7P »te». V CELJU, forek 8. Ju«ijsJ920. PoŠtniiia plaCana v gotovini, I.KTO II. fxttaja raak tortk, ostrte* ;u «•fcoto. - Cena ¦ 2a edo teto 80 K, M pol leta 40 kron, m četrt !c!a 20 K, za 1 m«scc 7 kron. Potameint At«vIlka sts«« I kfono. Na plsmene nasocbc brez poöiljatve Jcnatja •• ne moremo ozirati. Narocmki na] po&UjaJo naročnlno po poitni nakoznici. Reklamacijt gledc list« so poitnine proste, ftc- ¦ranklraui dopisl se ne spreJeniHjo. Na dopise brez podpisa se n« ozjra. ¦^HL fl^H ^Bfflk |^H ^^B aWaaHl bBBHBbW '^Hbh^b^bW ¦^HphHLb^bk b^L^H ¦b^b^bbV b^b^I ^^^A ^b^H a^LaV _^^^^B Sfil^BBMBm bhb^^^b^bIbk bb^bI - ^^hb^H b^b^b^bk metSnistvo in upravniötvo se nahaja v Zveznl Usliarnj v Celju, •tr«a«majerjeva ullcu *t. 9« Oglasi se računnjo po porabljen«« proatoru in sicer: ?a navadnc oglaie po 80 v od 1 mm, xa poslana, na* Manila oWnlh zborov, naznanita o awti, zahvale ltd. K I '80 od 1 mm, M rtklamne notice nied tekitom 9 K •d vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) Ml ¦• Prl večkratnlh obtovah popo«t Rokoplsi se ne mL«Jo. Telefon It 65 IZDUJA IN TISKA ZVEZNA TISKAEtNA V CELJU. G3E1CEJ OOGOVQRNS UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER. AH smemo upati? Zadnji dnevi so nam prinesli razve- scljlve vcsti o spreniembi v jiospodar- skem življcnju. Ogromna 2etev, ki se o- bcta v nasi državi, ter kolikortoliko kon- sofidiran politični položai sta povzročila težko katastrofo za tuje valute na borzi. Z neverjetno naglico so padalc tuje valu- te, dolar, frank, posebno \n\ lira, \\ Je od 6 v par dneli padla na 4 K in 3.80 K. Da je ta dcruta na borzi vpHvala usodno na vse gospodarsko življeuje, jt razumljivo. Kakor poročajo iz FJeograda, padajo ce- ne rapidno, tako da se pojavljajo znakl sploSnega polöma. V manufakturi so pa- die cene za 50%, v nekatercm blagti cc- lo za 70-60%. Na viJiku ie več konkur- zov. fiospodarsko zivljcnje .ie zastalo. Knaka poročila prihaiajo tudi od drugod. Ali naj Iz vsega tega sklepamo nu io, da se povračajo normalne gospodar- ske razmerc? Zdi se nam, da bi bil prc- velik optimist, kdor In hotel to pozitivnu trditi. Ootovo pa je, da ie prlčujoča faza gospodarskega razsula mcuda /adn.jafa- za v krizi, v kateri se nahajatno žc leta sem. Usodepolna pa je ta faza v razvoju naSe države. Ali bomo znali izrabiti po- loLaj, ali bo znala in Iiotela vsa naša po- štena javnost sodelovaii, da se konCno otresemo ncznosnih gospodarskih raz- mer in uredimo svoje finance in svoje gospodarsko zivljcnje? Vpragati pa se nioramo pri vsem, ali so ti dogodki omejeni !e na naSo državo afi pa so svetovni pojav. Na svetovnem irgu zadnje tedne nep'restano padajo cc- ne živil in drugega bfaga. Početek nam Je iskati v Ameriki, kjer. so banke v last- nem inieresu hotele napraviti konec špe- kulaciji trgovcev, zakaj grozila je vslcd neprestanega naraSčanja ceit popolna fi- nančna katastrofa. Zato so banke odpo- vedale trgovcem kredite. s tem prepre- čile nadaljno kapariranjc blaga, katero so izvrsevalc velike trgovske firme, da iz- kljuČijo vsako možiiost konkurence. Ko- rak ameriSkih bank je bil uspešen. Cenc v vellkih trgovskih hišah v Niujorku so padle, lakoj nato pa tudi v vseh večjin trgovskih centrih Amerlke. Tudi na An- KleSkem se je pojavilo sukcesivno pada- hjc cen, predvsem v suknenem blagu. Vzrok je isti kakor v Ameriki. kajti tudi angleške ban^e so izvedle pritisk na tr- govec. Enake vesti prihajajo iz Švice, kier jc življenje v mestih postalo v zad- njih dneh za \2 do 14% ceneje. V Nemči- jj in na Francoskcm padajo cene živl- \otn, Industrijskim prodnktom in drugim predmetom. Na Japonskern je najobčut- hcie PaC"a cetJa rižu< ^a kovinskem trgii opaža počasno padanje cen. Cene prc- jjtfaru bodo padle, ker so na AngicSkem natno znjžali prevozne tarife na ladjah. Kakor vidimo. je padanje cert sve- tovni pojav. Iz tc krizc na svetovnem tr- gu bodo brezdvonmo izsli oškodovani — morda povsem upravičeno! — oni trgov- ski kro^i, ki so v brezvestni Spekulaclji Kioinadiü bogastva. ßrezpogojno pa bo- do trpulc tudi solidtic firme, če padanje ecu ne bo šlo postopno. Potrebno je na vsak način koneati delo Spckulantov, kl so z liagromadenjcin blaga v svojih skla- diščih izvajali silno navijanjc cen. Ni pa dvonia, da se bodo Spekuh'.nti poslužil! vzgleda, ki ga je dal iijujorški veletrgo- vecWanamacker, ke je razglasil po annr- riških Casopisih, da hoče prekrižati ra- čnne špckulantom in da zato odzdaj na- prej prodaja svoje y skladiščih nagroma- deno' blagc? za navadni trgovskl dobičeK 20%. Tako sü mu je posrečilo, da je tc- koin tcdna dni prqdaj blaga za 6 milijo- nov dolarjev, dočlm so