Izhaja vsako sredo. C e n • i Letne Dia S2.—, polletno Dia 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. — Poitno-čekovai račun 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo In upravništvo: Maribor, Koroška cesta 3 Telefon lnternrban 113. Cona latoratemi cala stran Din 2000.—, pol itraa ni Din 1000.—, četrt itraal Din 500-, »/• strani Dia 250-. V« «tr. Din 125-, Mali ogla« «J »taka beseda Dia 1.291 Do 20. follfa Je Se ia§! Opetovano smo v našem listu, ki z vso skrbljivostjo brani interese in koristi našega kmeta in delavca, opozorili na važnost sedanjega časa, ko se izvršuje zakon o likvidaciji agrarne reforme. Posebno smo priporočali vsem, ki pridejo v poštev, naj pravočasno izkoristijo ugodno priliko, ki jim jo nudi člen 24. omenjenega zakona, da pridejo do potrebnih pašnikov in gozdov. Ta člen namreč omogoča razlastitev gozdnih zemljišč v naši banovini, katera presegajo 1000 ha. Velepccestva, ki pridejo v poštev. Na našem Štajerskem in sosednem Koroškem in v Prekmurju pridejo v poštev ta-le veleposestva: 1. Grof Attems Ferdinand: Slovenska Bistrica (okoliš Slov. Bistrica, Podčetrtek, Sv. Peter pod Sv. Gorami In Pilštanj). Gozdno posestvo meri 3344 ha, v nekdanji ljubljanski oblasti pa 1436 ha, torej skupno 4780 ha. 2. Falter Hinko in Irena: Jurklošter Posestvo meri 1455 ha. 3. Grof Herberstein Josip: Ptuj. Posestvo meri 1107 ha. 4. Hošek Rudolf: Planina. Posestvo meri 669 ha + 864 ha v nekdanji ljubljanski oblasti = 1533 ha. 5. Lenarčič Milan: Ribnica na Poh. Posestvo meri 1158 ha, 6. Perger Artur: Mislinje (sreski na-čelstvi Slovenjgradec in Konjice). Posestvo meri 2677 ha. 7. Windischgr&tz Alfred! Rogatec (sreski načelstvl Šmarje pri Jelšah in Maribor desni breg). Posestvo meri 2519 ha. 8. Zabeo Alfonz: Fala. Posestvo meri 4198 ha. 9. Szajpary Lad.: Murska Sobota. Posestvo meri 1127 ha. 10. Esterhazy Nik.: Dolnja Lendava, Posestvo meri 3849 ha. (PogodJb» s križevsko imovinsko občino.) 11. Zichy Marija: Beltinci Poeeat-ro meri 1276 ha. 12. Th ura V al s assina: GuštanJ (areaki načelstvi Prevalje in Konjice). Posestvo meri 6484 ha. 13. Thurn-Douglas: GuštanJ. Posestvo meri 3824 ha, 14. Windlschgr&tz Hugo: Konjice. Posestvo meri 3705 ha. 15. Windischgratz Franc Jožef: Pod-sreda (Kozje, P od sred a Sv. Peter p. Sv. Gorami). Posestvo meri 1221 ha, 16. Kobi Vladimir: Kozje. Posestvo meri 761 ha. Upravičenci, ki pridejo v poštev. Pravico zaprositi za dodelitev gozdov ali pašnikov imajo občine, zemljiške zajednice, imovinske občine, gospodarski odbori za posamezne dele občin, vse zadruge, zlasti še kmetijske, živinorejske in pašniške zadruge. Interesenti za dodelitev gozdov in pašnikov niso samo dotič.ne občine, kjer leži veleposestvo ali del veleposestva, ampak tudi okoliške občine, ki morejo iz posestev imeti gospodarsko korist. Določba člena 24. zakona o likvidaciji ag-rarne.reforme je bistveno ista kot določba zakona o nakazovanju kuriva in stavbnega lesa iz veleposestniških gozdov interesentom agrarne reforme v Sloveniji iz 1. 1922. Novi zakon te pravice razširja na pašnjo, les za domačo industrijo in obrt ter za druge gospodarske potrebe. V sedanjem položaju gre za to, da se občine ali zadruge, kjer obstojijo, prijavijo do 26. julija za svoje občane kot agrarni interesenti. Kdo bo v posameznih slučajih dobil pravico do gozda ali pašnika, o tem zakon ne govori, marveč bo o tem izšel poseben pravilnik in odločevalo bo ministrstvo. Sedaj torej gre za ugotovitev in zasiguranje pravice do zemlje. V zadnji številki emo objavili obrazec vloge, ki naj Jo občine pošljejo preko bansike uprave v Ljub- Praškl nadškof dr. KordaS, ki J« zapustil odgovornosti polno mest« radi starosti. ljanl poljedelskemu ministrstvu. Proi* nije naj so kolekovane s 5 + 20 dinarji, Ako še niste poslali te vloge, storite t« takoj! Kot zadnji dan za pošiljanje ta* kih vlog velja še 26. julij, to se prav!