom, porogljivo one-čašča grobove mučenikov, dr. Lampeto-vih naziranj o 20. septembru se veseli vojni minister in avstrijski generali sploh. dr. Lampe je tisti mož, ki vodi dandanes politiko klerikalne stranke na Kranjskem, ki (z debelimi črkami) daje takorekoč signa-turo ti politiki, on trga s svo'ega političnega nasprotnika meso v koscih, m boij kot se ta zvija, bolj je vesela dr. Lampe-tova mala duša. dr. Lampe goni z bičem političnega nasprotnika na morišče itd. Na to je pa dr. Tavčar razložil recept, kako uničiti dr. Lampeta. Recept je sledeči: Če bi mi bilo dopuščeno, dr. Lampeta v kaki retorti prekuhati, sem prepričan, da bi končno v ti1 retorti ne ostalo drugega, nego nekaj črnega tanina, pa veliko rafi-niranega modrasovega strupa.« To je pač grozno! Na tako hudobno idejo, da bi političnega nasprotnika v retorti skuhal, pa še celo dr. Lampe ni prišel. To je čisto nov način bojevanja. Posebno zameri dr. Tavčar Lampetu, da se briga za ceste in vodovode, češ da dr. Lampe zapel-juje ljudi v napačno misel, da jim morata dežela in država vse storiti, in da je treba finančnemu ministru dr. Lampetu samo z roko migniti, pa se bo vlil iz teh kas zlat dež po celi deželi. Hkrati je pa svaril me-
ščane pred dr. Lampetom, češ da ta nima druge želje, kakor vsa mesta uničiti. Tu j se je pa dr. Tavčar hudo vrezal, in dolenj-' ska mesta mu bodo malo hva.ežna za n e-gova izvajanja. Saj vse to, kar hoče dr. Lampe izpeljati na deželi, je v korist tudi mestom. Na predlog dr. Lampetov se je izplačalo za novomeško žensko bolnico 55.000 K in če se bi dr. Lampe ravnal po dr. Tavčarjevih načelih, bi bilo slabo za novomeško zdravstveno okrožje. Po cestah se vozijo liberalci ravno tako, kakor klerikalci, in iz vodovodov tudi vsi enako pijejo. Če se dr. Lampe trudi za izpopolnitev Črnomaljskega vodovoda, s katero so 'hoteli neki gospodje na prav čuden način doseči privatne koristi, če se trudi za metliški vodovod, če hoče dobre ceste speljati k mestnim središčem, je to pač v največjo korist, in dr. Tavčar bi merai to mestom privoščiti. Tudi Kostanjevica prosi za vodovod, ki ga ne bo mogla dobiti, ako bo njen bodoči deželni poslanec zastopal dr. Tavčarjeva načela o vodovodih. Agitacijsko potovane dr. Tavčarjevo po dolenjskih mestih, ki nima drugega namena, kakor meščanstvu potisniti v kosti stari brezumni strah pred »klerikaliz-mom«, ki ga danes nima noben pameten človek več, ki objektivno sodi delovanje S. L. S., ne bo rodilo več takih sadov, ki jih pričakuje pobiti general Liberalne armade. Dolenjski meščani pa bodo vendar izprevideli, da obstoje za nje veliko važnejše potrebe, kaikor pa poslušati fantastične ekspektoracije o dr. Lampetu, ki bolj sodijo v kak »Kaspcrltheater«, kakor pa v po.'itično areno.
+ Ogorčeni liberalci. Z ozirom na ob-strukcijo, ki ima tudi namen, da prepreči italijansko pravno fakulteto v Trstu, piše »Narod«: Proti takemu zlorabljanju nam svetega vseučiliškega vprašanja protestiramo iz dna ogorčenega srca. Modrujejo, da bi se bilo moralo pričeti šele z obstruk-cijo v zbornici, ko bo predloga rešena v zbornici, češ, da se nujni predlogi lahko vlagajo vsako uro. Seveda se lahko vlagajo, a vlaga jih lahko ne samo opozicija, vlagajo jih tudi lahko vladne stranke in nujni predlog bi bili lahko vložili tudi Italijani in presenetili opozicijo ž njim, ako bi bili naši poslanci tako komodni, kakor liberalni gransenjerji. Naj bi bili to storili Italijani, to bi bil šele vik in krik v liberalnem časopisju. Odločen nastop proti- tržaški laški fakulteti je pa že imel uspeh, da se je predsednik »Unie latine« poslanec Conci dne 1.1, m. zvečer posvetoval z dr. Šusteršičem in dr. Rvbarem o pogajanjih glede na laško vseučiliško vprašanje. Dr. Conci je izjavil, da Italijani težko dosežejo svoj ideal, vseučilišče, brez Jugoslovanov. Glede na Concijeva izvajanja se, kakor poroča »Hrvaška korespondenca«, v izredni seji »Slovenskega kluba« in »Sa-veza južnih Slavena« 2. t. m. razpravlja o želji Italijanov. V zadevi se baje tudi še vrši skupno posvetovanje italijanskih in jugoslovanskih poslancev. Liberalci so pa seveda še vedno ogorčeni.
+ »Nemški most do Adrle in državna železnica.« »Narod« z dne 1. t. m. objavlja radikalen članek »Nemški most do Adrije in državna železnica«. Jako lepa in pereča tvarina za nujen predlog, da se sedanji nemški vladi pove resntca. Morebiti ga Hribar ali pa Ploj vloži. Podpise poslancev »Slovenskega kluba« jim že zagotovimo na lastno odgovornost. — Vidimo, če store liberalni poslanci svojo dolžnost, kar so končno dolžni storiti že, da ne desavuirajo »Slovenskega Naroda«.
+ Vedno lepše! Med tem, ko rohni in gromi »Slovenski Narod« na uvodnem mestu proti vladi popolnoma upravičeno, pa objavlja zopet drugod slovenskim koristim škodljive notice. »Narodova« no-
tica »Italijanska pravna fakulteta in klerikalna obstrukcija« je že taka, da jo morata biti Bilinski in Bienerth vesela. Do plčice tako kakor prše včeraj »Narod«, so pisali o nujnih predlogih slovanske opozicije tisti vladni listi, ki se maste iz vladnega reptilnega fonda. To dokazuje, kako radi bi presedlali naši liberalci na Bie-nerth-Bilinskijevo vladno kl'use. Taka polemika, kakršno vodi zdaj »SI. Narod« z nami, je komodna, a tudi ostudna. »Narodno izdajalstvo je, zdajj delati tako, kakor to žele in priporočajo po vladnem rep-tilnem fondu podkupljeni vladni listi. Današnji vladni reptiini listi zlivajo golide gnojnice na dr. Susteršiča. Pričakujemo, da nam zasmrdi vsa gnojnica že iz nocojšnjih predalov »S.ovenskega Naroda«.
+ Za ka] se gre libera cem. Dasi smo obširno pojasnili zadevo o glasovanju pri proračunskem odseku, dasi je Hribar v »Narodni zvezi« sam s Plojem glasoval zato, da se glasuje proti proračunu tudi finančnega ministra »mlačnega« Slovana Bilinskega, le še »Narod« upije, kako da terorizirata dr. Šusteršič in dr. Krek. Piše, da bomo mi vzrok, ako se zopet razdvoje Jugoslovani. Jože, ne boš kaše pihal! Kdo pa je že, predlagal in podlezel, naj gre »Sa-vez« svoja pota? Ali ne Hribar? Vsa sedanja taktika »Slovenskega Naroda« stremi za tem, da se razbije »Narodna zveza«. Za to in za nič drugega se ne gre liberalcem, ki bi radi v kalnem ribarili in ki hote ali nehote v svojem časopisju plešejo tako, kakor jim gode vladno časopisje. Ogorčeni obsojamo tako nesamostojnost.
+ In dvorni svetnik Ploj. »Narod« ga včeraj zopet pere, a grozno nerodno. Piše, da se mi bahavo lažemo, ko smo pisali, da Ciostrnčar sam obstruira v proračunskem odseku. Oha »Narod«! Ali nisi sam pisal 26. m. m., da so takorekoč jugoslovanski poslanci v zadnjem trenutku postavili v proračunskem odseku Gostinčar-ja na barikado, da z obstrukcijskim govorom zadrži razpravljanje in onemogoči sklepanje o ustanovitvi italijanske pravne fakultete? »Narod« pa priznava zdaj sam, da je odgovarjal Ploj le raznim predgo-vormkom, pa se jezi, da smo mii skrčili Plojev govor od četrt ure na deset minut. Za besede se ne bomo prerekali. Vzamemo na znanje, da se je Ploj takoj vpisal kot govornik na novo. Da bo storil Ploj, ko onemore Gostinčar, svojo dolžnost, že verujemo, a edino pravilno bi bilo, da bi bil govoril prvič toliko časa, da bi omagal in ko bi bil omagal, bi mu bil sledil Gostinčar. Da se pa ne bo trdilo, da delamo Ploju krivico, izjavimo, da je včeraj postopal Ploj popolnoma pravilno, ker se je ab-sentiral od seje. Velika škoda pa je in tega ne moremo preklicati, da zamore imeti Ploj zdaj le še en sam trajni govor, ko bi bil lahko imel dva.
+ Osebne ambicije in asplracije dr. Šusteršičeve. V gonji, ki so jo priredili zadnji čas liberalci proti našim poslancem, ker se brezobzirno potegujejo za slovenske pravice, podtfkavajo načelniku naše stranke dr. Susteršiču »osebne ambicije«. Po liberalcih sugerirano bajko ponavlja tudi' »Rdeči Prapor«, ki piše v svoji zadnji štev. o dr. Susteršiču, »da ima polno glavo osebnih aspiraoij in da se noče zameriti cesarju, ki imenuje ministre.« Očitanje liberalcev in socialnih demokratov je taka lumparija, kakršne so sposobni edinole liberalci in pa njih kranjski rdeči backi soc. demokrati. Sicer sami dobro znajo, da lažejo, a socialni demokraciji pa liberalcem se ne gre za to, saj Žive od farizej-stva, licemerstva in laži. Liberalno in socialno demokraško natolcevanje pa ni niti vzklilo v liberalno socialnodemokraških buticah, marveč se je porodilo v glavi nemškega poslanca pl. Stranskega, ki je
med Šusteršičevim govorom dne 8. junija t. 1. predbacival načelniku naše stranke, da bi rad postal minister. Dr. Šusteršič mu je med pritrjevanjem poslancev kratko odgovoril: »Moji tovariši bolje znajo, kdo da sem, kakor vi, gospod pl. Stransky. Ako bi bil hotel žrtvovati usodo svojega ljudstva, če bi bil hotel zadnji čas žrtvovati usodo bosenskih kmetov, potem bi bil »Ljubemu dr. Šusteršič« (ministrskemu imenovanju) nekoliko bližje, kakor tako, ko izpolnjujem svojo dolžnost!« Osebne ambicije naj osobito liberalna sodrga išče v lastnih vrstah. Nam se gre za našo dolžnost in za usodo našega ljudstva. Osebne ambicije prepuščamo v njihovo lastno sramoto rajši liberalcem, ki bi bili' vsi radi »gransenjerji«, ministri. To velja pa tudi »Grazer Tagblattu« in »Grazer Tagespo-šti«, ki pojeta danes ravno tisto pesem, ki jo je preludiral »Narod«,
-f Zaradi slovanske opozicije rohni
tudi »Rdeči Prapor«, dasi v dostojnejši obliki, kakor liberalno-slovensko časopisje. »Rdečemu Praporju« nočemo ponavljati razlogov, ki so dovedli do opozicije. Saj jih sam pozna in vd, da so taki, da se drugače ni moglo postopati. Samo na nekaj opozorimo rdečo gospodo. »Rdeči Prapor« namreč piše, da je bil proračun sprejet le z 19 glasovi večine, od »Slovanske Umije« pa da je manjkalo 22 po-majveč jugoslovanskih poslancev. Sklepa, da če bi poslanci količkaj resno vzeli svojo poslansko vlogo, bi 'bil proračun odklonjen, vlada poražena.« Skrajno lice-merstvo je, kar piše »Rdeči Prapor«, ki hoče neposredno nafarbati svoje nerazsodne bravce, češ kako smo bili mi. socialni demokratje, radikalni pri proračunski razpravi. Zakaj 1i niste bili vi? Mi smo že ožigosali po zasluženju tiste slovanske poslance, ki so manjkali pri glasovanjih o proračunski razpravi. Saj se ravno zato prerekamo z liberalnim časopisjem, ki pere dvornegasvetnika Ploja in pa Hribarja. »Rdeči Prapor« pa zakriva svojim bravcem dejanski vzrok, zakaj da ni bil proračun odklonjen. Mi mu zdaj tega nočemo povedati, rajši ponatisnemo, kar je objavil »Narod«, ki je pisal med drugim: »Znano je bilo natančno, da opozicija pri proračunu ne more doseči pozitivnega uspeha, ker so bili socialni demokratje vedno pripravljeni poslati toliko svojih mož i'z dvorane, da bo imela vlada večino.« Pri proračunski razpravi so torej rešili Bienertha socialni demokratje, to jo res in v tem ozira tudi mi soglašamo i »Narodom«.