druge trgovinc bile znatno oSkodovane in so naravno tudi morale znižati cene blagu. Da pri ta- ki tekmi lahko ba5 najsolidnejge finite postanejö insolvcntne, ie gotovo, zakal špektilanti, ki so itak že zaslužili miljonc, se lahko spuste v čini IitiiSo konkurenco z namenom, da uničijo trgovce, ki s so- lidnostjo niso mogli obogateti. Ce se špe- kulantom na ta način posreči, da posta- nejo zopet gospodarji situacije, lahko mirno zopet računanio v doglcdnetn ča- su z naraščanjem cen. Stoümo za unk rat še |)red sfingo. morda prehajamo v končno najakutne.l- §o krizo, ki je nastala vsled znianjšanja produkcije na svetu, morda pa je sedaj- na kriza začetck ozdravlienja gospodar- skega življenja na svetu. Naši resni trgovski, gospodarski In državniški krogi morajo biti vsekakor vestno na straži, da prepreČijo hiožnost, da bi gospodarska katastrofa, ki bo v marsikatcri gospodarsko slabl državi neizoffibna, v svoi vrtincc potegnila tiidl našo državo. usrednje obuvalnicc iirokrainih glavar- stev nadzirati izdelavo in prodaio usnja. Izvedlo pa je to akcijo menda satr.o celi- sko okrajno glavarstvo potom svojega gospodarskega urada, drugod jc manjka- lo pri uradih tozadevne inicijative. In tako se je zadnje nicsccc dobivalo po maksimainih cenah in na karte usnje edl- no v Celju. Drugod, celo v.Mariboru, kjer imanu) kar par veleobratdv za izde- lavo usnja, Ijudjc niso mogli usnja dobitl in Se ono, katero je prodaial magistrat, je bilo skraliio slabo in dražje, kot dolo- čajo maksiinalne cene. Pa tudi te visoke cene še našim iisnjarskim miljonarjein niso zadostovh- le. Mikale so iih višje cene, ki so jih na- pravili židi onkraj Sotle. Pa tudi naSim nicsarjuni nl zadosiovaia uradno dolo- čcna cena 18 kron za kg surovih ko2, vedno so se sklicevali na to, da stanejo kože na Hrvaškem 34 K kg. Poskušali so s štrajkom, ki pa seveda ni bil tako | nevaren, kot so dnigi štrajki. V Jugosla- viji še namree lahko za silo precej časa brez goveicga1 mesa izhajamo, živina le- po dorašča in če vlada meje kolikortoliko zastraži, bi bilo živine kmalu toliko, da bi jo živinorejci pomijali na prodaj. ; Ker pa se je usnje krog in krog nas dražilo, so poiskali »prijatelji ljudstva« drugo pot, da pridejo šc k večiemu do- bičkti. Pritisnili so na vlado in dr. Prej- ccva vlada, ki te v krvnem in političnem sorodslvu raznih Pollakov, ie c/.lprh vrata na stežaj. Sklicali so na pesveto- vanje vse usniarske tovarnarie in sicci v Zagreb, ustanovjli »Dermo«. usnjarsko centralo za proiue; sa surovim in goto- vim kožama«, ki bo nckako nonopolizl- ' rala predelovanje in strolenje kož in ¦ prodaio usnja. One 21. mainika tl. je Iz- ¦ dal hrvatski ban sporazumno z deželno ; vlado za Slovenijo nove maksimalne cc- i ne za usnje in kože, Ki so za c"ez 100 pro- i centov višje oil urcjšnjib. "(jovorili sn»o tc dni z ivrazitimstro- kovniakom o i^rimer'iosti ten ~en in ta | strokovnjak — sam tuvarnar — na;n je izjavil, da so cane vsaj za 50 K pri kilo- giamu pretiraii6. la vsa krivda leži cdi- no v loin, ker si jw» v!«.ula pustila te cene : diluirati od par neutško-židovskih tovar- ; narjev, ne da bi itrtigc izkušance poprej | vprasala za svet. I Cene živibm padaio, krme bo toli- ! ko, ko že leta in jeta m\ čttali snio, da ?e tudi mesarii popus'ajo v mesnih cenali, ne gre nam torej v glavo, cemu je mora- I la naSa vlada ravno sedai zvi^ati ceno ; surovim kožam od iB K na 3i K. Namc- sto, da bi skusai dr. Brejc npllvati iih ' svojega tovariša bana hrvaškega. da v ' Hrvatski zniža ceno surovim kožam na našo popolnoma primerno ceno, pribliia dr. Breic na$o ceno visoki hrvaški. Kie ie konec — in ni-li to naravnost ncodpustljivo dražcnje, ki ga nganja vla- da? Kdo to razume? Razumljivejša pa nam bo ta ugan- ka, če povemo, da je »Zveza slov. indu- strijeev« že pred par tednj poročalu raz- nirn »interesentom«-, da Se dovoljeno pla- čevati surove kože po 34 K kg, da je dal enako direktivo pred par tedui tudi me- stni magistrat v Mariboru in v Ptuju, <2a je naredba deželne vlade za Slovenijo o itovih gorostasnih cenah za usnje že da- tirana z mesecem aprllom. a jc dr. Brejc radi slepljenja lindstva še ni upal izdati, čeprav so jo njegovi uradi že izvajali. -. Posledica tega kapitalističnega gospo- darstva bo ta, da bo sedaj tudi usnje prl nas najdražje, in kot sliSimo, se trgovci že pogaiajo z avstrijskimi nsnjarji, da bodo od tain usnje nvažali. ker bo isto kljtib tenni cenejše. To seve zopet slaW naSo valuto in tako se vrti kolo nafie brczglavnosti nnprej. Ka] bo reklo k tenm liudstvo, ki bo inoralo kmalu plačevati za par čevljev ?060 K? _n. Jugoslovanski ob^tniki na