RM *,15. НдГдШПкоВо^ Uradni organ Karntner Volksbunda in porocevalni list načelnika civilno upravo iaiiaja vaeko soboto. / Uprava Krainburg, poštni predal 37. / Uredništvo v Kranju. / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom RM —,50. / Cena velja skupno številki. / Odjavo naročnine tega tednika sprejme samo uprava do 25. tekočega meseca za prihodnji mesec. / Oglasi RM —,12 za milimeter stolpec (glej cenik). Iter. IS. Krainburg, 27. septembra 1941 1. leto Štiri sovjetske armade pred Kije worn uničene Pred koncem шшш mike v svetovni zgodovini Kijew zavzet — Preko 380.000 ujetnikov — Podmornice uničile angleško spremljavo Berlin, 26. sept. Vrhovno poveljstvo nemške oborožene sile naznanja med posebnimi poročili tekočega tedna, o novili uspehih nemške vojske na vzhodu: memške čete so zavzele K i e w v obkoljevalnem pohodu ter so vzhodno od Kie-WB zajele štiri boljše viške armade, ki jim grozi sistematično uničenje. Tudi mesto P o 11 a w a je bilo zavzeto po naših četah. Zavzeta sta bila tudi otoka Moon in Osel; pri tem zavzetju so delovale oborožene nemške sile vseh vrst. V borbi proti Angliji in njenim otokom so bile uspešno bombardirane važne vojne naprave, brezštevilne tovorne ladje pa potopljene. Operacije na vzhodu Berlin, 26. sept. Vrhvno vojno povelj-s*v'o nemške oborožene sile poroča dne 1#. neptembra iz Fiihrerjevega glavnega etana med drugim, da so napadalne akcije z vštevšim napadom na Gomel pHSle do velikanske obkroževalne Mtke pri katerih so sodelovali vojni od-##lki generalfeldmaršala von Rundsted-ta in v. Bocka in armade generalober-mta Prh. v. Weichsa in generala infan-twlje v. Stiilpnagela. Štiri sovjetske •MTnode so zaprte v krogu. Pri vzornem poteku teh operacij pripada zračni flo-ttlji generalobersta Lohra in general-Kesselringu velik delež. — septembra Rporoča O.K.W. (višje voj. poveljstvo), tla so nemško čete z drznim naskokom podrlo v Kljew, In tam izobesile nemško drž zastavo, dalje t so zavzele otoke Worms, Moon in Osel, ki leže pred vhodom v luko Riga. — Dne 21. septembra poroča O.K.W. o Bapredujooem uničevanju sovražnika vzhodno od Kijewa. Južno krilo nem-%cga napada je doseglo Asowsko morje. — 22. septembra se poroča, da je ■etnško zračno brodovje potopilo neko ■dečo križarko, en rušUec, eno obrambno ladjo, kakor tudi 9 trgovskih ladij T skupni teži 25.000 BRT, dve nadaljni vojni ladji in dve trgovski ladji zažgala. Polno so bile zadete tudi naslednje ladje: 1 vojna ladja, 2 težki križarki in pet daljnih edinic boljševiške vojne moma-rfce v zapadni smeri pri Kronstatu. — ^0 23. sept. poroča O.K.W. med dni-da so ostali poLskusi izbruha sovražnika zapadno od Kijewa brezuspeš-■L število ujetnikov okoli Kijewa znaša iT približno 380.000; več kot 570 oklopnih voz in 2100 topov pa je bilo uničenih ali uplenjenih. 50 sovjetskih divizij se sme računati za popolnoma uničenih. Med ujetniki se nahaja poveljnik 5. ruske armade. Daljni večji uspehi se zaznamujejo tudi v bojih proti vojni in trgovski mornarici, ki je poleg ene križarke, enega ru-šilca in 9 nosilcev tovora izgubila 15.000 BRT. Več edinic je bilo poškodovanih K bombnimi zadetki. — Dne 24. sept. poroča O.K.W. da so čete v okolici Kijewa pognane v dve tesno stisnjeni kotlini, katerih slika iz zraka prikazuje veliko zmešnjavo. Računajo, da bodo v nekaj dneh popolno ma uničene sovražne sile v tem odseku. Bojna in padalna letala so zadela v Kronstatskem zalivu vojne ladje in nek rušilec z bombami. — Dne 25. septembra poroča O.K.W., da so bili brezupni poiskusi izpada še zadnjih v okolici Kijewa obkroženih sovražnih sil z krvavimi izguimmi za nasprotnika, odbiti. Pri čiščenju bojnega iwlja je 1Шо najdeno truplo — v bojih padlega vojnega poveljnika sovjetske južne armade generalobersta Kirponosa. Njegov štab, kakor tudi štaba 5. In 21. sovjetske armade sta bila razgnana in deloma ujeta. Ogromne sovfetske izgube Berlin, 26. sept. Vrhovno vojno poveljstvo poroča dne 19. sept. iz Fiihrerjevega glavnega stana med drugim, da so sovjetske izgube prekoračile število 1,8 milijona ujetnikov, število mrtvih je skoraj ravno tako veliko, če ne večje. Temu nasproti poiskuša ^vražna propaganda učinek nemških uspehov. Južno od Lenigrada izgubljajo sovjeti kraj za krajem. Ravnotako jim je bil odvzet kolodvor Tolmatschovo na progi Luga-Leningrad katerih pa ne more več zanikati, zabrisati na ta način, da je iznašla nekje — na nemških izgubah samo na mrtvih — višino 1,5 do 2 milijona mož. Resnično pa znašajo naše izgube pri vojski po točni ugotovitvi v času od 22. junija do 31. avgusta 1941 (vključno moštva SS) 84.354 mrtvih, 292.690 ranjenih in 18.921 pogreSanIh; pri zračni vojski pa: 1542 mrtvih, 3980 ranjenih in 1387 pogrešanih. Nemška zračna voj. sila je izgubila na vzhodnem bojišču do 31, avgusta samo en del svoje mesečne produkcije. namreč 725 letal. General Idanitziou padel Bukarešta, 26. septembra. General Idanitziou, šef velikega glavnega stana romunske armade je padel na bojnem polju. Kot šef generalnega štaba je izvedel reorganizacijo armade, pri čemer je deloval skupno z nemško vojaško delegacijo. V začetku vojne proti Sovje-tom je bil imenovan za armijskega generala in za šefa velikega glavnega stana, kjer je dokazal svoje izredne vojaške sposobnosti in je bil na bojišču odlikovan od Fiihrerja in kralja Mihaela z železnim križem in redom sv. Mihaela. Pogum in hrabrost generala Ido-nitzioua sta bili za oficirje in moštvo vzoren primer. [elki dnevi tudi zi Rnglllo Nemška zastava na kijevskcm gradu večdnevnih bojih so nemške čete prodrle močni trdnjavski pas Kijeva in iwkwU# na mestnem gradu nemiko rejne zastavo. Berlin, 26. sept. Medtem ko se jejo naše čete na vzhodu smrt in pogulx) med boljševiki, pripravljajo možje naše zračne vojne sile in vojne mornarice težke, pogubonosne čase, kakor izvemo iz poročil Fiihrerjevega glavnega stana. Tako poroča \Thovno vojaško poveljstvo nemške oborožene sile dne 19. sept. med drugim, da je bilo sestreljenih 20 angleških letal, med njimi 4 bombniki. — 20. sept. nam poročajo, da so t>ojna letala napadla konvoj ladij pri Huln in potopila med njim 2 trgovski ladji in en tanker s skupno težo 17.000 BRT. — 21. sept. poroča O.K.W., da so bile napadene pristaniške naprave in preskr-bovališča -v Southamptenu z bombami težkega kalibra. Zadetki v dokih in skladiščih, kakor tudi v vojaških napravah mesta so napravili občutno škodo in opustošenje. Druga bojna letala so napadla letolišia ia pristaniško na- prave v južni in vzhodni Angliji in so potopila en tovorni nosilec z težo 4000 BRT. — 22. sept. poročajo, da je bilo potopljeno po naši podmornici iz sovražnega konvoja v Atlantiku 13 težko, natovorjenih ladij, med njimi 4 tankerji z skupno težo 82.500 BRT. Poleg tega je naše zračno orožje potopilo nek tanker z težo 6000 BRT. Pri poiskušenem preletu Kanala je zgubil sozražnik skupno 31. letal. — Dne 24. septembra naznanja O.K.W., da so bojna letala bombardirala pristaniške naprave pri St. Georg-kanalu