+ Kdo zavzema prvo mesto med slovenskimi dnevniki z izbornlmi uvodniki? Mladina je domišljava in samozavestna. Drži se nemškega reka: »Nur Lumpen sind beseheiden.« Zato za tudi mladi »Narodni Dnevnik« piše v svoji 145. številki med drugim o sebi: »Storili smo to z izbornimi uvodniki, radi katerih je naš list na glasu in zavzema prvo mesto med slovenskimi dnevniki.« Klobuk doli pred tako samozavestjo! Upamo, da storita tako tudi ostala naša dva slovenska dnevnika »Edinost« in »Slovenski Narod«. Sicer pa »Narodni Dnevnlik« mora samega sebe pohvaliti, ko ga nobeden drug ne.
— Protialkoholni kongres. S Koroškega je napovedanih več udeležnikov. Tudi z Goriškega se nekaj obeta. Večje zastopstvo pride iz Logatca, Domžal, Šmarce, Mengša i. dr. Vstopnice veljajo za predavanja in za veselico obenem. Danes in jutri se dobč vstopnice v našem lupravništvu. Večerna veselica se zaradi vnanjih gostov morda prične prej kakor je napovedana. To se bo naznanilo pri popoldanskem predavanju. Somišljeniki, agi-tirajte za udeležbo!
zora lepših časov, kdaj bodo gospodarji na svojih tleh in vrnili svojim zatiralcem v enaki valuti? Svaka sila do vremena!
Po ulici »via del Molo« prideš, pu-stivši na levi strani grško cerkev, do treh velikih tržnic, stoječih druga za drugo, kjer je na ponudbo sadje, zelenjava, meso in prerazno prebivalstvo morja. Pač silno potrebne zgradbe za več-ja mesta. Kako ugodno je — tako za prodajalce kakor za kupovalce — zlasti o slabem vremenu in po zimi, v prostornih in pokritih poslopjih trgovati. Vse, kar potrebuje gospodinja za kuhinjo, pod varno streho nabere, pa gre domov pripravljat obed. Tudi v Opatiji imajo tržnico z napisom »občinski trg«. Blizu ondi sem našel pro-dajalnico »Tomašič«, kjer je na prodaj naš list »Slovenec«. Tudi v Ljubljani bi bila taka moderna tržnica za sadje, zelenjavo, meso in druga živila zelo potrebna. Kaj je s to stvarjo? Na vsak način se bo moralo to zgoditi ter našim vrlim gospodinjam in kuharicam ustreči.
Od ribje lope proti morju je molo za les in drva. nedaleč na trgu »Urmenyi« v slogu moderne renesanse zgrajeno gledišče. Ne bom našteval drugih znamenitih palač, javnih in privatnih, kakršne vidiš dandanes po vseh večjih mestih, omenim le nasproti akvarija stoječo lepo palačo »Adria«, ki je najlepša in največja v me-
stu. Ako stopimo v široko ulico »Corso«, se ustavi oko na starinskem mestnem stolpu, ki je nekdaj spadal k trdnjavi oklepajoči mesto kroginkrog. Vsa primorska mesta so bila pred par stoletji močno obzidana, da so laže odbijala sovražne napade. Po nekod se še zda1 vidijo ostanki trdnjav, splošno pa so -jih razdrli in gradivo drugje porabili. Poprej imenovani stolp je stal baje prav tik morja. Ves ravni del mesta od stolpa do morja je nastal v novejši dobi z zasipanjem morja. Kako morje zasipljejo, je videti v Reki na več krajih, zlasti gradijo nove pomole za ladje. Promet se vedno širi in treba prostorov za ladje, ki priplovejo v pristanišče. Ogri so ves promet v Reko stisnili in s tem neznansko oškodili druga primorska mesteca, ki sedaj propadajo tužno zdihujoč po nekdanjih boljših časih. Gostilničar Janko Bridič v Bakru je žalostnega srca pripovedoval, kako so nekdaj prebivalci tega mesteca dobro živeli in lahko izhajali. Odkar je Reka ves promet nase potegnila, pa železnica na Karlovec visoko nad mestom ubrala pot, je Bakar skoro uničert, samo ribji lov pa vinogradništvo — komu je neznana sladčica »bakerska v6di-ca« — jim je ostalo kot vir dohodka. Navedeni mestni stolp nosi na sebi več znamenitosti: v kamen izklesani podobi dveh • cesarjev Leopolda I. in Karola II., dalje
uro na pročelju in mestni grb, ki ga vidiš povsod, celo v tramvajskih vozovih. Grb je dvo'glavi orel, s kremplji stoječ na zvrnjeni, vodo izlivajoči amfori, z napisom »Indeficienter«, t. -j. neprestano, ne-usehlivo. Naj Reka le napreduje ter neprestano raste in se razvija, da naj pa prvotnim hrvaškim prebivalcem, broječirn 20 tisoč glav, kar jim po vsej pravici gre, to je prilika izobrazbe v hrvaških šolah. N!ti ene nimajo, vse laško in mažarsko, tudi napisi na prodajaTnicah fitd. v tujščini, malokje naletiš na skromno hrvaško tablico. In kakor tukaj je po vsej okolici, tujec vlada, domačin zaničevan stoji za vrati in skoraj v svojem maternem jeziku ziniti ali zakašljati ne sme. Naposled se bo ljudstvo, saj po večjih mestih, vdalo potujčevanju in pozabilo, katerega rodu je, češ, da mora tako biti, usojeno nam je. Hrvatska narodna čitalnica je edino hrvaško društvo v Reki. že leta 1850 ustanovljeno, stekališče rodoljubov, broj^ča med člani mnogo uglednih in iskrenih Hrvatov. Na žalost domovine so jo zapustili mnogi in iz praktičnih razlogov plašč obrnili na drugo stran. Takim uskokom pravi Hrvat, da so »šeprtlje«. Reški »Novi list« prav pripomni, da se v Reki ne trguje le z rižem in makaroni, ampak tudi z narodnim mišljenjem.
Pod mestnim stolpom drži pot na trg
za zelenjavo in višje gori v staro mesto, na desnici je vladno poslopje s poštnimi in brzojavnimi uradi. Ako imaš ondi kaj opraviti, jih boš lahko našel. Od ogromnega trga »Scarpa« greš na levo skozi ulico »s. Bernadino« do mestne cerkve, koje zi-dovje spada v davno minule čase. Notri je mnogo lepih slik, vmes kopija Ticija-nove Marije vnebovzete. Mogočni zvonik stoji oddaljen od cerkve. Malo višje je cerkev sv. Vida in Modesta, mestnih pa-tronov. S svetim spoštovanjem in strahom sem tu molil pred čudežnim razpelom v glavnem oltarju. Obešen je na njem kamen, ki ga je vrgel v križ malopridnež, razjarjen vsled zgube pri igri. Zadel je Križanega v levo stran prsi in takoj je od lesene podobe privrelo mnogo krvi iz vsekane rane. Zemlja pa. kakor bi se zgražala nad hudobijo popačenca, hipoma reg-ne in ga pogoltne, pustivši na vrhu samo desno roko. ki so jo pozneje sežgali. Bilo je to leta 1296, celo ime zlobneža je med ljudstvom ohranjeno. Sv. razpelo je celo in drugače nepoškodovano, dasi je poteklo že 600 let od onega dogodka. Visoka starost se mu pozna. Vsakega gledalca opominja, naj ima v časti sveti križ Gospodov in naj se nikdar od strasti zaslepljen tako ne spozabi, da bi klel ali kakorkoli zaničeval znamenje našega odrešenja.
'+ Poslanec dr. Hočevar je v včerajšnji seji držav, zbora stavil nujni predlog za takojšnjo izdatno državno podporo za uboge pogorelce v Brezovem pri Raki.
—	Kaj pa Gorenjci? Piše se nam: V •nedeljo, 27. m. m. je bil govor o treznosti v Mirni peči, v torek 29. pa v Novem Mestu — središču vinorodne Dolenjske. V dvorani »Rokodelskega doma« se je zbralo mnogo dijakov z gosp ravnateljem Breznikom samim, ki je temu gibanju jako naklonjen in voHan, pospeševati je, dalje učencev kmetijske šole na Grmu, meščanov, rokodelskih pomočnikov in drugih. Po končanem predavanju se je sestavil začasen odbor protialkoholne organizacije (načelnik P. Pavel Potočnik), katere naloga t>o zlasti: preganjati z Dolenjskega vsako žganje in pivo (katerega se pije veliko!) in učiti ljudstvo pametnega ravnanja z vinom. Govorilo se je tudi o tem, da bi poskušala grmska šola izdelovati brezalkoholno vino, katerega bi se gotovo precej razpečalo. Ob tej priliki so se izražale tudi od drugih strani Dolenjske želje, da bi se tudi tam napravili govori o alkoholizmu, kar se bo polagoma vse zgodilo. Kaj pravite na to pa Gorenjci? . . .
—	Jaglčev naslednik. »Čas« poroča z Dunaja: Komisija fitosofske fakultete je že v drugič predložila unico loco profesorja Bernekerja za naslednika Jagičc-vega na dunajskem vseučilišču. Ako bi bil ta predlog potrjen, bilo bi s tem odločeno, da 'se Jaigičeva stolica razdeli na dve, na lingvistiško foi literarno-historično.
—	Poostrena pasja kontumacija se je razglasila v več občinah kočevskega okr. glavarstva, ker se je na nekeim psu v Ribnici dognala pasja 'steklina.
—	Dopusti domobrancev ob žetvi. Od vojnega ministrstva izdane odredbe glede dopustov ob času žetve veljajo v splošnem tudi za domobranstvo. Kot doba žetvenih dopustov 'se je določil 'za domobranske pešpolke št. 3, 4, 26 in 27 čas od 18. julija do 7. avgusta, za domobranski pešpolk št. 5 pa čas dd 28. junija do 18. •julija t. 1. Pojasnila dajejo vojaški uradi pri okrajnih glavarstvih, v Ljubljani pa oni v Mestnem domu.
—	Naval na žensko učiteljišče v Gorici. Goriški listi poročajo, da se je letos vpisalo okolli 150 deklet k vsprejemnemu izpitu za žensko učiteljišče v Gorici. Sprejetih bo 40, kakor je predpisano število. Tu imajo pa že prednost one, ki so lani delale izpit, seveda če ga letos zopet na-
r— Tritedenski dopust vojakov za čas Žetve. Goriški lisfli iporočajo: Te dni so prišli domov za tri tedne razni kmečki fantje, ki služijo pri vojakib, da morejo ob seidanjem času pomagati doma na kmetiji. Ugodita se je, kakor čujemo, vsem prc-. silcem.
