Št. 17.
V Trstu, sabota 8. septembra 1877.
Tečaj II.
„Edinost* izhaja vsako drugo in četrto hdbota vsakega meseca in velja za Trst vse leto gl. 2 kr.— m naj Trstu po posti »se leto, 2 „40 „ „ , polu leta „ 1 » 20 , . četrt . .—,70 Za oznanila« kakor tudi za „poslanice" se plačuje za navadne tristopne vrste:
8 kr. če se tiska 1 krat
7 - • » • l tra! 6 „ . , * 3 kr»«
Za veče črke po prostoru.
Posamezne številke se dobivajo po 7 kr. v tabakarnah v Trstu pri pošti, pod obokom tik Kalistrov« hise, na Belvederu pri g. Bertolinu, V okolici: Na Opčinali v loteriji, na Prošeku pri g. Gorjupn, v Bar-koli pri g. Ani Takan in ? Bazovici pri AniTus, v Skednji pri Fr. Sancin M. Magdaleni zg. J. Jeiii.
Naročnina in vsa pisma naj se pušiljujo uredništvu v Trstu.
Glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice.
„V edinosti je moč".
0 IZIDU NI DVOMBE.
Koliko se ljudje ▼ negotovih časih glavo lomijo in ugibajo: Bog ve, ali se stvar dobro izvrši ali ne ? Kako nekatere dvomba mori in druge zopet up oživlja. Prosti kmet stavi ves up, da mu polje to leto gotovo dobro obrodi, preračuni vže v naprej dohodke, ki mu jih bode donašala bogata žetev, mladi volički se krog hiše po vrtu z najboljim vspehom pasejo in vidno rastejo, račun je vže storjen: davki toliko in toliko pobero, to popravim in ostane mi še toliko za kako nnjno potrebo. Tako računi pridni kmet, ali o izidu je dvomba, polje mu v malih trenotkih vniči toča in živino bolezen in ogenj.
Vse drugače lahko govori Slovan : 0 izidu ni dvombe ! z urnim korakom prihaja prihodnost Slovanom od onega naroda, pred kterim se vže zdaj naši nasprotniki tresejo ter kriče na vse grlo, ker znajo, da jim solnce gospodstva nad nami zatone. O izidu ni dvombe, naši sovražniki gredo navzdol po drči, ktero so si skopali se svojim tlačenjem, ker niso pomislili, da je plačilni dan zadaj. Iz kterega vzroka kriči nemčur, izdajica siv in betežen, ki se sam sebe sramuje, ali vendar zbere vse svoje moči in še vrže kamen v hišo, kjer je bil izrejen, nasičen in napojen; saj o izidu ni dvombe, da bode moj iskarjotovski izmeček stal na sramotnem odru obsojen, zato naj še dalje grešim zoper svetino lastne svoje krvi.
Stari birokrat, kteremu je domorodni katekizem s lasmi iz glave zginol, ne jemlje ozira na mlajše tovariše, ki imajo še noveje šole blagi čut v srcu, kterim je še narod sveta stvar, da ne bi jih za puntarje in re-volucinarje denunciral višjim predstojnikom vedoč, da se le z denunciranjem prikupi, da dolgo ne more več iti tako, kar za njim ljudje poreko, to ga ne briga, saj se je tudi Iškarijot obesil in kedo mu je mogel kaj očitati.
O izidu ni dvombe, tako se tolaži zvesti sin Slovenije na popotovanji v ptuje kraje, kamor ga je pregnal le domorodni čut za blago očetnjavo, mej tem ko se ptu-jec masti na očetovem ognišču in pritepenec širokoustno zabavlja v našej domovini, ki ga mora živeti. Gotovo o izidu ni dvombe, če tudi se grdi naša domovina z Schweineland.
Dan je napočil krvave osvete, poje naš pesnik Cegnar v Hrcegovski Polna je kupa, skipela je črt, o izidu ni dvembe, zdaj ali nikdar, a zadnje besede ni Slovanu potreba imenovati, zagotovljeni smo, da se seče zamotana Štrena sedemstoletnega robovanja.
Kako so dunajske židovske novine, ko žabe v luži, ragljale, ko je buknola v Hrce-govini vstaja ter lagale potem, da ni več nobenega ustaša in to vedno v eno mer. Kako je lajalo dunajsko novinarstvo, ko ste Srbija in črnogora za orožje prijele, ter vse na papirju vdušilo, Slovan pa je mirno kon-statiral: O izidu ni dvombe. To je beseda vesela Slovanom a strašna našim nasprotnikom. Vesela Slovanom, kajti zagotavlja po naravnem pravu, da smo dospeli do cilja, da so zlomljene verige, ki so žulile stoletja, zlomljen je jarem, od ptujca posiljen, ki nas je žulil. Oddahne se Slave sin, spregleda, da mu je odmenjeno pola sveta, kterega ne bode teptala več roka oholega ptujca.