in južno obalo otoka z velikim nspehom. — Dne 25. sept. poroča O.K.W. z posebnim poročilom, da so nemške podmornice v zapadni Afriki napadle proti Angliji usmerjen konvoj dvanjastlh ladij in so ga kljub močni obrambi rušilcev uničile. Samo neki mali pamik je ušel. 11 ladij z skupno tožo 78.000 BRT je bilo potopljenih. Eoropa močnejSa Krainburg, 26. septembri. Nevzdržno prodirajo naše armado na vzhodu in povsod odločno uničujejo rdeče beštije. Največja bitka svetovne zgodovine je bila v prostoru okoli Kijeva, kjer je padlo na atotisoče boljševi-ških vojakov, stotisočl so bili ujeti, vojni plen' je nepregleden. Stalin se zvija pod težo teh silnih udarcev, London ja-dikuje za svojim tovarišem na katerega je tako močno računal. Rdeči vladodržci kličejo Anglijo in Ameriko na pomoč, vendar zaman, kajti kakor je Nemčija še vedno zmogla zabraniti azijateki« rasam vpad v srce Evrope, tako bo tudi sedaj izšla kot zmagovalka iz tega največjega boja vseh časov. Ko je udarila usodna ura Evrope, im ko je pričela nemška vojska s svojim pohodom na vzhodu, se je boljša Evropa sponmila na svojo častno in bogato tradicijo. Hrabri narodi Fincev, Rumu- VOJNI ZASLUŽNI KRIŽEC I. RAZREDA šefu civilne uprave, namestniku pokrajinskemu vodji Kutscheri FUhrer je šefu civilne uprave, nam. Gauleiterja Koroške Franzu Kutscheri na čast njegovih zaslug za izvedbo vojaško važnih nalog podaril vojni »-služni križec I razreda. nov. Mad j arov in Slovakov so se priključili s svojimi armadami Nemčiji i* z njimi so prišle divizije Italije, Španije, Francije in drugih držav, da bi x žrtvami svojih sinov pomagale pri zgradbi nove Evrope. Resnost te ure im spoznanje, da je za Evropo in svet mogoča samo ena nesreča, boljševizem, je te narode še bolj tesno združila z Nemčijo, kateri pripada vodstvo v tej vojni-Volja Anglije, da bi poživinjene Stalinove trope Nemčijo uničile, ee ravne tako ne bo izpolnila, kakor se ne bo izpolnil račun velemorilca v Kremi ju, ki je mislil, da je sedaj prišel čas, ko lahko prične s svojo krvavo žetvijo. Vodja Nemčije in nemški narod jamčijo za to. In v tej borbi so se njim pridružili pošteni evropski narodi, kajti s to borbo bo ta velika nevarnost na vzhodu enkrat za vselej odstranjena in drug^ največji motilec miru v evropskem prostoru, Anglija, bo izločena Sicer zmaga na vzhodu še ni izvoje-vana, vendar so kocke ž« padle. NezasU- stran 2. — fitev. 18. KABAWAVKBN-BOVE Sobota, 27. eeyteaibra 1941. Položaj na vzhodu Vojak piše časopisu „Karawanken Ro(e" Pismo izpričuje dobro vpljo če€ v najtežjem boju iani naval nemških armad je boljSevike vkljub najbolj žilavem odporu sistematično uničil, njihove divizije razbil in jh vrgel iz življenjsko važnih prostorov. Da ni za boljševižki sistem nobene rešitve več, se najbolje vidi iz glasov, ki eo se ta teden pojavili v Angliji in ki naj pripravljajo na to, da bodO Angleži zapustili njihovega najmlajšega zaveznika — ker mu ne morejo več po-pomagati! Nemška vojska je te odločitve izsilila, vojaki evropskih narodov pa so v ■tmjenih vrstah korakali z njimi. Naša dolžnost je, stvoriti neomajeno domovinsko fronto, ki bo bojujoči četi čuvala hrbet. To p& najbolje storimo, če se uvrstimo v veliko skupnost, za katero žrtvujejo naši vojaki svojo kri. To storiti je zapoved te ure, je največja dolžnost za vsakega. Kdor proti njej greti, je izdajalec, ki zasluži, da se ga iz aje izključi. Drzno deianie It^lifanov Napadalni čolni prodrli v notranjost Inke na Gibraltarja Bhn, 26. septembra. Glavni stan italijanske vojne sile je obelodanil sledeče posebno poročilo: Brzl čolni \4>jne mornarice, ki so prodrli v notranjost Inke Gibraltarek« trdnjave, so potopili nek petrolejski nosilec z 10.000 brt., nek durg tankar s težo 600 brt. In en trgovski parnik s tešo 6000 brt., ki je bil naložen z ma-nicijo ter so poškodovali Ae en nadaljnji pamik naložen z vojnim materialom s težo 12.000 brt. Zadnje Imenovana trgovska ladja je bila pognana na pečine, kjer je nasedla in se more vsled tega smatrati tudi kot Izgubljena. V tretjič so napadalni pomorski oddelki prodrli v sovražno pomorsko oporišče. Po podvzetjih na Kreti od 26. Ш. je sledil napad na Malto dne 26. julija in končno 20. septembra hraber napad ▼ Gibraltarju. Rušila eolaea mirne JTaponski protest praU pomofsldni roparskim metodam Tokio, 26. septembra. Japonska vlada Je ferocila v Moskvi ostro protestno ■oto proti polaganju min v japonskih vodah, radi česar se je nelia japonska ladja skoraj potopila, neka nadaljna pa je bila poškodovana. Japonska vlada je v korist ravnotežja In miru zahtevala potrebne tflkrepe, ki M elično ponovitev takih primerov onemogočili. ФитмЛе. Pripovedka }о$. v. Eichemfoiffa 2 Med tem je Reriald nemiren dvignil prt in odkril samokres, ki ga je ona skrila. PtwtraSil se je in je pazljivo opazoval orožje od veeh strani. »Kaj imai в tem?« je relka začudeno; »komu to aliSi?« Tedaj ji ga je pomolil pred oči in vprašal: »In ti ga resnič-ЖО ne poznaš?« Zmajala je z glavo. »Zaklinjem te pri vseh svetnikih,« Je povzdignil glas, »povej mj resnico.« Obrnila se je vstran. »"П si danes luden,« je odgovceila, »nočem ti dati nikakega odgovora.« Zdelo se mu je, da mu je lažje pri srcu, ker ni poznala svojega ljubčka, verjel ji je, kajti ena ga ni ie nikoli Malagala. šel je nekajkrat zamišljen po iabi. »Dobro, dobro,« je r^iel, »moja uboga Gabrijela, ti moraš takoj jutri v samostan; pripravi se, predno se adani, ee odpeljem s teboj tja.« Gabrijela se je stresla, vendar je iiol8e mislila; pride dan, pride svet. Renald je vtaknil samokres v iep, Se enkrat pogledal njeno rano, in jo za ■tedke lahko noč prisrčno poljubil. Ko je bila končno sama v svoji kam-И, se je veedla oblečena na poeteljo in M aatopila v globoko premišljevanje. Luna Je skozi odprto okno oevrtljevala sv«te podobe, ki so visele na steni, zu-■aj na tihotnem vrtu ве je lahen vetrič poigraval a listjem na drevju. Rasplet-1b Je svoje kite, da so ji kodri viseli preko obraza in ramen; zaznan je raz-m#IJala, koga ima njen b#*t ▼ mMlb Ljubi »Karawanken-Bote«! Pišem od vzhoda. Nisem general, ampak »Gefreiter«. Če bi pisal kot general, bi se glasilo pismo v začetku takole : Položaj na vzhodu---- Toda pišem, kakor rečeno kot »Ober-gefreiter« in zato pričnem drugače; približno tako-le: Moja žena mi piše iz Klagenfurta, naj se malo potrudim, da bi iztaknil in kupil enega izmed tistih slovitih ruskih kožuhov. Kaj takega bi se dalo pač prav dobro uporabiti. Prav ima. Pisal sem njej takoj, da bom izvršil kupčijo pri prvem krznarju, na katerega naletim. Tako sva si dopisovala prve dni vojne proti boljševikom.