"GLASILO K. S. K. JEDNOTE" 1004 N. Chicago Street; JOLIET, ILL. R«tum Posta«« GuruUwl. Tli« largest Slovenian Weekly bi the United Stat«« of America. iMued every Wednesday Subscription rat«: I For membcn yearly-"-$1.20 I Foi mm Mabm.......$2.00 I Foreign Countri««.....$3 00 I Telephone 1048 OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION' EnUrad «• Second-Claw MatUr Dec«mb«r 9, 1920,»t the Po«t Offi«« at Joliet, llBnoi«, Under th« Act of Angnst 24, lf!2 - Največji slovenski tednik v Združenih državah. Izhaja vsako sred«. Naročnina: Ze Claa«. m leto Za Za $2.00 $3.00 NASLOV atedaBtva ia upriralihri Jat 1004 N. Chicago Street, Joliet, UL Telefon; 1048 acceptance for mailing at special rate of postage provided for in section 1103t act of october 3f 1917, authorized ON hat 22,1918. Štev. 21.—No. 21. JOLIET, ILL., 24 MAJA (MAY) 1922. Leto VIII. — Volume VIII. Razne vesti« Nova maša v Lorain, Ohio. Lorain, Ohio.—Due 23. apr. je bil posvečen v cerkvi frančiškanskega semenišča Sv. Bo-naventure v Alegany, N. Y., pri Buffalo Rev. Jožef Krištof, sin slovenskega očeta in slovaške matere iz Loraina, Ohio, in naslednjo nedeljo, 30. aprila je slovesno praznoval sveto novo mašo v DuBois, Pa. Njegov oče je doma iz Unca pri Rakeku. 14. maja je obhajal slovesno novo mašo tukaj v Lorainu, O., v slovenski cerkvi, kamor je zahajal in od tu odide potem v Kansas City, Kans., kjer bo nastopil kapelansko službo, kajti posvečen je bil za ondotno škofijo. Novomašniku kakor tudi njegovim sta rišem naše iskrene častitke. Želimo mu obilo božjega blagoslova v teškem du-hovskem stanu! Prihodnje leto bo pa posvečen zopet lorainski rojak, sin pbče spoštovane in priljubljene družino Alojzija Viranta, bo-goslovec Ludovik Virant, česar se Lorainčanje že naprej vesele. Tako bo mala slovenska na- VAŽNE KONFERENCE PRI PREDSED. HARDINGU. Washington, D.C. 18. maja. — Za danes večer je predsednik Harding k sebi povabil 50 ravnateljev jeklarskega trusta v zadevi važne konference. Pri tem sestanku je predsednik navzočim sveltoval, da naj •se vsem uslužbencem ali delavcem jeklarske industrije dovoli samo 8 urni delavnik namesto 12 urnega, iin uvede trišiftno delo. Povabljeni zastopniki so nas vat predsednika Hard-inga soglasno odobrili, nakar je bila sprejeta resolucija, da naj Elbert H. Gary, predsednik jeklarskega trusta imenuje odbor 5 mož v svrho izvršitve tega načrta. Preds. Harding je povabljenim omelnil, da se noče naravnost vmešavati v privatne in notranje zadeve trgovine; vendar pa želi, da naj bi se jeklarsko industrijo z uvedbo 8urne-ga delavnika izboljšalo in povzdignilo. Prisotni ravnatelji so predsedniku obljubili dedovati na .to in njegovo željo izpolniti če le, in karkoli bo mogoče. Pri večerji na tem sestanku so bili poleg povabljenih nav- selbina Lorainska sama dala tri sinove službi altarja Gospo- zoči tudi »sledeči tajniki: dovega. Prvi je bil Rev. An-; Mellon, Hoover in Davis, ton Bombač, drugi je Rev. J. Krištof in tretji bo Rev. L. Virant. Novi jugoslovanski konzul v Chicagu. Dne 18. t. m. je jugoslovanska kolonija v Chicagu priredila odhodnico dosedanjemu, oziroma prvemu generalnemu konzulu SHS v tem mestu, g. Branku Lazareviču, ki je prestavljen za generalnega konzula v Berlinu. Na njegovo mesto pride dr. Božidar Purič. Ukradel za $772.000.— bondov, — oproščen. Chicago, III. 19. maja. — Da-des je bila zaključena že druga porotna obravnava napram 18 letnemu bančnemu klerku Willie Dalton-u, ki je, kar znano lansko spomlad v neki banki v Chicagu ukradel za $772.000.— vrednosti Liberty bondov. Ker se- porotniki niso mogli na noben način sporazumeti, ga je * sodni ja izpustila na svobodo. 11 izmed njih je glasovalo, da ni kriv veletatvine, 1 pa, da je. Porotniki so mnenja, da ni bila pri tem banka nič oškodovana, ker se je vse bonde kmalu po tatvini nazaj dobilo. Pri tem je bila največja krivda na strani banke, da je toliko bondov tako mlademu uslužbencu zaupala. Washington, D.C. 20. maja. — Za danes je predsednik Harding k sebi na večerjo povabil skoro vse predsednike in ravnatelje večjih železniških družb, katerim bo priporočal, da naj skušajo prejkomogoče znižati tovornino pri prevozu blaga. Po sodbi predsednika je sedanja tovoruina na železnicah še vedno previsoka, kar povzroča zadržek pri slošni trgovini in industriji. To je že drug slučaj v tekočem tednu, da je predsednik Harding k sebi na posvetovanje povabil voditelje industrije. Upati je, da bo tudi pri teh dosegel svoj zaželjeni uspeh.' Obravnava guvernerja Small-a. Waukegan, HI. 21. maja. — Dasiravno traja obravnava napram guvernerju Smallu že 4 tedne, bo ista trajala do malega še 3 ali 4 tedne. Doslej je bilo izmed 200 državnih prič komaj 20 zaslišanih, zatem pa sledijo Smallove priče, ki ga bodo zagovarjale. Guverner države 111. Small je obtožen, da je oškodoval državo za pol milijona dolarjev, še za časa njegovega blagajništva. Drago britje. San Francisco, Calif. 21. maja. -r- Tukajšnja sodni ja se ba-vi s -čudnim slučajem glede neke zahtevane odškodnine. Povod tožbe je nastal zadnje dni pri nekem brivcu, h kojem je prišel gost James T. Maguire, da naj ga "pofiksa" (Fix me up".) Med tem ko je brivec gosta strigel, je le-ta trdo na stolu zadremal, da ga je šte o-bril in mu odrezal goste brke pod nosom. Obriti gost .toži sedaj tirivca v plačilo $1000.— odškodnine za odrezane; brke brez njegovega dovoljenja. VELIKA NESREČA NA MORJU. Parnik se potopil.—98 oseb utonilo. Brest Francija, 21. maja. 4-Sinoči je v gosti megli zadel francoski tovorni parnik "Seine" ob potniški parnik 44Egypt", last Peninsular in Oriental parobrodne družbe. Nesreča se je pripetila blizu o-toka Usliant, nedalleč od tukajšnjega pristaniška; doslej se je doznalo, da je na parniku "Egypt" utonilo 98 oseb, med temi se nahajajo tudi trije A-merikanci. Paniik "Egypt" je bil namenjen iz Londona proti Bomba ju; na njem se je nahajalo 44 potnikov in 290 mornarjev. Trčenje pamikov se je pripetilo vsled izredne goste megle. Kapitan francoskega parnika "Seine," zatrjuje, da ni čul v bližini nobenega sirenskega ali svarilnega signala in da je bila vsled tega katastrofa neizogibna. Takoj zatem je ukazal spustiti v vodo vse rešilne čolne in pase, ter je spravil na varno večje število potapljajo-čih se potnikov in mornarjev; parinik "Egypt" se je 20 rak nut po koliziji potopil. Brest Francija, 22. maja. — Pri današnjem zaslišanju povodom velike katastrofe na morju, pri kateri je na parniku 'Egypt" 98 oseb utonilo, pri* pisujejo strokovnjaki glavni vzrok te nesreče kapitanu ?rancoskega parnika "Seine", Barzic po imenu. Kapitan Bar-zic ni ravnal pravilno, ko j(? oni večer z silo zadel ob parnik "Egypt"; namesto da bi svoj parnik nazaj obrnil, je pa da'1 strojniku še povelje, da naj parnik naprej požene ;vsled tega je pričela skozi votlinq zadetega parnika prihajati voda da se je tekom 20 minut potopil. Na potopljenem parniku "Egypt" sta utonili dve ameriški misijonarki: Miss V. M. Boyer in Mrs^ M. L. Sibley; 61 letni Mr. Bevan iz Baltimore, Md., je rešen. Skupna materijelna škoda potopljenega parnika znaša 5 milijonov dolarjev. Kdor čaka, pričaka. Haines, Oreg. 21. maja. — Tu živeči farmer A. W. Flower je pričel pred 14 leti dopisovati z gdč«. Lindo Free iz Milwaukee!, Mis., ki mu je ves ta čas na ljubimska pisma tudi točno odgovarjala. Zdaj ne bo treba več tema zaljubljencema po pošti še trošiti denarja za znamke, ker sta se danes tukaj poročila. Pomenljivo jet pri tem, da se navedenca ves čas dopisovanja nista nikdar osebno videla; ženin je star 75 let, nevesta pa 68. LJUDSKA SODBA. Conroe, Texas, 20. maja. — Včeraj popoldne ob 2. uri je razjarjena ljudska druhal iz letnega tukajšnje ječe osvobodila 20-letnega .črnca Joe Win-tersaj dve uri zatem je pa nesrečnika blizu sodnijskega poslopja pri živem tedesu sežgala; linčarji so svojo žrtev polili s petrolejem in posadili na grmado; revež je v groznih bolečinah umrl in zgorel. Pri tej ljudski sodbi je bilo prisotnih več tisoč oseb, mož, žena in o-trok. m Joe Wintersa so sežgali radi tega ker je neko llletno belo deklico kriminalno napadel. V Alleytonu so včeraj tudi 60 letnega črnca Mosesa Bozier obesili na neko drevo vsled sli-čnega živina. POINCARE OBSOJA NEMCE Strasburg, Angleška Lorena, 12. maja. — Na tu se vršečem kongresu francoske Narodne zveze veteranov je imel danes ministrski predsednik Poinca-re svoj prvi govor, odkar je bila znana genovska konferenca zaključena; kongresa so se v-deležili tudi angleški in ameriški veterani. Govornik je ostro kritiziral Nemce, ker se vedno odteguje-, jo plačilu vojne odškodnine; dalje jih je obsojal, češ da Nemci zopet stegujejo svoje roke po AlzaškiLoreni, za katero so morali Francozi toliko krvi preditL Nemčija je nedavno natihoma započela tozadevno kampanijo s tem, da je izdala številno brošur za zopet-no priklopitev Alzaške-Lorene REVOLUCIJA NA BOLGARSKEM. Dunaj, 21. maja. — Preko Bel grada prihajajo semkaj senzačna poročila o veliki usta ji na Bolgarskem. Kralj Boris je baje iz strahu pred zarotniki zbežal v Varno, med tem ko je Stambouliskv proglasil Bolgarijo za republiko. Stambouliskv je ministrski predsednik in vodja kmetske (agrarne) stranke. V deželi je izbruhnila civilna vojna; doslej je bilo izgnanih že 15 gen. Vranglovih častnikov, ki so ljudstvo podpihovali. Vse drugače se pa glasi poročilo iz Zagreba, trdeče, da je včerajšnji vlak iz Sofije srečno dospel v Belgrad. Potniki tega vlaka zatrjujejo, da je izdal bolgarski general Alek- Preuredba pri zračni pošti. Chicago, 111. 