Slovanska Rusija, na ktero so imeli vedno Slovani oči obrnene, zgrabila je za orožje, ni se mnogo ozirala na pretenje sosedov, poklic, osvoboditi Slovane na jugu, preglasil je vse pretenje in žuganje, Madžar je kazal svojo srd nad Rusijo, ter je za gnjilo Turčijo povzdigaval glas, pa to v svojo pogubo, s tem se je Madžarska uvrstila na drugo stopinjo za Turčijo, zatoraj začne osoda tudi v prvi vrsti delo nad Madžarom. Srbski vodja Miletič veni v ječi, Madžari ga hote vničiti: žalostno je, da se v državi, ki v Evropi leži, gode take stvari, kakorsne bi le pri Turcili mogoče bile. Stari srbski domoljub in mučenik naroda je zaprt v tamnici, tam, kjer je pred toliko leti Košut bil. Miletič, kteremu podtikujejo veliko izdajo, pa tnu je ne morejo dokazati, še vedno je mej zidovjem živ v grobu. Tolaži se vrli mož, da se na bolje obrne in nada ga navdaje, da o izidu ni dvombe. Danas je prekoračen visoki Balkan, tekla je kri v potokih po slovanski zemlji, Rusija stoji na Balkanu, sovražniki Slovanstvu pošiljajo lažnjive vesti mej svet ter prerokujejo našim bratom Rusom poraz ; Židovi in turški prijatelji plešejo veselja polni okrog poluineseca v prazni nadi, Štovan pa se tolaži, da bode izid povoljin Slovanstvu i ne dvomi o tem, naj pišejo židovski časniki, kar jim drago v zeleni jezi, čuteči negotovo stališče, zgubo gospodstva nad nami. Kedo
so prijatelji Turkom v Avstriji, to ve vže vsak: dvomljive eksistence na Kranjskem, ktere je veter zanesel bog vedi od kodi, ktere je Slovenec preživel, izdajiec, kterim so srebrniki dušna in telesna hrana; pri nas v Trstu napol u izobraženi postopači, in ona lahonska svojat, ktera ne pozna živenja in ne vidi dalje, nego čez tržaško mejo v Italijo. Druge vrste so tako imenovani demokrati, pod ktero krinko skrivajo svoj obraz, bili so se za „patrio" proti Avstriji, pri Garibaldiju, takih imamo danes mnogo v Trstu in Dalmaciji, njih organ izdaje znan izdajica. Imena tega krdela se konča vajo po večem na: „ic". O izidu ni dvombe, povdarja danes slovanska družina od Balte do Jadre, od Krkonoša do Urala. Mi lahko čakamo; rekel je Giskra, ko se mu je enakopravnost v pravem svitu kazala, to je zadevalo nas avstrijske Slovane, ko se je pa v Hrcegovini vnel svobode ogenj, spregovorila je najprej Angležka: Lahko še čakajo leta, da bode stvar zrela, da bode ugodneji čas; tisoč vzrokov je bilo na diplomatični zeleni mizi, ali zgodovina, ktera hoče nadaljevanje kronike, zapisala je z jeklom lapidarnimi črkami : Slovani, vanej prihodnosti je napočil dan,
o izidu ni dvombe.
-----*—
Rnsko-turška vojna rodi dober sad.
i.
Vsa človeška zgodovina od Nimroda, ki je najprej zverino, potem pa ljudi lovil ter si po poročilu sv. pisma ustanovil prvo državo, polna je krvavih bojev, strašnega klanja. Koliko držav je v vojni poginolo^ koliko narodov pokoučanih bilo! Milosrčni ljudje so uže davno ugibali ter ugibajo še danes brez vspeha, kako bi se moritev mej ljudstvi zatrla, da bi na zemlji vladal večni mir. Nam se zdi, da so taka lj udomila prizadevanja prazne želje, ker dokler bodo polnile strasti človeško srce, dotle bo krvava borba na zemlji; s podedovanim grehom je podedoval človek krvavo maščevanje, uže Kajn je la stnega brata ubil. Nekateri celo trdijo, i ne brez temeljitih vzrokov, da je vojna potre bna, oni se sklicujejo na naravo ki bije ved en boj i le z bojem sama sebe hrani; vsi elementi Be bore mej sabo, ogenj
in voda, severni in južni vetrovi, morje meče gorostazne valove, gore blujejo ogenj, potresi podirajo mesta, oblaci se trgajo i povodnji tope stvari, ki žive na kopnej zemlji, žival je živali smrtna sovražnica. Kako bi tedaj, pravijo ti modroslovci, mogel večen mir zase zahtevati človek, ki je pretesno sklenen z naravo; ali ne ve, da brez boja nij živenja na zemlji, ali ne vć, da mu boj varuje telesne moči, da mu boj oživlja dušne kreposti ? Bodi temu, kakor hoče, toliko je gotovo, da je vojna božja šiba i da je ta šiba rodila dostikrat narodu veliko dobrega, će Sehiller pravi:
Vojna je krvava iiba,
Pastirja tepe i mu čedo kolje,
govori zopet na drugem mestu tako le: Vojna
Je strašna šiba iz nebes poslana,
A dobra, kakor druge božje šibe.