Kornškfi! Ako zamore stanovska. nepolitična obrtniška organizacija skupnosti naše države kaj doprinesti, je tudi njena do!2- nost. da to stori. V pomembnih dnevih, ki se bližajo Koroški, ima organizfrano obrtništvo kot državotvorni stan najlep- šo priliko, da nanravi sjvupen izlet za ča- sa praznikov (27., 28. in 29. jun. 1920). Pokaže nai tovariSem onkrai KaravanK moč in ponos organizacije, da žcli skup- nega delovanja za stanovsko kon'st ter za moč in dobrobit vseh naših državlja- nov. da hoče raztegniti organizacijo v naizapadneiSi del naSe Ju«roslavi/e, kjer ! čaka obrtništvo So lepa prihodnost. ako ! ne bode za.spnno. Kot zavedni Slovan! | nioramo pokazati v zadniem trenutku vso svoio agilnost in požrtvovalnost za , koroške brate. I V to svrho organizira sporazumno Kmnjska zveza ^brtnih zadrng v Lfub- Uani, ravnotako Stajerska obrtna zveza j in na Občeslovensko obrtno druStvo v Celju dne 27. jimi.ia 1920 (nedclja) prv! jugoslovnnski nbrtnlSk! tabor na Koroškent. Vozila bodeta 2 posebna viaka h UuhHanc in Cclia po znižanih cenah. Obrtn'skc zadruge in posnmeznlkf na' začne.io tako.i nnjintenzivnejSo airita- cllo za častno udeležbo ter sporoče nri- bližno vštevilo izletni^ov na Deželno zve- zo kranisklh obrin'h zadrug v Uub- Dani. "protial oholni n^be^ki IXHavska društva na Finskem so iz- dala prepoved tpčenja opoinih pijač v druStvenili prostorih. Istotako ne toči]o alkoliola restavracije v poslopju deželne zborn;ce v finskem narodnem gledališču, in vclikem dijaškem domu. V znainenlu Časa. V palači de Dause v Berolinu, kjer se vrše največje zabavc berolinske gospode, se popije vsako noč za 80.000 kron penečih vin. V Berolinu tava vsak večer 3000 Ijudi po cestah, nevedoč, kje bodo danes ali jutri spali. V Sloveniji pride povprečno na vsa- kega človeka letno 3200 gramov koti- centriranega 100% alkohola. na celo de- želo pa 1.626.500 kg. gotovo lepa vsota. To Je nekako 150 vagonov Čistega stru- Pa. * Lokrijcl so pod Zelenejem dolo^ill, ^ se kaznujc vsakdo, če ie oil ne z vo- ao mešnno vino. Celo bolnikom to ni bi- j Io!icno' če nis« imeli zdravnikove odredbe. Pitak Iz MitUene ie izdal zakon. da mora oni, ki je v piianosti storil zločin, trpeti d v o j n o kazen. Tudi Plato, An- V!"da draži usnje. V Sloveniji imamo dovolj tovarn za izdelavo usnja in tudi dovolj surovih kož, saj to malokje tako lepo razvita ži- vinoreja kot ravno pri nas, kjer se je po vojui 2e skoro popolnoma opomoKla. — Kljub temu pa trpimo neprestano na po- manjkanju usnja, katero se dobiva Ie »pod roko" za nedoscgliive cene. Tovar- ne pa so seve vedno polne usnja, ki ga spravljajo bog ve kam. vse za oderuške cene, kar je zopet pokazal slučaj tovar- narja Pollaka v Tržičii, kateremu so zad- nje dni zaplenili kar za 6 miljonov kron usnja. . Dr. Žerjavova vlada je upeljala po- poluoma primerne maksimalne cene za usnje in surove kože ter hotela potom stotel in Plutarh niso smatrali pijanostl za upravičujoč vzrok, temveč so se Iz- razili. da jc Pitakova določba prava za- konodaina modrost. Egipčanl so žc naprej določili mejo, koliko vina se sine prl pojedinah in dru- gih prilikah zaužiti; enako so Spartancl pili Ie skromno merico vina, pač pa so enkrat na leto pošteno upijanili svoje sužnjc, da so na njih kazali otrokom niz- kost pijanstva. * Rimskl cenzor je smel izključiti sc- natorja vsled pijanosti iz senata in mu vzeti njegovega konja. Pri Atencili je veljalo za glavtii zlo- čin, če se je kaka oseba magistrata upi- janila. Kartažanl so prepovedali upilan- Ijive pijače oblastnikom, vzgojiteljem, vojakoni in služabnikom. Likurg iz Traclje je alkoholno zlo zgrabil pri korenini, ko je zapovedal po- sekati trte — vzgied, ki ga je leta 704 posnel tudi Terkul iz Bolgarijc. Parlament v Albany (Amerika) Je odredil, da sc mora prilepiti na vse ste- klenice z žganjem znamenje (mrtvaška lobanja. ležeča na dveh kosteh) in krai- ka znanstvena razprava o škodljlvostt alkohola kot pijače. Ecuador izkazuje dosedaj največjl konzum žganja na svetu. Polc^r rdečega vina tera glavno vlogo »fuertecijo« (Žganje). Kdor nima importiranega žffa- nja, uživa «mallerco« (rum iz sladkorne- ga trsja); najubožnejši pa se poslužujejo vchicha«, pijače, narejene iz tnuškata. Naravno, da v mestih te deŽele ne ma- nika pijancev ne podnevi ne ponoči. Itallja izvozi na leto povprečno za 90 miljonov frankov vina. Sanio milait- ska občina zasluži pri izvozu vina 9—^0 milijonov frankov na leto. • Zakaj utnre toliko otrok že v prvem letu starosti? Vsled predsodkov start- Sev, zlasti mater, da ie alkohol hranivo in krepčilo. Žganle so začeli prvi kuhati v 9. sto- letju arabski zdravniki ter ga hranili v lekarnah med strupi. Ob času 30-letnc vojske (1. 