—	Ustrelil se je, kakor poročajo goriški listi, v Gorici četovodja 47. pešpolka Ivan Lautl. Bil je takoj mrtev.
—	Sherlok-Holmes v Gorici. Prete-čene dni so bili prebivalci goriškega mesta v silnem razburjenju. »Soča« je namreč prinesla senzacijonelno novico, da je neki »katoliški smrkovec« pisal gospodu Andreju Gaberščeku anonimno pismo. Taka pisma so zelo nevarna reč in zato so se detektivi takoj lotili dela, da vlove »katoliškega smrkovca«. Toda zaman. Še-le urednikom »Soče« se je posrečilo priti na sled temu zločincu. V naslednji »Soči« namreč pišejo ti gospodje, da se je ta »smrkovec« že »oglasil«, dalje pišejo gospodje, da ga že poznajo in konečno pišejo: »Ga že imamo«. Ves svet je nestrpno čakal, kdaj se bo izvedelo za ime tega zločinca, ki so ga vlovili Holmesi pri »Soči«. Toda sedaj »Soča« molči in noče nič več povedati. Zato so goriški hudomuš-neži dognali, da je goriški Holnies dotične »Sočine« detektivske senzacije pisal: »pri osmem kvartinčku pri Petelinčku« ob 12. uri ponoči. Tedaj so namreč goriški Holmes in jegova družba prišli do veselega spoznanja, da »ga že imajo« — pod kapo.
—	Pokopali so 22. junija v Šmihelu mater g. nadučatelja Viljema Gebauerja, gospo Josipino Gebauer, staro 82 let. 'Naj v miru počiva!
—Vinogradi letos prav lepo kažejo. Grozdje je hitro ocvetelo. Trta se je bujno razvila.
—	Sena bode letos tudi na Dolenjskem še inanj nego lani. Lanska suša je vzrok, da je trava zelo redka. Letošnja suša pa rastf tudi ni pospeševala.
—	Čudne razmelre vladajo na postaji Laze, odkar službuje ondi načelnik Tru-ška, ki dopušča ob nedeljah in praznikih nakladati cele vozove barve iz dolške tovarne. To se je vršilo tudi dne 13. t. m. Menda barva ni tako hitro pokvarljivo blago, da bi se ne moglo počakati par ur, ker ob delavnikih itak nimajo mnogo nalagati na tej postaji.
—	Za poštarje! Pričetkom meseca julija t. 1. bode sklicana v trgovinsko ministrstvo enketa, katera bode razpravljala o regulaciji poštarskih službenih razmer fn o plačah. Kakor je znano, imajo tovariši glede te regulacije razne nazore. Eni želijo to, drugi zopet ono. Da bode naš
odposlanec zamogel pravilno nastopati, je t vsekako potrebno, da se razni predlogi i slišijo in se o njih razpravlja. Vsi poštarji j in odpravniki obojega spola, kateri se za stvar zanimajo, so torej vabljeni, se občnega zbora bolniške blagajne poštnih uslužbencev dne 4. julija t. 1. v Ljubljani udeležiti, pri kateri priliki se bode tudi to jako važno vprašanje razpravljalo. Vabljeni so člani, kakor tudi nečlani poštar-skega društva.
—	Umrla je v Trstu ga. Katarina Suban.
—	Hrvaški otroci v tujih šolali. Hrvatje v Reki so koncem šolskega leta izračunali, da je hodilo v Reki v minolem šolskem letu 2640 hrvaških otrok deloma v italijanske, deloma v mažarske šole.
—	Duhovniki vseh treh konfesij v Bosni nameravajo 14. t. m. sklicati protestni shod proti novemu dež. volivnemu redu, ki duhovnikom vseh konfesij odvzema pasivno volivno pravico. Tako poroča »Srpska Riječ«.
—	Demonstracija v Belgradu proti katoliški tiskarni v Zagrebu. Minoli torek so belgradski tipografi priredili demonstracijo pred tiskarno Toše Naumovič, ker so slednji in brata Savič poslali zagrebški katoliški tiskarni nekaj neorganiziranih delavcev. Stavka v katoliški tiskarni v Zagrebu namreč še vedno traja. Demonstracija se -je mimo izvršila in so se tipografi 'zadovoljili s tem, da je eden tovarišev pred tiskarno Naumovč imel govor..
—	Volitev nove prednice hrvaške kongregacije usmiljenih sester se ie v navzočnosti nadškofa Posiloviča in drugih duhovskib dostojanstvenikov vršila minoli ponedeljek. Izvoljena je sestra Magna Saurer.
—	Skrivnostno zastrupljenje. Na Reki so našli v bližini luke Baross Ivana Jan-žekoviča iz Metlike, kateremu je neka neznana oseba dala piti zastrupljeno vino. V bolnici so Janžekoviču izprali želodec.
—	Umrla je v Lokah (Podšentjuri) gdčna Helena Poček, stara 29 let.
—	V Pevmi so otvorili poštni urad.
Štajerske novice.
š Mladeniško gibanje v Halozah. Se
pred nedavnim se je liberalizem najbolj zanašal na Haloze in sam liberalno-slo-gaški Ploj se je izrazil: »Na Haloze upam, da me bodo rešile.« Pa volitve so pokazale vse drugačno sliko, kot si je želel dr. Ploj in njegovi, Haloze so pokazale, da stoje v veliki večini v taboru »Kmečke zveze«. To je bil vesel glas iz Haloz in en tak veseli glas vam imam danes, cenj. mi gospod urednik, poročati. Na Petrovo se : je vršil pri Sv. Ani v Halozah, kakor se je Vam poročalo .mladeniškd shod. Ni bilo : nobene posebne agitacije, ne rabijo se za te shode ne plakati, ne letaki, samo v listih se naznani in bila je res nad vse krasna udeležba. Nikdar se še haloška mladina ni tako mnogoštevilno zbrala. Zborovanje je vodil č. g. dr. Hohnjec iz Maribora^ ki ie v pozdravu povedal lepe besede: Se pred nedavnim časom je ležala po haloških goricah puščoba in praznota, toda sedaj zopet lepo raste vinska trta. Kakor so Haložani z veliko večino zatrli razni trtni mrčes, tako bodo polagoma uničili tudi mrčes liberalizma in nemškutarstva, in da se bo to gotovo zgodilo, nam priča vzbujena .mladina. — Zebot razvija program Z. S. M. in v njemu lastnih poljudnih in iskrenih besedah priporoča mladeničem posebno bratoljubje, izobrazbo in zvestobo. Veliko navdušenje so izzvale besede koroškega gosta č. g. Arnuša, ki -je bodril mladeniče, da naj krepko nadaljujejo započeto delo. Nato je nastopilo lepo število mladeničev \z sosednjih župnij, ki so prinašali pozdrave svojih tovarišev in povedal mnogo lepega v prilog mladinski organizaciji. Zborovanje haloške mladine 'bo gotovo rodilo lepih sadov in v to pomagaj Bog in mlada sreča.
š Knezoškolijskim duhovnim svetovalcem je imenovan č. g. I. Sinko, župnik v Št. Lovrencu v Slov. goricah. Čestitamo !
š Veliko veselico priredi izobraževalno društvo v Studencih v nedeljo, dne 4. julija 'popoldne v Lembahu na vrtu gospoda Robiča. Vsi prijatelji neprisiljene zabave so prijazno vabljeni.
š Ljutomer. Naš trg >je obče znan kot zelo lep, prijeten trg. Kazijo ga samo še razni nemški napisi na trgovinah in gostilnah ljudij, ki žive izključno le od Slovencev. Če bodo vsi Slovenci izpolnjevali geslo: »Svoji k svojim«, bodo razni »Ba-ckerji«, »Kaufmanni«, »Gasthausi« hitro izginili. Liberalni popotnik ima v trgu mnogo dela!
š »Sonnwendfeier« so imeli 23. junija slovenjebistriški Nemci. Zvonec je nosil nadučitelj nemške šole, ki je v nagovoru dejal, da Slov. Bistrica ostane Nemška Bistrica. Motite sc g. German. Bomo Vam v kratkem dokazali, da ie Slov, B;str!ca slovenska vkljub nemškemu obč. odboru.
š Razni do,ioprstneži so dobili pred mariborskim sodiščem zasluženo plačilo. Ivana Korošec iz Dolcne si je 3. aprila pri
' svoji gospodinji Tereziji Predikaka brez I nje vednosti izposodila obleke in perila v j vrednosti 30 K 50 v. Zato je dobila 3 mesece težke ječe. — Enoindvajsetletni posestniški sin Jožef Dvoršak je Jakobu Pur-gaj v St. Jurju v Slovenskih goricah ukradel denarnico in 85 K. Dobil je tri mesece težke ječe. — Šestnajstletni Pankrac Solina v Pobržu si je na raznih krajih prisvojil tuje stvari in dobil zato dva tedna zapora.
š Maribor. Kleparju Wiedemannu se je zdravje izboljšalo 'in ni za njegovo življenje nobene nevarnosti. — Umrl je 29. junija. Franc Schmirmaul, strojevodja v pokoju v 48 letu. — Za mestne uboge je daroval hišni posestnik Kari Flucher 200 kron.
š Slov. Bistrica. Piše se nam: Za načelnika okrajne bolniške blagajne je izvoljen brijač Kaufke, za namestnika Konrad Neuchold. — Uradnikom pri tukajšnji okr. »šparkasi« je imenovan Hans \Valland.
š Požar je uničil Matiju Hodi v Me-tavi, Sv. Peter pri Mariboru obleko, živila itd. Škode je 1400 K. Bil je zavarovan.
š Iz finančne službe. Za nadpaznika ie imenovan titularni nadpaznik Ivan Dolin-šek. — Za višja respicijenta sta imenovana respicijenta Ožbald Drevenšek in Ludvik Zebinger, za respicijente pa nadnaz-niki Ernst Canjko, Franc Pirstinger in Fr. Ertl, za nadpaznike J. Drev, Matija Pogo-reuc, Jože Pistošek, Avgust Deutschmann in Al. Wilfinger. — Prestavljeni so: titularni nadpaznik Mih. Ferenčak iz Laškega trga na Vransko, Kari Kebrič iz Brežic v Leskovec in Jakob Verk iz Lcskovca v Brežice.
š Braslovče. Na »Legantu« se predstavljata v nedeljo, dne 4. julija, popoldne igri »Pijanec« in »Najdena hči«. Sodeluje pevski zbor. Sosedje so prijazno vabljeni.
š Poboj. V Gornji gorici pri Račjem je v nedeljo zvečer v gostilni nastal Dre-pir, kjer je Franc Soršak, tovarniški delavec, dobil od neznanega fanta več ran po glavi in hrbtu z ročico. Soršak se je moral podati v mariborsko bolnišnico.
š Zastrupila se je z žveplenkami šivilja Fani Rachle v Celju in je v bolnišnici umrla.
8 Umrl je v Celju umirovljeni polkovnik Rudolf 'baron R e c h b a c h , star 82 let, rodom Novomeščan.
š Devet poslopij je pogorelo od nedelje na ponedeijek v Št. Petru v Savinjski dolini.
š Železniški uradnik utoni! v Dravi. Pri Št. Lovrencu nad Mariborom je pri kopanju utonil v Dravi prometni aspirant J. Gratt.
š Obsojeni trgovec Ploj iz ptujske okolice je te dni napravil v zaporu mariborskega okrožnega sodišča silen izgred. Ničnostna pritožba, s katero se je pritožil proti radi goljufije določeni mu triletni ječi, je bila zavrnjena. Ko so ga hoteli odpeljati v kaznilnico, ce je Ploj slekel in tako razbijal okolu sebe, du je moraio priti pet paznikov, ki so ga po dolgem boju uklenili. Tudi je moralo šest paznikov porabiti vse svoje moči, da so Ploja zadržali med potjo. V kaznilnici je Ploja pričakovalo deset paznikov, a Ploj se je tako upiral, da so ga le s težavo spravili na varno.