Mnogo debelih knjig bi moral napisati, ako bi hotel razlagati, koliko hudega i dobrega so rodile vojne. Temu nemam prostora ni časa. Nečem se priČkati, je )i bilo prav ali ne, da so Izraelci pokončavali sosednja ljudstva s pretvezo, da jim je Bog ukazal z orožjem trebiti poganstvo; nečem se spuščati v pretresanje, ali je Karol Veliki delal po božjej volji i človeštvu v blagost, ko je z ognjem i mečem prelival kri široko po Evropi, le toliko omenjam, da je krivična, ostudna, prokleta vsaka vojna, ki izvira iz sebičnih namenov, pa naj je noBil vojno plameniso kdor koli na zemlji brez razločka, katere vere ali narodnosti je bil.
Bralci me gotovo umejo, zato nij treba daljšega uvoda; jaz hočem le nekoliko spregovoriti o vojnah, katere so imeli slovanski narodje, i dokazati, da so bile njih največje i najslavniše vojne, katerih večidel nijso oni vžgali, pravične, človeškemu blagostanju in omiki neizmerno koristne i da ima vzvlasti sedanja rusko-turško vojna za človeštvo veliko poinembo, da rodi vsej Evropi neizmerno dobrot.
-—-
Dopisi.
V Rojani 3. septembra
Včeraj je imela rojanska čitalnica glavni zbor, pri kterem je bila volitev novega odbora. Haztrosil je nek dopisnik po časnikih, da jej preti propad, včeraj pa se je videlo, da to ni še tako, kajti vdeležilo se je obilo udov občnega zbora, oddanih listkov je bilo 72, izvoljeni so bili za predsednika g. I. Dolinar, urednik našega lista, za odbornike gg. Cegnar, Žitko, Bezek, Piščanec, Fr. Dolenec in Krasevic skoraj soglasno. Novi odbor se je še ta dan konstituiral in izvolil za tajnika gosp. Franjo Cegnar-ja, in za denarničarja gosp. Fr. Dolenca. Reči moramo, da je nov odbor sestavljen iz možakov, kteii so porok, da rojanska čitalnica še dalje staro slavo ohrani ter še za-naprej brani močno to okoliško trdnjavico, na ktero se lakonske oči z jezo ozirajo. Rojanska čitalnica je nastopila svoje deseto
leto, vedno je delala na narodnem polji, da morda nobena nje sestrica ne toliko, ima za saboj krvavo zgodovino, ktera je pa tudi z lepimi cvetkami potresena. Narodnjaki, pristopite h pravemu slovenskemu ognjišču, ogrevajte tam svoje srce, lepe pevske melodije vrlih pevcev naj vam blažijo oni čut, ki ga nosi zvest sin majke Slave v svojem srci. Pristopite vsi, mladi in stari, v čitalnico, tam najdete obilo zabav in veselja.
Koliko domačinov je uže rojanska čitalnica izobrazila, koliko prebudila iz narodnega spanja ! Čitalnica je prava Šola, kjer se um bistri, tu so lepi govori, lepo petje, lepe dramatične igre, vse to je v duševno korist vsakemu. Zakaj so Cehi tako izobraženi, gospoda in kmet? zato ker imajo oni v vsaki vasi svojo čitalnico, potem v večjih trgih in mestih telovadna društva „Sokol", tudi mnogo dramatičnih društev in še drugih za omiko. Posnemajmo Cehe, vdeležujmo se društev, čitajmo liste s premislikom, potem bomo gotovo složneji in močneji, ker bode-mo znali, kedo smo in kake pravice imamo. Ti pa, trdnjava okolici, razvijaj se dalje vspešno in zaplodi dober sad v narod, kte-remu se razcveta najlepša prihodnost.
Citalničar.
Iz Puštala poleg Škofje Loke 5. septembra
Polegli so se valovi volitve, na površji se zibljejo še umazane pene in smeti, ktere je izbacila čista voda in počasi se bodo šu-šile tudi te ter zginole, kakor turške zmage. Pisana Loka, nekdanje imenitno mesto zarad trgovine iz Laškega in Trsta, ko so skoz tvoje obzidje popotovale cele karavane z blagom na Nemško, to so bili časi, takrat še ni veter zanašal smeti iz ptnjih krajev, ktere bi šlužile nemčurskemu noju, takrat ni še bilo modrnega Feuerbera, tudi se ni pri luni v senci po nemško ekserciralo od zmedenih korporalov z nado, da se vže nekaj pive za trud popije.