« Dospel je september ali do sedaj nisem videl krznarja, ne trgovine s kožuhi, akoravno sem prišel na svojem »potovanju« z oborožeeno silo tudi v sovjetska velemesta. Kožuha torej še nimam in tudi ne upam več nanj. Sploh trgovina! V »raju proletariata«, je ne moreš najti! Tukaj poznajo skoraj izključno ona velikanska »skladišča« (magacine) pod državnim nadzorstvom, v katerih je nakopičeno vse blago, s katerim »osrečujejo« narod. Zgodi se to na ta način: Judje nakupujejo v maga-cinih za maJo denarja blago, katero potem zabarantajo ljudskim množicam z velikim dobičkom. Mnogi od komunizma »blagoslovljeni« ljudje so nam to pripovedovali. En primer izmed mnogih Delavec mi pokaže svoje hlače; dal je za te hlače 80 rubljev in za par škornjev 270 rubljev. Ima mesečno plačo 20 rubljev; skrbeti mora za 7 glav. Pri tem gre za slabe hlače in še slabše škornje. Kako na.i bi se rotem še dolgo pomu-jal v taki deželi zavoljo kožuha! ? Takšnemu luksuzu se mi vojaki na vzhodni fronti odrečemo. Zato imamo pa drugih stvari v izobilju; bolhe, stenice in še drugega neprijetnega mrčesa. Tukaj v sovjetskem raju gojijo s presenetljivo IJubzeeijo in skrbjo raznovrstne žttžel-ke. Drugače bi ne bilo mogoče, da jih je več kot zvezd na nebu. Da se izog-nemu mukam, v zapuščene hiše ne vstopimo. Spimo raje v šotorih. Sicer se pa branimo te nadloge po možnosti. Kadar zapustiino prostore, v katerih so nas mučile stenice, so stene kar špikane z bučkami, s katerimi smo nabodli debele stenice. Ako dospemo v novo stanovanje, kar se pri naših hitrih pohodih pogostoma dogaja, se vdamo in zakaj ee je najdenega samokresa tako prestrašil — vse ji je bilo kot v sanjah. Zazdelo se ji je, kakor da se zunaj nekdo tiho plazi okrog hiše. Prisluhnila je ob oknu, pes na dvorišču je zalajal in potem je bilo vse tiho. šele tedaj je opazila, da je bil njen brat tudi še pokonci; najprej je mislila, da govori on v spanju, nato pa je razločno slišala, kako na postelji jokajoč vzdihuje. To ji je presunilo srce, še nikoli ga ni slišala jokati, njej sami je bilo, kakor da bi nekaj zagrešila. V tem strahu se je odločila ustreči njegovi želji; resnično je hotela iti v samostan, prijorica je bila njena stara sorodnica; tej je hotela vse povedati in jo proeiti za svet. Le to ji je bilo neznosno, da bi njen Ijubček nič ne site-del, кшп je odšla. Dobro je vedela, kako ji je bil dobrosrčen in kako je za njo skrbel; pee je ponovno zalajal, na vrtu je narahlo zajšumelo, kakor koraki, kdo ve, če ni hotel Se enkrat pogledati kako ji je po prestanem strahu. — O Bog, je vzdihnlla, če bi on še zunaj stal! — Ta misel ji je skoro dihanje zanstavila. Hitre je povezala svojo culo, nato je napisala za svojega brata s kredo na mizo, da je že dwes sama od-šlk v samostan. Vrata so bila samo pri-slbnjena, splazila se je previdno in šla tiho iz svoje kamre preko veže na dvorišče, pes je prijazno priskočil, morala ga Je v stiski zavrniti; tako je končno z razburjenim srcem stopila v prostost. Zunaj je globoko vzdihnlla in se ozrla na vse strani, da, drznila se je celo še enkrat stopiti nazaj do vrtne ograje, toda njenega ljubljenca ni bilo videti nikjer, le senoe dreves so tajinstvtao рмШе na pokrajino. Obotovljeje ee, Je prvo noč ravnodušno usodi. Drugo jutro nam kaže preiskava naših teles, koliko je tu naših »zvestih udanih prijateljev«. Če najdemo do 10 znamenj, smo že kar zadovoljni! To že gre! Posebno poglavje so za nas vojake na vzhodu sanitarne naprave; ne spodobi se, da bi na dolgo in široko opisal te razmere. Zadostuje naj, da zjutraj, o-poldne ali zvečer, kakor pač prime tega ali onega, razpravljamo o teh delikat-nih rečeh in razmerah in smo vsi ene misli: Za časa Adama in Eve ni bilo drugače. Pa imamo še srečo; nerodne klopi stojijo na vrtu, tem odlomimo srednjo vrsto lat. Saj več pravzaprav res ni treba. Adamu in Evi se v tem ozlru gotovo ni tako dobro godilo. V zvezi s tem Vas bo zanimalo, da je naša prebava dobra; za to skrbi že neprestano pretresanje, metanje in zibanje na brezkončno dolgih vožnjah po slabih cestah. Ceste pravimo, ampak to je samo rečeno, kajti cest ni. Ako se spomnimo kedaj naših cest, ali celo avtocest — bolje bi bilo opustiti take spomine — potem je to ravno isto, kakor: »rae-lika med tem, da imaš 100 RM, ali pa da jih nimaš«. Kolikokrat se je pač že zgodilo, da je obtičal ta ali oni voz v pesku ali blatu in stal, dokler ga nismo izvlekli z velikim trudom. Mogoče mislite doma, da bi v takih slučajih podlegli raznim bokznahm. M- Berlin, 26. septembra. Mož, ki je dal povelje, Leningrad braniti do zadnje kaplje krvi in ki si je domišljal, da je že »junak Leningrada«, je, tako poročajo iz Belgrada, še pravočasno pobegnil iz Leningrada. Woroschilow naj bi bil, tako javljajo belgrajski listi dalje, imenovan za Slana konference, ki naj bi se sestala v Moskvi. Namesto da bi sedaj ostal v mestu, da bi se tam boril in padel, je prepustil sedaj 4 in pol milijone ljudi njih usodi. Večje sramote za vojskovodjo, tako zaključujejo poročila, sploh na svetu ne more biti. Woroschilow s svojim begom ni napravil nič drugega, kot so to napravili boljševiški oficirji in komisarji v Kiewu, kateri so pred nemškimi vojaki skušali ravno tako bežati in eo zapu- stopila v gozd, se ustavljala in prisluškovala; vse je bilo -tako tiho, da jo je bilo groza v tej veliki samoti. Morala je iti vendarle dalje, v trepetajočem srcu pa je s seboj nesla misel na svoj zaklad, katerega je v sili tako malo-srčno zapustila. Ob strani, spodaj v dolini so ležale vasi v tihem pokoju, šla je mimo gradu grofa Diirandea, okna so lesketala ob luninem svitu, v grajskem vrtu so ee oglašali slavčki in šumljali vodometi; tako se ji je zdelo vse žalostno, da je tiho zapela: Lahko noč vam oče, mati, lahko noč ti — brat ponoeni, m* vidimo se nikdar veSI« п. Komaj se je zdanilo, ko je končno prispela po pobočju gozdnate gore dt> sartioetana, ki je z še zaprtimi (Љп1 stal med hladnimi, lepo dišečimi vrtovi. V cerkvi so nune ravno molile svoj bre-vir, ko se je oglasil škrjanček in zapel Bogu v hvalo. Gabrijela je hotela počakati, da bi prišle pobožne sestre iz cerkve in se je vsedla na široki zid, ki je bil okoli cerkve. Tedaj je prišla mimo udomačena Štorklja, ki je tam prenočevala, s svojim dolgim kljunom med perotmi in je z svojimi modrimi očmi začudeno pogledala na Gabrijelo; nato je v jutranjem hladu streela svojo pernato obleko in se ponoenih korakov kakor kak grajski čuvar napotila oScoli saAoetan-skega zidu. Ona pa je bila tako zmučena in pire-č«te, dttrromi лвА ајјо MitiiMli š* m- kar! Pred nalezljivimi boleznimi nas varujejo razna Sredstva, katere nam vzbrizgavajo vojaški zdravniki v razne dele telesa. Posebno koristen je tudi znoj (pot), ki smo ga hranili za vojn# proti boljševikom; potili smo se že, da je kar teklo od nas. Z našim potom je curela marsikakšna bolezen v globoki pesek »sovjetskih cest«. Sedaj vemo tudi, čemu je dober znoj. Končno te zagotavljam ljubi »Karawanken-Bote«, da so vse te navedene malenkosti hvala Bogu samo poetram-skega pomena. Kaj nam je bolha, ka| skrb za sanitarne naprave, kaj skele шпгИ in nov čas, ki g» ni več razumela, je vse preobrazil. Skrbno in z velikim veseljem je popravila svojemu ljubemu gostu kodre in svetlega čela, kakor kakemu bolnem* otroku, prinesla iz starinske, umetniško izrezljane omare rozin in rajnik sladČic, povpraševala ki kar napref kramljala pribodn^ „Junak Leningrada" pobegnil.. Woroschilow v Moskvi — Stališče Leningrada vedno brezapneje Sobota, 27. septembra 1941. KABAWANKEN-BOTE stran 3. — Stev. 13. „Boj bol|ševizmu! a Pr«ri lavni zborovanji na Jii2nem Koroii(«m ie govoril BundosffUhrer Krainburg, 26. september. Volksbund kliče na »boj proti boljševizmu!