Korofke mm.
k Nemški nacionaici in pravica. Slovenski visokošolec Sos je tožil nemškega visokošolca Rainerja pred velikovškim sodiščem radi razžaljenia časti. Ker je sodnik Bouvier moral Rainerja obsoditi, vlada v nemškem taboru veliko ogorčenje. kako je mogel Nemec obsoditi Nemca. Začeli so dr. Bouviierja celo družabno bojkotirati. Tako umejo nemški »svobodomiselni naprednjaki« svobodo sodišč!
k Celovški Orchestcrverein. Ker vzdržuje to društvo v Celovcu svojo godbo, kot je podobno to v Ljubljani, bo morda zanimalo par številk z občnega zirora! Udeležba pičla. Orkester šteje 24 članov, ki stanejo letnih 42.000 kron. Članov ima druStvo 275. Občina prispeva 6000 kron. Koroška hranilnica v Ceiovcu 3.000 kron. Deficita imajo letos 3.400 kron. Orkester je igral celo sezono v gledišču in priredil 106 lastnih koncertov. Upoštevati treba še, da ima Celovec okroglo 28.000, Ljubljana pa 40.000 prebivalcev.
k Strah pred izpričevalom je prignal učenca nižje gimnazije, če iz Celovca ali Beljaka, še ni znano domov, in hotel sc je na vsak način končati: najprej si je hotel prerezati žilo, nato se zastrupiti s tinto in nazadnje si je zadri zarjavelo pero v roko, a so ga rešili. Moderna mladina! Kaj bo šele 8. julija, ko bodo dobili izpričevala!
k Tujci na Koroškem. Koroška letovišča ob Vrbskem jezeru in v njegovi bližini imajo v primeri z lanskim letom ob istem času veliko več tujcev, nekateri po sto ali stoinpetdeset več. Sc pa tudi sistematično dela za povzdigo ptujskega prometa! Ko bodo 7. julija izročili turško železnico javnemu prometu, bo tudi število letovičarjev brez dvoma naenkrat poskočilo!
Nagla vožnja.
Od Kvarnera nam poroča prijatej lista: V praznik sv. Petra in Pavla sem napravil izlet na parobrodu »Siraly« do Vo-loske. Ondi se izkrcam in ležem kvišku v grad Volosko. Vsi hrvaški važnejši kraji so bili v srednjem veku utrjeni, z močnimi zidovi in stolpi ograjeni, da so se ložje branili proti Turkom, ob morju proti Benečanom in drugim napadnikom. Odtod ime »grad« za mesto. Ogledal sem si naj-poprej župno cerkev sv. Ane. Zidana je v okroglici leta 1850 in posvečena od naše-, ga rojaka, tržaškega škofa Jerneja Legata. Krasen je veliki oltar iz svetlega marmorja. Nizek je, sestoječ samo iz mize, tabernaklja in šestero kipov .Tak oltar je mnogo primernejši kot do stropa segajoče grmade lesa po starejših cerkvah, ki se nikdar ne dajo čisto osnažiti. Slike na vrhu in ob stenah so zelo revne, samo štiri evangelisti v ladji so lepo izdelani. Vesel sein bfl ker sem našel skoraj povsod v župnih cerkvah primorskih kapelice s kipi Brezmadežne in presv. Srca Jezusovega. Cerkev ima dva zvonika in obširen prostor spredai Priporočivši se sv. Ani, ki sem 'O na svoji zadnji župniji z vnetim srcem častil, sem stopil na cesto. Zaigrala je mestna godba in odkorakala v Opatijo na ljudsko veselico, ki so jo priredila hrvaška društva na vrtu hotela »Slatina« v korist istrske družbe sv. Cirila in Metoda. Tja sem bil namenjen tudi jaz. Bilo je pa še toliko časa, da sem opa-zovaje prehodil Volosko. Cesta jo deli na dva dela, spodnji sega do morja, zgornji se vzpenja po obronku kamenitega hriba. •Primorska mesta so z večine na ta način zgrajena. Z morja lahko ugledaš vsako 'hišo. Ker je v Voloski vsaka lepo pobeljena. so tujci nadeli kraju ime »bela Vo-loska«, domačini pa jo samozavestno na-zivl'iejo svoj »lepi diamant«. Prav, naj obvelja, že zaradi tega, ker se je tukaj — hvala Bogu — še v veliki stopnji ohranila čista narodna zavest. To pričajo mnoga hrvaška društva, šole, napisi itd. Državni poslanec Spinčič, ki ima v Voloski svoje redno bivališče, si je v tem oziru pridobil mnogo zaslug. Brez hrvaških šol za Istro ni rešenja. Zato treba, da vsi rodoljubi naj-izdatnejše podpirajo Ciril-Metodovo družbo. Voloska šteje 2000 stanovnikov in je sedež c. kr. okrajnega glavarstva ter drugih uradov. Občinska hiša je nova solidna stavba, ki <jo pokriva čeden stolpič z uro. Vološčani so največ mornarji in ribiči, dom oskrbuje žena z otroci. Možje so daleč v tu'iini v pomorski službi, fantje pri c. kr. mornarici, drugi ribarijo ali prevažajo goste v čolničih.
Ko sem tako ogledoval Volosko na desno <in levo, mi je tupatam na izveskih oko razveselil pošten slovenski priimek, n. pr. Fr. Kline, špediter in prevoznik, ali ■mi je priletela na uho slovenska govorica. Obrtnikov Slovencev sem sploh mnogo našel.
Najbolj pa se mi je vzradostilo srce, ko pripuha proti meni avtomobil, zaseden od štirih oseb, ki jih na prvi hip nisem spoznal. Na občinski tabli je sicer zapisan opomin, da mora tu skozi avtomobil korakoma voziti, ker je promet v Voloski in Opatiji ogromen, a kdo se naglo vozeč ozira na table, kar se z avtomobila nekdo oglasi in mi pozdrav zakliče. Pogledam natančno in koga vidim v avtomobilu? Markantno obličje našega Iv. Kregarja. Takoj ustavijo in mi pride-jo naproti, avtomobilsko adjustirani, na nosu očali s pristranskimi strašnicami, kakor so bile včasih k brzdam prišite. skratka popolni av-toniObiliiri turisti. Segli smo si v roke in vprašali, kaj pravzaprav delamo tako daleč od domovine. Vprašanje je bilo hitro rešeno. Strmel sem pa, ko so mi povedali, koliko sveta so na avtomobilu, ki je last podiotnika Lomčariča, v par dneh prevozili. Šli so iz Ljubljane preko Črmošnjic, kjer je g. Lončarič prevzel preložitev ceste, na Karlovec, Otočac do Seuja. Od tu so vozili mimo Selc, kjer stoji Lončaričev ■dom, na Baker in Reko ter preko Opatije do Lovrane in nazaj. Poslovili smo se ter razšli, oni v kavarno in potem z avtom proti Kranjski, jaz pa na narodno veselico, ki je glede udeležbe in dohodka krasno uspela. »Još Hrvatska ni propala!«
Ljubljanske novice.
lj Shod ljubljanske in okoličanske krščansko socialne organizacije bo v nedeljo, dne 4. t. m., ob 10. uri dopoldne v gostilni pri Majarončku. Govori na njem deželni odbornik dr. Evgen Lampc, ki bo odgovarjal Hribarju in obelodanil nova razkritja o njem. Somišljeniki in somišljenice na shod!
lj S!ovenski ulični napisi kažejo na več krajih Janovo lice, ker se prav po nepotrebnem rabijo za eno in tisto ulico kar dve obliki. Tako vidimo: Francevo nabrežje na vcli';i ulični tabli, hišna tablica pa pravi: Francovo nabrežje. Imamo tudi Sv. Martina ccsto in Martinovo cesto, Resljcvo in Reslovo cesto, kar duhove le
b<*ga, da nihče ne ve, katera oblika je pravilna. Takih zmed pač ni treba.
Ij I. kranjska tovarna sodovice, regi-strovana zadruga v Ljubljani, priredi povodom abstjnenčnega kongresa dnč 4. t. m. v veliki dvorani hotela »Union rnz* stavo iinih brezalkoholnih pijač in sadnih sokov. Želeti bi bilo, da si to razstavo ogledajo tudi gospodje gostilničarji, ka-varnarji i. t. d., ker se bodo na njej nahajale pijače, katere pri nas sedaj še niso vpeljane. Razstava bo trajala od pol 9. ure zjutraj dalje v večerne ure.
Ij Vabilo na shod, katerega sk^icujc krajni odsek deželnega društva c. kr. poštnih adjunktov, poštnih oficiantov in poštnih aspirantov za Trst, Primorsko in Kranjsko v Ljubljani v nedeljo, dne 4. julija ob 4. uri popoldne v hotelu »Ilirija« v Ljubljani. Dnevni red: 1. Otvoritev shoda in pozdrav predsednikov, 2. Razpust stanu in organizacija. (Poroča častni član gosp. urednik Ncukircher z Dunaja). 3. Razni predlogi in vprašanja. — Gg. kolegi! Udeležite se tega važnega shoda polnošteviino — nihče naj se ne obotavlja in premišljuje, ali bi šel ali ne — udeležitev tega shoda naj bo vsakogar dolžnost, ker tu bodo zastopani naši lastni interesi — tu se gre za našo eksistenco.
ij Bivši lastnik tiskarne Spindler are-tiran. V sredo popoldne je izgubi! deželno-vladni sluga Alojzij Avanzo na hodniku v vladni palači 60 K denarja. Nc!ka deklica je našla JO K ter mu jih dala na'zaj, ostalih 40 K pa je pobral bivši lastnik tiskarne v Sarajevu, Edvard Spindler, ki si jili je pri-držal. Ko ga je policija izsledila, je imel ipri sebi samo še 7 K 16 vin., za ostalo pa je povžil in si nakupil perila in čevlje. Zagovarja! se bode pred sodiščem.
Ij Navihan natakar. 29-letni natakar Franc Pegan iz Prelok pri Rudolfovem je bil v poslu par dni v hotelu »Union«. Sedaj pa, ko je brez posla, je prišel v ta-mošnjo trafiko in vzel za restavracijo za 8 K 50 vin. svalčic. Ko se je dognalo, da .ie to delal na svojo roko, ga je ponoči policija aretova';a in potem izročila sodišču.
Ij Uleli so v Trstu vojaka Franca M a-merle, ki je 11. avgusta lanskega leta pobegnil iz garnizijskega zapora v Ljubljani in se dozdaj skrival v Trstu.
li Prvi kinematograf »Pathe«, prej »Edison«, Dunajska cesta št. 22 nasproti kavarne »Evropa«. Spored od srede dne 30. junija do petka 2. julija: 1. Pridelovanje riža. (Po naravi posneto.) 2. Jočem se po 'svoji ženi. (Komično.) 3. Raziskovanje na ledenem severu. (Intere-santna, poučna projekcija po naravi v IS deli'h..) 4. Strah. (Drama. Spisal M. Carrč. Umetniška projekcija v 25 slikah.) Cilavno viogo igra svetovni umetnik g. Dcsfon-taines iz pariškega gledališča Deli' Odeon. 5. Mali neokretnež. (Jako komično.) — Cene prostorom: I. prostor 50 h, II. prostor 30 h, I. prostor otroci 30 h, II. prostor otroci in vo:alki do narednika 20 h. Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. predstave za učence po znižani ceni: !. prostor 20 h, II. prostor 10 h. Vstopnice v abonementu (12 listkov): 1 razred 5 K, II. razred 3 K.
ij Na prvi c. kr. državni gimnaziji, poleg »Narodnega Doma«, bode v p i s o -vanje za I. razredvnedeljo.dnč 4. julija od pol 9. do 12. ure dopoldne. Roditelji, ki ne utegnejo osebno pripeljati ta dan sinov k vpisovanju, oglase jih labko tudi pismeno, samo da dopošljejo šolsko izpričevalo in krstni list. Sprejemna izkušnja bode v četrtek, dne 8. julija, točno ob 9. uri dopoldne. — Več se čita v veži te gimnazije ali poizve v ravnateljevi pisarni.