1618 do Ida 1648) pa je prešlo v javne prodajalnc, V naše kraje so za- nesll žganje najbolj francoski vojaki. V 19. stolctjn pa se je žganje strahovito razsirilo, uporablja se ga kot vsakdanjo piiačo, zdravilo, hranivo, krepčilo ter duSevno tolažilo. Slovene! — Slovenkel Ore nam za tisoče življenj naših fantov in mož, ki vsako leto radi alkoho- la padejo v prezgodnji grob, gre za sre- čo in mir tisočerih družin, gre za naJe žene. ki trpe pod krutostjo m'jaCi vdanlh moi, gre za prihodnjost našega mladega rodu, gre za obstoj stotin posestev In obrtnih podjetij, gre za milione narodo- vega premoženja. Ore za to. da se opro- sthno stoletnih sramotnih okov alkoho- lizma, ki so glavne zapreke gospodar- skega in kulturnega napredka našega naroda! Z zdravimi in treznimi možgani zri- ino v svet; bol in težo življenja bomo bolj spoznali, a spoznali bomo tudi ra- dost in velikost življenja čisto in neiz- kal'cno. Iz ljubezni do lastnih otrok, iz Iju- bezni do sobratov — trpinov se opriml- mo vsi in brez raziike stanu in poklic« važnega socijalnega dela v boju protl alkoholizmti, deluimo zavedno in doloc- no za našo in naSih srcčneJSo bodočnost, kajti Ie trezen narod bo v most, da zado- sti vsem zahtevam, katere stavi na nje- ga nova doba. Stran 2. •NOVA DOHA« Slüv. 70 Roparski umor v Petrovčali. Renegat Walter Derganz uinorii in oro- pal srbskega lesnega trgovca VasilIJa Jovanoviča. Oelje, 6. Jun. Dne 5. tm. okoli 6. ure zvečer je pri- Šel orožn. postajcvodja Franc Kozole iz Zalca v Celje ter prijavil policijskemu oddelku, da se je našlo v neki zapuščenl opekarni v Arjivasi truplo umorjenega moža, ki je bilo vse krvavo, polno ran in pokrito s travo. iz Cesar je bilo jasno, da je izkljueen srunomor ter da .ie'bil moZ ubit in hržkonc tiuli orupan. Ker so prej- šnji večer vidcii v Petrovčah in Arjivasi umorjenca, ki je srbski lesni trgovec, v družbj znanega celjskega rencgata, slna bivšega mestnega ekoncma, Walterla Derganza, je pad el sum takoj na njega, da je morda umor izvršil, to teniveč, ker so našli pri umorjeneni mal listič, na ka- terem prosi Derganz timorjeuca preduj- ma 150 K. Takoj je bilo obveščeno vse moštvo tukajšnjega pol. oddelka, da za- sleduje Derganza, in že pol ure poznele ga je aretiral v Oledališki ulici stražar Ivan Pegan. Pri osebni preiskavi so našli prl Derganzu med drugim denarnico z 47.000 K 21 v. Pri tozatievnem pozvedo- vanju je scdai v Celju se nahajajoči srb- ski trgovec Toclo Mladenovič spoznal listnico, da je last umorjenega Srba, ki se piše VasiHj Jovanovič, ker je Mlade- novič večkrat videl plačevati Jovanovl- ča iz iste listnice obede in drugo. Der- ganz, zaslišan pri policiiskeimi oddelku, •je izpovedal incd drugini, da ve, kdo jc Jovauovica umoril, da pa je dal častno besedo (!), da ga ne izda in da noče po- vedati. Rekel je, da mu je pri njem naj- deno listnico dal morilcc Jovanoviča; koliko je bilo v listnici denaria, mu ni znano. Vslcd poizvedb se je dognalo, da Je dal Derganz 4. jun. zvečer svoji Ijublci An] Rehar, uatakarici pri Orozdn, 20.000 kron, kar je Derganz priznal in rekel, oa Jih je dal shranit. Zaslišana priča Jo», j Podergajs, stanujoe v Oozdni restavra- | ciji, izpove, da je bil pred tedni kot za- ' pisnikar navzoč v Petrovčah v gostilni : pri Leonu glede nakupa lesu. Derganz Je : še pred sklepom te kupčije povabil Po- dergajsa, naj funkcijonira on kot proda- jak c lesu, ker bode vsled tega dobil od Srba Jovanovica večjo provizijo. Ker 5e danes ni zuano, kdo da je les v Petrov- čah prodajal in ker je Derganz Poder- gajsa še pred tedni prosil, naj fungira om kot prodajalec, je sklepatl, da nl bilo v Petrovčnh sploh nobenega pravega pro- dajalca, teniveč da je Derganz pokazaf umorjcncu les, ki je stal slučajno na kak- šiiem dvorišču v Petrovčah ter da mu ga Je na sleparskl načln prodajal. Iz tega je sklepati, da je Derganz imel namen 2e pred tedni, Jovanoviča iimoriti, ker bl bil sicer ta odkril na vsak način sleparito v moinentu. ko bi hotel les odpeljati. Priča Vrečko izpove. da je prišel Derganz dan po umoru (5. jun.) v gostil- no Ceeek v Oaberjih k njemu ter ga za- prosil, niaj mu posreduje, da kupi takoj voz in konja. Od Čečeka samega )c hotet Derganz kupiti voz. Ker pa je Ceček vc- del, da Deragnz ninia denaria, se ni lio- tel z njim spuščatl v kupčijo. Derganz pa je Vrečku pokazal denarnico, polno denaria, in mu je povrh rekel, da ima na- ročilo. za nekega Hrvata takoj voz In konja kupiti, zato se je podal Vrečko r. Dcrganzem k Špajzerju na Lavi in hotel od njega kupiti voz in konia. Spajzer te zalitcval 14.000 K; ker mu Derganz n! hotel dati več ko 13900 K, je kupčija oci- padla. Na Vrečkovo vprašanje, zakaj hoče Derganz, če že ima denar. tako slab voz kupiti, je Derganz rekel. da mu da- nes ni zatq, kakšen je voz, pogiavilna stvar je, da voz dobi; najboli bi mu pr!