«, to je bilo geslo, pod katerim so se v petek in nedeljo vršila prva javna zborovanja v okraju Krainburga. Javno zborovanje v tem področju izvesti ni bilo tako enostavno, kakor se naposled zdi. Vedno se mora ponovno pretresti, če zborovalci razumejo in govore nemško. Iz tega vidika mora govornik sestaviti predavanje in njegova ne lahka naloga je, prebivalstvu v čistih in enostavnih besedah to predočiti, kar ga najboj zaposli in zanima. Da je lahko uspeh potemtakem velik, je dokazalo prvo zborovanje v Krainburgu, pri katerem je Bezirksfiihrer Samonigg kot predavatelja mogel pozdraviti Bundesfiih-rerja S C h i C k a. Zborovanja so se med drugimi udeležili: Poverjenik strankine pisarne Oberbereichleiter Rogalski, politični komisar Dr, Skalka, komandant Hauptmannn Sommer ter drugi zastopniki oblastev in vojne sile. Uvodoma je g. Schick pojasnil razvoj vojne in njen vzrok. Posebno je povdaril razmerje bivše jugoslovanske vlade do mogotcev v Kremlu in je navedel med drugim, da so si Sovjeti postavili za cilj, priboriti si svetovno nad-oblast, in da so izvedli že vse predpriprave za vpad v Evropo. Bundesfiihrer je nato usmeril svoj govor na delež nemškše krvi na Gorenjskem in je pojasnil, da ne bo nikdar več mogoče, da bi ljudstvo, ki ima nemško kri stalo v boju proti Nemčiji. Južna Koroška je bila nekoč nemška naselbina in je tvorila marko rimske države toda nemške narodnosti. To področje mora postati zopet nemško, kot je bilo nekdaj, in to je največja naloga, ki si jo je zadal »Karntner Volksbund«. Vsak posameznik mora občutiti dolžnost, sodelovati pri obnovitvi Reicha. Vsak poedinec se mora pridružiti skupnosti, kajti le v njej zamOre živeti. Bundesfiihrer je zaključil s pozivom, zastaviti vse delovne sile za zmago Evrope. Poslušalci so dokazali, da so govornika razumeli, s tem da so stoječi in na ves glas prisrčno vzklikali Fiihrerju, s čemur je bilo zborovanje po Bezirks-fiihrerju zaključeno. v Neumarktlu je bilo isti dan prvo javno zborovanje, pri katerem je predaval vodja socialnega urada, g. Ber-g e r. V Laak-u je predaval Bezirksfiihrer iz Steina, g. Just, v Sairach-u v nedeljo dopoldne Bezirksfiihrer iz Krainburga, priljubljeni g. Samonigg in v St. Veitu ob Savi govornik g. Kompoech. Približno 2000 udeležencev je bilo naštetih pri prvih petih zboit)vanjih Karntner Volksbunda. V vseh krajih se je nudila ista slika: Polnoštevilno zasedene dvorane in navdušeno prisostvo-vanje poslušalcev, četudi se najde kdo, ki ne razume nemščine, eno je bilo povsod gotovo razumljivo: pomen naše borbe in naša trdna vera v zmago. Navodila ustvarjajočim Prvi dan šolanja SozialwaHerjev raznih poslovalnic v Radmannsdor£u RadmannsdoTf, 26. septembra, V gostilni Sicherl so se zbrali Orts- in Be-triebssozialwalterji Radmannsdorfskega sozialnegea urada k prvemu šolanju in pravi usmeritvi. Zastave so pripravile temu dnevnemu dogodku svečano obeležje, ki je bilo povzdignjeno s sliko Fiihrerja Adolfa Hitlerja. Sozialamtsleiter Grolitsch je pozdravil polnoštevilne udeležence šole in jim razložil pomen zborovanja: Ustanovitev in navodilo v socialističnem delovanju so vzrok in naloga prvega poučnega zborovanja. V obširnem izvajanju je govoril Gauschulungswalter in Kreisobmann DAF. g. K u s s o nalogah DAF. in KdF. in je razdelil temo sledeče: Nemški socializem, delovna poslovna skupnost, izvršujoča skupnost. Nato je predaval Gaufachabteilungs-leiter J a k 1 i n o socialnopolitičnih nalogah Orts- in Betriebssozialwalterjev. Pokrajinski poverjenik za propagando in poročevalno službo v DAF., Koch je pojasnil naloge propagandnega dela. Predvajanje dveh tedenskih pregledov iz zahodne fronte in DAF. filmi »Wir marschieren mit« in »Urlaubsfreuden« so zaključili lepo dopoldne. Po kratkem opoldanskem odmoru se je delovni program nadaljeval pri medsebojnem razgovoru. Nato je podal zelo zanimivo sliko o političnem položaju Gauschulimgwalter K u s s. Bezirksfiihrer Kreisleiter K o 11 n i t z je ravnotako izrekel nekaj besedi na navzoče zborovalce, ki so sedaj poklicani,, vršiti pri socialnem uradu važno delo in s tem pripomoči k obnovi Južne Koroške. Predavanje, naročila in navodila, ki gotovo niso lahko izvedljiva v tej dobi, a)o bila s pozdravom Fiihrerju in izjavo zvestobe do Fiihrerja zaključena. Poklicna usmeritev naraščaja na Južnem Korošlcem Krainburg, 26. sept. Nemčija smatra zagotovitev naraščaja za najvažnejše poklice kot glavno nalogo; zatorej je na zasedenem ozemlju že začelo delovanje glede poklicnega posvetovanja pri službenih mestih delovnega urada. Naloga poklicnega posvetovanja je, da razjasni splošnosti odločilno važnost izbire poklica za narod in njegovo gospodarstvo in da posvetuje ljudi, ki se morajo odločiti za kakšen poklic ali za spremembo poklica, v poklicih sploh in o tem, kaj dotični poklici zahtevajo in obljubljajo. Pri svetovanju se ozira na telesne, duševne, značajne in plemske (rasne) razmere in sicer na nagnjenje, gospodarske in Osebne razmere onih, ki iščejo sveta. Izbiro poklica je z ozirom na pregled čez vse delo tako usmeriti, da se ugotovi potrebni in primerni naraščaj za posamezne poklice. Pri izbiri poklica mora ostati splošna korist v ospredju. Posredovanje za vajence ima nalogo, da dobijo mladostni poklicni kandidatje učna mesta, ki so neoporečena glede poklica, vzgoje, nravnosti in zdravja, da se na teh mestih razvijejo primerno svojim telesnim, duševnim in značaj-noetnim sposobnostim v prid narodne skupnosti. Da se poklicno posvetovanje pravilno usmeri, je določil načelnik civilne uprave na zasedenem ozemlju, da je vsak nastop učnega, naučnega ali drugega mesta izobrazbe v poklicu in vsak izstop iz kakega mesta ali sprememba dopustno le e poprejšnjim dovoljenjem delovnega urada. Na isti način smejo obratovodje sprejemati ali odpuščati le po prejšnjem privoljenju za izobraževalno mesto pristojnega delovnega urada. , Radi tega je predpisano, da se morajo vsi mladostni možki in mladostne ženske, ki so bili po 1. I. 1939 izpuščeni iz ljudske, glavne ali višje šole ter se niti redno poklicno ne izobražujejo, niti nimajo rednega opravila, javijo najpozneje do 30. septembra 1941 pri delovnem uradu, kateremu pristoja njih bivališče. Pri delovnem uradu se dobivajo o-brazci (formularji) za te prijave. Zako- niti zastopniki mladostnih so odgovorni za resničnost prijav. Obratovodje, ki nameravajo uposta-viti vajenca, morajo do 1. oktobra 1941 naznaniti pristojnemu delovnemu uradu, koliko vajencev hočejo izobraževati. Na vsak način se mora prijaviti mladostna in učna mesta, kajti ugotoviti se mora poklicni naraščaj za važne stroke poklicev in tudi mladostnim zelo koristi izborazba za strokovnega delavca. Kdor se ne javi, bo kaznovan. NEZNANA SAMOMORILKA. Veldes, 26. sept. Dne 6. avgusta je bilo na progi med pstajama St. Veit a. d. Sawe in Medno najdeno truplo neznane ženske, katero je povozil vlak. Pokojnica je bila ca 25 let stara, 156 cm visoka, vitka, imela je temno črne goste kodre, obrite črne obrvi, oči siv-kastDmodre, v spodnji čeljusti, desno zadaj je imela zlat moetiček, roke gladke in lepo negovane. Oblečena je bila v vinsko rudečo volneno obleko, rudeč-kasto spodnje krilo, ravno tak oprsnik in je imela črne »samisch« čevlje. Ker so se našli: modro obrobljeni žepni robec z monOgramom »D.J.