Ij Umrli so: Uršula Rupnik, cestar-jeva vdova, 75 let; Slavko Smrekar, delavčev sin, 14 dni; Ivan Platnar, knjigovez, 18 let; Agata Ravnak, usmiljenka, 71 let; Anton Mavec, delavec, 30 let. V bolnici: Anton Ogrin, delavec, 20 let; Karo! Spreitzer, krojač, 42 let; Jakob Fr-bežnik, dninar, 57 let; Helena Mihelčič, premogarjeva vdova, 61 let; Franc Ber-gant, čevljarjev sin, 3 leta; Terezija Nacii-tigal. prodajalka, 45 let. Franja Komovc, šivilja, 46 let. Matevž Kočar, železoiivar, 38 let; Marija Zdešar. gostija, 81 let.
Ij Pes popade!. Včeraj je v Rebru popadel na dvorišču privezan pes 4-letno deklico Marijo Polšetovo in jo na levi nogi pod kolenom telesno poškodoval.
Ij Kolesar povozil. Na Cojzovi cesti }e včeraj vsled neprevidne vožnje mizarski pomočnik Anton Kamnikar povozil 6 let staro Jakobino Vildmanovo in jo na desni rami telesno poškodoval.
Končane občinsko - deželnozbor-ske volitve v Trstu.
Trst, 1. julija. S tem, da je trgovinska zbornica izvolila v tržaški deželni zbor, oziroma občinski svet štiri zastop-nfke, barona Morpurgo, pl. Budinicha, Ge-rolimicha in Czorzyja — vsi štirje J.ahi, trije od njih liberalni, pl. Budinich ^e iaški konservativec, — je volivni čin končan. Vseh poslancev je 80. Od teh je laških nacionalnih liberalcev 57 in sicer: Adami
(1), Alberti (2), Ara (3), Arcli (4), Baneli; | (5), Benvenuti (6), Bernardino (7), Brai-dotti (8), Bratos (9), Brccchi (10), Carmc-lich (11), Comel (12), Costantini (13), Co-sulich (14), Cumar (15). Czorzy (16), Dau- j rant (17), Doria (18), D" Osmo (19), Fer-razzutti (20), Fiamin (21), Oasparo (22), Gerolimich (23). Glierbetz (24), Lucatelii > (25), Luzzatto (26), Maccari (27), Minas (28), Mordo (29). Moretti (30), Morpurgo Napoleone (31), Mrach (32). Nordio (33), Piani (34), Picciola (35), Pinckerie (36), Ra'scovich (37) Rastelli (38), Ravasini (39), Reiser (40), Richetti (41), Risegari (42), Rusca (43). Rusconi (44), Samaia (45), Scampicchio (46), Snidersich (47), Solerti (48), Stadlcr (49), Suttina (50), Troier (55), Valerio (52), Vidacovich (53), Weil (54), Zamattio (55), Zanolla (56), Morpurgo Pie-tro (57). Laški konservativec je 1: Budinich (58). Socialnih demokratov je 10: Blasizza (59), Caligaris (60), Cerniutz (61), Paulich (62). Perez (63). Pittoni (64), Puccher (65), Senigaglia (66), Simonetta (67), Spazzal (68). Slovencev je 12: Bc-kar (69). Ferluga (70), Goriup (71). Marte-lanc (72), Martinič (73), Miklavec (74), Pertot Jožef (75), Pertot (76), Rybar (77), Sanzin (78), Slavik (79), Wilfan (80).
palijlti itoi i aročiiiiio m.
.OTEfiCf!
l/mh čitole!] noj w\M\ ne- Iti M nosili osrcčnlkou.
Nov potres v južni Italiji. Južno Italijo je 1.1, m. zopet obiskal hud potres. Podrlo se je več sten. Prizadeta so mesta Messina, Mileto, Reggio di Caiabria.
Posnemanja vredno. Iz Ne\v-Yorka poročajo: Tukajšnja tvrdka Aleksander . Smith Sons Carpet Co. v Yonkers je i razdelila med svojih 350 delavcev vsake- [ mu posebej denarno nakaznico, glasečo se na 1.000 dolarjev. Na ta način je imenovana tvrdka razdelila med svoje delav-cc svoto v znesku 350.000 dolarjev, kakor je določila pokojna Mrs. Eva Smith Coch-tanova v svo?i oporoki. Denar so dobili le oni delavci, ki so delali pri imenovani tvrdki po 20 in več let. V tovarni dela 7.000 delavcev. Mrs. Gochranova je umrla v minulem februarju in je ostavila premoženje, ki je vredno 8,000.000 dolarjev. Denar pokojnice je razdeiil delavcem sin po-kojnice Aleksander, ki je prevzel vodstvo tovarne svoje matere. V kolikor je znano, so denar dobile večinoma delavke. Tudi biat pokojnice, ki je umrl pred devetimi ieti, je razdelil pol milijona med svoje delavce, katerih nekateri so dobili po 5.000 dolarjev.
Nezadovoljnost na francoskih vojnih ladjah. Iz Lorienta se poroča, da je mo-;j štvo severnega francoskega brodovja; skrajno nezadovoljno zaradi slabe hrane.; Mornarji okiopne križarice »La Marseil-: laise« ni hotelo 24 ur ničesar jesti. UvedH so preiskavo.
Moriti je hotel, da bi se oženi '. Iz Hanoverja poročajo: V morskem kopališču Kolberg je hotel 201etni trgovski pomočnik O. Pohlant umoriti in oropati trgovca Adolfa Molila iz Berolina, da bi bil dobi! toliko sredstev, da bi se bil lahko oženi.
Starost evropskih prestolonaslednikov. Nestorja evropskih prestolonaslednikov sta Luitpold bavarski, star 88 let in ptestolonarslednik virtemberški, star 71 let. Tudi turški prestolonaslednik ima že nad 50 let. Naš prestolonaslednik Fran Ferdinand je star 45 let. Prestolonasledniki: Alfonz portugalski, Ferdinand rumunski in princ Waleški imajo po 43 let; Konstantin grški 41; Danilo črnogorski, Ludvig Mmhovski in Kristijan danski po 38, Albert belgijski 34 let. Izpod 30 let so stari: nemški (26). švedski (26). srbski (20). Boris bolgarski ima 15, Marija Luksemburška M, Oiaf norveški 6, Aleksij ruski 5, Hum-bert italijanski 4, Don Alfonzo španski 2 ieti. Najmlajša med evropskimi vladarji m spe je Julijana Nizozemska.
Bratje Rusi. Ruska vlada je na Ruskem prepovedala nabiranje za poljske šolske namene, katero so Poljaki uvedli, po zgledu nemške Roseggerjeve zbirke.
Kralj gostilničar. Belgijski kralj otvo-ri v svoji laekenskli poletni rezidenci v čilenskem paviljonu restavracijo, ki jo bo upravljal dvorni uradnik.
Zlato so odkrili v provinci Laskace-veno, 200 miij od Prince-Albert. Zlato je vredno 5 do 20 tisoč dolarjev per tono.
VVelhnanova ekspedicija na severni tečaj se je ponesrečila. Vihar je Well-maniiu odnesel lopo za zrakoplov. Letos torej Wellmann ne bo mogel poleteti1 z zrakoplovom na severni tečaj.
O novih škandalih v Srbiji poročajo izopet Srbom sovražni listi. Poročii seveda ne moremo kontrolirati in so naj-brže pretirana. Na dolgo in 'široko se poroča, da so protestirali pri kralju zarotniki, ker je premeščen zarotnik Živkovic. -Neki Lukazevič pa poroča berolinskim listom, da je v konkurzu, ker so bile pro-testirane po njem žirirane menice prineov, ne da bi bile poravnane. Princ Arzen je tako dobil nad 500.000 frankov, ravno tako kraljev stric Nenadovič. Jurijeve dolgove ■hoče kralj poravnati, o oderuških obrestih pa noče ničesar čuti.
Ve ika kneginja Elizabeta ustanovila samostan. Udova po umorjenem velikem knezu Sergiju in sestra carice Aleksandre, velika kneginja Elizabeta je osnovala nov samostan: »red belili opatinj«. Kneginja je že od nekdaj bila velika dobrotnica samostanov in lani je sama hotela postati redovnica, kar so pa sorodniki preprečili. Sedaj je sama ustanovila nov red, ki ima namen pomagati revežem in bolnikom.
Kaj pomenja plavica? O tem se je vnel med »Koln. Zeitung« in »Koln. Volks-zeitung« zanimiv prepir. Slednji list piše: Popolnoma napačno je, da je plavica simbol pripadanja k nemškemu narodu. 2e trditev »Koln. Zeitung«, da je bila plavica najljubša cvetka cesarja Viljema I., bi lahko »Koln. Zeitung« pokazala, da tiči za plavico simbol vsenemške želje, združiti avstrijske dežele z Nemčijo. Ta želja pa pomeni delitev Avstrije. Patrijotični Avstrijci imajo tedaj prav, ako v nošnji pla-vice vidijo z avstrijskega stališča proti-dinastično in nepatrijotično demonstracijo. »Frankf. Zeitung« piše v številki 168.: Plavico so sprejeli privrženci Jurija Sch5-nererja za znamenje svojega vsenemškega mišljenja, ker je bila najljubša cvetka cesarja Viljema I----— To torej v opomin
našim gimnazijskim ravnateljstvom in vodstvom nemških šol ter vsem tistim nemškonacijonalnini denuncijantom, ki so sicer oficijelno strahoviti patrijotje, za hrbtom in med seboj pa veleizdajalci.
*	Engelbert Gangl: »Zbrani spisi za mladino«. I. Cena 1 K, s poštnino 16 h več. Izdalo je to ilustrovano knjigo »Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta«. Knjiga obsega petnajst povesti, sl'k in črtic. Dobi se tudi v »Katoliški Bukvami«.
*	Poezije »V rosni zori« izda v kratkem Zvonirriir Maslč.
LAŠKO-FRANCOSKO BRATSTVO.
Pari z. Pri tukajšnji proslavi bitke pri Solferinu je zgodovinar Lavisse svoj govor sklenil z besedami, da je prihod-njost temna in da se. narodi čezdaljebolj oborožujejo. Kadar pride veliki splošni spopad, se bodo Lahi in Francozi spomnili Solferina! Iridentovci so kajpada živahno ploskali. Govoril je tudi vojni minister Picquart, ki se je pa seveda izognil vsaki štenkariji.
ODGODENJE DRŽAVNEGA ZBORA?
Praga. 2. julija. Po informacijah čeških politikih krogov Se najbrže že v sredo državnozborsko zasedanje odgodi do 'jeseni.
Dunaj, 2. julija. Položaj v državnem zboru se ni prav nič spremenil. 62 nujnih predlogov Slovencev in češklih agrarcev popolnoma zapira pot dnevnemu redu in ni nobenega upanja, da bi se rešile od vlade nujno zahtevane državne potrebščine. Skoro gotovo bo vlada zasedanje državnega zbora morala odgoditi. Ne pomaga ji tudi to ne, da so socialni demokratje vložili devet nujnih predlogov, ki predlagajo nujno rešitev od vlade predloženih predlog. Nemške stranke in nemški kršč. sociaici so se izjavili proti vsakem nujnem predlogu torej tudi proti socialnode mokraškim, s tem pa je uničen efekt soc. demokraške pomožne akcije. Danes razpravlja zbornica o nujnem predlogu Mla-dočehov glede čeških manjšinskih šol. Razprava o tem predlogu se bo nadaljevala tudi v jutrišnji seji in v dveh prihodnjih sejah. Češki agrarci in Slovenci nikakor nočejo odstopiti od svojih nujnih
predlogov. Delegacije voli zbornica v torek zvečer.