Kje so časi, kje so dnevi, ko Ločani še ni?o tako razcepljeno volili ter prokletih grabelj častili ? Nemčurska blamaža sega daleč, če tudi so imeli polovico glasov, pa smole se ni manjkalo, kramarili so z glasovi, lekarili po nemčurski metodi. Kakor kočevska sodrga v napuhu vpije, enako so tekali naši nemčurčki apostrofi celo v Ljubljano in to po večkrat, ali zgubljeno je, vse je proč, vesela pot v Kranj, žalostna nazaj ▼ Loko, to so monumenti nemčurske garde vseh loških stanov.
Saj se pa tudi nij čuditi, general stab je obsegal različnosti, bilo je neko človeče iz Poljanske doline, ktero se je posebno v Trstu navzelo grmanskega duha, ko je nekdaj morda sedelo v kaki pivarni zraven kake nemške natakarice, ktero je morda še tako pokrivalo znašlo, da precej postane nemški Miha, če ga največji kranjski butelj pokrije.
Gosp. urednik, jaz sem z Hribca gledal, kako nemčnrska svojat rogovih in agitira, tudi sem opazoval tisto „rogomentno" vožnjo v Kranj, ko so se pri Svetem Duhu,
ker je naš vrli pesnik Cegnar doma, mimo peljali, tako *e je sv. Krištof priklonil, da je spozabivši se spustil drevo iz roke, da je celi dan potlej v morji ležalo mej ribami in ga je še le pobral, ko so se voz za vozom s kislimi obrazi nazaj vozili, Balantova mama je še celo nagrbančeno čelo imela. Naj manjši denar je bil časi finfar, ali oče, ki nosi ponosno to ime se svojim sinkom, ako se ne motim, je celo frajtar pri gasilcih, za kar ga ne zavidam ; veselega obraza je hitela, ko mravlja, Homanova velikost z petminutnimi koraki, odprla je počasi svoja, ne mala usta, mogočno se je razlegal neveljavni glas. V potrdilu pomaga tudi Kern, nekdanji „formajster" pri topničar-jih, on umeje posebno gašenje, kadar je žejin, če se ne motim, bode tudi brzo major pri gasilcih, saj je sikalnico blagoslovil, to* raj mora biti z najvišjim nemčurskim duhom navdarjen. „Juri s pušo" v Loko pride, precej ga vpraša: Konen Sie deutsch spritzen ? in mesto njega bode Jesenkov Franjo odgovoril : jo auch turkiseh. Bavarski sinovi puro sangue pa povekšajo general stab, na njih komando bi še vodo pod zidanim mostom pogasili, ako ne bi škrofila Lov renče va kolesa in bi Strahinec časi čez most ne planil tja, kjer stoji imitna palača poljanskega velikaša klofutenmacherja, Bojim se, da bodem drugi teden videl drug prizor v Loki, to bode letanje od Zorža do Kerna, od lekarja do Gustelna, kakor sršenova zalega, kadar kumer v vanjo trešči. Prihodnjič kaj več. (Prosimo. Ur.')
Podstenec.
S Krasa 6. septembra.
(Zedinjenje listov). Po vsem Slovenskem se je govorilo o nadi zedinjenja listov, našlo je to tudi odmev pri naših južnih bratih Hrvatih. „Primorac" piše pod naslovom Novinski glasi:
„Tršćanska „Edinost* ima izlaziti svakih četrnaest dana, nu tršćansko ju redarstvo nepušća od ljubavi puno puti u bieli sviet, pa tako opet pred četrnaest dana radi članka „Avstrija, zakaj nisi zidala v suši jeza*, koj je bio pisan u korist naše monarkije, omilje tamošnjoj policiji, da joj neda iz svoga zagrljaja. „Edinost" donosi mnoge liepe članke, te je velika škoda, što se nije polučilo sdružiti ju sa „Sočom" tobož radi nekih lokalnih osebujnosti goričkih. Svakako je Trst puno znamenitiji, te bi mu morali i gorički rodoljubi priznati prvenstvo, osobito sada, gdje se tamo stvara veliko slovensko društvo, koje će po „Edinosti" izdavati od nove godine tjednik, u kojem bi i goričke lokalne stvari našle dovolj prostora.
U posljednjem broju svraća se „Edinost" na naš listek o literarnoj uzajemnosti Hrvata, Srba i Slovenaca, te veli: „Mi Slovenci smo res (u istinu) južna prva straža, treba je, da se naslonimo na naše brate Hrvate, oni pa da so z nami vazda v zvezi in nas zdatno podpirajo. Jasno je, da imamo od nemške, kakor tudi (takodje) od laške (taljanske) Slovenci na severji in jugu
nož na vratu, in ako pademo mi, prvi bi bili za nami naši sosedje Hrvatje."