«, vlomljen modrikast glavnik in navadni podolgovati uhani iz srebra, kateri predmeti prav gotovo izvirajo od ranjke in so se šele sedaj mogli ugotoviti, ker so Zastopnik prehranjevalnega ministra v SUdl(3rntnu Veldes, 26. sept. V proučitev vprašanj za zboljšanje kmetskega gospodarstva, z katerim se je v Reichu začelo že leta 1933, so obiskali zastopniki državnega prehranjevalnega ministrstva pokrajino Kamten. Po ogledu obnovljene občine Kleinkirchheim v Altgau se je podal Staatssekretar W i 111 k e n s, Reichs-obmann B eh r e n s , Reichshauptabtei-lungleiter Brumenba um, Reichs-hauptabteilungsleiter Ha i n d in Mini-sterialrata Peter in Kobanz ostalimi zastopniki Gau-a na SUdk&mten. Tam so bili gostje z zastopniki državne kmetijske skupine od šefa civilne uprave, namestnika Gauleiterja F r a nz Kutschere na Veldes, prisrčno po-pozdravljeni. Po opisu zgodovinskega razvoja te lepe pokrajine, ki bo v kratkem priklju- čena Reichsgau-u Kamten je govoril šef civilne uprave o velikih nalogah, ki so bile izvedene In ki se bodo morale v bodoče še rešiti, da bi to deželo, ki je bila nekdaj nemška, zopet vrniti Nemčiji. Kdor hoče pomagati, mora deželo poznati In zato se je gostom prisrčno zahvalil za obisk. Siidkamten je — kakor pretežno vsa Kamten, poljedelska dežela. Tla niso pusta, ljudstvo je marljivo; vendar bodo reformirana tla z istočasnim izboljšanjem gospodarstva; ročno delo, ki je tu v rabi bodo nadomestili stroji. Do poznih večernih ur so ostali dragi gostje v navdušenih razgovorih pri šefu civilne uprave in z gospodi iz štaba in so naslednjega dne nadaljevali pot po Siidkaratnu. Nato so odpotovali proti Untersteiermarki. Is domovine Veldes, (Nov hotel.) V prijetni Bneci starih dreves na južni strani Vel-deser jezera, ob lepi zeleni promenadni poti, se zida hotel, ki bo odgovarjal prav vsem potrebam, šopiril se bo na starem stoletnem temelju, pred kratkim porušenega in obnovitve potrebnega gradu Windischgratz. Po načrtih arhitektov dr. Moritza in dipl. ing. Неуека je predvidena oprema hotela z 110 posteljami. Poslopje bo izpeljano v renesančnem slogu, okna in okviri vrat bodo obloženi z zelenim kremenjakom, torej z kamnom, ki je v rabi v mnogih te stvari otroci razvlekli, se občinstvo ponovno naproša, da sodeluje pri ugotovitvi mi'tve ženske. Sklepajoč po položaju, je pokojnica doma nekje na Gorenjskem ali Dolenjskem. Podatki, ki lahko služijo kot dokazi, naj se oddajo pismeno ali ustmeno najbližji policijski ali žandarmerijski postaji. jektorja, ki bosta delovala izmenoma, tako da ne bo več dolgih mučnih odmorov. 300 udobnih zaklopnih sedežev bo omogočilo večji užitek in razgled na celo platneno površino. Sedanji oder o-stane needotaknjen, tako bodo lahko v isti dvorani tudi gledališke predstave in koncerti predvajani. Assling. (Zborovanje Zellen-in Blockleiterjev.) Pred kratkim so bili sklicani vodniki celic in blokov, da sprejmejo novih smernic za nadaljnje delo in sestavo krajevne skupine. Vodja organizacije dr. Klein je očr-tal dosedanje naporno delo in pregledno podal navodil za najnujnejše nadaljevanje ustanovitve skupine. Assling. (Olepševalnjemesta.) Pred kratkim so bile na Adolf Hitler trgu nasproti kolodvora odstranjene 3 lesene stojnice. Kmalu bo odstranjena še ena nadaljna taka baraka. Tako bo ustreženo želji pretežni večini prebivalstva in doseženi daljni korak za olepšavo kraja, Assling, (Nezgode,) V tovarni so zadobili pri toplenju železa trije delavci težje opekline. Prepeljani so bili v bolnišnico v Assling. Gustein, (Slovesnost K VB.) Pred kratkim ee je vršilo prvo svečano zborovanje članov Ortsgruppe Guteq-stein. K temu, po Ortsgruppenfiihrerju Legnerju, otvorjenemu zborovanju sta prišla Kreisleiter G rum in Bet-zirksgeschaftsflihrer W e i s c h. Kreisleiter je predaval o vzroku in smislu K VB., kakor tudi o dolžnostih in nalogah članov. Po zahvali je razdelil Orts-gruppenfiihrer navzočim članom 251 članskih izkaznic in znakov. St, Georgen pri Krainburgu, (Pogreb.) V tekočih dneh se je vršil pogreb tako tragično preminulega 191et-nega dijaka Franc Erzar-ja. Bil je sin majhnega kmetskega gospodarja iz Hrastia, obč. Georgen. Dovršil je 8 razredov gimnazije z zrelostnim izpitom z odliko. Pogreb se je vršil na zelo svečan način. Veliko število vencev in spre-Ijevalcev sprevoda prezgodaj umrlega sina je dokazalo žalostnim staršem globoko sočustvovanje, žalostinka, ki so jo odpeli tovariši ob odprtem grobu pokojnika, je pretresla navzoče in zaključila žalne svečanosti, Woditz. (Igra narave.) Gobari-ca Maria Kem iz Woditz št. 111 je našla te dni v gozdu jurčka dvojčka tako čudno zraščena, da je rastel iz večjega 12 cm visocega gobana iz sredine vrhu klobuka njegov 7 cm visok dvojček. Gospod Reischl Anton iz Klagenfurta je ta izreden primer kupil in ga prinesel v naše uredništvo. Morautsch, (Osnovna šola in filmske predstave.) Osnovna šola je popolnoma prenovljena in zdravstvenim potrebam odgovarjajoče opremljena. — Zadnjič, po pokrajinskem filmskem vodstvu prikazana predstava »Morgenrot« kakor tudi tedenski pregled je bila sprejeta z velikim navdušenjem. Našim cenjenim čitateljera krajih Gorenjske. Hotel bo letos pod streho. Veldes. (Tonkino se seli.) Sedanja kinodvorana v nobenem oziru ne odgovarja potrebam, ki jih smemo zahtevati od svetlobno fUmske predstave. Vendar bo sedaj drugače, boljše: Gledališka dvorana nekdanjega prosvetnega doma pri cerkvi bo preurejena v kino dvorano. Potrebna manjša popravila bodo kmalu izvedena. Skoro odlična akustika bo z obložitvijo posebne steklene snovi še izboljšana. K temu prideta še dva lepa, nova tonfilmska pro- naznanjamo, da bo izhajal od 1. okt. dalje naš list dvakrat na teden in sicer v sredo in soboto. Naročnina bo znašala od 1. oktobra dalje, z vključno dostavnino 1 RM mesečno Založništvo Kara wanken-Bote stran 4. — Stev. 13. KARAWANKEN-BOTE Sobota, 27. septembra 1941. Dr. F. J. Lukas: Ansschneiden! Aofhebn! — Izrezi te! Shranite! Qiumiuta melodiiM in ftfaJdiituy фдјјјек methodijeh and fuvddaek 10. LEKCIJA Losung der Aufgabe; I. Gegenwart Ich trinke du trinket er, sie, es trinkt wir trinken ihr trinkt sie trinken Zukunft Ich werde trinken du wirtt trinken er, sie, ea wird trinken wir werden trinken ihr werdet trinken sie werden trinken П. Ich werde deutsch lernen. Franz Volker wird heute abend