PODPREDSEDNIŠKA MESTA DRŽAVNEGA ZBORA.
Dunaj, 2. julija. V današnji seji odseka za spremembo poslovnika je bil sprejet predlog dr. Adlerja, da se podpredsedniška mesta pomnože od 5 na 7.
RAZPRAVA PROTI ČEŠKIM ANTIMILI-TARISTOM.
Praga, 2. julija. Včeraj so pričeli za-slišavati obtožence. Ustanovitelj proti-vojaške propagande in sklicatelj protivo-jaškega kongresa Alojzij H at i n a, 28. decembra 1907 priznava, da je simpatiziral z antimijitairistoma Hervejem in Niuven-heusom, a njihovfli mednarodnih stremljenj kot češki socialist ni odobraval. Izjavlja, da ni 'kriv. Predsednik shodu Emil S p a t u c h je izpovedati, da kot predsednik shodu ni mogel vplivati lia sklepe. Izpove, da je imel shod namen vzgojiti člane v protivojaŠkili ide-jah z vzgojo mladine, z bojem proti pijančevanju in s stremljenjem za odpravo armade, ker nasprotuje nemškemu armadnenru jeziku po postavni poti s shodi, po časopisju in po zbornici. S Hervejem se ne strinja. Hatiino je označil z najnerednejšfm članom mladeniške organizacije. Mladeniška organizacija je delala tudi na to, da se zmanjšajo izgredi pri novačenjih. Obtoženec Ausobsky se pridruži zagovoroma Hatine in Spa-tucha. Obtoženec B e n e š o v s k y izpove da se mu niti sanjalo ni o tem, kaj da je antimilitarizem. Obtoženec B e z i k, ki je obtožen tudi krive prisege, odločno zanikava krivdo.
OGRSKA KRIZA.
Budimpešta, 2. julija. Lukacs se Se vedno ni vrnil v Budimpešto in ne vd se še, kedaj pride natzaj. Danes je bil zopet celo uro pri cesarju v avdijenci. Odločitve še ni. Justh se je danes izjavil, da je najvažnejši dogodek dneva, da se je doseglo popolno sporažumljenje med nj'm in Košutom. -S po vzdignjeno glavo moremo slediti KoSutu«, je zakVjučil Justh svo-jo izjavo.
IZ SRBIJE.
Belgrad. 2. julija. Napetost med srb-sikirni častniki zarotniki in princem Jurijem je vedno večja, poseibno po upokojitvi majorja Okanoviča, ki se je spri s princem. Zarotniki hočejo, naj princ odpotuje v inozemstvo. Vojni minister je ukrenil vse potrebno za vsak slučaj.
ZOPETNI POTRES V MES5INI.
Messina, 2. julija. Potres, ki je pretresel Messino včeraj je bil veliko hujši kakor se je splošno mislilo. Morje se je vzdignilo; veliko podrtin od zadnjega potresa se je docela podrlo. Mrtvi sta dve osebi, sedem pa ranjenih. Tudi v Reggiu se je vse podiralo.
KOLERA V RIGI.
Riga, 2. julija. Iz Peterburga se j kljub najobširnejšim varnostnim odredbam zanesla kolera v Rigo.
DVE KNEGINJI TOŽENI.
Rzeszow, 2. ulia. Tukajšnje sodišče je razpravljalo o tožbi znane Parižanke Eve Callimachi, ki toži kneginji Zofijo in Izabelo Radzivvill za 270.000 kron. Callimachi je izročila pred 20 leti grofu Wod-zickemu 100.000 frankov za nakup vrednostnih papirjev, kar je grof tudi storil in jih naložil deloma na Dunaju, deloma v Parizu. Pred kakimi 15 leti je dobila Callimachi dunajski depot nazaj, pariški de-pot, ki je zdaj vreden 270.000 kron, sta pa podedovali po> grofu Radzivvillu kneginji Zofija in.Izabcla Radzivill. Po končani razpravi je sodišče naznanilo, da izda pismeno razsodbo.
PRAHARNA ZLETELA V ZRAK.
Rim, 2. julija. V Bariju je zletela včeraj v zrak praharna. Tvorničar in dva delavca sta mrtva, en delavec ranjen.
THŽNE CEN.M
Cene veljajo za 50 kj.
Budimpešta 2 julija
Pšenica za oktober.....13'43
Pšenica za maj 1910.....13 78
Rž za oktober 1. 1909............9 84
Oves .•« oktober..............7 70
Koruza za julij 1909 ..........7 62
Koruza za maj I. 1910..........7 03
Efekliv:---.
Metewo?sgič!i9 poročilo.
/IBIna n. morjem 306 2 m, tretl. tračni tlak 736-0 mm
V nedeljo vsi na proiiafk 3holni kongres!
I s o	Č«3 OpV-	SUn|i b«ro-ta<ilr.i t mm	Tenip«-rtlur« po Ctltlln	Vetrovi	«ltb«	12* «-»
1	Q. zveC.	730 3	158	si. Jvzh.	oblaSno	
	7. zjutr	30 6	126	sr. j jvzh.	jasno	21
	2. pop.	30 3	221	sr. szah.	del. jasno	
Srednja včcrajlnja temp. 16'23, norm. 19'1*.
Cerkveni letopis.
V Dubrovnik! Dcslej sc je priglasilo evet udeležn:kov. Med njimi eden, ki je il lani na katehetskem shodu v Spletu, - dokaz, da mora biti zlet v Dalmadijo js posebno zanimiv in prijeten. Zato sc abijo in prosijo tudi drugi, naj se še pri-lase in sicer čimprej. Naša deputacija led Hrvati bodi častna! Posebni parnik, i so ga naročili iz Reke do Kotora, stane
000	kron. Naših dijakov in bogoslovcev,
1	se bodo udeležili dijaškega sestanka v pietu in sklepa evharističnega kongresa Dubrovniku, obeta biti nad 60. Zato tudi
uhovniki odpošljiimo temu primerno čast-
0	zastopstvo! Povedano pa bodi še en-rat, da shod ni izključno duhovniški, larveč odprt in pristopen vsem; zato si [rvati žele in bi bilo močno želeti, da se niglasi in udeleži tudi kak katoliški lajik. koro vsak izobraženec napravi v poiet-ih mesecih kako potovanje. Ce bi imel oditi kam drugam, naj se rajši obrne na > stran, ki ima svoje velike prednosti: lorje, slovanska dežela, naravne lepote
1	starinske znamenitosti, naj združi pri-;tno s koristnim ter da spodbuden zgled ivnega izpoznavanja vere. Duhovnikom odi naznanjeno, da za nedeljo ne bo treba ikati namestnika, ker se bo vsa pot lahko pravila med eno nedeljo in drugo. — 'plačila se prosijo takoj, in sicer do 4. ju-ja 38, potem 42 kron.
Ji Sv. Petra cerkev se kar inaprej pre-avlja. Letošnjo spomlad so najprej po-ta'vi'1'i lep nov 'kamenit oltar Marije Po-točnice kristjanov. Nastavek je izvečine rmenkastega srednje trdega kamena, krasen z rdcokastobelimi šarenimi marmornatimi vložki, deloma izpolnjen s členi ; belega kamena in primerno pozlačen, zvršitev in zlasti podobarska dela pri ar-litdktoničnih členih, obdelavanje materi-|la pa kaže moderno tehniko z vsemi nje-|imi lastnostmi. Menza s trdega sivka-tega kamena, nje podstavek deloma vlo-ien z belim sivkasto-pegastim kararskim iiarmorjem je preprosta, mirna, zid ob traneh menze -je obložen s temno-zelen-laistimi marmornatimi ploščami, tako da topa menza krepko akcentuirana v fspredje, kar je popolnoma v zmislu cer-ene liturgije. Sredino nastavka izpeljuje krasna Mencinger eva slika Pomoč-ice kristjanov. — Ko bi se nam pač zopet IrodiJ umetnik njemu enak — prevzet krščanskega duha, poln umetniške resnobe, odičen — ne z domiš javostjo moderne tehnike — pač pa s 'solidnim 'znanjem, resnično spretnostjo in idealnim navdušenjem! Za cerkev niso visokoleteče puhlice in pa razni nesrečni poizkusi o najmodernejši zmedeni, po efektu hlepeči tehniki. — Na menzi v ozadju stoji na primernem podstavku kip Marije Sedemžalosti, izvršen iz kararslkega kiparskega marmorja po modelu gosp. I. Zajca. Kompozicija v celoti prav dobro učinkuje, Marijin obraz je lep, velika, udana žalost je dobro izražena. TehnOka zmerno moderna, anatomija natančna tudi v podrobnostih dobro izvršena, telo Odrešenikovo se zdi v nekaterih posameznostih nekoliko prereali-stično. Naše oko še ni navajeno tako realističnega pogleda. Stranska dva kipa z mehkega kamena sv. Alojzij in sv. Jožef se pa zdita nekoliko površna. OTtar v celoti lepo, harmonično učinkuje. Prav pred kratkihi je postavil g. c. kr. konservator J. Vurnik l'z Radovljice dve novi izpoved-nici s hrastovega lesa, bogato okrašene z rezbarijo. Celotni mačrt zelo ugaja, prav tako so izvršena rezbarska dela v podrobnostih z največjo ljubeznijo in natančnostjo. Dimenzije so zelo primerne i za izpovednika i za izpovedovanca. Tudi to je dobro, da se izpovednica dd zakleniti, pa je vendar dobro oskrbljeno za ventilacijo. Na vrhu završuie desno izpovednico doprsni kip spokorjenega sv. Petra s skesanim izrazom; obdajata ga dva ljubez nlva angelca v izrazu in gesti pomen prvega kipa dopolnjujoča; vrh leve izpoved-nice stoji kip izpokornice sv. Magdalene, mirno vdanega zaupnega izraza, prav tako obdan od dveh primernih angelcev. Posebno človeka to vzradosti, da se ne zde izpoveduice samo kot neko potrebno zlo v cerkvi, ampak kot važen del notranje cerkvene oprave, ki soglaša s celoto kar tako, veseli to, da se je tudi vprašanje iiz-povednie začelo presojati z umetniškega vidika. — Delo hvali mojstra. Pri priž niči je napravil gosp. Weibl močno, lepo kovinsko (delta-kovina?) ograjo, dobro kovano, z mirno, lepo risarijo. Tako so te nove umetnine letos praznik sv. Petra kaj povišaie in šentpeterski župljani so jih gotovo veseli in hvaležni za lepoto hiše božje vnetemu gospodu župniku.
Iz Železnikov.