- jal voz all voziček v nbiiki onili, kakor jih rabijo mesarji za prevažanjc mesa. Iz tega se da sklepati, da se Derganzu umorjeneevo truplo ni zdelo zadosti do- bro skritu in da ga je hotel bržkone z na- kupljenim vozom skrivno prepeljati v kak drugi skrit krai. Nadaline poizvedbe so dognale, da jc Derg»anz rabil voz Alojza Krempuša, in sicer 5. junija okoli 6. ure zvečer, za potovnnje v Št. Peter. Pri preiskavi tega voza se Je našcl samokres, koiega Je iniei Derganz pri sebl hi ga je skril v voz. Derganz je oddan na razpolago dr- žavuemu pravdniku. Pctrtične vesti« Za rekonstrukcijo pokrajinskih vlad. V seji min. sveta 3. tm. se ie sklenilo pn- četi drugi dan s pogajanji za rekor.struR- j cijo pokrajinskih vlad in za revizijo cbč. Vol. reda za Slovenijo. Pri pogajanjih 7a- stopajo Demokratsko zajednico Pribiče- vič, Davidovič in dr. Kukovec, paiia- mentarno zajednico Trifkovič in dr. Ko- rošec. Velik slovenski shod v zasedenem ozemlju se je vršil 30. maja pod okriljem pol. društva »Edinost« pri Sv. Luciji ob Soči. Oovorilt so dr. Viifan in dr. Slavik iz Trsta, dr. Podgornik iz Gorice ter ra/.- ni drugi.. V sklenjenih resolucijah zboro- valci med drugim protestiraio proti kr- šenju jezikovnih pravic slovenskeg» prebivalstva na vseh poljih in v vseh o- zirih, proti krivicain, ki so iih zagrešile okupacijske oblasti na šolskeni polju, in zahteva popolno jezikovno enakoprav- nost, obnovo vseh šol ter da preneha lov na sloveiisko deco za italijanske sole. Za- hteva vzpostavitev občinskih in deželnih avtonomij. Shod je bil iinpozanten in le dokazal, da slovensko Uudstvo na Gori- škem ne bo vklonilo tilnika. ampai^ o- hranilo krepko voljo do življenia in svo- bode. Radi vstaje v Subotici, o kateri smo svoj čas — o priliki komunistične stavke — poroeali, in ki je bila naperjena proti državi, je izročenih sedaj 168 obdolžen- cev prekemu sodu, da jih sodi radi zloči- na veleizdaje oziroma vstaje. Namestnik ministra za narodno zdravstvo Rafajloviča, ki je vsled smrti v rodbini zadržan voditi svoje posle, je minister za soc. politiko dr. V. Kukoveo. Madzarl podplsali mirovno pogoa- bo. Dne 4. tm. so madžarski pooblaščen- ci v Parizu podpisali mirovno pogodbo. Kakor poroCaio iz Budimpešte, so tarn napravili ta dan za žalni dan: trgovine so bile zaprte, zvonovi so zvonili, gleda- lišča in zabavišča so bila zveecr zaprta. Verjameino, da je b;lo madžarskim o- šabnežem, ki so bili prei diktatorji cele avstro-ogrske monarhije. težko podpisa- ti mir, ki jih napravi za malo, brezpo- membno državico. PomoČ entente AvstrUi all — zarub- Ucna Avstrija. rZntenta je na željo vodil- nih krogov Avstrijc privolila. da se izvr- 35i konsolidacija vsega gospodarskega in kulturnega življenia v tej državi s tčm, da se ji da gotov kredit za dobavo zivil in drugih potrcbščin iz ententnih držav. Avstrija pa se mora obvezati. da zastavi v kritie tega kredita nele iamstvo s pre- moženjem cele državc za zadolžnice, ki jih ima izdati, ainpak tudi iamstvo z do- hodki države. Če bi ententna reparacij- ska komisiia zahtevala. bi morala Av- strija v kritje zastaviti tudi monopole, u- metnine in vso posest bivše cesarske hl- že. Ententa bi za to zasigurala dobavo živil in surovin. Iniela bi pa pravico, v slučaju potrebe sama razpisati in uvestl nove davke v svojo roko. Avstrijsko nc- socijalistično časopisje izjavlia, da zna- čijo ti predpisi naravnost zarubljenjc In popolno sužnost Avstrlje za nedogleden čas. Drugi mednarodni komunlstični kon- gres v Moskvi je sklican za 15. julija. Francozi protestiraio proti angle- skim pogaianiem z RusUo. »Vossische Zeitung« poroča iz Kodanja, da je Fran- cija protestirala proti pogajanjem med Lloyd Georgem in Krasinom. Francoski poslanik je prišel v znnanje ministrstvo in je oficijelno opozoril na veliko ncvar- nost nameravanega zbližania Anglije in Rusije ter je podal izjavo, da Francija ne bo priznala angleške politike na tern po- lju, nasprotno da smatra to politiko za zelo mučno. Rusko-poljski bo]i. Poljsko poročilo z dne 5. tm. pravi: Poljske čete so zopet prieele ofenzivo med Dvino in Boriso- vom in so napredovale prilično 30 km. Wilson ne bo več kandidiral. Kakoi poročajo iz Washingtona, sta se Wilson in predsednik demokratske strankc do- menila, da se Wilsonovo ime demokrat- skemu konventu ne bo predložilo pri