singen. Du wirst gerne tanzen. Wo wird Karl sein? Wo wird eine Halte-stelle sein? Was wird die Fahrt kosten? Wir werden morgen nicht kommen. Ihr werdet keine Zeit haben. Wann wird der Zug kom-men? Er wird sofOrt kommen. Wo werden Sie wohnen? Ich werde in Klagenfurt wohnen. Die Schiilerin-nen werden ein Lied singen. Ш. Vino, pivo in voda so pijače. Zganja je alkohol. Koliko odstotkov alkohola ima to pivo? To pivo ima samo 6% alkohola. Kaj boste delali v nedeljo popoldan? Gotovo bo deževalo in jaz bom spal. Je že pozno? Ne, ura je šele 8. Kje stanujete? Na Veldesu. Rad bi kupil poštne znamke. Prosim eno znamko za 6, eno za 12 in eno za 24 pfe-nigov. Nemčija rabi kolonije! IV. Wir singen. Wir werden singen. Du lachst immer. Sie wird das Kleid kaufen. Sle werden die Milch trinken! Nein, ich werde die Milch nicht trinken, ich werde eine Tasse Kaffee trinken. Tiere trinken Wae-ser. Die Enten fliegen schlecht aber sie konnen gut schwimmen. Bitte eine Brief marke zu 12 Pfennigen! Deutschland will seine Kolonien wieder! Nadaljnja splošna pravila o spolu samostalnikov: 1. ženskega spola so: a) Imena ženskih bitij: Die Frau, die Lehrerin, die Kuh. b) Abstraktne besede in skoraj vse dvozložne besede, ki ne predstavljajo bitja: Die Blume, die Flasche, die Sonne, die Stunde. c) vse besede, ki se končujejo na -ei, -keit, -echaft, -ung, -in, -ie, -ion, -tat; die Freiheit, die Volksgemeinschaft, die Bedeutung, die Partei, die Nation, die Universitat, d) skoraj vsi enozložniki na -cht in in ft; die Macht, die Schrift. Cbungsatze: Blumen sind Pflanzen. Die Flaschen sind aus Glas. Morgen wird die Sonne wieder scheinen. Ich warte Bchon zwei Stunden und der Autobus kommt nicht. Die Lehrerinnen unterrichten deutsch. Klagenfurt hat keine Universitat aber Graz hat eine Universitat. Ich kenne diese Melodie. Seine Schrift ist sehr schon. Dieser Larm hat keine Bedeutung. Nicht immer ist Geld eine Macht. Die Volksgemeinschaft ist Bchdn und niitzlich. 2. Srednjega spola so: a) Imena kovin: das Eisen, das Kupfer, das Gold. b) Vsi samostalniško rabljeni ne-samostalniki: das Essen, das Gute, das Aber. c) Vsi samostalniki s pomanjševal-nico -Chen in -lein: da# Kindlein das Bltlmlein, das H&uschen. Ein Loschblatt? Bitte, hier ist es. Was hat jeder Vogel? Jeder Vogel hat Fe-dem. 1st Ihre Hausgehilfin brav? Ja, sie ist sehr brav und sie kann auch kochen. Wle ist die Lampe? Die Lampe ist hellgrlin. Und der Vorhang? Jener ist dunkelgriln. Diesee Wasser ist graugriin. Pomni: če se sestavi dva pridevnika, nastane nov. Gospodars tvo Nemško pravo o davku na poslovni promet Was fiir dunkelblaue Plaumen! Die Wolken sind dunkelgrau, es wird bald regnen. Dieser Turin ist diinn wie eine Nadel! Was macht der Friseur? Der Friseur schneidet die Haare und ra-siert den Bart. Tvorba ženske oblike Pravilo: Sestavljeni samostalnik ima vedno spol po zadnji besedi. also; die Schokolade, das Eis, das Schokoladeeis der Arm, das Band, das Armband, der Arm, das Band, die Uhr, die Armbanduhr. t^bungssatze: Der Pfennig 1st eine Miinze. Mark und Pfennige sind MUn-zen. Der Wagen, dae Rad und das Auto sind Fahrzeuge. Das Feuer brennt, das Licht leuchtet, die Sonne scheint. Was fUr eine Fabrik ist das? Das ist eine Maschinenfabrik. Aufgabe. I. Bilde die weibliche Form zu fol-genden mannlichen Hauptwortem; Der Kellner, der Hund, der Maler, der Nachbar, der Beamte, der Lehrer, der Bruder, der Mann, der Sohn, der Vater, der GartneV, der Schiller, der Schneider, der Gatte, II. Beantworte folgende Fragen; Wie-viel Ohren hat der Mensch? Was macht der Friseur? Was ist der Wagen? Was macht der Koch? Was macht das Feuer? Was macht das Licht? Wie leuchtet eine Kerze? in. Obersetze ins Slowenische: Meine Reise nach Berlin dauert 26 Stunden. Um 16 Uhr kommt der Zug von Wien. Der Dienstmann bringt meine Koffer. Ich mochte Zigaret-ten und flnde keine Trafik. Was werden Sie heute abend machen? Ich werde vielleicht in ein Kino gehen. Hier ist mein Pali! Wo sind heute delne Eltern? Sie sind heute in Krainburg, Bitte ein Einbett-zimmer! Wir mochten ein Zwei-bettzimmer mit FlieQwasser und Bad. Worter Armband (s) — zapestnica Armbanduhr (w) — zapestna ura Bad (a) — kopel, kopališče Bart (m) — brada Bedeutung (w) — pomen Beamte (m u. w) — uradnik-ca Blume (w) — cvetica, roža brennen — goreti dauem — trajati Dienstmann (m) — poetreSček diinn — tenek, -a, -o Eltem (w) — starši finden — najti FlieBwasser (s) — tekoča voda Freiheit (w) — prostost, svoboda Friseur (m) — brivec Gartner (m) — vrtnar Gatte (m) — soprog hell — svetel, -a, -o kennen — poznati Kerze (w) — sveča Koch (m) — kuhar Kupfer (s) — baker Lampe (w) — svetilka Larm (m) — hrup, ropot leuchten — svetiti Loschblatt (s) — pivnik Licht (s) — luč Macht (w) — sila Melodie (w) — melodija, napev Miinze (w) — novec Nachbar (m) — sosed Nation(w) — narod Ohr (s) — uho Partei (w) — stranka Pflanze (w) — rastlina Pflaume (w) — sliva Rad (s) — kolo rasieren — briti Reise (w) — potovanje Russe (m) — rua schneiden — striči Schrift (w) — pisava Trafik (w) — trafika Tiirm (m) — stolp Univereit&t (w) — univerza Priobčili in opisali smo nedavno sestavek o uvedbi nemškega prava o davku na poslovni promet v zasedenem o-zemlju Koroške. V nadaljnih sestavkih si hočemo ogledati natančneje važnejše stvarne predpise nemškega prava o davku na poslovni promet (VStG) brez navedbe izjem in hočemo poskusiti, da pojasnimo vsem udeleženim gospodarskim krogom potrebne pojme in načela, da bodo razumeli ta zakon. Po § 1 nemškega zakona o davku na poslovni promet (UStG) je zavezano prometnemu davku: 1. Dobave in druge dajatve, katere izvršuje podjetnik v okviru svojega podjetja v tuzemstvu. Davčna obveznost ni izključena, niti tedaj, če se promet opravi na osnovi zakonitih ali oblastve-nili odreedb. 2. Lastna uporaba. Ako podjetnik u-porablja v tuzemstvu stvari svojega podjetja za namene, ki se ne tičejo njegovega podjetja, je to: lastna uporaba. 3. Uvoz predmetov v tuzemstvu. Uvoz je podvržen takozvanemu davku v svr-ho izenačenja (Ausgleichsteuer). Plača se istočasno s carino, v kolikor ni dana davčna prostost po § 7 prve odredbe o izenačevalnem davku določbe za izpeljavo zakona o davku na poslovni promet z dne 23. marca 1939 (RGBl I S 615). Poravnalni davek je za tuzemske pro-mete podjetnika brez pomena, zatorej ne govorimo več o njem, zlasti radi tega, ker bodo predpisi o izenačevalnem davku stopili v veljavo še-le kasneje. Vsak promet, ki podlega zakonu o davku na poslovni promet se imenuje: davku podvržen promet. Oni so, ali davku zavezani ali so po določbi § 4 UStG (§§ 19 do 45, 23. decembra 1938 v naslednjem UStDB) davka prosti. Poleg teh oprostitev, ki so dopustne iz posebnih vzrokov nemško pravo o davku na poslovni promet drugih ne pozna, bodisi v občo korist, ali iz milosrčnosti ali iz katerihkoli osebnih vzrokov. Prometni davek je splošni davek uporabe in se ne ozira na osebne ali gospodarske razzmere in posebnosti posameznega podjetnika. Dobave In drage dajatve. Davku na poslovni promet so zavezane dobave in druge dajatve samo tedaj, če so dani vsi pogoji § 1 UStG, to je, ako se opravljajo: 1. od podjetnika: 2. v tuzemstvu; 3. proti plačilu; 4. v okviru podjetja. 