„Primorao" dobro zna,daje Trst važneji mesto, nego Gorica, ali kaj se hoče, lahko bi se združenje izvršilo in Primorska bi imela za res list, ki bi ugajal vsej deželi. Važnost Trsta povzdigujejo tudi drugi ne-slovanski narodi, koliko večjo veljavo pa ima za slovanski živelj, zlasti v sedanjem času in se še povzdigne za našo stvar vpri-hodnjič, ko se na jugu izvrši vojna. „Primorac11 pravi dalje, da bi morali i goriški Slovenci sprevideti to prvenstvo, ali ga pripoz-n&vajo Trstu ali ne, tega ne bodemo ugibali, vsakako pa bi bilo dobro, da bi se stvar še enkrat poskusila in z novim letom začel za vse Primorsko izdajati list, ki bi ustrezal Goričanom, Tržačanom in Istranom. Lahko bi se stvar vredila, Trst ima vedno polno novosti, v trgovini pa je sredina Avstriji.
Da mora ravno v Gorici lokalni list biti, to ni tako važno, kakor če je v Trstu, mislim, da mi pritrdi vsak čestiti bralec. Dva lista v enej deželi izhajata slabo, vprašanje je, ako bi začel v Trstu tednik izhajati, ne bi le škodoval „Soči*. Po mojem menjenji bi se gotovo vsak bolj za tržaški tednik zanimiva] nego za goriški, ker v prvem gotovo več novic in trgovinskih zadev najde, nego v drugem.
Reklo se je, da ni v Trstu dovolj duševnih moči, mi nikakor nismo tega men-Jenja, i za gotovo vemo, da bi se te moči kaj dobro dale porabiti, ako se listu da dobra podloga i se list uredi tako, kakor bi trebalo. Tudi materijalne moči so bolje, nego v Gorici, i za tednik se bodo bolj brigali, ker bode res potem ugajal Trstu.
To sem hotel omeniti, da se oglasi še kak drug glas. Kar pa se ljubljanskih listov tiče, bilo bi tam zedinjenje naj lažje na narodni podlogi, tam ni različnosti v razmerah dežel kakor mej Goričani in Tržačani; kar ima Slovenec od Danice, naj jej prepusti, ker je ona res katoliški, a ne političen list.
Slovenci imamo dvoja vrata v našo domovino, železne so cerkvena in vrska vrata, narodna pa lesena, sovražnik zbija na lesena, železnih se ne loti, ker ve, da jih ne predere, to raj naj čuvate dve straži manjša straža trdnjavico, močneja vrata naj straži, lesena vrata pa močnejša pomnožena straža. „SI. Narod" bi potem lažje večji bil, prinašal boljše stvari in bi se s tem res zarastla v trdno deblo naroda vez ze-dinjenja, ktera bi zbirala pod košate svoje veje krepke slovenske sinove. Toraj i Ljubljančani, na delo!
Kraševec.
-MMtM--
Politični pregled.
Gališki deželni zbor je bil nanaglem zaprt, ker so poljski poslanci namerjavali v adresi do cesarja zoper Rusijo demonstrirati. Ti ljudje so v resnici slepi, še zdaj jim bloje po možjanih staro poljsko kra-
ljestvo, katero je za večno pokopano. S tako politiko si režejo Poljaki lastno meso s života, lepo bodočnost si morejo zagotoviti le s prijateljsko zvezo z druzimi Slovani, brez te zveze bodo vedno igrača velesilam.
Ta teden se je na Dunaji zopet odprl državni zbor; na dnevnem redu ima proračun za prihodnje leto; nagodba z Ogri se mu ne more predložiti, ker je splavala po vodi. Cesarjevič prestolnik je ta teden po-potoval po Dalmaciji, kder so ga slovanske občine sijajno sprejemale tako, da se jim je sam cesar za sprejem zahvalil; važno je to, da je generala RodiČa posebno odlikoval i se važnejše, da je cesarjevih sam cesar telegra-jiral, naj ga v Njegovem imenu prav srčno pozdravi, i da se je to zgodilo takoj potem, ko je Rodica turkinja „ Neue Freie Presse" hudo napala ter mu očitala, da je panslavist in revolucijonar. To je jako vesel dogodek nam Slovanom, ker kaže, da na Najvišjem mestu vedo ceniti slovanski narod.