imenovanju karJidata za predsedbtvo. M K0R0TANÄ Velik tabor na Otoku ob Vrhsketn jeicru se \ r^i kor.cem tcgu mrseca. Iz poštne službe. Za poštarja v Gu- štanju je imenovan poštni odpravnik Jos. I Kermek pri Sv. Bcncdiktu v Slov. gor. Poštar Franc Fludernik ie od poštnega urada Crna pri Prevaljah premeščen v Sinčoves. Jugoslovanska komisiia za koroški Plebiscit. Predsednik tc komisije, dr. Jo- van Cvijič, rektor beograjskega vseuči- lišča, se je 5. tm. v spremstvu dr. Brejca odpeljal na Koroško, kjer si bo ogledal plebiscitno cono A, nakar se napoti v Celovec, kjer je sede? mednarodtie ple- biscitne komisije. CvelHčn! dan luariborskega »Olcp- &cva!tu:ga dfu^lva« one 3. tm. je prinesel 7000 K dohouKcv. Razni avstrljskl spomenlkl v marl- borskem niestnem parku izginjajo. Jože- fov spomenik je odstranjen s podstav- kom vied, na njcgovem mestu se je Čez noč pojavila krasna velika palma. Vex okoliš s])onienika le dobil z novimi nasa- di popoluoma novo lice. Kaz Franc Jo- žcfov spomenik so izginile razne napis- ne plošče in dobi spomenik v kralkem novo ozadie. Vsa dela za prenovljenje rnestntga parka vodi Olepševalno dru- štvo. Zaradi poskusanega podkupljjenja inagistratnega uradnika Zorka ie bil nu- niilo sredo obsojen urednik »Slov. Go- spodarja« in »Straže'torih priskrbljeno za vsakovrstne druKe'7'ahave- Podružnica Jugoslov. matice se do danes ni ustanovla v Ct-I|u, dasi se že dol^o ustanavlja Vsi profesorji drž realne «imnaz'je v Celiu so skle- nili, da prispevajo letno članarino me- sečno, ki jo pobira iajnik podružnice prof. druStva v Ccliu. SüCen sklep že- •imo tudi pri ostalih slanovskih ov&l- nii:acijahf ker smo mnenja, da lahko 4 K mesečno prispr*va vsak zaveden Jugoslovan za to veleponiembno obrarnbno rimStvo. Društvo hlšnih posestnlkov Cclja la okolice. V soboto, dne 5. tm. se je vrSi v hotelu »pri Pošti« dobro obiskan usta- novni občni zbor Društva hiinih posest- nikov mesta Cclja in celjske okolice. —. Zoom je predsedoval sklicatelj g. Antoa Volaušck. T}o precitaniu in odobren/u pravii je bil izvoljen predsednikom gosp. Anton Volaušek, odbornikoni pa Rpf.: <7r. Anton Božič, Ivan Bovha. Confidentt, Stanko GoloKranc, Karol o- lenca v hotel »pri PoSti«, kjer je imel prenočiščc in ko je Dolenec v sobi za- spal, sta mu ukradla listnico z 4620 K. Drugi dan je videl oba v civilu in jih das aretirati. Eden je sin starega Reben- schegga, Maks, drusi pa neki han Je- rie. Rebeuschegg jc imel čez vojaško o- bleko oblečeno civilno, katero mu fe preskrbel brezposelni trg. pomočnlk Fnianuel Pfeifer. RebeuschegK in JeriČ sta oddana v policijske zaporc. Mlad tat. Orožništvo v Qaberiih Jc aretiralo 12-letnega Ivana Krka iz 2a- bukovce, ki je kradel čcvlje. Izročen 5e sodišču. Izjava. Podpisani nisem identičen z Albinom Planincem, ki pride te dni pred celjsko poroto. — Albin Planinc, mizar Celje, Dečkov trj? 6. Iz jugoslQV. dem. sTparhe- Orlbo^ov» s ja Kr*ajevne o«*ganizacije JDS w Celju v tore« 8 tin ob pol 21 (pol 9) url zvečer v uredni^tvu »Nove Dobe«. Vse odbornlke, in odborntce prosl- mo, da se v polnem številu s«je udeleže. Na občnem zboru Krajevne or- ganlzacije JDS v Šmarju pri Jeliah, na katerem je urednik V. Spindler pornčal o položaju stranke in o po- litičnem položaju v državi, se je izvolil nov odbor. Zaupnikom je izvoljen dr. Iv. Zabukovšek. Turistika in sport. lzletnlkom na Mrzlico sporočamo, da se dobi k 1 juč od riiusenbichlerjeve koče pri trgovcu Pilihu v Žalcu, pri kmetu Šlosariu pod Mrzlico, v gostilni Šporin pri Sv. Kat:,rmi ter v gostilni Roš v Hrastniku. Nedeljska nogotnetna tekma med Celjskim Sportnim kluborninS K. . S^o- bodo" je končala z uspehom „Svobode* v razmerju 3:0. ytv 70. »N OVA 0 OS A« Stars« 31 3. nogometna tekma graške »Ger- man je« v Ljubljani, ki jo jc irr.ela s SJovanom dne 4 tm., je končala z zma- go Slovana v razinerju 4:1. LetovlšČariem. Kdor bi bival ob Vrbskem jezeru in toi napravil izlet na Obir ali kako drugo goro tain v obližju, naj ne zamudi pogle- dav ki se mu nudi iz šmarjete v RoZu (607 m). Za omenjeno turo je Šmarjeta orenočišče ali vsaj glavno počivališče. -- Prijazna vasica jc postala znana zaraül okriitnosti, katere so tarn počenjale tolpc n. avstr. »Volkswehr» v maju 1. 