22. maja. — Pomožni načelnik za odpravo pošte naznanja, da morajo biti vsa pisma, namenjena za New York z zračno pošto, najkasneje do 3. ure popoldne v glavnem poštnem uradu. V-sako tako pismo mora imeti na vrhu naslovne strani označbo: "By Airplane"; poštnina z| zrakoplovom ni nič višja od navadne pisemske; poštnine. k Nemčiji; pri tej agitaciji so sandrov na vse ljudstvo poseb-baje zelo agilni tudi v Združc- no proklamacijo svareč Bolga-nih državah živeči Nemci ? re, da naj ostanejo zvesti svo- __'jemu kralju. Rusi popuščajo. Glavni povod revolucije na Moskva. — Eksekutivni od- Bolgarskem se pripisuje Ru- sek sovjetske vlade izdeluje nov zakonski načrt glede pravic posameznih državljanov v i som. Ko sta se te dni v Genovi* mudila ruski zunanji minister čičerin in bolgarski mi- Število nesreč na železnicah. Meddržavna trgovka komisija je te dni izdala letno poročilo o različnih nesrečah na železnicah, vršečih se leta 1921 v Združenih državah; iz tega poročia posnemamo sledeče: Leta 1921 je bilo na raznih železnicah ubitih 5,587 oseb, ranjenih pa 43,324; število ubitih in ranjenih se je k sreči lansko leto precej skrčilo v primeri s številom predlanskega leta in sicer pri prvih za 908, pri ranjenih pa za 13,907. Izmed števila do smrti ponesrečenih je našlo svojo smrt 2481 oseb ko so šli čez železniško progo ali po progi, ostali so bili pa ubiti vsl^d neprevidnosti tekom vožnje na vla-cu, ali pri raznih Jsolizijah. gospodarskem ozira. Tako jnistrski predsednik Stambou-n. pr. bo dovoljeno posamezni- lisky, je Cičerin slednjega pre-kom graditi, prodajati lastova- jgovoril, da naj prične izganjati in iiflipmHti boli mala noslo- ti Vranglove čete iz dežele, pri ti in najemati bolj mala poslopja s posebnim dovoljenjem lokalne- oblasti; dalje bo ljudstvo lahko obdržalo osebno lastnino ter denar; dovoljeno mu pri kojem delu mu bodo vsi domači komunisti pomagali. Stambouliskv je pri tem naletel na velik odpor. bo delati razne pravne pogod- Tukajšnje bolgarsko posla-jbe pod zaščito sodišča. jinštvo ni prejelo iz Sofije še Za uvedbo teh novih postav | nobenih poročil o za počet i re-člani deseku- |voluciji; vse tozadevne vesti so Rudarji pognali "rdečkarja" iz konvenčne dvorane. Davenport, Jowa, 19. maja. Na tu se vršeči konvenciji državne Delavske, federacije se je odigral sinoči zanimiv slu- V__• fcaj. Med številnimi delegati se je te konvencije vdeležit tudi James Archibald iz Oskaloose, pristaš anarhistične organizacije I. W. W. namenoma uničiti premogarsko unijo U. M. \V. of A. Ko se je hotel Archibald zagovarjati, so mu odvzeli dele^ gatski znak in ga. iztirali iz zborovalne dvorane. Chicago dobi 1000 novih policajev. Chicago, IU. 21. maja. — V-sled vedno večjega števila u-morov in zločinov v našem mestu namerava občinski svet izdelati zakonski načrt za povečanje števila policajev in sicer za tisoč. Krassin imenovan ruskim po. slanikom za Nemčijo. ..Berlin, 21. maja. — Kakor se iz Moskve poroča, je boljše-viška vlada imenovala znane ga Leonid Krassina, dosedanjega svojega zastopnika v Londonu za sovjetskega poslanika na Nemškem. se zanimajo vsi v tivnega odseka izvzemši M. Raza novega, ki pravi, da se Rusija prenaglo zopet h kapitalizmu obrača. Kobilice delajo veliko škodo na Ruskem. Moskva. — V Kavkazu, Ba posnete iz jugoslovanskega časopisja. London, 21. maja. — Poročevalec tukajšnjega Central News izvestja v Belgradu naznanja, da se je na Bolgarskem Stambuliskijeva (kmečka) stranka združila s komunisti in Družinska žaloigra. Atlantic Iowa, 20. maja. — V naselbini Harlan Iowa, je ta-mošnji pismonoša Dale Miller ustreilil svojo 5-letno hčerko in samega sebe. Vzrok umora in samomora se pripisuje spora z njegovo ženo, ker ga je zapustila. Regratovec, prepovedan. Newark, N. J. — Ker se več stanovalcev tukajšnjega mesta- bavi s pripravo regratovca, so se oblasti obrnile v Washington za pojasnilo na zveznega prohibicijskega komisarja. — Na svoje veliko razočaranje so dobili odgovor, da regrat ni prištevati .sadju, vied česar je priprava istega za pijačo prepovedana. ku, Kubanu in Krimeji na Rus- j proglasila republiko. Kralj kem se je pojavilo toliko nad Boris še pravočasno zbezal ležnih kobilic, da bodo skoro-ro vse poljske nasade uničile. Kmetje jih *z velikim naporom na razne načine pokoneujejo; pri tem vporabljajo aeroplane, katerih mečejo strupene iz bombe na okužena polja. v Varno. Zveza usta- Ženska kandidira za guverner-sko službo. Država Južna Dakota se bo letos na jesen morda prva ponašala^) z žensko na svojem uradnem krmilu, ali guverner-ko. Pri zadnjih primarnih volitvah je bila na tiketu Neodvisne. lige izvoljena za kan-didatinjo gdč. Alice Lorraine Daly, navdušena zagovornica delavskih in farmerskih pravic. V kolikor se zamore že danes soditi, bo navedena kan-didatinja letos pri november skih volitvah skoraj gotovo izvoljena, ker ima presežno večino farmerjev na svoji strani. 'Male entente" novi j ena. Pariz, 20. maja. — Povodom minule gospodarske konference v Genovi so delegatje Jugoslavije, čehoslovakije in Ru-munske formalno ustanovili zvezo "Male entente"; ta pogodba, ozir. zveza ostane v veljavi za dobo prihodnjih 20 let. Ameriški podjetniki v Italiji. Iz Londona se poroča, da je nek sindikat ameriških bankirjev nedavno v gornji Italiji kupil za 50 milijonov dolarjev raznih posestev in zemljišč, kjer bo zgradil velike elektrarne in tovarne. Za gonilno silo se bo napeljalo velike studence in nekatere reke, ki izvirajo v Alpah. se Bivša avstr. cesarica Cita preselila na Špansko. Madrid, 21. maja.— Bivša avstrijska cesarica in vdova Cita je danes s svojim spremstvom dospela v Cadiz; od tam se napoti dalje v Madrid, kjer bo živela v krasni Jardovi palači. Cito spremljajo njeni o-troci in osemintrideset!! raznih lakajev, strežajk in poslov. Rusija pod boljševiško vlado! Razoroževanje Rusije. Riga. — Semkaj se poroča, da so pričeli Rusi svojo rdečo armado razorožc či gaziti zapovedi, zlasti eno — ko dal3e- • • • Kakšni odpadi pa šesto; ki v potih razliva strup so se izvršili v milijonih ljudi, greha v duše in skrbi za to, da ki Jim zgodovina ni napisala v Kristusu posvečena telesa ne «asa> ne kraja, v katerem so prejkoprej nagnijejo od troh- živeli, ki le sam Bog ve imena nobe in gnilobe najustudnej- njihova! Kaliko mladeničev razbrzdanosti. To berilo!*11 m°ž iz dobrih, krščanskih se pripravlja tla neveri. Zakaj !his, potomcev vernih prade- 0110 neti strast, navaja v pohoto, širi razuzdanost življenja: le-ti pa so — kakor smo predzadnjič slišali — velik v-zrok nevere. O tej elmgi vrsti slabega berila velja vse, kar bom povedal o tretji vrsti, o kateri bom pravzaprav govoril: o berilu namreč, ki naravnost ruši vero. To so vsa dela, knjige, brošure, časopisi, listi, priložnostti spisi i.t.d., ki napadajo Boga samega, Kristusa, Mater božjo, svetnike, Cerkev, Sv. Pismo, posamezne vereke resnice in zapovedi, svete zakramente, cerkveno bogoslužje, cerkvene naprave, cerkveno oblast, služabnike Cerkve — z eno besedo: ves zločinski tisk, ki ali pod krinko znanosti, napredka, svobode ali pod drugo krinko ali pa tudi z odkrito lažjo, z odkritim obrekovanjem, natolcevanjem in z orožjem frivolnega rogan-ja in zasmeha ruje zoper vero. O tem — petem velikem — v-zroku nevere torej naj še izpre-govorim! Pač je težko kateri drug v-zrok tako neštetim ljudem izru-val vero iz srca kakor neverno berilo. Poglejte le nekatere velike dogodke v zgodovini! Ali ni bilo po sporočilu sv. Dioni-zija Aleksandrijskega po knjigah krivoverskega škofa Ne-posa skoraj pol Orienta okuženega z nespametno zmoto Hi- dov, je šlo od doma v svet študirat, trgovat, dela, sreče iskat — odšli so z vernim srcem, vrnili se z nevernim, izprijenim po veri sovražnem berilu! In tudi žena in deklet!... Dante pripoveduje v 5. spevu Pekla, kako preklinja v plamenih večnega ognja Frančiška iz Rimini knjigo, ki je ob njiposr tala grešnica, nezvesta svojemu možu, čigar ljubezen je zavrgla: Bil s knjigo je on zvodnik, ki jo je spisal!____ Ah, kdo ve, koliko duš pa preklinja v ognju pogubljenja brez verne knjige, spise, liste, ob katerih so postale grešnice, nezveste svojemu Bogu, čigar vero so poteptale v prah!.... In koliko jih še v telesih hodi po zemlji — pohujšanih, raz-rvanih, razdejanih!... O Bog! To gre kakor vihar, ki vse podira, kakor povoden j, ki vse požira.... Gorje! gorje svetu zaradi tega pohujšanja! — A vi, moji častiti poslušalci, morda ne verjamete, da tako hudo? Kako da ni! Saj drugače biti ne more! Kaj smo dejali zadnjič o slabi druščini, o brezvernih prijateljih? To, da bi bil Čudež, če bi kdo med njimi ostal dober, vereti! Glej, slaba knjiga, brezveren list — z eno besedo: veri sovražno berilo — pa je taka družba, tak prijaitelj, zapeljivec! Samo sto- in tisočkrat never- sov sv. Ludovika Granaškega, da pridem spet v pravo razpo-oženje.... Če tak učen in svet mož tako govori,* kako naj trdi vd« izmed nas: Meni ne škoduje?. ... Škoduje! škoduje! In zato velja tud tukaj, kar smo deja li pri slabi druščini: In fuga salus! V begu je rešitev! In zato stran od takih brezvernih in veri sovražnih knjig, brošur, revij, listov — stran!____ Ali hočete vedeti, kako so delali pogani ? Filozof Prota-gora je eno svojih knjig pričel takole-le: — Kar se tiče bogov, ne morem odločno reči, ali so, ali jih ni. Različne stvari me ovirajo, da o tem ne morem dobiti gotovosti: predvsem velika temnost tega vprašanja, potem pa kratka doba našega življenja.... —In glej: zaradi tega začetka svojega dela, v katerem se je dvoumno izrazil o bogovih, pripoveduje La-ertij, je bil Protagora od Atencev izgnan, in klicar je šel po mestu ter izkliceval, da morajo vsi, ki imajo njegove knjige, oddati jih — in knjige so bile na javnem trgu sežgane. — Takisto so bili v Rimu. kakor poroča Livij, po senatovem sklepu večkrat obsojeni v ogenj spisi, ki so žalili bogove ali odvračali ljudstvo od njihovega češčenja. Prepovedane pa so bile take knjige tudi še v pro-svetljeni dobi cesarjev, in pra-voznanec Ulpian piše, da se ta ke knjige! v zapuščinah niso smele razdeliti med dediče, marveč jih je moral sodnik e-nako strupu vničiti. Kaj čuda, če je tudi Cerkev od vsega početka slično postopala! Že ko je opostol Pavel v Efezu oznanjeval evangelij, pripoveduje Dejanje apostolov, je veliko tistih, ki so uganjali vraže, zneslo skupaj knjige in so jih sežgali vpričo vseh, dasiravno so bile zelo dragocene, kajti ko so preudarili njih ceno, so našli, da so veljale 50.000 denarjev. (Dej. ap. 19, 19.) Tudi so po najstarejših sporočilih že apostoli prepovedovali vernikom knjige poganov in in krivih prerokov, in tudi v vseh poznejših stoletjih je Cerkev brezversko in proti-versko berilo vsak čas, kar je mogla, obsojala, zatirala, pred njim svarila, je vernikom pod strogimi kaznimi zabranjeva-la. — Celrkev ni mogla in ne more ravnati drugače. Slaba mati, ki no odvrača otrok od tega, kar jim je v škodo! Vsaka država prepoveduje tisk in berilo, ki izpokupuje njeno us-tavo in postavo in tako red in mir in časno blaginjo državljanov. Prav je tako. A tudi Cerkev, država božja na zemlji, ne bi storila svoje dolžnosti, če ne bi nastopila'proti tisku in berilu, ki ruši njen nauk in postavo — nauk in postavo božjo — in tako red in mir dušah in večno srečo državlja novbožjili____ In mi, moji častiti poslušal ci, ne storimo svoje dolžnosti če Cerkve ne ubogamo! Če ne pehamo od sebe berila, ka tero prepoveduje^ pred kate rim svari Cerkev, njen pogla var„ njeni škofje, njeni slnžab niki..... Ne recimo: To je omeje vanje svobode! Ni prava svo boda tiska, ki vodi v pogubo Nevpijmo: Meni nima nihče nič prepovedovati!.... Ta beseda je sploh nesmisel. Vsi smo pod pokorščino. Če otrok, si dolžan pokorščino staršem. Če si učenec, si jo dolžan učiteljem. Če si vajenec ali pomočnik, mojstrom Če si uradnik, šefu. Če si dr žavljan, državi. Če si krist jan, Cerkvi. Gre za to: ali si kristjan ali nisi? Če nisi, pove, jasno, potem zate ne govorim če pa si — stori, kar je tvoja dolžnost in tvoja čast: ubo gaj! y S tem končam ta premišlje vanja. To so glavni vzroki ne^vere vseli — in zlasti tudi naših modernih vasov: neved n09t, napuh, razuzdanost živ jenja, slabi prijatelji, slabo jerilo. Še drugi so, a ne toliko