Rusom gre dobro. Na Balkanu v Sipki so se bili kakor Spartanci pri Termopilah; odbili so vse turške napade i Sulejman pašo, ki je imel 50,000 vojakov, tako oslabili, da je moral Sipki hrbet obrnoti. Rusi so imeli s početka le 3000 vojakov i še Je zadnje dni so dobili 10,000 mož na pomoč. Pri Plevni so Rusi zbrisali poprejšnji madež ter Osman pašo, ki jih je z 25,000 vojske zgrabil, tako natolkli, da je 7000 Turkov mrtvih obležalo, vzeli so Turkom z naskokom po 12 ur trajajočem boji tudi Lovčo, zelo imeniten kraj mej Plevno in Trnovem i tako zabranili, da se Osman pasa z Sulejmanom ne more združiti; prvi je uže od vseh krajev zajet, da ne more več živeža dobivati; Rusi ga imajo tako v kleščah, da se bo v malo dneh moral udati, ako se mu ne posreči, da se z strašno zgubo prebije. Odločilni boji se bližajo, v malo dneh pade oso-dopolni kober.
V Aziji so Rusi očistili zemljo vsta-sev i Turkov, ki so vstajo zbudili ter tudi Muktar pašo pri Karsu dobro potolkli.
Crnogorci še vedno oblegajo trdnjavo Nikšič, v katerej Turki strašno stradajo.
Serbija stopi tudi na bojišče, pripravljeno je uže vse, vojskovodji so uže izvoljeni, 13. dan tega meseca ima vojska prestopiti meje.
Francosko je zadela velika zguba; 3. t. m. je umrl slavni Thier6, prejšnji prvo-sednik ljudovladi, mož pošten i rodoljuben, mož, katerega besede so se razlegale po vsej Evropi.
----
Domače stvari.
" Grških prostovoljcev je šlo zopet te dni mnogo skoz Trst na Grško in mnogo jih je še na potu, tudi orožja iz Rusije preko Trsta mnogo na Grško vozijo.
* Faliment. Ziindl & Comp. trgovska firma je ustavila svoja plačila, falirala je za 4800 tisoč gold.; to je še nasledek kraha.
" Dan selitve 24. avgusta jc bilo 50 družin brez stanovanja, občina jih je z 2200
gl. ohranila za toliko časa v drugih hišah, da se sami morejo priskrbeti stanovanje.
*	Srčen mornar. Nek mornarski kapitan si dela malo ladjico, dolgo 20 čevljev, s ktero se bode iz Trsta v Kalifornijo peljal, ustavi se v Limi v Peru. V tej ladiji bosta samo dva človeka. Stari mornarji pravijo, da tako nevarnega popotovanja s tako majhno ladjico ni še noben človek imel.
*	Bodite nsmijjeni, okoličani in drn-gi, kteri imate vožnjo živino, vedno so pritožbe v lokalnih listih, kako nečloveško se dela z ubogo živino. Naš nabiralec domačih stvari je bil večkrat pričujoč takih činov, ter je tudi vže večkrat naletel na take, ktere je policija zarad nečloveškega vedenja proti ubogi živini pred komisarja tirala. Ne bomo omenjali, katere narodnosti so v Trstu in okolici vozniki, tudi ne tistih, katere je vže večkrat ljudstvo javno za konjederce proglasilo. V Trstu je družba zoper mučenje živalij, ali preobloženi vozovi in mršava kluseta, ki niso več za rabo, nam jasno kažejo, da ne ugaja namenu. Koliko je voznikov, ki mnogo dni v krčmi tičijo in za-pijejo vse to, kar bi imeli ubogi lačni živali krmiti; treba bi bilo, da se taki neusmiljeni pijanci policiji ovadijo, da jih kaznuje.
" Vode, vode! ta glas se čuje v Trstu vsako leto v suši, vode primanjkuje povsod. Naš magistrat, ki tisočake za nepotrebne reči strani meče, vode se le takrat spomni, ko pritisne suša. Mestni očetje, kterim je italijanska propaganda bolj na Brci nego potrebe mesta, menda se bolj brigajo za vino, nego za vodo; mesto počene krive palače naj bi bili vodovod v Trst napravili, da se bo vsaj mogoče odžejati.
° Josip Bezek urar in umetnik, o katerem so vže marsikaj slovenski in laški listi pisali, imel je minoli teden petindvajsetletnih ko oče ubogim v Trstu. Trst ima 10 takih očetov, kteri so izvrševalci mnogo dobrodelnih dejanj. Pa mej vsemi 10. se odlikuje posebno naš domorodec, ki je vedno v prvi vrsti Slovenec in ud narodnih društev. Mi čestitamo gospod Bezeku tem več, ker ni le oče ubogim, kteri posel iz ljubezni pri vseh drugih opravilih opravlja, temuč poleg tega tudi umetnik urar, ktere-ga ženij se je po samouku do čudovito visoke stopinje razvil. Naj omenim le ure, ktero je v tržaško razstavo leta 1869 dal, ki je imela vse umetne stroke, posebno pa astronomije, kazala je sekunde, minute, četr-tinke, ure, dneve in mesece, nadalje vshod in zahod solnca in lune, godba in drugi stvari. Vse to je pa naš g. B. sam iz kovine naredil in vredil; odlikovan je bil z veliko srebrno svetinjo umetnosti. Bog ga ohrani še mnogo let v čast in korist narodu!