2e iz oblike zakona, ki govori o dobavah in drugih dajatvah je razvidno, da so dobave tudi dajatve. Vzrok, iz ka- Gospodarske vesti OTVORITEV JESENSKEGA VELE-SEJMA V WIEN-U Reichsstatthalter iz Wien, Baldur von Sc h i r a C h je odprl preteklo nedeljo jesenski velesejem v Wien-u, ki je nudil prepričevalen dokaz nezlomljive volje in moči nemškega naroda in z udeležbo 13 evropskih narodov potrdil hotenje skupnega delovanja vseh ustvarjajočih sil pri novi ureditvi. Ogrska detelja v Relch. V okviru izvoznega kontigenta za deteljo se začne ta teden izvoz iz Ogrske v Nemčijo. Dvesto vagonov detelje se bo s prvo dobavo odpeljalo. Hrvatske lesene hišice za Nemčijo. Na hrvatskem je bila ustanovljena iz-vozniška zadruga, sestoječa iz lesnih trgovcev, ki bo skrbela za izdelavo lesenih hiš in njih izvoz v Nemčijo. Krušne karte v Budimpešti. V Budimpešti in okolici bo od pondeljka dalje upeljan sistem krušnih kart. Razdelitev kruha se bo izvršila v trojnih deležih — za normalne potratnike, težke delavce in najtežje delavce. unterrichten — poučevati Volksgemeinschaft (w) — narodna skupnost Vorhang (m) — zavesa Wagen (m) — voz warten — čakati Wirt (m) — krčmar, gostilničar Wolke (w) — oblak terega se vkljub temu izrecno navajajo dobave obstoji zato, ker znašajo dobave presežni del vsega poslovnega prometa in ker so dobave predmet poznejših zasebnih določb (veletrgovina, izvozne dobave, dokladne uvozne dobave itd.). Dajatev je vsak odnos (dejanje, opustitev, prenos) napram drugemu, ki more, brez ozira na pravni odnos in na pogodbene dogovore biti predmet pravnega poslovanja. Posamezni slučaji niso odvisni od pogodbe in pravnega dolžnega razmerja, ampak od dejanskih dajatev ali v kolikor pogodbe sploh obstojajo, izpolnitev istih, torej od resnične izvršitve dajatve v gospdarskem življenju. V splošnem bo promet, ki je zavezan zakonu o davku na poslovni promet, uspeh delavnosti (agilnosti) na podlagi proste odločitve podjetnikove volje. Po izrecnem predpisu § 1 št. 1 odst. 2 UStG so seveda tudi dobave in druge dajatve enakopravne s tem prometom, ako so opravljene v smislu poslovne ali oblastne odredbe, ali ako veljajo po postavnem predpisu kot popravljene. Predmeti te vrste se opravljajo n. pr.: po dražbah, prisilnih razlastitvah, prisilnih razklicevanjih na dražbi itd. Sem spadajo tudi večkrat te (zlasti med vojnO) redke dajatve na podlagi dajatvenega zakona v Reichu z dne 1. septembra 1939. Davčni predmeti ne morejo biti dajatve, h katerim je bil kdo fizično (telesno) prisiljen ali po razmerah, ki so temu slične, ker zakon o davku na poslovni promet zadeva poleg dajatev sklenjenih na podlagi svobodne sklenitve, le dajatve na podlagi postavne obveze. Dajatve se pa samo tedaj smatrajo kot promet, če so plačane, t. j. ako dajatvi istočasno sledi plačilo. Med onim, ki dajatev nudi in onim, ki jo sprejme mora biti torej neka dajatvena izmenjava (dajatev in protldajetev). Naeprot- no od jugoslovanskega prava o davku na poslovni promet je izvzet promet med različnimi oddelki in obrati istega podjetnika. V gospodarskem smislu so dajatve med istimi samo notranja obračunavanja, se označujejo le kot »notranji prometic in niso davku zavezani. Utemeljena je ta razlika od pojma »podjetja« po nemškem dosedanjem pravu o davku na poslovni promet. Dobave so dajatve, s katerimi podjetnik pooblašča odjemalca ali po njegovem naročilu tretjega, da razpolaga v lastnem imenu s kakšnim predmetom. Po pravu o davku na poslovni promet se gre torej za preskrbo pravice do razpolaganja s kakšnim predmetom. Gospodarsko življenje pozna v glavnem 2 vrsti dobav: 1. Preskrba pravice do razpolaganja po prenosu lastnine. Poleg stvarne predaje predmeta se lahko prenese lastnina n. pr. tudi s predajo poeredov^ne listine (Traditionspapier, skladiščni list, nakladni list) ali z odstopOm pravice na izdajo. 2. Preskrba pravice na razpoložljivost po komisijskem poslovanju. Po jugoslovanskem pravu je bila dobava izvršena s prenosom lastnine. Iz te ugotovitve sledi, da komisjonsko trgovanje pri prodajnem komisjonu kakor tudi pri nakupnem komisionu ni veljalo kot dobava. Komisionarju se je obdavčilo samo plačilo za njegovo posredovanje — (provizija). § 3 UStDB pa določuje, дл je kortd-sijska trgovina med komitentom in komisionarjem dobava. Pri prodajalnem komisijovanju se smatra komisionar, pri nakupčevalnemu po komitent za odjemalca. Po § 383 nemškega trgovskega zakona je oni komisionar, ki prevzame obrtoma prodajo blaga ali vrednostnih papirjev v la^ nem Imena na račun drugega. Komisionar je v notranjem razmerju komitentu posredovalec, ali on nastopi tudi na zunaj sam kakor trgovec in se tudi po predpisih nemškega zakona o davku na poslovni promet smatra kot tak. Nasproti dosedanjemu prometnemu davčnemu pravu so tedaj pri komisionarju vsa sprejeta ali dogovorjena plačila za dobavo, merilo za obdavčenj. Sobota, 27. septembra 1941. KABAWANKEN-BOTE 81аш б. — Ако preskrbi podjetnik odjemalcu pravico do razpolage po tretji osebi, te^ daj nastane takozvana vrsta poslov, v katerem sklene več podjetnikov z istim predmetom prometno kupčijo. V tem slučaju in ako se sptolnijo te kupčije na tak način, da preskrbi prvi podjetnik poslednjemu odjemalcu po vrsti (dobavna veriga) neposredno pravico do razpolaganja o predmetu, velja po izrecnem predpisu § 2 odst. 3 UStDB dobava poslednjemu odjemalcu istočasno h#t dobava vsakega podjetnika v vrstL Prfmer. A naroči blago od B. B sam nima tega blaga, marveč ga naroči pri C in mu tudi naroči, naj pošlje blago neposredno A, da ee priStedijo transportni stroški. Dobava blaga od C na A (premik blaga) bi se smatrala običajno kot ena dobava: po predpisih zakona o davku na poslovni promet oz. izpeljanih določb je dobava C na A kakor tudi A na B dopolnjena. Po zakonu o davku ma poeolvni promet imamo v tem primeru dvoje davku podvrženih pro-metov. Druge dajatve so one, ki nis*) dobave. Dajatev je tudi opustitev ali dopuščanje kakšnega dejanja ali stanja pod pogojem § 1 št. 1 UStG. Zakon o davku na poslovni promet zajema samo v tuzemstvu izpolnjene dajatve. Tuzemstvo je v smislu zakona o davku na poslovni promet ozemlje Reicha (ozemlje Velike Nemčije vključno protktorata Češke in Moravske) z Izjemo carinskih izključitev. Zasedeno ozemlja Korone in Kranjske še niso tuzemstvo po zakonu o davku na poslovni promet do njihovega priključe-nja Reichu; do tedaj se ravna z njimi po odloku finančnega ministra v Reichu praktično že v tem smislu. Za obdavčevanje prometa ni važno, katerega dr-fevljansktva je podjetnik, kje stanuje Ureditev gradbenega gospodarstva v Siidkarnten Krainbury, 26, sept. Po prevzemu za^ sedenega ozemlja civilne uprave se je takoj pričela namestitev brezposelnega delavstva. Kmalu se je pokazalo, da je za zgradbe