nevarni. Eden je pač še nevaren nad vse, ki ima svojo roko tudi pri vseh naših. Ta je hudobni duh, ki hodi kakor rjoveč lev okoli in išče, koga bi požrl, kakor piše sv. Peter (I. Petr. 5, 8.) — A kaj nam more sam ta naš zoprn i k od začetka, če smo v zveličavni veri epo poučeni — če se zavedamo, da so mali in ponižni delež ni božjih skrivnosti in milosti — če bežimo pred razposajenostjo greha — pred izprijenimi tovariši in — pred velikim zlom, o katerem je zapisal po božni in modri Alban Stolz v svoji knjigi ABC za velike ljudi besede: Z vsako desetico, ki jo izdaš za slabe knjige (is-o velja o vsem slabem berilu), zapravljaš hudobcu dušo svo-o. Amen. Pasijonske igre v Oberammergau. Nedaleč od Monakovega-, glavnega mesta Bavarske e prostira ličen trg Oberammer-gau po imenu, ki slovi že nad 300 let vsled rednih prireditev pasijonskih iger, ali Kristusovega trpljenja. Prebivalci tega trga so že od nekdaj pobožni in verni kar nam priča zgodovina, da so se že v 12. stoletju bavili z rezbarstvom ali izdelovanjem svetih podob, razpel in soli. Ko je tedanji opat Hrich vRottenbuchu gradil velik samostan, je najel več rezbarjev iz Oberammergaua,da so naredili oltarje in druge okraske v samostanski kapeli. Ta rezfoarski poklic je med tržani v Oberammergau že nekako prirojen, ker se nadaljuje in od roda do roda prenaša. Skoro pri vsaki hiši je najti kakega umetnika, ki izdeluje lesena razpela in razne druge izrezane svete podobe.. Prvi poduk v rezbariji daje že oče svojemu mlademu sina; kasneje ga pa še pošlje v domačo rezbarsko šolo da se v tej vedi izpopolne. Mnogo družin v Oberammergau se samo z rezbarstvom preživlja in med tem marljivo pripravlja na pa si jonske igre, vršeče se vsako deseto leto. V kolikor iz zgodovine, znano, so se v Oberammergau vršile prve pasijonske igre še leta 1633; tedaj so v Nemčiji razsajale črne koze; da bi ta e-pidemija ne obiskala one naselbine so se verni tržani zaobljubili vsakih 10 let za -ved-ne čase prirejati pasijonske i gre in te obijube se še danes Oberammergau držijo. Ker leta 1920 vsled povojnih razmer ni so mogli prirediti pasi jonski iger, so preložili iste na letos in sicer baš na ta mesec. O prvi predstavi se iz Obora mmergau z dne 15. maja slede če poroča: "Prva predstava tukajšnji pasijonskih iger izza leta 1910 se je vršila včeraj tukaj v na v zočnosti 4000 ljudi, ki so prišli iz vseli ek'lov sveta. Zvonovi občinske cerkve, ki so vabili danes zjutraj prebi valce k zadnji maši pred otvor jenjem iger, so Včeraj sprem ljale v grob enega najbolj od ličnih članov, Antona Mayer, ki je igral ulogo apostola To maža. Zamrli, ki je podlege pljučnici je zapustil pet otrok ki vsi sodelujejo pri igrah. Skoro polovica navzočih pri prvi predstavi je obstajala iz Amerikancev, med katerimi so se nahajali tudi ameriški kon zul v Koblencu, Geo. Bucklin nje*ga žena ter polkovnik Wil liams amer. generalnega štaba Nadaljni najbolj številni za stopa ni so bili Angleži in za njimi Nemci, Rusi in Holandci Prebivalci v Oberammergau so storili vse, k^r je bilo v njih moči, da napravijo inozeincem bivanje v kraju tako udobno in zabavno kot le mogoče. Njili prizadevanja so napravila na obiskovalce velik utis, kajt sprejem v kraju se je bistveno razlikoval od onega, katerega so bili deleženi tujci v Mona-kovem, iztočišču za Oberam mergau. Turisti v obče nastanje ni v hišah domačinov, ki sodelujejo pri igrah. Žena Antona Langa, je preskrbela stanovali je številnim tujcem." Pri teh igrah nastopi okrog 700 oseb obojega spola in vseh starosti. Igralci, ki niso določani za glavne uloge, ali rimske vojake mešetarje in priče, nastopajo kot radovedna skupina judovskega ljudstva (200 odraslih in 200 otrbk). Pomen-jivo pri tem je, da poročene ženske ne smejo nastopati kot igralke pri teh pasijonskih grah; iste: opravljajo doma hi šo in skrbijo za dobro postrežbo tujih gostov iz vseh delov sveta. Vsak igralec mora biti lepega vedenja, veren in na dobrem glasu. Vloge posameznikom določa farni odbor na svojih sejah, nakar se vrše tudi volit-Ko so lansko leto meseca o-ktobra farani v Oberammergau listki volili igralce glavnih ulog te igre, je bilo pri tem več zanimanja kot pri kakih občinskih ali državnih volitvah. ?red volitvami se vrši običajno slovesna sv. maša v krasni domači cerkvi, nakar farani glasujejo za razne kandidate; nadzorstvo pri tem ima domači župnik. Vseh skupaj je 31 oficijelnih predstav razdeljenih v 18 epizod iz Kristusovega življenja. 3ričetek igre se vrši že ob 6. z jat raj, zaključi se pa igro še Le ob 6. zvečer. Za nekatere i-gralce je torej 12 ur sodelovanja naporno in trpežno delo, predvsem za Kristusa, katere- l- ga igra že več let lončarski mojster Anton Lang. Anton je po obrazu skoro do cela podoben božjemu Odr&šeniku ter igra svojo ulogo nad vse mojstrsko. Lang, ki nosi lepo dolgo črno brado še izza vojne 1. 1870 ima več svojih otrok ter sorodnikov, ki vsi nastopajo pri letošnji prireditvi. Tako je letos Janez Jurij Lang režiser pri i-grah, Andrej Lang predstavlja sv. Petra, neki drugi Andrej Lang predstavlja sv. Matevža, Edvard sv. Jerneja, Rok sv. Marka, Viljem Nikodema, med tem ko igra'Sebastijan Lang v-logo velikega duhovna Ivajfa. Ludvig Lang je bil od leta 1900 do 1910 ravnatelj teh prireditev; Janez Lang, župan trga Oberammergau je posvetil vse svoje življenje ideji pasijonskih iger. Deta 1890 je njegova hči Rosa Lang, igrala u-logo Marije, kasneje je pa šla v samostan in postala nuna. Marijo predstavlja vedno kaka samska igralka; letos je bila ta uloga izročena gdč. Marti Veit; leta 1910 je Marijo igrala gdč. Otilija Zwink; u-metniki zatrjujejo, da je bila ta igralka do cela podobna devici Mariji v vseh potezah na o-brazu. Marijo Magdaleno predstavlja letos gdč. Pavla Rendl, hči slovečega rezbarja Petra Rendl. Njen oče igra ulogo Josipa Arimatejca; uloga Marte je izročena gdč. Ani Bauer. Važno je pri teh naslednjih u-logah, da Matere Božje, Marije Magdalene in Marte vsikdar po vrsti tekom let ite igrajo ene in iste osebe. Letos je bilo več igralcev povišanih za bolj važne uloge, deloma apostolov ali drugih znanih svetopisemskih oseb. Heroda, Pilata, Škarjota in Baraba. Martin Hohenleiterju je izročena uloga Simona,Melhior Breiststamterju uoga Janeza; —izdajalca Iškarjota igra pa Guido Majer. Pri slavnostnem vhodu Jezusa v Jeruzalem na Cvetno nedeljo vodita oslico s Kristusom dva otroka Anton Langa. Pasijonske igre se vrše v Oberammergau na zato nalašč določenem odprtem prostoru, kjer je sedežev za 5000 gledalcev. Vse prizorišče križevega pota je prirejeno po obrisu je-ruzelemskega mesta s hribom Kalvarijo, kjer se vrši križanje Krista. Petje med pasi jonskimi igrami se vrši v latinskem jeziku. Zanimivo je tudi gkdati hiše bavarskega trga Oberammergau, središča pasijonskih iger. Na pročelju skoro na vsaki hiši se nahaja kaka slika iz Kristusovega življenja in trpljenja, s arimernimi nabožnimi reki in napisi. Domačini so napram ujcem ziJo postrežljivi in ulju-dni; preskrbljeno je tudi z raznimi vodniki in tolmači za one goste, ki ne razumejo nemškega jezika. Neka znana ameriška kino družba je Aberammcrgayea-nom ponudila že $1,000,000 nagrade, če bi smela vse pasijonske igre posneti na filn.e; v rni domačini so pa to ponudbo odklonili, ker nočejo da bi tujci krasne igre v svojo korist izrabljali. Brezdvomno, da naredijo te msi jonske igre na gledalce tudi elik moraličen, ozir. duševen vtis; marsikdo, ki jih osebno vidi si s tem utrdi živo vero v božje nauke našega Učenika in pospeši svojo ljubezen ter spoštovanje do našega Odrešeni ka, ki je za nas na sv. Križu umrl. NOVO! NOVO! Naročite in se prepričajte. Dobro Kalifornijsko kapljico, ki stane le $1.25 za en galon in $3.00 za tri galone. Hmelovi ječmcnovec stane za 5 galone $1.25 v škatlah in za 4 galone $1.00 v komadih. Vse to se pripravi brez vsakega kuhanja. Navodila pošljem z vsakim naročilom. FRANK SIMOK and COMPANY P. O. Box 37, N. S. Pittsburgh, Pa. Kranj iko-Slovensk« Jednote ▼ Združenih država* N. Chicago St Uredništvo in upravniitvo: Telefon i048. JOUST, ILL. _ „ Naročnina j Ka člane, na let« .................................................$1.20 ......................................................... „12.00 'tMMMMIH »|3«00 ......... .,-,, ........ ....... TT. .••«..... OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNfTED STATES OF AMERICA Maintained by and in the interest of the order. ' «»-o*- -----------~ f« primer kdo svojemu sosedu na lase zažge hišo, je njegova dolžnost, da mu postavi novo, ali mu pa izplača primerno odškodnino. Naval ic vatimu temu bodo Rusi nadaljevali s svojimi pogajanji v svrho dosege miru. Issued every Wednesday. ISO« N. Chicago St OFFICE: Phone: 1048. JOLIET, ILL. Subscription price: For Member*, per year................*..................11.20 For N on members ............... «x» .t.».» ... »t« ,.g........ $2.00 ¥ or Foreign Countries • v.a......... Spominski dan« (Memorial Day) Pristojbina za ameriški potni list. Kakor znano, državljan Združenih držav, ki želi dobiti potni list, (passport) mora plačati pristojbino $10. Ravno-isti znesek mora plačati tudi vsak inozemec, ki si hoče dobivati vizum ameriškega konzulata za potovanje v Združene države; brez viziranega potnega lista pa ne more priti v Združene države. Ker ameriške oblasti raču Uljudnost, je velikega pomena v življenju. V političnem življenju MoJKinleyeva uljud-nost je bila tako znana, da si je s tem vgladil pot za vse potrebe. "Ijadelovateljske Novice" iz meseea aprila komentirajo fakt, da surovost ni-k-dar ne nadkrije višjih zmožnosti. Glavni predstavniki v industriji od Carnegija pa do Edisona, so dosegli svoje višine potom človeških prispevkov, ki kličejo po ljubezni do svojega bližnjega. Carnegie konstatira v svojem življenje-spisu, da on polaga veliko svojih napredkov na uljudnost. Uljuden prodajalec razredši gore, stopi led in spremeni oz-kosrčnega stisnjenea v največjega razsipovalca. Večkrat pa •cba, ki *.';im ni IMENIK KRAJEVNIH DRUŠTEV K. S. K. JEDNOTE IN NJIH URADNIKOV. 1. Društvo sv. Štefana, Chicago, UL — Predsednik Amton Kremesec, 2323 S. Winchester Ave.. Tajnik Louis Bobich, 1828 W. 22. Str. Zastopnik /ohn Zefran, 2723 W. 15th St. Redna »eja se vrši vsako prvo soboto v mesecu v Slovenski cerkveni dvorani 2. Društvo sv. Jožefa, Joliet. IU.— Predsednik John Filak, 1203 Elizabeth St. Tajnik John Plut II. 12011/2 M. Hickory St. Zastopnik John A Frank Kerzic, box 16, W. Blocton, Ala.' Redna seja se vrši vsako četrto nedeljo v prostorih sobr. Fr. Kerxk. 