Ljubeznivi moj prijatelj »Železniški ! sokol« se je že parkrat obregnil ob me s svojimi kremplji. Molčal sem in se smejal Toda ker piše v zadnjem »Narodu« neizkušeni sokolič, pa vendar zasluži malo odgovora, da svet izvč, kakšni ptiči so naši sokoliiči. — Sokolič piše, da je bil pred mojim prihodom mir v »prijaznih«
Železnikih in je »Sokol« mirno razprostiral svoja krila. Kaj ne, bili so lepi časi, ko ste nemoteni lahko lovili nedolžne ptičke m jim postiljali v svojem liberalnem sokol-skem gnezdu. Toda ti časi so minuli, sedaj ste razkrinkani in pošteno ljudstvo sc obrača od vas in to vas boii, zato pa z gorjačo nad župnika, ki dela prepir, ker razdira sokolsko gnezdo. — Dalje čivka sokolič v »Narodu«: »Namen »Sokola« je dušno in telesno izobraziti — zlasti mladino ...« Na te besede pravim samo^To: Roke proč od naše mladine, vi, katerih giasilo je »Svobodna Misel« in pa »Slovenski Narod«! Gorje naši mladini, ako bo srkala tako »dušno izobrazbo« v se. Železniški starši so prepošteni in preverili, da bi dovoljevali tak strup svojim otrokom. Dalje besediči sokolič: »Župnik Kor-bič je simpatiziral s »Sokolom«, ker je spoznaval njegov blagodejni vpliv... bil je poštenjak...« Kdo se temu ne smeje? Da, Korbič e bil poštenjak posebno tisti dan, kaj ne, pa samo tisti dan, ko je dal žejnemu »Sokolu« za vino, drugače ste ga pa napadali po »Narodu« in »Gorenjcu« kot skopuha, češ, da se nikoli ne kadi iz farovškega dimnika... in pa za požeruha, češ, da se nikjer toliko vina ne popije, kot se ga v železniškem župnišču. — in zopet se širokousti sokolič: »Mi smo pošteni, odkritosrčni in spodobni, vsakemu lahko pogledamo v oči (samo v ponedeljkih zjutraj malo bolj težko, kaj ne?), župnik je pa pobral same smeti..., ki kolnejo, da bi jih državni pravdnik, če bi jih slišal, dal zapreti ...« Kje, pravi pregovor, da se že lastna hvala valja? Menda pod mizo. Župnik je pobral same grešnike... Kako ste čudni, vsak župnik je v prvi vrsti za grešnike v fari, ko bi bili vsi Železnikarji taki angelci, kot so sokoli, potem pa v Železnikih ni potreba nobenega župnika. Bolni potrebujejo zdravnika, ne pa zdravi! Sokolič pravi tudi, da se sokoli ne bodo valjali v prahu pred župnikom. To bi bilo tudi nedostojno za tako inteligentnega sokola, kot je železniški, samo to glejte, da se ne boste valjali tam, kjer se je valjal eden vaših pristašev, ko so ga vrgli iz gostilne. Dalje se baha sokolič: »Nobenega človeka nismo žalili v verskih čutih!« Kaj pa besede, ki so prišle iz sokolskih ust: »Duša je to, kar izreže mesar iz telesa« in pa: »Kaj imaš od tega, če greš k maši ? !« Če to ni žaljenje »verskega čuta«, kaj pa je potem še žaljenje ? ! Dalje hoče sokolič, da sem na shodu pri Thalerju udaril ob mizo... Za Boga, kako bom udaril ob mizo, ko tne k mizi še pustili niste! Sokolič tudi trdi, da sem rekel, da je »klerikalizem« žakelj z dnom, ki tehta 50 kilogramov. Sokolič je slabo slišal. Dr. Žerjav je trdil, da je »klerikalizem« žakelj brez dnš. Nato sem pripomnil, da je tak žakelj za nič in pristavil, da je »klerikalizem« žakelj, kli ima dno in je 50 metrov dolg, drži pa toliko, kolikor se liberalec — zlaže vanj. Kar se pa tiče opazke, da se na meni nič ne pozna, da bi se bil kaj likal v šolah in da sem na shodu upil in zabavljal, da bi se tako ne obnašala nobena gorjan-ska klada, sodbo o tem mirno prepuščam onim, ki so bili na shodu pričujoči, samo to rečem, da se k »Narodovemu« dopisniku, ki se mu pri' vsaki drugi besedi peni »čuk« iz ust, gotovo ne bom šel učit olike.
To je moj prvi in zadnji odgovor »Sokolu«. Zdaj pa le pišite, le hvalite se še nadalje. Ljudstvo ve sedaj, koliko je ura na sokolskem kazalu in to zadostuje, jaz bom molčal in delal dalje, naj bo »Sokolu« ljubo ali ne. Imam jako trdo kožo. V »Narodu« sem bil že velikokrat, če bi se zbralo vse, kar je načvekal in nalagal ta »dič-ni« list o meni, v eno knjigo, je ne prebere tudi sokol, ki zna najhitreje brati — v dveh urah. Torej, če res nimate drugega dela, le pišite, kolikor se vam ljubi — moja oseba vam je na razpolago ! Na zdar!
V Ž e 1 e z n i k i h, 28. junija 1909.
Va entin Marčič, _župnik._
ZGODOVINA SLOVENSKEGA SLOVSTVA.
Prof. J. G r a f e n a u e r.
I. del Od Pohlina do Prešerna.
Brezdvomno je Grafenauerjeva Zgodovina slovenskega slovstva, I. del, O d Pohlina do Prešerna (1909) ena najpomembnejših literarnozgodovinskih in literarnokritiških publikacij zadnjih let, v mnogem oziru pa celo tudi edina te vrste. Pisatelj nam namreč podaja popolno, obenem pa ne preobširno sliko o razvoju, motivih in notranji vrednosti naše novejše literature v jasni, logiški razporedbi, . tako da povsod zadene bistvo stvari, ne da bi se spustil v pusto paberkovanje in malenkostnost, ki jo žalibog v slovenskih delih te vrste gotovo ni malo.
Vrline Grafenauerjevega dela so mno-gobrojne, med prve štejemo že povdar--jeno pregnantnost, vsled česar je ta zgodovina našega novejšega% slovstva praktično gotovo najbolj uporabna, nevpošte-vajoč to, da enakega dela v taki celoti sploh dozdaj še nismo imeli. Drugo, kar odlikuje Grafcnauerjevo delo, je, da naše • slovstvo premotriva tesno v njega vzroč-
ni zvezi z vsem narodovim dušnim življenjem in seveda tudi upošteva vplive tujih literatur. Začel je pisatelj z ono dobo, v kateri se je zasnovala nit razvoja :iašega slovstvenega dela, ne da bi se po-ein še kdaj pretrga a, z dobo p r o -
1	v e 11 j e n e g a absolutizma, v kateri se je slovensko leposiovje nasla-ijalo zlasti na francoski klasicizem, ki je >rišel k nam skozi nemški medij. Potem vstane pred našim duhom čas romanske, v n ega središču pa P r e š e r e n, .aterega pomen je pisatelj tako globoko svetli i kakor dozdaj še malokdo. Vse olno novih perspektiv za umevanje Pre-
iernove poezije in njegove osebnosti ter duha časa, ki je vtisnil Prešernovi indi-viduaiiteti pečat, nam podaja Grafenauer kakor nam pregnantno slika tudi predpogoje za Prešernovo pesnikovanje, zlasti pa osebnost in de.ovanje Matije Copa, ki je za Prešerna bistvene važnosti. Vse dobe Prešernovega notranjega in zunanjega razvoja nam pisatelj podaja v njihovi bistveni medsebojni zvezi ter odvisnosii od zunanjih črni tel ev, ne da bi pri tem postopal šablonsko in apriorist.čno. Veiiko vrednost pa daje delu posebno to, da Grafenauer tudi vse Prešernove pesniške proizvode vsebinsko razlaga — opozarjamo zlasti na sonete v njihovi notranji zvezi, na gazele, krst itd. — tako da bo, kdor bo hotel Prešerna razumeti, odslej z največjim pridom segel po tem delu, da pro-drč v duha naših najlepših poezij.
Po Prešernu opisuje pisatelj v drugem delu, ki pa izide nekaj pozneje, novo dobo po letu 1848 in kar o naslednjem raz-motriva, je v marsičem za nas in za umevanje teh časov novo ter meče na marsikatere etape v našem slovstvenem razvoju novo luč: kako se je zače-o literarno delovanje Stritarjevo, na kaj se je naslanjalo in kako premagalo prejšnje rodoljubno pesni—'kovanje, razumljivo iz tedanjih politiških razmer in bojev, kako se je potem za -sentimentalnim pesimizmom Stritarjevim začel realizem Jurčičeve dobe, kaj se je na tem temelju pozneje zasnovalo in sredi katerih časovnih pogojev se je rodila »moderna« doli do Cankarja, Meška, Ketteja, Zupančiča, poleg katerih stojita kot dva samosvoja na klasike spo-minjajoča pojava, Finžgar in Medved.
Grafenauerjeva »Zgodovina slovenskega slovstva« bo prodrla v vse naše kroge, ker je bila nujno potrebna. Služila bo pravtako izborno strokovnjaku, kateremu bo podala ključ do> marsikaterih problemov v našem slovstvu, kakor tistemu, ki se hoče le informirati ali pa šele učiti; dijakom n. pr. bo Grafenauerjeva »Zgodovina slovenskega slovstva« brez vsa-cega dvoma postala neobhodni vademe-čum, najboljši mentor po polju našega leposlovja. Delo je trajne vrednosti, zato bo postalo last vsakega slovenskega izobraženca. Opozarjamo pa tudi, da si voditelji naših izobraževalnih in drugih društev te vrste ne morejo želeti boljše in praktično bolj uporabne knjige, kot je ravno Grafenauerjeva, ako hočejo tudi ljudstvo in njega mladino seznaniti z našim slovstvom.
»Zgodovina slovenskega slovstva« je izšla v zalogi »Katoliške Bukvarnc«, pri kateri se naroča in dobi. Cena I. delu je
2	K broširano, torej nizka cena, ki omogo-čuje vsakomur, da si knjigo omisli.

1817
Zahvala.
i-i
ki ima veselje do špecerijske trgovine in je vešč slovenskega in nemškega ježika, iz dobre hiše, v starosti 14 do 16 let sprejme takoj	1680 (1)
Ignac Sitar, trgovec v Toplicah, Dol.
popolnoma izvežbana v ma-nufakturi poštena, lepega vedenja	se sprejme Tžaj v stalno ln dobro službo pri
R. Miklauc, Ljubljana,
1775 Stritarjeve ulice št. 5. 3-1
Oziralo se bo le na boljšo moč.
Za premnoge izraze tolažilnega sočutja in sožalja ob smrti našega iskreno ljubljenega in nepozabnega soproga, očeta, sina in brata, gospoda
Ernst Perdana
izrekamo tem potom srčno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Najsrčnejša zahvala za mno-gobrojne vence, kateri so se položili na krsto ranjkega, za prekrasno petje slav. društvu »Merkur" in vsem onim, kateri so spremili premilega k večnemu počitku.
Ljubljana, 2. julija 1909.
Žalujoči ostali.

Zahvala.
1-1
Prcblagorodnemu g. dr. E. Gallatia za njegov trud v bolezni, preč. duhovščini, gospodom pevcem, sorodnikom, znancem in prijateljem, vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov, vsem, ki so se udeležili izprevoda k zadnjemu počitku nase ljubljenke
Minke Plehan
srčna zahvala.
Tudi za izraz sožalja vsem skupaj srčna zahvala.
Bog plačaj tisočero 1
Rodbina Ivan Plehan.

belo hrvaško, namreč: Benska graševina, kraljevina in žele-nika (450 hI) i z lastnega vinograda je naprodaj. Cena 24 K po 1001 od kolodvora Zagreb v doposlani kupčevi posodi.
F. Hočevar
1812 3-1	Zagreb, Prilaz 62.

podobor, Melodij Bitnim itd.,
naznanja preCastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano podobarsko delavnico umrlega g. And. RovSeka, Kolo-tivopske ulice št. 20.
Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom i0 letnega praktičnega dela pri ranjkem g. Rovšeku pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj.	3438 52—7
:
m
na Kranjskem, UGlBiijsKa železu, postaja Straža-Toplice.
Okratov vrelec 38° C. Voda za pijačo in kopanje. Izredno uspešno proti trganju, revmi. išias, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim, Velike kopeli, separatna kopališča in močvirna kopališča. Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od l.maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno 896 12—1 zdraviliška uprava.
Sobno slikarska in plesKarsKa tvrd^a —.....—
Spelctič 8r J^emžgar, JLjubljana, Rimska ces*a 16
SQ priporoča slavnemu občinstvu ja vse v /o strogo Spadajoča dela v ljubljani b^ab^or tudi na cteje/i. 2)elo solidno.1	Cene primerne.