premalo delavcev. Treba je bilo torej omejiti zgradbe glede števila in načina; le na ta način je bilo mogoče urediti namestitev delavcev za zgradbe, ki so važne za državno- in gospodarsko politiko. Načelnik civilne uprave je torej odredil dolžnost naznanila za vse nameravane zgradbe, ki presegajo celotno vrednost stroškov nad 500 RM na zgradbi. Prijave dolžne so splošne privatne in javne vrhtalne in talne zgradbe, ki so se pričele po 16. avgustu 1941, t. j. nove zgradbe, predelave in razširjevalne zgradbe, izvršilne in popravne zgradbe. Vse nameravane zgradbe, ki so se pričele na podlagi prejšnjega gradbenega dovoljenja so tudi dolžne prijave, akoravno so bile prekinjene vsled prestanka. Najkasneje 4 tedne pred začetkom gradbe se mora vložiti prijava delovnemu uradu gradbenega mesta. Za prijavo se morajo rabiti formularji, ki se dobijo pri delovnem uradu. Prijava, ki je že predtiakana se mora vložiti v dveh izvodih pri pristojnem delovnem uradu in 1 izvod pa pri pristojnem političnem komisarju (gradbeni policijski urad). Prijavi se mora priložiti gradbeni na- črt, proračun stroške^, izpisna pola o železu in lesu, pri večjih nameravanih zgradbah tudi statistične proračune. Nadalje se mora navedi, ali leži za vso stavbo potrebno gradivo že na stav-bišču ali če je že nakupljeno in pri komu. Pripomniti je tudi treba, ima li gospodar, ki namerava graditi dovolj lastnega delavstva ali jih je že dobil od delovnega urada. V kolikor se izkaže, da je gradba državno ali gOspodar-sko-politično važna, dobi politični komisar od pooblaščenca za delavstvo dovoljenje od načelnika civilne uprave in na podlagi istega se izda gradbeno dovoljenje od gradbenega policijskega u-rada. Pogoj za dovoljenje je, da je namenjena gradba tehnično brezhibna. Po izdanem dovoljenju se prične graditi, oziroma po potrebnem številu delavcev, ki jih pošlje delovni urad. Množina gradiva za zgradbo je določena v stavbnem dovoljenju, v kolikor se tiče gospodarskega gradiva. Večjo množino gradiva, kot je predpisana v stavbnem dovoljenju se ne sme uporabiti. V splošnem se mora brezpogojno ravnati po navodilih stavbnega dovoljenja, ker so vsi predpisi važni za splošnoet. Vsaka kršitev teh določil se brezpogojno kaznuje, ker je to v interesu splošnost.i. ali kje ima poslovnico, ali odkod pošilja račune ali prevzema plačila; tu velja samo kraj dajatve, to je: 1. pri dobavah kraj, kjer se nahaja predmet za časa preskrbe pravice do razpolaganja: 2. pri drugih dajatvah kraj kjer podjetnik dela izključno ali večinoma (n. pr. posredovanju) ali "dopušča dejanje (n. pr. izkoriščanje patentne pravice) ali trpi kako dejanje ali stanje. Merodajen je kraj dobave ali druge dajatve; prometi so davku zavezani. tudi če leži kraj v tuzemstvu; drugače so inozemski prometi in niso davku zavezani. Izjema jo se dajatve vozil in njih oddaja v najem. Ako se taka dajatev izteza na tuzemstvo kakor tudi na inozemstvo, je davku zavezan samo oni del dajatve, ki spada v tuzemstvo. Ako preda podjetnik pošiljatev predmeta po pošti, železnici, prevozniku, brodarstvu, tretji osebi ali preskrbi to špediter, velja dobava s predajo predmeta kot izpolnjena. Kraj dobave je v v teh slučajih krajih predaje. (Dalje.) New York, 26. septembra. Zaradi kritičnega stavkovnega položaja v kanadskih premogovnikih v Cape Breton je kanadska premogovna proizvodnja nazadovala za 770.000 ton. Razen tega se opaža tudi nazadovanje izvoza premoga v Anglijo. Medtem ko je bilo v preteklem letu v času od aprila do avgusta iz Anglije nabavljenih 600.0000 ton antracita, je bilo v istem času letos nabavljenih le 390.000 ton. Od avgusta dalje je Anglija popolnoma ustavila izvoz premoga, razen nekaj specialnih vrst. To ee utemeljuje s pritegnitvijo v vojno 30.000 rudarjev, radi česar je v nevarnosti njih domača uporaba premoga. Toliko bolj pa je danes Kanada navezana na uvoz koksa in antracita iz USA. Razpošiljatev antracita iz USA v Kanado je nazadovala od prejšnjega leta za 30.000 ton; pa tudi dobave lesnega premoga so zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev nezadostna. Po Hvetu Berlin. Fiihrer je vladnemu svetniku v Thailandu, princu Adity Dibabha, ob priliki rojstnega dne Nj. Veličanstva kralja v Thailandu, izrazil svoje čestitke. TUDI REŠILNI ČOLNI STRELJAJO. Roma, 26. sept. Posadka neke italijanske podmornice je pred kratkim presenečena ugotovila, da so bili rešilni čolni nekega v Atlantiku potopljenega anglešekga pamika oboroženi. Angleška posadka je imela navodila, iz rešilnih čolnov z malo kaliberskim brzo-strelnim topom streljati na sovražne podmornice, če bi se iste le preveč približale transportu. Г ir BANK. FOR RARNTEN Aktiengeselischaft KLAG _ NFURT L > Podružnice: VILLACH, SPITTAL e/d Drau, WOLFSBCnC* дртејета vloge na knrUice in /ekoče račune, poio;u;e denar ta se priporoča xa izvrševanje vieh bančnih poslov Informacije daje; Hermann Krombho!z-Krainburg, Hotol Europa ob ponedeljkih, sredah; m petkih ou I J. cio 13. ure г FRANZ VELKAVRH mObeltischlerei WISCHMARJE ST. VEIT a. d. Sawe EnseiT'irajte v rsa^eni listu I Manufakturhandlung ^osef Vidmar = Heumardtf wegen Uriaub yom 26. September bis 4. Oktober 1941 geschlossen Watte- und Verbandstoff-Fabrik k JCMjfoJtlii. Qžt(wx A H Wir bei Domschale B ^ •mpfrakit auch samtlich* higienitche u. sonitcir« Be | v popravilo. r KRAIN RUJR «1 den losel Aibrecht, Der verraiene Sozialismus Volksausgabe 4 80 l'opbes'»i! NS. - Gauverlag - Buchhandlung, Krainburg КирпгЏкагш KLJUČAVNIČAR UAH a.d ZAIER lASTOPNia uvinia jdar 'tno Klalno T talogl ^ejalne atroj«, Шо'&1аШм1к% kullivetorje, nnojnl6m# ke. sadne prele, Šiv. mhr### W drugo. Predelujem № nvlomobile na ogeljnl уЖк, Unser Rosshaar ist hygienisch gereinigt, bei 115®C sterilisiert geruchlos, Fett- Ferment frei u. mit derSchutzplombe versehen Naša žima je higiensko očiščena^ pri 115® C sterilizirana, je brez duha, maščobe in fermentov — ter zaščitena z varstveno znamko ROSSHAAR -FABRIK Genossenschaft zur Verarbeitung von Tlerfiaaren: reg Gen. m. b. H. Straschische bei Krainburg B ^iinrtvvo i I sp i nnerei unci Wekere# Neumarktl hđ, &^enxmann & Апс1ш Gassner Spinnerei, Weber*!, GomfSfbevei und BIdiche, Stuckbieiche mm! Appretur (Biasiia (lhi.iLq.ai QoLUSCHMiEO U. JUWE-LICR 1 liBinbBi« ВШШЈ IraRANZ I BERLITSCH M mechan. Werkslatte Ц Zwischenwdssern ^ VlNO 'o. A. REBOt* xwiscHKNWASSBaN • гаевжл JOHANN LAZAR Ndgel - Erzeugung Steinbiichel Naš list je Jliedie, - f2.aitftL (]. m. h. ^6. Inhaber FRAHZ MSDIC ERDFARBEN, LACKE, OELE und FIRNISSE Fabriken Zwischenwcissern - Domscliaie A. Kaschmann Њсћг. Eisenhandlung LAAK a. d. Zaier "I S.QL JCozeli .Mamt^nltlui, QnlanSetlt u- ^(i ill't.-f sOdkiitnjbtM. \——„ BK ff METALURGIA" ST.VEIT a.d. Sawe iibernimt »amtliche AuftrSge in Verchromung und Yernicklung a $ a B iiiii Hedić-Niklavc Zwischenwcissern EXTILFABRIK G. m.b. H. Spinnerei - Weberei B! ^iclierei - Farber©! Appref ur . v s U' J i i v ^ ! s f POST С0ГЛ8С1 lALE iSS":' ■■ "7!;Г>!!НТи»^^Г8МШШШШК8Ш