25. Društvo sv. Vida, Cleveland, O. — Predsednik John Widerwol, 1153 E. 61 st St., N. E. Tajnik Anton Fortuna, 1176 E. 61 st S. N. E. Zastopnik Joseph Russ, 6519 Bonna Ave. N. E. Redna seja se vrši vsako 1. nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani. 29. Društvo sv. Frančiška SaL, Jo- Med razne postavne praznike, katere se obhaja vsako leto skoro po vseh državah naše Unije, spada po novem imenovani "Spominski dan" (Memorial Day) kojega bomo letos obhajali prihodnji torek, dne 30. maja. Sprva so Amerikaaici ta praznik nazivali za "dan venčan-ja grobov" (Decoration Day); to ime se je pa zadnja leta pre-menilo, oziroma prekrstilo v "Spominski dan." j Glavni namen praznovanja "Spominskega dne" je posvciČen za domovino'padlim junakom. Ta dan se spominjamo teh pokojnikov v pobožnih molitvah; ta dan hitimo na pokopališča, da okrasimo v cvetočem maju njih grobove in ta dan se spominjamo njih velike požrtvovalnosti, ker so prelili svojo kri za svojo domovino. Že v starem veku so celo pogani svoje pokojne junake zelo spoštovali in vedno hranili v spominu. Stari Rimljani so vsa- kancu, ki potuje v inozemstvu, kega blagrovali, ki je padel na bojnem polju in Vsled tega se je nalaga precejšnje breme. Dok L" A / 1 A / I O 11 Act AMKarkl 1 n »t 1« Ik I M w , . 1 A,... . C11 — ..1 1 _ _ • _ _____ _ i. * zum. Čim so Združene drža va 1. 1920 povišale pristojbino za vizum inozemskih potnih listov od $2. na $10. so inozemske države takoj odgovorile s tem, da so povišale na $10. pristojbino a vizum ameriških potnih listov, dočim niso povišale pristojbine za državljane drugih držav. Pos'ledica je, da se Aineri- Težak, 1012 N. Chicago St. Redna Uet' I1L — Predsednik Martin Teiak seja se vrši vsako prvo nedeljo v me- K 1201 N- Hickory St. Tajnik John secu v stari soli. Gregorič, 1112 N. Chicago St. Za- 3 Društvo Vit sv. Jurija, Joliet, I1L Utopnrk Simon Setina, 1011 N. Chica-■ ' Predsednik Josip Klepec, 300 go. St Redna mesečna seja se vrši Woodruff Road. Tajnik Joseph vsako prvo nedeljo v stari šolski dvo Panian, 1001 N. Chicago St Zastop- rani. nik Joseph Wolf, 508 Lime St. Red- 30. Društvo sv. Petra, Calumet, na seja se vrši vsako drugo nedeljo v 1 Mich. — Predsednik Mihael Majerle, mesecu v dvorani stare šole. , No. 5—3rd St Tammarack P. O. 4. Druitvo sv. Cirila in Metoda, To- ^met Mich. Tajnik John R. Ster-wer, Minn. - Predsednik Pavel Ver- 17* Woodland Ave. Laur.um, ban, bx 774 Soudan, Minn. Taj. Fr. fj"ch- Za1sitop1mkA Johnr Stcrbcntz, švajger Box 835 Soudan, Minn. Za- Jf4. Woodland Aye., Laurium M>ch. topnik John Tekavc, Box 770 Sou-LRcdna se'a s« vrši vsako drugo nede- dan, Minn. Redna seja se vrši vsako ljoJ {"J-»a*. ~ _ 32. Druitvo "Jezus Dobri Pastir*, drugo nedeljo v mesecu v Tower, | _ Predsednik Joh4 W. Ludingt St. — Zastopnik Florian Mešnik, 408 Forest Ave. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v Čepen dvorani ob 2. uri pop. 52. Druitvo sv. Alojzija, Indianapolis, Ind. — Predsednik Josip S. Zore, 772 N. Haugh St — Tajnik Fr. Sabotin, 721 Ketcham Street. — Zastopnik Rev. Ciril Oreadac, 2618 W. St Clair St. — Redna mesečna 6eja se vrši vsako prvo nede,:~ v Gačniko-vi dvorani. 53. Društvo sv. Jožefa, Waukegan IU. — Predsednik Frank Jerina, 1120 Wadsworth Av. No. Chicago, 111. — Tajnik John Umek 924 McAlister Av. Waukegan, 111. — Zastopnik Frank Opeka sr. 26 Tenth St. North Chicago, III. —Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Opekovi dvoia- ni. 54. Društvo sv. Srca Jezusovega, Chisholm, Minn. — Predsednik Ignac Zamernik, 331 W. Elm St. — Tajnik Fr. Okoren, 504 W. Poplar St. Zastopnik John Krže, 321 W. Hemlock St. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo točno ob 10. uri dopoldne v John Grahekovi dvorani 55. Društvo sv. Jožefa, Crested Butte, Colo. — Predsednik Jbhn Volk, Box 826—Tajnik in zastopnik Joseph Pogorele, Box 1006. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo soboto v mčsecu v M. Perkotovi dvorani. 56. Društvo sv. Jožefa, Leadville, Colo. — Predsed. Frank Zaits jr. 504 W. 3 St. Taj. Frank Klun 513 W. 2 St. Zastopnik John Keržan, 703 Elm St Redna mesečna seja se vrši vsakega 14. v mesecu v društveni dvorani na 527 Elm St 57. Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y.—Predsednik Alois Cešark, 42 Hal-leck Avenue Brooklyn N. Y. Tajnik Gabriel Tassotti Box 234 Rockville Center, N. Y.—Bast. Martin Curl, 42 Morgan Ave. Brooklyn N. Y.. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo soboto v mesecu na, 92 Morgan Ave. 58. Društvo sv. Jožefa, Irwin, Pa- Predsednik Anton Zupančič, R. F. D. 2, Irwin Pennsylvania. Tajnik Thos. Oblak, Box 223, Manor, Pa. Zastopnik Thos. Oblak, box 223, Manor Pa. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v društveni dvorani. 59. Društvo sv. Cirila in Metoda, E-veleth, Minn. — Predsednik Dominik Blatnik, Box 735. Taj 88. Druitvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. —Predsednik George Hribljan, box 104, Ahmeek, -Mich. Tajnik in astopnik Josip N. Rozich, P. O. Box 287, Ahmeek, Mich. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo na Ahmeek, Mich., v Leševi dvorani. 89. Druitvo sv. Petra in Pavla, Etna, P. O. Sharpsburg, Pa. — Predsednik Mirko Zittkovič, 4930 Hatfield st. Pittsburgh, Pa. Tajnik Mihael Mlikan 46 Bridge St. (Etna) Sharpsburg. Pa. Zast. Mato Kusan, 34 Ganster St. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v Millvale cerkveni dvaraOfi. 90. Druitvo sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Neb. — Predsednik Martin Derganc, 5116 So. 22nd St — Tajnik Anton Kraisovec, 1520 Jefferson St. Za stopnik Josip Skof, 1527 Madison St So. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo soboto v mesecu zvečer v IIrvatsko-Slovenski cerkveni dvorani. 91. Druitvo sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa., P. 0- Braddock, Pa—Predsednik Josip Rudman. box 189 RFD. Wilkinsburg, Pa. Tajnik George Kroteč, 317—3 St. Rankin P. O. Braddock, Pa. Zastopnik John Ritma-nich, 123—2 St. Rankin, P. O. Braddock Pa. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Hrvatski dvorani v Rankin. 92. Druitvo sv. Barbare. Pittsburg, Pa. — Predsednica Milka Car, 248 Main St Tajnica Marija Novogradac 4820 Harrison St. Zastopnica Marija Kostelac, 4931 Hatfield St. Vse nich box 340. Redna mesečna seja se kc tretjo nedeljo v Opekovi dvorani Pittsburgh, Pa. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Benetr td. 93. Druitvo Friderik Baraga. Chisholm, Minn.—Predsed. John koehe var, 428 W. Poplar St. Tajnik John Sterle, 401 W. Poplar St. Zastopnik John Znidarsich, 413 W. Maple St iRedna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Sartorjevi dvorani ob 2. popoldne. 94. Druitvo Marije Zdravje Bolnikov, Sublet 'Wyo. — Predsednik Joe Rakun, box 85. Taj. John Krumpač-nik, box 122. Zastopnik John Pagon, box 192, Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Raku-novi dvorani dopoldne ob 10. uri. 95. Druitvo sv. Alojzija, Broughton, Pa.—Predsednik Frank Moravč, box 237. Tajnik Anton Ipavec, box 123. .Zastopnik Jakob Brule, box 197. Redr na mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v društveni dvorani. 97. Druitvo sv. Barbare, Mt OUve, IIL—Preteednik Paul Krivačič. P. O, — Tajnik Anton Goršič, Box 781. — Zastopnik Marko Trgovčič, Box 706 Mt. Olive, 111. — Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v K. P. Hali 98. Druitvo sv. Treh Kraljev, Rockdale, P. O. JoUet, IIL — Predsednik Ant. Oberstar 126 Central St. Tajnik Josip Snedic, 203 Davis Ave.—Zastopnik Frank Bolte, 820 Moen Ave. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v A. Mavričevi dvorani 100. Druitvo sv. Jurija, Latuda, Utah. Predsednik, tajnik in zastopnik: Anton Težak, Latuda, via Helper. Utah. 101.—Druitvo sv. Cirila in Metoda, Lorain; Ohio. — Predsednik John Lešnjak, 1706 E. 32 St.—Tajnik Alojz Konjar. 3146 Globe Ave.—Zastopnik Louis Balant 1777 E. 29 St.— Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v A. Virantovi dvorani 103. Droipo sv. Joiefa, MUwaukee, Wis. — Predsednik Anton Skrjaac. R 4, box 19, D. West Allis,-\Vis. Taj. L. Sekula, 426-52nd Ave. W. Allis, Wis. — Zastopnik Jakob Rupnik, 563—55th Avenue, West Allis, Wis. — Redna mesečna sej« se vrši vsako prvo soboto zvečer ob pol 8. uri v cerkv, dvorani v West, Allis. 104. Druitvo Mar. 0ist Spoč., Pu-eblo, Colo. — Predsednica Margareta Kozjan, 1220 EUer Ave. — Tajnica Julia Krssovich, 2700 Oakland Ave. Zastop. Ivana pkorn, 1223 Bohmon Ave. — Redna mesečna seja se vrši v-sakega 15. dne v mesecu v Kozjanovi dvorani. 105. Druitvo »v. Ane, New York, N. Y. — Predsednica Ivana Ovca, 402 E. 83rd St. New York. Tajnica Marija Markič, 851 Madison street, Brooklyn, N. Y. —Zastopnica Alojzija Gruim, 252 Hopkins *St. Brooklyn, N. Y.—Redna mesečna seja se vrši v-sako drugo nedeljo v šolski dvorani sv. Nikolaja 121 East 2nd St. N. Y. 108. Druitvo »v. Genovefe, JoUet IIL —Predsednica Ivanka Težak, 1012 N. Chicago St.—Tajnica Katie Zadel, 219 Elsie Ave. R.' F. D. 3, Lockport, 111. — Zastopnica Mary Šetina 1011 N. Chicago St. Joliet. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v stari šoli. 109. Društvo sv. Družine AUquipa, Pa. — Predsednik John Jager, box 137 —Tajni Johan Rupnik, Bx 116 — Zastopnik Anton Žagar, Bx. 238 — Redna mesečna seja se vrii vsako drugo nedeljo pri blagajniku. * 110. Druitvo sv. Jožefa, Barberton, Ohio. — Predsednik Matija Mihelčič, RFD. 33, box 182A — Tajnik Joseph Lekšan, 149 Center St. — Zastopnik Albin Poljanec. 906 W. Tusc. Ave.— Redna mesečna seja se vrii vsako 3. nedeljo v slovenski dvorani na Mulberry St 111. Druitvo sv. Srca Marije, Barberton, Ohio.— Predsednica Antonija Rataj, 682 Newell Ave. Tajnica Jennie Okoliš, 218 Liberty Ave.—Zastopnica Uršula Dormish, 436 BoUvar Rd. — Redna mesečna seja se vrii,vsako drugo nedeljo v dvorani Samost društva "Domovina" na Mulberry, Pa. 112. Druitvo sv. Jožefa. Ely, Minn. —Predsednik Frank Jerich, box 884. —Taj. Geo. Schneller, box 462—Zastopnik Joseph Agnich, box 266—Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo po prvi maši v Joe Skaletovi dvorani 113. Druitvo sv. Roka, Denver, Colo. —Predsednik Štefan Prelesnik, 4526 Penn St — Tajnik Joseph Erjavec, 631 E. 49 Ave. — Zastopnik John Turk 4927 Pearl St. — Redna mesečna seja se vrši vsak drugi četrtek zvečer v Domu slovesk. druitev. 4468 Washington St 114. Druitvo Marije MUost Polne, Steelton, Pa. — Predsednica Marija Starasinich, 764 So. 2 St, Steelton, Pa. — Tajnica Mary Lončar ič, 412 So. 2nd St., Steelton, Pa. — Zastopnica Mary Lončarich. 412 So. 2nd St, Steelton, Pa. — Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v dr. Sv. Alojzija dvorani 115. Druitvo sv. Veronike, Kansas, City Kani.—Predsednica Katy Majer-le, 415 N. 5 St. Tajnica Marija Anži-ček, 519 Spitlog ave. Zastopnica Mary Derčar, 515 Splitlog Ave.—Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slovenski cerkveni dvorani na 515 Ohio Ave. 118. Druitvo sv. Pavla, Little FaUs, N. Y. — Predsednik John Susman. 