° Nevarnost. V nedeljo je padlo okno s tretjega nadstropja blizo jezuitske cerkve, ko je največ ljudi na ulici bilo in k sreči ni nobenega ranilo. V dragem kraju pa je burja zdrla iz zida železne drogove, na kte-rih je bilo platno za senco napeto. Drog je hudo ranil neko ženo na glavo, da so jo morali takoj domu peljati.
*	Zidar Andrej Požar iz Verdele je padel minoli teden z četrtega nadstropja neke nove hiše ter se je tako pobil, da so ga morali v bolnico odnesti ter prevideti,
Spanje na prostem ni dobro; to je skusil nek Furlati, ki je gredoč iz kavane na ribjem trgn zaspal na nekem vozička kder mu je zmanjkal ves denar 00 gl., in celo nekaj obleke. Drug je iz Istre v Trstu vole prodal, zaspal je tudi blizu mesnice na travi, zjutraj pa ni bilo ni denarja ni volov.
*	Popotovanje v ječo. Te dni je
prišlo s parnikom iz Dubrovnika 25 hudodelcev obsojenih na več let v Koper.
° Očetovska ljubezen. Neki Cič bivši župan iz Vodic je bil pijan in je hotel svojega sina ko sta se z besedila, raniti z nožem, pa ko so ga straže v zavetje spravile, ohladila se mu je glava.
" Dveletna deklica je hodila po ulici v sami košuljici, ktero je nečloveška mati izpostavila, neka dobra žena se je otroka usmilila.
" Novorojeno dete zavito v papirju, dobila je neka gospa, ko je prišla domu, pred svojimi vrati. Bilo je zdravo, le malo dni je še imelo, policija je je izročila naj-denisnici.
*	Pod voz je sunil fantič tovarša, da je bil ta hudo povožen; morali so ga v bolnico nesti.
° Ljubeziijiv sin v Kadinu je svojega očeta, potem ko je okna, mize in mnogo orodja razbil, pretepel, da je zbolel.
" Neki Lah, spojen iz Trsta, se je zopet prikradel v Trst ter je ukral v neki gtacuni velik nož in žugal probosti vsacega, kdor mu blizu pride, straže so ga razorožile in v ječo tirale.
" Tatovi so iz amerikanske ladije nkrali dve skrinji bakrenih žebljev, pa policija jih je zasledila ter shranila v luknjo. Nekega Angleža pa je angleški konsul ugrabil in v zapor del, ker je na angleški barki pripravil mnogo ter hotel odnesti.
° Železna denarnica je bila razbita v magazinu trgovca Jeleršiča ter ukradeno iz nje 200 francoskih zlatov. Tatovi so prišli po nekem vodotoku pod magazin, prodrli obok in zlezli od spodaj gor, bil je zaradi smrti trgovčeve martere magazin zaprt, kar so tatovi porabili, da so lahko i po dnevi delali.
" Žepne ure so začele bolj pogosto-ma ginoti, zadnje dni so bile štirim pri lepem dnevu pokradene; v Trstu imamo obilo takih umetnikov.
" Obleko v kopeljih sta kradla dva težaka pri sv. Andreju, ko sta jo hotela odnesti, prijela sta ju dva stražnika ter odpeljala v zapor.
*	Tat v vinogradu, kteri je naj raji v Kadinu grozdje jemal, prišel je te dni v klešče, ugrabila ga je straža ter tirala pod ključ. Okoličani, pazite na nograde, prav
zdaj se vlači okoli brez dela celo krdelo malopridnežev kteri imajo poseben okus do grozdja in sadja.
«
* Pazite na žepne ure. V nedeljo popoludne je potegnol nek fantalin možu, ko je gledal pred zverinjakom opice, uro iz žepa; ta ga ugrabi, vzame uro, tat se je zmuznol ter ubegnol pa prav v roko dvema stražama, k'eri ste ga potem shranile.
° Blorilca iz Italije, kteri je na cesti iz Pordenona ubil vdovo V. Tabro še mar-cija meseca 1875 je minoli teden policija ugrabila. Laška policija ga je zasledovala pismeno in tržaška ga je prijela.
4 Od kaplje zadet je bil neki gosp. ko je ravno obedoval v neki gostilni ter precej umrl.
" Ljubeziijiv pozdrav. Neki krojač sreča svojo ljubico, ki se je sprehajala z drugim, ta se obrne in začne obdelavati krojača s palico, pri tem španjskem pozdravu zmanjka krojaču denar in listnica, katero mu je potegnola prejšnja njegova ljuba iz žepa.
" Otrok, kterega so roditelji premalo nadzorovali, padel je iz Četrtega nadstropja na kamenito dvorišče, pa k sreči se mu ni nič zgodilo, malo si je kožo nad očesom odrgnol.
Bazne stvari.