1919. Va- sica leži ob pobočiu Crnega vrha (168S metrov) in nudi krasen razgled po Spod. Rožu In na Karavanke. Zlasti lep je po- gled na zapadni straui vasi s klanca na cesti proti visoki planoti Osojnici, ki sc razprostira na levem bregu Drave. Raz- rezane hl razdrapane stcne ob reki, ki so mestoma porasle z drevjem in grmičev- jem, kažejo jako pestre in fantastične o- bllke in se zdc človcku kakor poljudna, lahkotno pisana knjiga o gcologiji. Na na- sprotni straui je nekoliko ravnine, posa- jen-e s prijaznimi vasicatni, potlej pa go- re, ki obkrožajo od Sinarjtjte proti Ro- rovljam in v loku proti Podgori in Sent Janžu ves Spodnji Kož nalik roki, ki Jc pripravljena za objein. Oiskretne in skromuc obllke sc menjavaio z najraz- diapantjšimi v prijetni pestrosti, tako da najile vsako oko nekai, kar mu gotovo prija. šmarjeta je hvaležen krnj tudi za one, ki pridejo mimogrede poglcdat naSe Rore. Oddaljcna jc saino 16 km od žei. postaje Rorovlje. — P. t. interesente, ki so doslej dobivali informaeib glede leto- v\U- Da Koroskom od Tourist office Bo- rovlje. uljudno prosimo, naj nam čirnpre- ie Javijo, ako so se definitivno odloeili za priliod. To je nnjno potrebno zavoljo evi- dence. Ker so letovišča letos prvič v na- 5ih ickah in moramo na vsei stranel« o- rati tedino, so nam nasvetl iu pripombe p. t. gostoy vedno dobroilošle ter si bo- mo skrbno prizadcvali. da vedno sproll odstrnnjmo vsc cv. nedostatke. VpraSa- nja, Zelje in predloge prosimo na Tourist office Borovlje. ONEVNF NOVICE Kdaj pride regent Aleksander v Slo- verify)?. Iz Sarajeva poročajo. da je oö prillki poseta Sarajeva dne 31. maja rc- gerrt-prestolonasjedtiik iziavil. da bo ofl- cijelno posetil Bosno in Hercegovino okoli 1. avg., potem pa takoj poseti Za- greb iii Ljubljano. Nov brzovlak iz Präge v Jugoslavl- jo in Italijo prične voziti 8. tm. in sicer na )ug vsako sredo, petek in nedeljo, na sever vsak torek. četrtek in soboto. Zivil naenkrat zopet dovoljl Se ni dolgo, kar so iz Beograda uradno raz- giašall, da gredo živila h krajn. Sedai pa se od istotam poroča, da je finančni od- bor sklenil, da središnja zadruga izvozl 4000 vagonov pšenicc. 15000 vagonov koruze in 10.000 prešičev. češ da sc obe- ta dobra žetev in da so se vsled naglega padanja cen na svetovnein trgu pojavile pri nas velike količine živeža. ki so jih zadržali kot rezervo. Cudno! SedaJ Je naenkrat živeža preveč! In kie je bil?--. Seveda pri špeknlantih! In ker cene pa- dajo, se mora tem špckulantom iti na ro- ko in se jim odpro meje. da »reveži« nc bocio izgnbili. Namesto da bi se jim vse zaloge, ki so jih na Skodo prebivalstvet zadriavari. zaplemle! Soton Watson (Scotus Viator) je bil 5. tm. na zagrebški univerzi promoviraM Castnim doktoriern. ?'50 Pari?. 42-50 Milan 32'25 Bruselj 44-50 Kodanj 94*- DunaJ, 5. junija 1920. Devlze: Stokholm 118 25 Krisrijanija 98'— Madrid 9o-— Buenos Aires 235"— Zagreb 5"— Budimpešta 3--- Varšava 2.8o Dunaj 4.10 avst. žig. krone 415 Amsterdam Berlin BukareSta Curih S875 428-50 Kristljanija Kodanj Stockholm 2790 Valute: Marke 42450 ital. lire eJ' 320 angl. funti 'evi 290 dolarji svic. franki 27<>5 carski rublji franc, franki 1225 V prostem prometu: Zagreb Budnnpešta (post, hran.) žig. krone madžarske 2ig. krone Praga Var.sava in Krakov (vpolj. markah) Čehoslov. krone (5000) » » manjše nove kron.-din. novčanicc 2700 .400 3075 825 540 150 220 157—167 91—101 91-101 SO— 10O 361 -386 90-100 361—386 361—386 625-675 Padec lire. Laška lira je v zadnjin par dneh padla od 6 na 4.50 K, potem na 4 K in 5. tm. na 3.80 K. Vzrok temu sil- nemu padcu je, da je vlada spreiela pred- log industriialcev, naj se za les, izvožen v inozemstvo, zahteva plačilo v jugoslo.- vanski valuti. Mizarskl klej je v zalogi Občeslo- venskega obrtnega druStva v Celju. — Obrtniki, ki to blago želijo. naj se takoj obrnejo na društveno tajništvo in se » blagoni preskrbijo, ker ni pričakovati, da to zaloga dolgo trpela. — Istotam se do- bi tudi še nekaj izvodov priročne knjižl- ce «Obrtno pravo in delavsko zavarova- nje«. Delo obscga 362 strani, je zelo po- Ijudno pisano in stane 10 K 80 v, z dopo- šiljatvijo po pošti 12 K 50 v. — Došlo že- lezo se bo delilo samo med čJane dru- štva prihodnjo soboto. dne 12, tm. popof- dne ob 1. uri v skladišču Zadmžne zve- /e na celjski železniški postaji. — Obrt- na nakupovalna in prodajna zadruga do- bi v kratkem nekaj gorilnega špirita. Meroizkusne pristoibine so za Slo- venijo s 1. jun. 1920 zvišane za 100%. Izvoz živil je vsled prehranjevalne krize prepovedala Cehoslovaška. RAZNE VEST Vino proti španski bolezni. „All- gemeine Zeitung" piSe, da so poizkusi iečenja „Spanske" z vinom in Iconja- kom imeli lani in tudi letos dober uspeh. „Deutsche Weinzeitung" poroča pod člankom „Therapie der Gegen- wart", da opozarja eden največjih kli- mkov scdajnosti, tajr.i svetnik Klem- perer v Berlinu, na vino in konjak kot izvrstni sredstvi za ojačenje srčnih mišic. Tudi oni, ki sicer zagovarjajo abstinenco, bi naj pri lečenju bolnikov