4. So. William St. Tajnik Frank Gart-nar, 15 Ward St. — Zastopnik Frank Gregorka, 38 Douglas St — Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo na 18 Seeley St. ob 1 uri pop. 119. Druitvo Marije Pom., Rockdale, P. O. Joliet, IU. — Predsednica Ana Marentich, 107 Stilwell Ave. Tajnica Agnes Piškur, 111 Central ave. Zastopnica Rose Jagodnik, 1124 Moen Av . Redna mesečna seja se vrši vsako drugo sredo v šolski dvorani 120. Druitvo sv. Ane. Forest City, Pa.—Predsednica Marjeta Zalar, P. O. Box 448. Tajnica Mrs. Paulina Osolin, box 492. Zastopnica Mrs. An Gercham P. O. Box 8. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mestni, dvorani. 121. Društvo Marije Poim, Little Falls, N. Y. — Predsednica Katy Mrz-likar, 63 Flint Ave. Tajnica Mary Albrecht, 34 Douglas St Zastopnica Jentye Istenič, 37 So. Ann St. Redna mesečna seja 6e vrši vsako prvo nedeljo na 36 Danube St. 122. Druitvo sv. Jožefa. Rock Springs, Wyo. — Predsednik Matevž Fcrlich, 211 Sherman St. Tajnik Matt Leskovec, P. O. Box 547. Zastopnik Fiank Plemel, care of Rock Springs Nat'I Bank, Rock Springs, Wyo. — Redna mesečna seja se vrši vsako t-etjo nedeljo v Slovenskem Domu. 123. Druitvo sv. Ane Bridgeport, Ohio. — Predsednica Marija Hoge R F. D. No. 2 Bx. 29 Bridgeport, Ohio. Tajnica Ana Smrekar, box 117 Lansing, O. Zastopnica Ivana Hočevar, R. F. D. 2, box 29, Bridgeport, O.— Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Boydsville, Ohio. 126. Druitvo sv. Martina, Mineral. Kana. — Predsednik Martin Oberžan, ox 72. Tajnik in zastopnik Mtrtn )berzan Box 72. West Mineral, Kana. Redna mesečna seja se vrši vsako dru go nedeljo v tajnikovem prostoru 127. Druitvo sv. Ane, Waukegan, 111. — Predsednica Mrs. Ana Artač, 1402 Wadsworth Ave. Waukegan, IIL Tajnica Kutherine Mausar, 1013 So. Sheridan Rd., Waukegan, III Zastopnica Jera Opeka, 26 Lenox Ave., North Chicago, 111. Redna mesečna sejs se vrši rsako četrto nedeljo v Šolski dvorani. 128. Druitvo sv. Barbare, Etna, P. O. Sharpsburg, Pa. — Predsednica Katy Protulipac, 37 Sycamore St Tajnica in zastopnica Katarina Cvite-sič, 4 Freeport St., Etna, P. O. Sharpsburg, Pa. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedelio v Hrvat Siov. Domu na 28 Bridge St, Etna,Pa 129. Druitvo Marije Pom., South Onitaha, Nebr. — Predsednica Ana Oitir, 271 So. Eleventh St. Tajnica inWastop. Ana Urek, 4009 Boyd St. — R^dna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo na 1417 So. 12 St. 130. Druitvo sv. Pavla, DeKalb, IU. —Predsednik Paul Koshir, 1403 State St Taj. Math Kaisher, 820 E. Garden St Zastopnik Math Kaisher, 820 E. Garden St Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo na 1403 State St. ob 9ih dopoldne. 131. Druitvo Marije Rož. Venca, Aurora, Minn. — Pred. Elija Smolič, P. O. box 403. Taj. Frank Kerzich, P. O. box 494. Zastopnik John Roblek Lock box 14. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Slov dr. dvorani; pričetek ob pol 9. uri dop. 132. Druitvo sv. Roka, Frontenac, Kans. — Predsednik Anton Oražen, box 147, Frontenac, Kans. Tajnik in zastopnik Frank Erznožnik box 410. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Zadružni dvorani 133. Druitvo sv. Ime Marije, Iron-wood, Mich. —v Predsednica Anna Krčmarček, 399. Bundy St. Taj. Mary Krznarich, 207 Kennedy St Zastopnica Maria Mukavec, 207 Bundy St Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v P. Mukavetz dvorani. i 134. Druitvo sv. Ane Indianapolis, Ind.—Predsednica Frančiška Stergar 768 N. Warman Ave. Tajnica Mary Dugar, 919 N. Warman Ave. Zastopnica Frančiška Stergar. 768 N. War-man Ave. "Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v Gaonikovi dvorani. 135. Druitvo sv. Cir. in Met, GU-btrt, Minn.—Predsednik Leo Kukar, box 246. Tajnik Frank Koshar, box 553. Zastopnik Anton Erchul, box 214. Redna mesečna seja se vrši v A. Indihar dvorani ob 7ih zvečer vsako tretjo nedeljo. 136. Druitvo sv. Družine, Willard, Wis. —. Predsed. John Rovtar "Happy" P. O. Willard, Wis. Taj. Lud. Pe-rušek. b 15. Tioga. Wis. Zastop. John Bajuk, box 13, Willard, Wis. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo po prvi sv. maš v pritičlju župnišča na Willard Wis. 139. Druitvo sv. Ane, La SaUe, IIL —Predsednica Rozalija Urbane, 1031-4th St Tajnica Maria Kastigar, 1146 7th St. Zastopnica Marija Baznik 932—4th St. Redna mesečna seja se .vrši vsako drugo nedeljo v Cerkveni dvorani. 140. Društvo sv. Rozalije, Springfield, 111.—Predsednica Marija Mlakar, 1800 So. 15th St Tajnica Mary J. Kužnik, 1201 So. 19th St Zastopnica Ana Librič, 1212 E. Stuart St. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Slovenski šoli 143. Društvo sv. Janeza Krst, Joliet, IU. Predsednik Joseph M. Grill. 1208 North Broadway. Tajnik Steve G. Vertin, 1004 N. Chicago St Zastopnik Rev. John Plevnik, 810 North Chicago St Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v šolski dvorani. 144. Društvo sv. Cir. in Met, Sheboygan, Wis. — Predsednik Jakob Prcstor, 1012 Kentucky Ave. Tajnik John Udovich, 1019 Indiana Ave. Zastopnik John Grandlich 1103 N. 8th 5t. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v cerkveni dvorani. 145. Društvo sv. Valentina, Beaver Falls, Pa. — Predsednik Ignac Krk-lec, 1832—3rd Ave. Tajnik Nikola Klepec, 1834—3rd Ave. Zastopnik Iv. Flajnik, 215 Front St. Fallston, Pa. Redna merečna seja se vrši vsako drugo nedeljo , v Hrv. Slov. cerkveni dvorani v New Brighton, Pa. Društvo sv. Jožefa, Cleveland, Ohio. — Predsednik Anton Kovač, 7612 Union Ave. Tajnik Domin. Blatnik 3550 E. 81 St. Zastopnik Anton Skufca, 3552 E. 78 St. Redna mcsecna seja se vrši vsako četrto nedeljo v S. N. Domu ob 1. pop. 147. Društvo Marije Pom., Rankin, F. O. Braddock, Pa. — Predsednica Barbara Gozdanovič, 318-3rd St. — Tajnica in zast. Ana Kroteč, L'3l 5th St. Mesečna seja se vrsi vsako 3. nedeljo v cerkveni dvorani 148 Društvo sv. Jožefa. Bridgeport, Conn. __ Predsednik Jurij Ferenčak, 176 Spruce St. Tajnik Ivan Kocet 143 Spruce St. Zastopnik JosipRezon ja 330 Hancock Ave. Redna mesečna soja se vrši vsako.tretjo nedeljo v cerkvenem pritličju. 150 Društvo sv. Ane, Ohio.' - Predsed. Mrs. Jos«e kar 3559 E. 80 St. Tajnica Miss Agnes Bobnar, 3522 E. 81 St. Zastopmca Te-~ ~ — Redna 152. Druitvo sv. Mihaela, So. Deer-ing, IIL — Predsednik Luka Mata- nich, 2524 East 109th St Tajnik Geo. Pavičič, 10840 Torrence Ave. Zastopnik Anton Pešut, 9656 Commerc. ave. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Doffy dvorani ob 2. uri pop. 153. Društvo sv. Jeronima. Canonsburg, Pa. — Predsednik Anton Bevc ml. Bx. 218 Canonsburg, Pa Tajnik in zastopnik John Pelhan, box 174, Houston, Pa. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v prostorih rojaka A. Bevca. 154. Društvo Marije Majnika, Peoria, III — Predsednik Ig. Terlep, 610 Oakland Ave. Tajnk Josip Kocjan, 419 S. Park Ave. Zastopnik Josef Kuhel, 319 Easton Ave. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo popoldne na 319 Easton St 156. Društvo sv. Ane, Chisholm, Minn. — Predsednica Mary Pucelj 223 W. Poplar St. Tajnica Mary-Champa, 311 W. Poplar St. Zastopnica Carolina Baraga, 326 W. Poplar St Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v Ljudski čitalnici. 157. Društvo Kraljice Majnika, Sheboygan Wis.—Predsednica Marjeta Eržen, 1420 Geele Ave. Taj. Mary Prisland, 723 Georgia Ave. Zastop-nca Mary Godec 520 N. Water Street Redna mseečna seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu v cerkv. dvor. 158. Društvo sv. Antona Padov. Hogtetter, Pa. — Predsednik Martin Žabkar, Box 183. Tajnik Joe Zakraj-šek. box 12, Pleasant Unity, Pa. Zastopnik Joe Zakrajšek, box 12, Pleasant Unity, Pa. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v Slov. Hrv. Narodnem Domu. 160. Društ Mar. Čist Spoč. Kansas, City, Kans.—Predsed. Agnes Zakrajšek, 5/1 Sandusky Ave. Tajnica Tlie-reza Cvitkovich, 518 Dugarro St. Zast Johana Ješelnik 628, Tenney Avenue. Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v slovenski šolski dvorani 161. Druitvo sv. Alojzija, GUbert, Minn.—Predsednik Alois Verbič, box 622. Tajnik Mike Semeja, Box 353 Gilbert, Minn. Zastopnik Tosip Korošec, box 584. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v pro- torih sobr. Louis Verbich. 162. Društvo sv. Marije Magdalene, Cleveland, Ohio. — Predsednica Helena Mally, 1105 E. 63rd St Taj-n;ca Josephine Menart, 1277 Norwood Rd. Zastopnica Frances Zulich 1081 Addison Road. Redna seja se vrši vsaki prvi pondeljek v stari dvorani šole sv. Vida. 163. Društvo sv. Mihaela Pittsburg, Pa. — Predsednik Josip Bartolič, 134 Harrah St. Millvale, Pa. Tajnik Mate Brozenič, 95 -44th St, Pbgh, Pa. Za-top. Matt Gračan 5169 Natrona Way Pittsburg, Pa. Preds. odbora bolesti: Marko Sablarič, 5143 Dresden Way Pbgh., Pa. Predsednica odbora bolesti za članice: Barbara Rudar, 10 Md. Ave., Millvalle, Pa. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Hrvatski cerkveni dvorani v Millvale, Pa. 164. Društvo "Marije Pomagaj," Eveleth, Minn. — Predsednica Frances Gregorič, P. O. Box 22. Tajnica Marija Anzelc, 808 Adams Avenue.— Zastop. Marija Shukle, 811 "A" Ave. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. 165. Društvo Marija Pomoč Kristjanov, West AUis. Wis. — Predsed- r ca Terezija Jamnik, R. 2, box 343, Wauwatosa, Wis. Tajnica. Frances Janežič, 433—51 ave., West Allia Wis. Zastopnica, Rose Bizjak, 469— 51st Ave., West Allis, Wisconsin. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v cerkveni dvorani. 166. Hrv. Slov. društvo Presv. Srce Jezusovo, So. Chicago, IU.—Predsednik Nikola Grahovac, 2949 E. 97 St Tajnik Luka Grahovac, 9006 Burley Avenue. Zastopnik Andro Grahovac, 9618 Escanaba Avenue, vsi v South Chicago, 111. Redna mesečna «eja se vrši vsako tretjo sredo v cerkveni dvorani na 2906 E. 96th St 167. Društvo Kraljica Miru. Thomas W. Va. — Predsednik John La-hajnar, Box 215, Thomas, W. Va. — Tajnica Josephine Jelene, box 157, Thomas, W. Va. Zastopnik Mihael Vogrin, Bov 521. Thomas. W. Va. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v prostorih Mrs. Jelene. 168. Društvo sv. Jožefa. Bethlehem, Pa. Predsednik Jožef Kerec 932—5 St. S. S. Tajnik Jernej Kopriv-šek 561 Hillside Ave. Zastopnik Josip Kittek 561 Hillside Ave. Mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v cerkveni dvorani. 169. Društvo sv. Jožefa (Collinwood) Cleveland, O—Preds. Alojs Koželj, 717 E. 156 St., Cleveland, O. Tajnica Mary A. Anzlin, 723 E. 156 St Zastopnica Mary E. Potočnik, 14308 Darley Ave. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v St. Mary's Audi- to; um. * • tu J7Q. Društvo sv. Ane CI "3gO, 111. Predsednica Marija Vražič 2< 02 W. 22. St. — Tajnica Agnes i.onvath, 1844 W. 22. Place.— Zastopnica Terezija Balažič, 2050 W. 22 St. - Redne mesečne seje se vršijo v slovenski cerkveni dvorani. Cleveland, Smre- OPOMBA: ..Sobr. društveni tajniki(ice) so naprošeni, da takoj poročajo vsako pre. membo naslova in sicer glavnemu taj- --------------Redna memoo nasiuva m ----—■> r„ija Godec, f 5 EvsfJ ;ctJ0 nc. niku Jednote, ,er upravi,vu "GU.!