* Adolf Thiers, bivši francoske sedanje ljudovlade predsednik, je v ponedeljek v Laye na Francoskem umrl. Thiers je bil eden naj boljših mož sedanjega časa, ž njim je Francoska zgubila v sedanjem času, ko se bodo vršile volitve v senat, naj boljšega rodoljuba, poštenjaka in voditelja. Rojen je bil v Marsilji leta 1797 — 16. aprila iz uboge rodovine, njegov oče. je bil delalec pri morski luki, izšolal se je v Aix, ko je štipendijo od svojega rojstnega mesta dobil. Bil je urednik večjih listov. Bil je tudi zarad političnih stvari v ječi, ali pošten rodoljub, mučenik francoske, bil je vedno v časti. Bil je izvoljen v razne zbore in nazadnje je postal po težuvnej vojni predsednik republike francoske, po napletkih pa izpodrinen od Napoleonidov ter izvoljen Mac-Mahon. Francoska žaluje danes na grobu najboljšega svojega sina.
° Milijonar na vislice obsojen. V
Londonu je navada, da se v časnikih vsak teden objavijo oporoke (testamenti) bolj zna nih umrlih. Te dni je bila proglašena oporoka v Tirolu umorjene Tournville od njenega lastnega moža, kteremu je zapustila nad po-ludrugi milijon gl. to se ve, da še prej ko je živa in zdrava bila. Drugim služabnicam in prijateljem je zapustila, kakor i bolnica sv. Jurja, vsakemu blizu polu milijona. Zena je bila stara in mož, ko je o oporoki zvedel in znal, koliko bode podedoval, jo je potem na Tirolskem umoril.
*	Vročina je v Dalmaciji tolika, da so uže štirji vojaki pri vojaških vajah za solnčarico umrli; tudi en stotnik je za njim poginol.
° Turška disciplina. Sulejman paša se je razsrdil nad enim batalijonom, zauka-zal je, da se ima v vrsto postaviti, potem je šel pred vrsto in je vsakemu častniku zaušnico dal, častniki pa so zopet klofute dajali podčastnikom. Podčastniki pa so za-ukazali vsem prostakom, naj na trebuh ležejo ter je vsak 25 batin prejel. Tako piše nek resni list, če tudi to morda ni vse istina, vendar je dobro izmišljeno, mi smo prodali, kakor kupili.
" Napad na železnico v Ameriki.
Na železni progi Michigan-Sonthern se vozijo naj večji železniški vlaki, policija je zavohala, da se namerjava napad na železnico. Več policijskih agentov se je skrilo v oni voz, v kterem se dragocenosti in denar vozi, ter se skrili za zaboje oboroženi, bilo je prav v onem vlaka več milijonov denaija za Novi York. Pred odhodom s postaje se ni zapazil nikakoršen sum. Kakor hitro pa je zapustil vlak postajo ter bil vže daleč, skočijo štirji močni oboroženci na stopnico ter odpro polagoma voz, vlak je bil v hitrem diru. Začeli so preiskovati ter tudi osvojevati. Zdaj se pokažejo nenadoma straže z revolverji v rokah, povežejo brez šun« dra roparje ter jih na prvi postaji v zapor denejo, bili so bogati posestniki in odpuščen železniški sprevodnik. Ljudstvo, ki se je peljalo z vlakom, ni od vsega tega niče-sa znalo. Pri izpraševanji je izjavil eden najbogatejih posestnikov, da so vže 18 mesecev namerjavali obropati železnico.
*	Lakota v Indiji, je letošnje leto vsied slabe letine tolika, da bode morala angleška vlada milijone in milijone potrositi, da ljudstvo ne pomrje za lakoto. V Madrasu, kjer je zdaj prav huda lakota, umrje jih vsak dan do 76 od tisoča, v Bom-baju je 870 tisoč oseb, ktere mora vlada z darovi živeti, ker ni žita in nobenih pridelkov in tudi ne zaslužkov.
" Iz Madrasa v Indiji poroča brzojav, da je doslej uže polu milijona ljudi za lakoto umrlo.
" Steber Kleopatra v Aleksandriji prepeljo na Angleško, ker je pa tako dolg in z enega samega kosa, morali sa zato la-dijo nalašč narediti, ktero so minoli meBec v morje spustili. Ako se vožnja na Angleško posreči, potem se z isto ladijo tudi v Trst pripelje drug velik steber.
Smešnica.
Huda žena je bila tožena, da je moža pretepavala, sodnik jo vpraša: ali ste res svojega moža po glavi tepli in koliko časa? Zena odgovori: Gospod sodnik, res sem ga tepla, ali prav malo, le toliko časa sem ga po glavi, kakor bi bil kedo dvajset očena-šev zmolil.
Lastnik izdatelj in odgoTorni urednik Ivan Dolinar.
Tisk avstrijskega Lloyda.