rabili to sredstvo. Pri lečenju se ima seveda vzeti v ozir količina in vrsta vina. In ravno pri težkem obolenju za Spansko toleznijo, kateri se pridružuje vnetje pljuč in toraj oslabijo srčne mi- Sice (kar povzroča naglo smrt), bi se v okrepitev srčnih mičic naj uporab- Ijajo vino in konjak kot lek. Zadtija poročiSa. SlovenskI tabor v Žrelcn pred Celovcem. Ž r e 1 e c, 6. j u n i j a. Ob otvo- ritvi nove ceste jz Vetrinja v Žrelec se je vrSil danes velik Ijudski tabor in obhod po Žrelcu do demarkacijske črte. Zbrala se je množica nad 10 000 Ijudi. Sprejeta je bila rezolucija: Tekom ene a leta se je pokazalo, da je vse prebivalstvo v pasu A slovenske na- rodnosti. Nahajajo pa se v pasu tudi tako imenovani deuschfreundliche Slo- venen, katere avtohtono prebivalstvo imenuje nemčurje. Vsled tega protes- tiramo, da je mirovna konferenra od- redila, da si šele s plebiscitom moramo priboriti pravico, da definitivno pripa- demo k Jugoslaviji; protesiiramo, da je ista konferenca brez plebiscita dala Slovence iz beljaške okolice in ziljske doline najhujšemu sovražniku našega naroda. Danes na dan obletnice vko- rakania jugoslovanske arrnade izreka nad 10000 taborjanov z navdušenjem prepričanje, da pride zopet čas vstoli- čenja našega vladarja na Gosposvet- skem polju. Plebiscit na Tešinskem. Praga, 6. jun. Mednarodna ko- misiia na TeSinskern namerava plebiscit izvesti po okrajih. Svoboda glasova -ja bo zasigLirana pod varstvom ententnih čet. Nova avstrljska himna. Dunaj, 6. jun. Ob priliki za- prisege nove avstrijske oborožene sile se bo prvič intonirala nova avstrijska himna, katero je sp:sal drž. kancler dr. Renner. Dve monarhistlčnl strujl v avstrljskl krščanskos icijaliii stranki. Dunaj, 6. jun. »Arbeiter Zeitung« poroča, da site v krščanskosocijalni stran* ki dve monarhistični struji. Prva bi ho- tela vzpostavifev monarhije skupno z Madžari, druga pa ima živahno zvezo z bavarsko k->toliško stranko in deluje na ustanovitev bavarske države, kateri bi se priključila zapadna Avstrija. Vla- dar te države bi bil bavarski princ Ru- precht Baje je tej struji naklonjena Pranciia. Volltve v nemški parlament. Berlin, 7. jun. Včerajšnje volitve so po celi državi potekle mirno. Re- zultati doslej še niso znani iz vseh okrajev. Značilnoje, da so večinski so- cijalisti v mnogih volilmh okrajih ostali napram neodvisnim in komunistom v manjšini. V Berhnu sarnem so izvoljeni 3 večinski socijalisti, 1 neodvisnrsoc, 1 demokrat, 2 od nacijon. ljudske stran- ke, 1 od nem, nacioru.lne stranke. lie mov*et& spaii? niu deiati? Irnate nervozne bolečinc? Občuteiv' zado- voljstva doprinese Vam Fellerjev pravi Elza-fluid, 6 dvojnatih ali 2 vcliki spe- cijalni steklenici :b K. Trp te « a pocasni prebawi? Zaprtju? To zlo se od-trani s pravimi Pellerjevimi Elza krogljicami 6 škatljic 18 K. Zelodec okr pčujoča švedska tinktura, stekknica 15 K. - Lvgen V. Feller, Stubioa dolnja, Elsa- trg St. 35fe. Hrvatska. 1590 C 15-11 Stran 4. »NOVA D O B A« Stev, 70. ReQ(Str«>v kreditn« in »tawliesia Preierou«* ul 15 W VWJ«Pm "LÄSTNI DOM" Spi»©iema h?«a?ei!ne &loge in jilt obs estuje po /fyaoi v 40? ^&tcfa oc3 »So <*«t |O# 1S6-3Ö Edina slovenska specijalna trgovina z barvanil in laki. Agentura fn Kousi- SBJsHo podjeite. Iv. Terlež « Celje 447 156-21 N»i?oh-i09 CnspoHk« u^ca 25> ffi ' I Stavbeno in galan« j I serifssko k^epareivo f r Aal. joAta us«}. * Franjo Dolžan -—— ceUe —----- 2o Sfir«Ha 'Petra cesfa 8 naaproli ..Belegn vola" 39 a i>riyiemit vbs v itroko spadalota i ¦ de ¦• Icvriltev ivinn In oolldna, I Redni občni zbor dne 31. majnika 1920 je sklenil zvišati delniško glavnico od 6 na 10 milijonoy krön ter pooblastil upravni svet izdati 10.000 komadov novih delnic po K 400— nominale pod sledečimi pogoji: 1) Starim delničarjem se zagotovi opcijska pravica na ta način, da pripadejo na pet starih delnic dve novi delnici po kurzu K 700"—. Za izvrševanje opcijske pravice je treba deppnirati delnice pri centrali v Manboru, ali pri njenih podružnicah v Murski Soboti in Velikovcu. 2) Ostalih 4000 delnic se prepusti po kurzu K 850'-- novim delničarjem. 3) Delnice participirajo na čistem dobičku banke od 1. julija 1920. 4) Kurzni dobiček po odbitku stroškov in pristojbin se dodeli rezervnemu zakladu. 5) Kupnino je pri prijavi polno vplačati. Od tega zneska se povrnejo 5% obresti do 30. junija 1920. 6) Prijavi se lahko osebno pri banki v Manboru in pri njenih podružnicah v Murski Soboti in Velikovcu ali pismeno s priloženo tiskovino v času öd fi. dp vöteteu?» 3°- jwnsja ^920, 7) Dodt^litev delnic si pridrži upravni svet. l Upravni säet Martboi'she eshomptne banhe.