- de'jo" oieiecu t S N. Do*, U ^ S. K. JednoU,- Obratovodja hrastniškega premogovnika inženjer Josip Barvirz se je ponesrečil pri i adzorovanju rudniške želvz- zgrudil ves obli t s krvjo. Zdravnik, ki je bil slučajno na postaji, je konstatiral, da zanj ni več^pomoči. V par minutah je revež izdihnil. — ObČin- nice. Ko je hotel skočiti na stvo se je zgražalo nad živins mimovoeeči vlak, je prišel pod vagonček. Odtrgalo mu je levo nogo pri kolenu. Vrhntega je dobil tudi občutne poškodbe po glavi. Po lastni napo-vedbi je moral ležati na kraju nesreče najmanj dve uri, predno so ga našli. Po zdravniški odredbi so ga odpeljali takoj v ljubljansko bolnišnico, kjer je istega dne umrl. V Rojanu pri Trstu je umrl posestnik Josip Lože j, v šošt-nju Edo Novak, v Ljubljani ga. Helena Jonke, soproga sluge ljudske posojilnice. V Ljubljani je umrl v starosti 88 let bivši kovaški mojster Janez Urbančič, v Gradcu pa je podlegla operaciji ga. Alojzija Kirbiš, soproga mesarja in gostilničarja "Pri črnem Jurju" v Mariboru, zavedna Slovenka. Smrtna nesreča. Dne 3. a-prila se je vračal 70 letni posestnik Anton Ule iz Dolenje vasi s svojo ženo Marijo^ sej ma na Rakeku domov. Prise-del je na voz posestnika Žni -daršiča iz Dolenje vasi. Pri vasi Podskrajnik je stopala z voza Turkava iz Zelš. Ko je Žnidaršič zopet pognal konje, je padel stari Ule tako nesrečno z voza, da je še isti dan u-mrl. Umrla je v Ljubnem 19. apr. 'kc-m predložena v odobrenje daleč na okrog poznana obče-j pokrajinski upravi za Sloveni-spoštovana Pezdičkova mama,1 j > v Ljubljani. Slednjič je bi-Rozalija Cvenkel v 69. letu, b pri enketi tudi sklenjeno, kim početjem tega "junaka", (ki ne zadene drugače, kakor če nastavi puško na trebuh svoji žrtvi) in ki je na ta način povečal število onih, ki so v zadnjem času izgubili svoje mlado življenje. Pripominjam še, da je bilo v nevarnosti več železniških uslužbencev, ker se je streljalo brez premisleka. Radovedni smo, ali se bo ta kričeč slučaj kaj preiskal. Darilo kralju Aleksandru. Iz Slovenjgradca nam poročajo: "Tukaj se je vršila danes .pod predstvom okrajnega glavarja dr. Marko Ipavica en-kata zastopnikov slovenjškega, mArenberškega in šoštajskega okraja, duhovščine, učiteljst-va, industrijcev, veleposestnikov in trgovcev, pri kateri je bilo soglasno sklenjeno, pokloniti Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru I. v znak udanosti poročni dar krasno v-, prego za štiri knoje s srebrnimi okovi. Vprega bo izdelana šoštanjski tovarni. V spomin li njihovi podatki o povprečnih dnevnih zaslužkih precej potrjujejo statistiko izdano po strani premogarjev. Iz podatkov ljtfdgfoega štetja je razvidno, da je L 1919 povprečni letni zaslužek premogarjev v istem okrožju znašal od $1,062. v Indian i do največ 1,318 v Pennsy 1 va i li j i. Splošni povprečni povišek od 27 od sto, ki ga je L 1920 dovolila Bituminous Coal Commission, bi bil povečal te izaslužkv, ako ne bi bila zaposlenost bolj neredna kot poprej. Ako celo v razmeroma prospešnem letu 1920 je bilo delovnih dni v premogovnikih za 12 od sto manj kot nih razmer^ odnosa jev. Poročilo navaja sledeča zanimiva d&jstva: 4' Bituminozni'' premogo v-niki (premogovniki mehkega premoga) so bili odprti za delo povprečno te 214 dni na leto tekom 32 let, od 1890 do vštev-ši 3921. Ako smatramo 304 dni kot polno delovno leto, povprečna zguba delovnih dni je znašala 90 na leto. Le, dvakrat, in to tekom vojne, je rudar dosegel vrhunec delovnih dni, ko jei bil le 61 dni na leto brev, mesto da bi dajale bolj na Pavlic po domače Pirkova v j res čudni ljudje! — Dasiravno redno zaposlenost dalavcem v starosti 37. let. Bila je vzor .Wbski vojaki streliaio oiulot- premogovnikih, ki so bili že v Marijinega otroka! R. I. P.! Samomor. Dne 21. aprila popoldne &e je v Mariboru v svoji pisarni v Gregorčičevi u-lici z brovningom v sence ustrelil 26-letni sin umrlega kamnoseškega mojstra Karel Koc-jančič. Zadel se je tako nesrečno, da je trpel celo popoldne. Njegova mati ga ni pustila prepeljati z rešilnim vozom v bolnišnico, ker je želela, da umrje doma. Nesrečnež je imel pred seboj na mizi list, na katerem je napisal vzroke obupa. Kocjančič se je čutil že dalj časa nesrečnega, ker so mu nagajali radi samostojnosti v obrti. Imel je tudi večje obveznosti napram italijanskim dobaviteljem kamenja. Smrtna .kosa. V bolnici v Murski Soboti je umrla za su-šico učiteljica v Turinšču, gdč. Pavlina Černe, stara komaj 21 let, hčerka g. Franca Černeta, učitelja v pok. v Ljubljani. I— "" ljubljanski državni bolnici je umrl Franc Fabjančič, naduči-telj v pok., v visoki strosti. Pokojnik je starejšemu narodnemu učiteljstvu splošno znana in priljubljena oseba. Žrtev vojaška krutosti. Iz Slov. Bistrice se nam poroča: Dne 19. aprila ob 16. uri 10 minut se je odigral na postaji Slov. Bisitrica ob prisotnosti potnikov vlaka št 44 naslednji žalostni in sramotni prizor: Srbski vojak je privede! civilno oblečenega mladeniča iz Celja v Slov. Bistrico, kjer je mladenič hotel pobegniti, vsled česar je ustrelil vojak na kratko daljavo 20—30 korakov štirikrat za njim, ne da bi ga zadel. S petim strelom pa ga je ranil na roki, na kar se je mladenič ustavil, se obrnil ter mirno čakal. Vojak se mu je približal na dva koraka, izpregovoril par besed, dvignil orožje in u-st/elil mladeniča v trebuh — kakor psa____ Mladenič se je vojaki streljajo ondot-l.e civHiste, bode štajersko obratu. l judstvu kralju Srbov izročilo "Dejstvu, da je povpraše-tak poročni dar]? vanje po mehkem premogu ra- — Najden utopljenec. Dne zlično v poedinih letnih dobah, ffih industrijah, priliko, da bi 7. aprila lejtos je odšel 60-letni je po mnemju Geological Sur-|kaj zraven zasluzili. Radi te-delavec Franc Kapus iz Kam- vey pripisati 47 odstotkov iz- je premogovniška industri- jo jo doprinesel povišek mezde. "Prof. W. P. Ogburn na Columbia univerzi je izračunal in dokaizal, da je januarja 1920 premogarjeva družina, obstoječa od petero ljudi, potrebovala najmanj letnih $1,603., da se komaj preživi, $2,244. pa v pokritje preživitka in najmanjših stroškov za zdravje in u-dobnost. Draginja je od te daj nekoliko pojemala, ali celo v prospešnem letu 1918 ni bil povprečni zaslužek premogar-ja enak niti prvo navedenemu preživljalnemu minimumu, izvzemši za razmeroma malo skupino strojnih rudarjev, ki so bili zaposleni vsak dan, ko so bili premogovniki odprti; ali celo njihov, povprečni letni zaslužek je znašal okoli $500. manj kot minimum za pokritje prevžitka in najmanjših stroškov za zdravje in udobnost. . "Kaj vse to pomen ja in kako trpljenje povzroča nezaposlenost utegnemo pojmi t i le, a-ko si predstavljamo življenje v rudarskih naselbinah. V mnogih takih naselbinah je premogovnik edini mogoči vir zaslužka. Poiskati si v slabem čusu drugo delo pomenja preseliti so drugam. Drugi člani družine nimajo tu, kot v dru Izvanredtia prodaja in novost Krasen kabinetni fonograf za samo $9.95 ZASTONJ 6 plošč 10 palcev velikih in 200 igel. Le poglejte to sliko in prepričajte se, da še niste imeli nikdar v svojem življenju tako lepe prilike poglejte, ta krasen kabinetni fonograf lahko kupite za tako smešno nizko ceno, poleg tega dobite še popolnoma zastonj 6 plošč v velikosti 10 palcev in 200 igel. Fonograf je krasno izdelan iz mahogany lesa; ima trpežni standard motor in najboljši proizvajevalni sistem s posebno patentirano pripravo za odmev, ki daje močan in čisti glas kot najdražji fonografi. Pero je iz najboljšega jekla; ako navijete stroj, vam igra naenkrat dva rekorda po 10 palcev velika. Igra se lahko vse rekorde izvzemši Edisonovih. Boljšega stroja za ta denar nikjer ne dobite; čemu trobite torej več denarja, ko imate tu tako lepo priliko da si prihranite denar; poleg tega vam bo ta fonograf krasil sobo in delal mnogo veselja. Teh fo-nografov he morete nikjer v prodajalnah kupiti, ker iste samo mi izdelujemo te odjemalcem naravnost prodajemo; to povzroča da jih dajemo lahko po tako nizki ceni, $9.95. Ne odlašajte torej; naročite ta gramofon takoj ker ta ponudba velja le za malo časa. Mi jamčimo, da bo vsak kupec s tem strojem zadovoljen; če ne nam ga lahko tekom 10 dni vr-| nete v dobrem stanju pa vam bomo dali denar nazaj. Ne pošiljajte denarja v naprej; izrežite samo ta oglas in pošljite nam 75c za odpošiljatev in poštnino; $9.95 boste plačali ko dospe blago na vaš dom. Iz tujih držav je treba poslati celo svoto po poštni nakaznici. Pršite še danes na Variety Sales Company 1016 MILWAUKEE AVE. DEPT.141. CHICAGO.ILL. . IMAM NA ZALOGI PRAVE LUBASOVE HARMONIKE tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat, nemško ali kranjsko uglašene, kakor tudi ehrematične z 12 basi; pišite po cenika Nadalje imam v zalogi tudi prave STAROKRAJSKE KOSE kovane na roko, iz svetovnoznane tovarne SENSENWERK-KREN-HOP iz Štajerskega, v dolgosti od 25 do 33 inčev, kakor tudi klepalno orodje in brusilne kamne po sledečih cenah: Posamezna kosa z rinko in ključem...........................$2.50 Šest kos skupaj ali več..................................... 2!00 Klepalru) orodje, dvoje vrste, garnitura..-........................*.*. 1.25 BERGAMO brusilni kamni, dva kamna...................... 1 00 Motike ........................$1.00 Srpi ...................... 1.00 . —Pri teh cenah je všteta tudi že poštnina; z naročilom vred je poslati tudi denar vnaprej. Radi kos vprašajte rojake, ki so jih že naročili od mene. ne gorice na Brezje. Med po- j gubi jenih delovnih dni. V do-tjo je pa padel v Savo in uto- hi od 1913 do 1922 je produkci-nil. Med 6. in 7. uro je šel Ja- ja premoga v mesecih največ-k6b Ješe iz Zgornje Dobrave jega pridelka presegla produk-čez most v Globokem. Videl ciJ° v mesecih najmanjšega je, da nese Sava nekega utop- pridelka za 11 do 16 milijonov ljenca in poklical je mlinarja ton ali šo v«eic; ta razlika ni bi-Matevža Porento, kateri je u- la nikoli manj kot 6,900,000 topljenca pri železniškem mos tu potegnil iz reke. Ker je bil Kapus podvržen božjasti, se sodi, da ga je med potjo napadla božjaist, vsled česar je padel v Savo. Utopljenca so prepeljali v Kamnogorico. Premogarjeva nesi-gurnost. New York, (Jugoslovanski Oddelek F. L. I. S.) Oddelek za industrijalne študije Rus-s:l Sage ustanove je ravnokar izdal poročilo pod zgornjim naslovom. Poročilo do zaključka, da med rudarji in podjetniki bituminoznih premogovnikov ne more priti do stalne zadovoljive poravnave na mezdni podlagi, dokler bo obratovanje mnogo vetč jam, kot jih je treba v zalaganje vseh potrebščin, imelo za posledico, da 600,000 delavcev v tej industriji dela povprečno le 214 dni na leto. Russell Sage Foundation je privatna ustanova, katere namen v zmislu ustanovnih pravil je "zboljšanje socijalnih in življenskih razmer v Združenih državah." Department of Industrial Studies je eden izmed raznih oddelkov te ustanove in njegova naloga je proučevati industrijalne razmere in odkrivati dejstva, ki naj služijo kot podlaga za konstruktivno delo v zboljšanje