920 (1) |
Nizko pod tovarni
prodajam radi ogromne zaloge letnih oblek za gospode, dečke in otroke.
Istotako najnovejšo konfekcijo za dame ln
©omae, dober izdelel^!
Srajce gospode
bele in barvaste po nizkih cenah priporoča
$nt©n	Ljabijemo
1750 Sv. Petra ccsta štev. 8. 0)
ssmmi&iES3mmEi3
o)TLcdW\ c>a(cn dam^kc Uo&ufoe
C^.	£j u&fjana, iiotcf! yti c^lCaliču, -aaaipc-oti
te po6-tc pevpo^oča d a m 6 lic llfo&nfce t) t>eliHi iti ofefilic, c^etEice, peresa-, nallit. ^at-i^Pti mobe^i, a.-nat-vvo i^ira-vte cenc-. c^o^e-Sni odcleleJl t? petjem ■vtacUtaopjn.
deklice.
St. 10.323.
Ljubljana, Mestni trg 5.
1814 3-1
Za zgradbo vodovoda v Kuteževem, občina Jablanica, politični okraj Postojna na 16,500 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do
12. julija 1.1. ob 12. uri opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolekovane s kolekom za eno krono, doposlati je .> pečatene z nadpisom:
„Pomidba za prevzetje gradbe vodovoda za Kuteževo, občina Jablanica, politični okraj Postojna".
Ponudbi mora biti dodana izrečna izjava, da ponudnik pripozna stavbene pogoje po vsej vsebini, ter da se jim brezpogojno ukloni.
Ravnotako jc izrečno izjaviti, od kje da hoče ponudnik armature dobaviti.
Ponudbi je tudi priložiti seznamek enotnih cen za pri hišnih vpeljavah potrebna dela in dobave.
Razen tega je še dodati kot vadij 5% stavbenih stroškov v gotovini ali pa v pupi-larno varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrečno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračuni in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu v običajnih uradnih urah.
Deželni odbor kranjski v Ljubljani,
dne 28. junija 1909.
Prošnja.
i
o
se sprejme v trgovino M. Spreitzer, 1811	Ljubljana.	3 1
Prosijo se tem potom vsi, ki bi kaj vedeli O sedanjem bivališču gospodičine Marije Skvarča doma iz Rovt pri Logatcu, iz hiše nekdaj zvane pri „Vipavčevem Janezu" (Japauc Janez), sedaj vdova in baje bivajoča v Ljubljani. Vsa dotična pojasnila naj se pošiljajo na naslov njenega sorodnika: Julij Skvarča, Normanci, Slavonija.
priporoča sledeče knjige:
WalIaee-Podravski, Ben-Hur. Roman iz časov Kristusovih. Vez. K 4-50.
Ljudska knjižica:
1.	zvezek: Znamenje štirih. Londonska povest. K -'60.
2.	zvezek: DosMl, Darovana. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K -'60.
3.	zvezek: Sienkiewicz, Jernač Zmagovač. Povest. — Rchtleitner, med plazovi. K —.60.
4.	zvezek: Detela dr.. Malo življenje. Povest. K1-, vez. v platno K 1'60.
5.	zvezek: Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 1.60, v platno vez. K 2'60.
6.	zvezek: Finžgar, Gozdarjev sin. Povest. K -"20.
7.	zvezek: Detela dr., Prihajač. Povest. K —"90, vez. v platno K 170.
8.	zvezek: Pasjeglavci. Zgodovinska povest iz Kristusove legende. K 2'20, vezana v platno K 3'20.
Spillmanove povesti:
1.	zvezek: Ljubite svoje sovražnike! Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. II. natis. K -"40, karton K —-60.
2.	zvezek: Maron, krščanski deček iz Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Druzlh. K —'40, karton K —'60.
3.	zvezek: Marijina otroka. Povest iz kav-kaških gorS. K -"40, karton K - "60.
H. zvezek: Praški Judek. Povest. II. natis. K --40, karton K -"60.
5.	zvezek: Ujetnik morskega roparja. Povest. K —-40, karton K —'60.
6.	zvezek: Rrumugam, sin indijskega kneza. Povest. K —"40, karton K - 60.
7.	zvezek: Sultanovi sužnji. Carigrajska povest. K - 60, karton K -"80.
S. zvezek: Tri indijanske povesti. K —'60, karton K — SO.
9.	zvezek: Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz japonskih misijonov. K —"60, karton K —"90.
10.	zvezek: Zvesti sin. Povest za vlado flk-barja Velikega. K —'40, karton K — 60.
11.	zvezek: Rdeča in bela vrtnica. K —'40, karton K 60.
12.	zvezek: Korejska brata. Črtica iz misijonov v Koreji. K —'60, karton K — 80.
13.	zvezek: Boj in zmngn. Povest iz Rnama. K -'60, karton K -'80.
14.	zvezek: Prisega huronskega glavarja. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. K —"60, karton K — 80.
15.	zvezek: flngel sužnjev. Brazilska povest. K- 40, karton K- 60.
16.	zvezek: Zlatokopi. Povest iz misijonskem potovanja poftlaski. K—'60, kart.K—m
17.	zvezek: Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo. K —'60, karton K —'80.
Jurčičevi zbrani spisi:
jp:
1.	zvezek: Deseti brat. Roman.
2.	zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine.
II.	Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. III. Jesensko noč med slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja.
3.	zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrov-ske reformacije. — III. Dva prijatelja. —> IV. Vrban Smukova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični dogodbi. — IV. Koz^ lovska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine.
4.	zvezek: I:Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo. —
III.	Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest.
5.	zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški v^Ipet. Povest. — III. Sin krnet-skega cesarja. Povest iz 16. stoletja. —
IV.	Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest.
6.	zvezek: I. sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotariev Peter pokoro delal, ker je krompir Kradel. — VII. Črta iz življenja političnega agitatorja.
9. zvezek: I. Doktor Zober. Izviren roman. — II. Med dvema stoloma. Izviren roman.
11. zvezek: I. Tugomer. Tragedija. — II. Berite Novice! Vesela igra. — III. Veronika Deseniška. Tragedija. — IV. Pripovedne pesmi.
Cena: broš. š K 1*20, eleg. vez. a K 2—.
Jlndrejčkovega Jožeta spisi:
1.	zvezek: Črtice iz življenja na kmetih. 30 v.
2.	zvezek: Matevž Klander. — Spiritus fa-miliaris. — Zgodovina motniškega polža, r- Gregelj Koščenina. 30 v.
3.	zvezek: Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. 30 v.
4.	zvezek: Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik. — Damberški zvon. 90 v.
5.	zvezek: Žalost in veselje. 30 v.
6.	zvezek: Nekaj iz ruske zgodovine. — Voj-niška republika zaporoških kozakov. 30v.
7.	zvezek: Božja kazen. — Plaveč na Savini. — Čudovita zmaga. 30 v.
8.	zvezek: Emanek, lovčevsln. — Berač.30v.
Gregorčič, Poezije.
—	Isto, II. K 2-. vez. K 3.20.
—	Isto, III. K 2-, vez. K 4-.
—	Isto, IV. K 2 70, vez. K 320.
Kociančič-Svave, Podučne povesti. 80 v.
-r 26 povesti za mlade ljudi. V bohoričici
tiskano). 40 v.
Kočevar, Mlinarjev Janez. Slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov. Povest. 80 v,
Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih vojakov. K —'60.
—	Kortonica, koroška deklica. Povest, K—"60.
Kržič, flngeljček, otrokom prijatelj, učitelj
in voditelj. Tečaj II.-XV. kart. a K -'80.
—	Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 95, 96, 97, 05, 06, 07, kart. a K 4.
—	Zoledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva. I.—III. del a 60 v., kart. 80 v.
—	Nedolžnim srcem. Pesmi s slikami, vez. K 145, kart. K 1"20.
—	Sveta Germana, izgled krščanske potrpežljivosti, 20 vinarjev.
Šmid KriStof, Roza Jelodvorska. Lepa povest za mladino. S 6 podobami, vez. 2 K.
—	Mladi samotar. Povest, 30 v., kart. 50 v.
—	Timotej in Filemon. Povest krščanskih dvojčkov, 40 v., kart 60 v.
—	Nedolžnost, preganjana in poveličana. Povest. 60 v.
—	Evstahij. Povest. 40 v., kart. 60 v.
—	Genovefa. Povest iz starih časov. 40 v., kart. 6o v.
—	Genovefa. Povest. (Silvester) 40 v.
—	Dve povesti: Golobček, Kanarček. 30 v., kart. 50 v.
—	100 majhnih pripovedek za mladino, vezana 80 v.
—	Cvetina Boroarajska. Povest. 80 v.
Tomšič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 1889, 1890, kart. a K 4-—. '
Zakrajšek, Ogljenica ali hudobija in nedolžnost. Povest. 60 v., kart. 80 v.
Malavašič F., Oče naš. Povest za mladino in ljudstvo. K 1"70.
Mati božja dobrega svčta ali bratovska ljubezen. Povest iz časov turških bojev koncem XVI. stoletja. 80 v.
Slovenski R. B. C. v koloriranih podobah s pesmicami. Priporočljiva knjiga otrokom v zabavo in za početni nauk v branju.
80 v., trdo vez. K 1-20.
Leposlovna knjižnica:
1.zvezek:	Bourget. Razporoka. Roman.K2—, vez. K 3"—.
2.zvezek:	Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob Volgi. K 1"20, vez. K 2 20.
3.	zvezek: Prus (fllex. Glowacki), Straža. Povest. K 2-40, vez. K 3'40.
4.zvezek:	Ponižani in razžaljeni. Roman. Broširano K 3-, vez. K 4-20.
5.zvezek:	Sevčenko-Abram. Kobzar. Izbrane lirične in pripovedne pesmi z zgodovinskim uvodom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. Broš. K 2-40, vez. K 3'60.
6.zvezek:	Cuampol-Levstik, Mož Simone. Broš .K 1-90. vez. K 3'—.
7.	zvezek: Sevčenko-flbram, Kobzar II. del Hajdamaki. Poem z zgodovinskim uvodom o Hajdamaščini. Broš. K 1'50.
6. in 7. zvezek skupno broš. K 3 40, vez. K 4'50.
Sienkiewicz, Potop. Zgodovinski roman. I. in II. del. Broš. K 6 40. vez. K 9"20.
—	Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih, Broš. K 5 20, vez. K T 30.
—	Z ognjem in mečem. Historičen roman, 4 deli. Broš. K 4 50. vez. K 6"50.
—	Rodbina Polaneških. Roman, 3 zvezki. Broš. K 10—, vez. v 2 zv. K 12'60.
—	Mali vitez, Pan Volodijevski. Zgodovinski roman, 3 zvezki. Broš. K 7"—, vez. K 8'40.
Medved, Poezije, I. del. Broš. K 3"80, vezano K 5 —.
—	11. del. Broš. K 4'-, elegant. vez. K 540.
Sardenko Silvin, Roma. Poezije. Broš. K 2'—,
elegantno vez. K 3"20.
—	V mladem jutru. Poezije. Broš. K 150, vez. K 2 20.
Prešerna Franceta, Poezije. Uredil L. Pintar. Broš. K 1--, vez. K 1"40.
''"' 'V*■'' s '	v '• K -V .
mmmmmmm^mMM
Podružnice
SpUet, Cclovcc In Trst
. Reinl&lta glavnica -K X600.90Q.
Ljubljanska kreditna banka v Ljnbljani Stritarjeve ulica 2
sprejema vloge na knjižice in na te- /^jSi I/ O/ koči račun, ter je obrestuje po Čistih -fflt /%
Enpuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev in p3 dnevnem knrsa.
Rezervni ScejS K 300,000
Izdajatelj: Pr. JsrnaciJ
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan Štele.