delov- ton. Razlika produkcije po sezonah ima za posledico, da treba držati več ljudi in več kapitala v industriji, ki naj bodo pripravljeni za letni višek producije, kot bi jih bilo potreba, ako bi bilo bolj enakomerno porazdeljeno skozi leto. Prebitek zaposlenih pa od svoje strani napravlja zaposlenost neredno in negotovo. Vkljub tomu niti odpravljenje se/zo-nalnih razlik produkcije bi ne povzročalo redne zaposlenosti dokler je preveč premogovnikov v obratu. "Da se odpomore proti dobam nezaposlenosti in pomanjkanju zaslužka, so bituminozni premogarji prisiljeni zahtevati večje plače. Ali te večje plače ne dajejo rudarju zadosti, na čem bi živel vse leto, a-ko ima priliko zaslužiti le toliko malo dni na leto. Leta 1920 j)2i premogarska organizacija United Miine Workers poročala na Bituminous Coal Commission, da v letu najbolj ja odgovorna tza to, da zagotovi delavcem zadosten letni zaslužek, da morejo preživljati sobe in svoje družine. "Pretirani razvoj industrije in neredna zaposlenost v bi tdminoznih premogovnikih i-mata za posledico, da je življenje čets pol milijona rudarjev, njihovih žen in otrok nesigur-lio in težko. Uravnavanje mezdnega vprašanja. vsako drugo leto mora raditega dovesti do spora in ogorčenosti, dokler ne bodo podjetniki in občinstvo obračali svoje učinkovite pozornosti ravno tako važnemu vprašanju stabilnosti v industriji. Večja sigurnost dela mora biti podlaga boljših človeških odnošajev v tej industriji. Premogarji v bituminozni industriji so raditega opravičeni zahtevati minimum zaposlenosti kot svojo temeLjeno potrebo, ki naj ima letos prednost pred uravnanjem mezd. Ako bi se ustanovil minimum zaposlenosti kot določena obveznost na breme industrije, pirati nove premogovnike in bi se podjetniki -obotavljali od-razširjati po nepotrebnem obstoječe jame. Redna zaposlenost ni le važna 'za življems-ki standard premogarjeve dru- 323 Epsilon Place ALOIS SKULJ, Brooklyn, N. Y.' DENARNE POŠILJATVE. Jugoslavi j a: Italija : 1000 kron za... .$ 4.50 100 lir za.....$ 6.00 10000 kron za.... 40.00 1000 lir za.....56.00 NOTARSKA DELA. Izdelujemo notarska dela za tukaj in stari kraj. Prošnje za pridobitev sv ojcev iz stare domovine. Posojujemo in vzamemo posojila na prve vknjižbe (Mortgage.. * »BfeUMl Prodajamo hiše, lote in farme. Za pojasnila se obrnite na MLADIČ & VERDERBAR, 1334 W. 18th St. Chicago, HI. redne zaposlenosti, namreč 1. žine, marveč tudi za ekonomič-1918. je povprečni letni zaslu- no obratovanje industrije. I- žek njenih v članov v takozva-nem Central Competitive Field znaša od $1,364. v Ohio do največ $1,583. v zapadni Pennsy Ivani ji. Da so delali 304 dni na leto, njih zaslužek bi bil ob istih mezdah znašal maksimum od $1,850. Podatki, predloženi od podjetnikov, ne mamo tu potrato kapitala in ljudi, ako se investira denar in človeška energija v takem obsegu, da set producira več premoga kot ga je treba. Občinstvo, podjetnik in vlagatelj denarja, kakor tudi rudar imajo skupni interes, da bitumi- nozno rudarstvo postane izda- izkazujejo letnih zaslužkov, a-jtno in ekonomično.'J Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti v*le4 večje množine denarja med ljudstvom delaju ipekulantje velike dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice. Naš denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po rro$ »ljudni in hitri postrežbi j Mi plačujemo na hranilno nlo*o po 3 odst. ki jih pripiiemo k flavnid ako jih ne dvignete. Naša banka je pod nazoret-rom vlade Zdruienih držav ia članica federalnega rezervnega sistema. Pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni. Brezvestni mešetarji nastavl-ljajo sedaj kronam visoke cene, ker se hočejo okoristiti z nevednostjo ljudstva. Povprašajte naa za nasvet in cene, kadar želite poslati denar v staro domovino 1 Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili brezplačno THE JOLIET NATIONAL BANK JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00 Prebitek $360,000.00 (Piše Josip Grdina, Park, Ohio.) (Nadaljevanje.) Položaj carjeve družine ob izbruhu revolucije. ..General Komikov naznani carici, da je aretirana. Carsko selo obkoljeno od vojaštva. — Pismo mojih znancev iz Rusije. Poglejmo še nekoliko, kako se je godilo družim carja Ki-kolaja II., ko je izbruhnila revolucija. — Med tem, ko se je ear nahajal pri armadi na fronti, se je nahajala njegova družina zelo v slabem položaju. Prestolonaslednik Aicksij Nikolajevih je ležal nevarno bolan, radi česar je bila njegova mati carica Aleksandra Fjedo-rova v velikih skrbeh. Kmalu zatem so zbolele še tri njene hčere: Olga, Tatijana in Anastazija; to je bil gotovo hud udarec za zbegano carinjo tik pred revolucijo. Toda, kjer je že ena nadloga, tam se rada pridruži Se druga. Dne 10. marca so na dvoru v Carskem Selu zvedeli o izbruhu revolucije v Petrogradu; drugi dan, dne 11. marca je tja dospelo poročilo, da je stanje v Petrogradu vedno bolj kritično vsled revolucije; da je že vojaštvo odpovedalo svojo pokorščino in da vsa stvar postaja skrajno nevarna. Carica je bila pri teh poročilih kakor brezama. — Družina bolna, carja ni bilo doma in pa — divja revolucija! Dne 13. marca ob pol 10. u-ri dop. ko se je carica nahajala pri svojem bolnem sinu, je v-stopil v sobo carjevičev učitelj Pjer Žiljar. Carica mn je namignila, da naj se odstrani iz sobe; nato je še sama zapustila bolniško sobo ter zunaj povedala učitelju, da je duma organi ziftila novo vlado: Vre-menito praviteljcstvo, kojemu načeljnje, Rodzjanko. t)alje mu je še pristavila, da ima brzojavko od carja, da se kmalu vrne domov v Carsko selo, kjer naj ga pričakujejo. Potem je brzojavnim potom obvestila Rodzjanka, da so carevič in hčere nevarno oboleli. Rodzjanko ji je odgovoril. 4'Kadar dom gori, je treba bolnike na varno nesti." — Ob 4. uri je obiskal bolno carjevo družino zdravnik De-revenko iz Lazareta z žalostnim poročilom, da so vsa pet-rograjska železniška križišča zasedli rcvolucijonarji; pristavil je dalje, da je zelo dvomljivo, da bi mogel priti car. Zvečer ob 9. uri obvesti baronesa Buksgarden carjovičevega u-čitelja Žiljara, da se je vsa Carskoselska garnizija ((vojaštvo) uprla in da na ulicah že streljajo. — Kaj sedaj početi! — O tem so naglo obvestili tndi carinjo. Mod tem je general Rešili z dvema stotni-jama telesne stražd prikorakal pred carski dvorec, da var-je carjevo družino; nastavil je mdcne straža pri vhodih ter pripravil vse moštvo na boj z nabosanimi puškami. Kak bo izid tega pričakovanja? — Y tem se začuje od daleč že strelo revolucionarjev, ki so se bližali carskemu divorcu. Sedaj nastopa odiločilni trenotek krvavega boja prod carskim dvorcem. — Uporniki so že blizu. Neki bližnji policaj je padel zadet od krogle. V tem kritičnem trenotku pribiti preplašena carica iz dvora pred vojaštvo, za njo pa hiti njena hči Marija Nikolajeva. Carica je pričela prositi vojaštvo, da naj nikar no preliva krvi. dovoljno, lei uporniki so nekaj godrnjali, slednjič so se pa tudi pomirili. — Med obema strankama je bila določena nevtralna cona in bdj je bil na ta način preprečen. Ista noč je pretekla popolnoma mirno v Carskem Selu; drugi dan zjutraj pa je že V izmeno praviteljstvo tudi ukazalo, da se ne smo delati nemira pred Carskem selom. Isto popoldne je poklicala carica kneza Pavla, če kaj ve. kje se nahaja car in IHaj pride domov? Dobila jo nepovo-ljen, ali negotov odgovor. Ob pol 4. uri popoldne je bil dvorni zdravnik feotkin po telefonu od Vremennega praviteljstva vprašan o zdravstvenem stanju prestolonaslednika Aleksija Nikolajetviča. — Carico je najbolj skrbelo, kaj' je s carjem ker že 3 dni ni ničesar o njem čula. • Se le proti večeru dne 15 .marca pa izve, da se je car v Pskovu odpovedal prestolu v korist svojega brata Mihao-la. Potrta carica je bila vsled te nepričakovane novico docela obupana; vendar se čez nekaj časa opogumi in gre k svojim bolnim otrokom. Doslej še ti otroci niso nič znali, kakšna usoda je zadela njihovega d&tta in mater. Carinja jim tudi zdaj ni ničesar o odpovedi carja omenila; bala so jo namreč, da bi ta vest bolnih o-trok preveč ne vznemirila. Že pozno v noč je došla v Carskojo selo vest, da se je ver liki knez Mihael tudi odpovedal prestolu, vsled česar je sedaj usoda Rusije izročena v roke Učrediteli^ega sobranja (U~ stavodajno skupščine). ' Naslednji dan je carica prejela brzojavko carja, da naj ne bo preveč v skrbeh; poročal ji je tudi, da gre v Mogilev odkoder se kmalu vrne domov. Najbolj usoden trenotek za carsko družino Se jo vršil dne 20. marca, ko je prišel v Carski dvor general Komilov z u-radniin naznanilom carici, da sta ona in car aretovana v i-menu in po naročilu Vremennega praviteljstva. Vsi dvor-niki, ki želijo biti svobodni, morajo do4. ure pop. dne 21. marca ' zapustiti carski dvor, ti, ki želijo še ostati pri njima, se morajo pokoriti jetniškemu paragrafu, to je, da so zaprti s carjem in njegovo družino vred ter obdani z vojaško stra-Med dvorniki, ki so se od- zo. ločili ostati pri carju v jetništ-vu so bili sledeči: knez Dolgo-rukov, general Tatišev, dvorni zdravnik Botkin, grofica Gen-rikova Ana Demidova, pomorščak Nagoni i in privatni učitelj carjeviča Pjer Žiljar. Ob pol 11. uri dop. dne 21. marca je poklicala carica car jevičevega učitelja z naročilom, da naj bolnega careviča dosedanjih dogodkih obvesti; sama je pa o tem svoje hčere obvestila. Učitej Žiljar je prestolonas ledniku pričel sledeče to vest pripovedovati i [ u Kmalu , se vrne Vaš oče domov iz Mogile-va in tjakaj nič ve£ ne ide". "Zakaj ne?M ga je carevic vprašal. "Zato ker Vaš oče noče več biti vrhovni poveljnik". Carevič je bil zelo ogorčen pri tem naznanilu, kajti on je zelo rad zahajal s carjem k armadi na fronto. Učitelj nadaljuje: "Vi ste zdaj samo Aleksij Nikolajevič, ker Vaš oče noče več biti vladar". Prestrašil je gledal bolni carevič svojega učitelja, kako da njeigovega obraza čita strašno skrivnost; potem je pa Prosila jih je, da naj sel pošlje učitelja osupel vprašal: k upornikom parlamentcrje, da naj se ž njimi pogajajo, kar se je tudi izvršilo, kajti kmalu zatem so se častniki obeh strank sešli skupaj in pričeli pogajati. Vojaštvo dvorne straže je bilo s tem uspehom za- 4' Zakaj ? Čemu ne ?t' "Zato, ker je izadnje dni prestal veliko gorja in težav" mu je odgovoril učitelj. Carevič nadaljuje: "Da, moja mati mi je pravila, da so u-stavili njegov vlak ko se je pe- lOV. a&ar" Zdaj je prijel učitelj pripovedovati, da se jo car odpovedal prestolu v korist velikegft kneza Mihama, ki se je pa tudi prestolu odpovedal. "Ko, kdo bo pa sedaj vladar Rusijel" "Jaz ne vem, mislim, da nobeden", mu je učitelj pojasnil. Kri je šinila pri tem v obraz careviča in .obšla ga je žalost nad usodo svojega očeta, da sprva ni mogel spregovoriti niti besede*. Čez nekaj časa je pa pristavil: "Če ni nobenega vladarja, kdo bo pa potem vodil Rusijo?" Učitelj mu pojasnjuje, da je sedaj organizirano Vrettieno praviteljstvo, ki bo vodilo vladne posle dokler se ne skliče u-stavodajne skupščine in potem mogočo zasede prestol njegov stric veliki knez Mihael. Ob 4. uri se vrata Carskega sela (dvora) zapro; vsi, ki so ostali šo v gradu, so bili aretirani, nakar so je polk dvorne stražie kamenjal tz vojaštvom carskoselske garnizije, ki je zastražil dvor Dno 22. marca ob 11 uri se je prijavil car, katerega, je nje-gova družina z veliko radostjo sprejela povodom zopetnega snidenja ter sestanka; veseli so bili zopet v družinskem krogu čeravno pod strogim nadzorstvom vojaštva kot ujetniki. < r-— Več o dogodkih v Carskem selu poročam prihodnjič. Ker sem dosedaj že na obširno opisal svojo dogodke v Rusiji za časa mojega 4 letnega ujetništva na Ruskem, naj danes obelodanim šo naslednje pismo, katero sem prejel dne« 29. aprila 1.1. iz Rusije iz Don-ske oblasti {pokrajino), katero sedaj nazivljajo Caricinska gubernija. Pisal mi jo po torkih letih moj nekdanji gospodar, pri katerem sem delal kot ujetnik od maja 1918 do junija 1919, ali do časa, ko sem odšel zopet domov v staro domovino. Pismo se glasi: Pisano dne 9. marca 1922. Dragi mi prijatel Josip Ordinal Pošiljam ti tovariševski odgovor, ter ti želim vse najboljše. Srčna hvala za tvojo pismo, katero sem prejel 7. marca 1.1. 1.1. Bil sem istega zelo vesel, ker se še nas spominjaš; tudi sedaj, ko se ti dobro godi nas nisi pozabil ter nas se vedno priznavaš za svojo prijatelje. Pozdrav ti pošilja moj oče Peter Mihajlovič, moja soproga Pelagija. Naznanjam ti, da mi je umrla ljubljena mati. Nadalje' te pozdravljajo I-van Filipovič, Boris Gavrilo-vič, Nazar Cimjonovič in Josip Mihajlovič; vsi so še živi in zdravi. Dragi prijatelj Josip! Piši nam, kako se ti kaj godi. Kaj je novega v Vaši kulturni A-meriki. Piši mi kaj, kar me bo zelo zanimalo. Pri nas, v Rusiji razsaja lakota, kakor-šne še ni nikdo in nikoli skusil. No, vsa hvala dobrotljivi Ameriki, ona je obvarovala že tisoče našega ljudstva smrti vsled lakote. Zdaj pa dragi tovariš ostani zdrav. Ko prejmeš to pismo mi zopet odpiši; odgovora željno pričakujem. S pozdravom tvoj prijatelj Andrej Petrovič Žabi jalov," (tu sledi naslov) Pri tem ruskem mladem gospodarju se mi je ves čas prav dobro godilo, in njemu se imam zahvaliti za marsikaj; da celo za življenje in drugo, kar danes tukaj ne bom' opisoval. Opomba pisca. (Daljo sledi.) NAJVEČJA MESTA V ZDRtJŽ. DRŽAVAH. New York, (J. O. F. L. L S.) —Katera so največja mesta V Združenih drž? Odgovor je :o lahak, bi kdo rekel; treba le pogledati statitiko zadnjega ljudskega štetja,-in boste našli. Pa vendarle odgovor ni tako jednosteven, kar je najbolj razvidno iz dejstva, da nekatera izmed največjih mest niso na jasnem, kako stopinjo zavzemajo med prvimi mesti. Ali je na pr. Pittsburgh po prebivalstvu peto ali deveto mesto v Združenih državah? Je-^i Boston četrto ali sedmo? Zakaj ta nejasnost, ko vendar številke govore dosti jasno? Ker je velika razlika v tehi, kaj smatramo pod besedo "mesto" Ali smatramo za "mesto" le mestno občino ali pa celotno mestno naselbino? Mestna občina je umetna skupina, in ljudje, ki se naseljujejo po mestih, sb prav malo brigajo za umetne mestne meje. Dostikrat te meje potekajo s-redi skozi najživalinejše ulice, in ljudje stanujejo tostran' in onstran občinske meje. Radi-tega je veliko večje važnosti, da doženemo prebivalstvo vse mestne skupine brez ozira asl politične občine, kajti še le potem moramo dobfti pravi pojem o pomenu te ali one mestne naseftbine. Statistika zadnjega ljudskega štetja razlikuje med "prebivalstvom mesta" in onih "metropol itanskega distrikta." Pod prvim razumeva se prebivalstvo politične občine, pal drugim pa Ono vse mestne sku pine brez ozira na politične meje. Metropolitanski distrikt zavzema torej velemesto znotraj političnih mej, kakor l»\«l;. vse mestne okraje zunaj umetne meje ali v neposredni bližini. " Vzemimo na pr. New York. Prebivalstvo občine New York znaša 5,620.048, aSi vse okolo imamo neštevilo drugih občin, čelo v drugi državi, ki skupaj z hewyorsko občino tvorijo o-&fcomno celotno naselbino.' Se le prebivalstvo tega "metro-politanskega distrikta" t daje pravi pojem o pomenu new-^orškega velemesta. Ako smatramo pod "New York" ves metropolitanskd distrikt, potem ima New York prebivalstva od 7,910,415. Ako rečemo o enem mestu v Združenih državah, da je peto ali šesto mesto, moramo torej znati, da-li imamo na mislih politično občino ali pa metropolitanski distrikt, torej vso mestno skupino. V prvem slučaju, ako vzamemo prvih deset mest, bi ista glede prebivalstva ranzirala v sledeči vrsti: i. New York, 2. Chicago, 3. Philadelphia, 4. Detroit, 5. Cleveland, 6. St. Louis, 7. Boston, 8. Baltimore, 9. Pittsburg 10. Los Angeles. Ako pa vza memo vso mestno naselbino, ali metropolitanski diistrikt,z dru ginii besedami resnično veli kost celotne mestne skupine potem se desetero največjih niest vrsti sledeče: 1. New York, 2. Chicago, 3. Philadelphia, 4. Boston, 5. Pittsburgh 6. Detroit, 7* St. Louis, 8. Cleveland, 9. Los Angeles, 10. Baltimore. Prva tri mesta, New York, Chicago in Philadelphia, zavzemajo torej isto stopinjo o-beh slučajih. Boston, ki pa kot boMtflpna občina, je na sedmem mestu, skoči v drugem slučaju kar na četrto, dočim Detroit kot mestna občina zavzema četrto mesto, ali kot metropo* liianski distrikt pade na šesto. Statistike izkazujejo, da deset do petnajst milj vse okolo središča Bostona se nahaja gosta naselbina 1,772,245 prebival čev. V enakem krogu okolo s-redišča Detroita pa se nahaja le 1.165,000 prebivalcev. Kakor Boston, tako tudi Pittsburgh trpi v primerjanju mestnega prebivalstva. Vse o-kolo razmeroma ozkih političnih mej mestne občine, se nahaja polno gosto obljudeni li naselbin^ ki;se' neposredno ha-nizhjo na Pittsburško občino. Kakor mestna občina, Pittsburgh, ranžira kot deveto mesto, ali kot metropolitanski distrikt skoči na peto mesto s čim mesto znotraj umetnih ob-prebivalstvom od 1,207,504, do-čmskih mej nima; niti polovica1 tega prebivalstva. FARMA NA PRODAJ V največji slovenski farmar-1 ski naselbini, na Willard, Wis-je na prodaj farma, obsegajoča 35 akrov zemlje s štirimi novimi poslopji. Farma se prosti-ra zraven železniške postaje, cerkve, šole, pošte in prodajaln. | Do mlekarne (Cheese factory) je samo 5 minut. Za vse podrobnosti se obrnite na lastnika: FRANK KOBAL, Willard, Wis. (Clark County.) DOMAČA ZDRAVILA. Začimbe in zeliščna zdravila, katera priporoča Msgr«;/* Kneipp v knjigi "Domači zdravnik" imam vedno v zalogi. Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina, za kaj se rabi. Math. Pezdir Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. PRISTOPAJTE H K. JEDNOTI.. S. K. Veliko potnikov V STARI KRAJ ODHAJA veliko rojakov, Ako se tudi vi namenjeni tja, tedalj najbolje storite, ako potujete skozi podpisano tvrdko, ki je z-nana zaradi točne postrežbe in priporočena od onih od onih, ki so že potovali. 12 STAREGA KRAJA bo prišlo po 1. juliju zopet večje število novih priseljencev. Ako želite tud Vi dobiti kako osebo sem, tedaj nam pišite po nadaljna tozadevna pojasnila. PRI POŠILJANJU DENARJA so prede vsem važne tri stvari in sicer: hitrost, cena in varnost. Naša banka Vam nudi vse tri. poslužite se je tora vselej, kadar pošiljate denar. Za vsa pojasnila se obrnite na Zakrajšek & Dešark SLOVENSKO BANKO 70—9th Ave., New York City. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Cen j. občinstvu v Jolietu in okolici naznanjava, da sva odprla novo trgovino z grocerijo, ter z vsem, v to vrsto spadajo-čim blagom. Prodajava blago po najnižjih cenah. Postrežba točna. Se Vam toplo priporočava Goiobitch & Golik Cor. Hickory & Marble St. Telefon 4555 Joliet, 111. Jugoslovanom iz Ghisholma in okolice Ta banka vam uljudno priporoča, da bi vse vaše bančne posle nam poverili ker:— To je velika in varna banka, s skupnim premoženjem nad $1,600,000.00. To je prikladna banka. Naši vložniki so naši prijatelji. Mi smo vedno z veseljem pripravljeni, da jim pomagamo ne samo v bančnih zadevah, ampak vsepovsod, kjer bi jim morda naša skušnja in nasvet kaj koristila. Vaš rojak J. Osbolt je pri nas kot uradnik zaposljen.. O-brnite se nanj, ker vam bo šel vedno rad na roke. Vedno ko imate kako banko v mislih, obrnite se lia First National Bank OHISHOLM, MINN. POZOR SLOVENCI! Zopet je prišel ugodni čas naselitve na farme. Kakor je znano Slovencem, da mi nismo nikoli priporočali se seliti na kmetije, kadar so bile cene jako visoke pri živini iai na drugih rečeh katere rabi novi naseljenec kadar se naseli na kmetijo. Sedaj je najbolj ugodni čas, da si ustanovite svoj lastni dom za se in za vašo družino, kajti sedaj je vse po zelo nizki ceni kar potrebujete za ustanovitev svojega lastnega ognjišča. Tukaj okoli Greenwood, Willard, in Germans, Wis., je žo na stotine Slovencev naseljenih, katerim smo mi prodali zemljo, in to je največja slovenska farmarska naselbina v Ameriki, imamo še okoli štiri tisoč akrov jako rodovittne zemlje na prodaj poleg slovenskih farmarjev. Večina zemlje leži ob cestah in blizu šole in mlekarne in blizu železnice. Zatorej ne odlašajte, pridite kupiti^ zemljo takoj. Ker vaš denar bo najbolj varno naložen če kupite 40 akrov zemlje ali več Cena zemlji je od $20.00 do $25.00 aker. Eno tretjino celokupne vsote se plača takoj pri nakupu, ostala vsota se plačuje na petletne obroke. Pišite za natančno pojasnilo v slovenskem jeziku na naslov: N. C. FOSTER LUMBER CO. FAIRCHILD, WISCONSIN. Največja slovenska banka v Ameriki Denar v stari kraj Pošiljamo denar v vse kraje v stari domovini, v vsa mesta in v vsako vas,najhitrejše, najsigurnejše in po najnižjih cenah ter brez v sakega odbitka. Prodajamo šifkarte za vse parobrode preko Oceana in Jadranskega morja Nabavljamo potna dovoljenja (pose) za potnike v domovino in iz domovine v Ameriko. Naša banka je pod državno kontrolo Pišite za pojasnila v slovenskem jeziku na SLAVONIC IMMIGRANT BANK 436 WEST 23 STREET. NEW YORK, N. T. Glavnica $100,000.00. Rez. fond $30.000.00 5EVERA S HAIR POMADE w. r. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA ' * K. S. K. JEDNOTE 1 .....—* STAROKRAJSKE KOSE POZOR ROJAKI IN ROJA. KIN JE ! ! ! I » Izdelujem sledeča najbolj uspešna zdravila: Alpentinkturo za rast in proti izpadanju last, Brus* lin tinkturo za sive lase od katere vam postanejo lasje popolnoma i naturni kakor v mladosti, tinkturo za prahute na glavi od katere se prahute hitro odstranijo, po-* mado zarast moških brk, Wahcic Fluid za revmatizem, »li trganje v rokah, nogah in v križcih, ravno tako 3A otekline, rozenmazilo za rane, opekline bule, ture, kraste, grinte in lišaje, mozolee pege na obrazu in srbečine na koži, kurje oči, bradoviee, potne no&c, azeb-line, debelo kožo na nogah in o-zebline. Pišite takoj po cenik, ki ga pošljem zastonj. Drama v vasi J z Vr sfrj d, pripravka za ne