| ta dan poslane vloge še veljajo, ako se bile priporočeno poslane ter ima po« šiljatelj o tem uradno potrdilo (reca» pis). * Huda stiska Nemčije po sprejemu Hcoverjevega predloga. Obširno smo že poročali, kako dolgoveznih pogajanj je bilo treba posebno med Francijo in Ameriko, predno je bil uveljavljen Hooverjev načrt, ki dovoljuje Nemčiji odložitev vojne odškodnine za eno leto* Iver pa Nemčija ni izpolnila jamstev, da bo porabila z odložitvijo pridobljeni denar za gospodarski dvig države, je pričel beg inozemskega kapitala iS nemške države in tudi Nemci sami so začeli z mrzlično naglico dvigati iz denarnih zavodov svoje prihranke. Tokom par dni je bila Nemčija že zopet na robu finančnega propada. — Da bi otele Nemce finančnega poloma, so ponujale bančne skupine raznih velesil posojilo, a seveda pod gotovimi pogoji. Nemška vlada je odklonila ponudbe, ker noče pristati na jamstva političnega značaj a,ki so jih zahtevali za dovolitev dolgoročnih kreditov v Londonu ter Parizu. Ta odklonitev pomenja toliko, da se Nemčja noče resno lotiti razorožitve in še bo naprej ogroževala mir v EvropL Iz tokratnega skrajno opasnega finančnega položaja si je pomagala Nemčija na ta način, da je zaprla vlada na nedogleden čas borze in banke. Izplačila se smejo vršiti samo en dan v tednu, a še to samo po točno dokazani potrebi v skrajno omejenih svotah. Kljub prizadevanju vlade, da bi prepričala javnost o tem, da so njeni ukrepi glede borz in bank potrebni je objela javnost bojazen. Ljudske mase so oblegale banke in zahtevale izplačilo vlog. Banke so morali z astra* žiti. Ko je pa javnost zvedela, da j« Nemčija odklonila zunanjo pomoč, J« vladalo po večjih nemških mestih razpoloženje kakor na predvečer nove vojne. Ljudje so začeli nalagati svoje prt-hranke v blago, zlatnino in v večje za- loge živil, ker so se bali, da bi marka v vrednosti zopet ne padla. Da si oci-pomore vlada iz položaja, bo zmanjšala znatno uradniške plače in ob enem tudi sorazmerno znižala cene živilom. Nemška samopomoč padla v vodo. Nemci so se hoteli potegniti iz finančne krize sami, ne oziraje se na pomoč od zunaj, pa ni šlo. Nemške banke kljub vsemu prizadevanju niso mogle zbrati dovoljnega kapitala in radi tega so se spustili Nemci v diplomatska pogajanja. Francoska vlada 'je dogovorno z ameriškimi in angleškimi politiki povabila dne 16. julija nemškega kanclerja dr. Bruninga in zunanjega ministra da*. Curtiusa v Pariz na razgovor. Nemška vlada je sprejela povabilo in radi tega je bil odpovedan nameravani poset angleških državnikov Macdonalda in Hendersona v Berlinu. V Parizu začeta pogajanja med Francijo in Nemčijo bi se naj zaključila ob navzočnosti zastopnikov vseh velesil v Londonu. Nemška finančna kriza in druge države. Nemška gospodarska kriza je vplivala tudi na druge države. Madžarske banke so začasno zaprle svoje blagajne. Istotako so storile banke na Gdanskem. Švedske banke so odklonile izplačilo nemških čekov. Nič kaj dosti ni prizadeto od nemške krize če-hoslovaško gospodarstvo. Razgovori v Parizu, Obisk nemškega kanclerja dr. Bruninga, ki je prišel v Pariz v družbi zunanjega ministra dr. Curtiusa, je napravil po svetu, zlasti še med Francozi najboljši vtis. Bil je to prvi slučaj po svetovni vcijni, da je nemški kancler napravil Francozom uradni poset. Nov gospodarski in finančni položaj Nemčije je dal povod za to. Kancler dr. Briining je raztolma-čil francoski vladi in zastopnikom drugih velesil velike težave, ki se ima z njimi boriti Nemčija. Nemška državnika nista hotela, da bi že v Parizu prišlo do obveznih dogovorov, o te,in naj bi se sklepalo na londonski konferenci, ki se bo sestala kmalu. Pariški razgovori so potekli v prijateljstvu. Ob njihovem razključku je francoski ministrski predsednik izjavil, da je bil soglasno sprejet sklep, da sa bode v Londonu razpravljalo o gospodarski in finančni krizi Nemčije in o mednarodnem poscCilu, ki ga Nemčija želi dobiti. Rumuiiski parlament je zaključil svoje izredno zasedanje. Počitnice bodo trajale do 15. oktobra. Bolgarija «peljala žitni monopol. — Vlada je sklenila, da pokupi država žito od kmetov. Pokupljenega žita bo plačanih 70% z gotovim denarjem, preostalih 30% pa z nakaznicami, ki jih bodo kmetje lahko uporabili za plačilo davkov. Iz španske ustavodajne skupščine. Novoizvoljena ustavodajna skupščina je imela prvo ta|;no sejo dne 13. t. m. Za predsednika je bil izvoljen učenjak in socijalist profesor Besteira. Dnevne seje bodo trajale le 5 ur, poslanci bodo prejemali mesečno 1000 pezet dnevnic, govorili bodo lahko le po SO minut. Iz nemirno Indije. V Indiji je došlo zopet__ do krvavih obračunavanj med Hindujci in muslimani. Spopade mirita policija in vojaštvo. G. p. H i j a c i n t, dobro znan vsled svojega delovanja v Mariboru, sedaj župnik v New-Jorku, je pisal g. Mihaelu Bobeku pismo, iz katerega posnamemo te-le zanimivosti: Sedaij. bom kmalu praznoval obletnico svojega prihoda v Ameriko in veliko sem v tem času doživel. Kot film so se vrstili dogodki mimo mene, jaz pa sem ostal trden Mariborčan kot poprej. Zadivil me je New-Jork, ko sem dne 19. februarja lanskega leta zagledal njegove nebotičnike, sanjave pošasti, kipeče visoko nad povprečna bivališča revnega zemljana, mimo njih po ulicah pa vrvenje in drvenje stotiso-čev kruhoborcev. Le par dni sem takrat gledal to čudovito urejeno mravljišče človeških bitij, potem sem pa že hitel dalje proti zapadu. Nisem mislil, da bom kdaj tukajle v New-Jorku pa-sel slovenske duše. Pol leta sem preživel v Čikagi, skoro št i r I m i 1 i j on s,k ern mestu, na slovenski župniji sv. Štefana. To Vam |je mesto, da se zgrozi človeška duša, navezana na idilični Maribor in njegovo prijazno okolico. Nič manj kakor blizu 70 km ob jezeru Mi-chigan se razprostira in mnogo njegovih prebivalcev ne ve, kako zgleda podeželsko življenje. Slovencev je tam do 20.000; mnogi so ugledni trgovci, zavedni narodnjaki, dobri kristjani, pp. frančiškanom zelo naklonjeni. Kaj radi se vozijo poleti v 25 milj (1 milja je 1.6 km) oddaljeni Lemont, kjer imamo svoj edini slovenski samostan z novi-ciljatom, modroslovnira in bogoslovnim študijem ter prekrasno farmo z malim jezerom, ob katerem se izletniki zabavajo ter ob paviljonih krepčajo s pro-hibicijskimi hladilnimi tekočinami — razbeljene želodce. Lepo je bilo življenje tam. Kar naenkrat dobimo 10. septembra ukaz, da spravim svoje reči skupaj in se odpeljem v New-Jork za župnika in hišnega predstojnika. Brez slovesa od dobrih znancev in faranov sem se odpravil na vlak in po 22-urni vožnji z ekspresom sem bil v New-Jorku, kjer ostanem nekaj let. Sem s tem najbolj zadovoljen, ker to je bila tudi moja tiha želja, pa sem mislil, da se mi ne bo nikoli spolnila. Sem torej tukaj in tukaj ostanem, dokler sam hočem. Ko pa preteče moj čas, se bom pa z veseljem vrnil v Maribor. Šele sedaj morem natančneje spoznavati New-Jo.rk in njegove znamenitosti. Newjorška škofija je baje po številu prebivalstva največja na svetu. V celem New-Jorku je 800 župnij raznih narodnosti. Najbolj zanimiva je gotovo moja slovenska župnija, ki ne obsega samo Ne\v-Jorka in bližnjo okolice, ampak je raztresena kar po treh škofijah in dveh državah. Do 100 milj daleč sega moja interesna sfera, povsod bivajo Slovenci v večjih in manjših skupinah, vse bom moral obiskovati, za par dni pomisijonariti in obiskovati bolnike. Za Veliko noč pa pridejo od vseh strani sem k spovedi, kakor so nekdaj Judje romali iz cele Palestino v Jeruzalem. Velezanimiva župnija — treba bi bilo vedno na vlaku biti, da bi vsem zadostil. V gmotnem o žiru je še dosti dobro. Seseda to, kar so angleške župnije, ni melja župnija. Tudi se Slovencev ne da tako disciplinirati, kakor so pač disciplinirani Angleži. Njim je župnik Bog; tudi v denarnih ozirih. Angleški župnik kar določi vsakemu cerkveni davek, in kakor reče, tako dobi. So župnije, ki imajo nad sto tisoč dolarjev v banki. V škofijsko blagajno pa se stekajo letno milijoni. Potemtakem je res lahko Amerika zakladnica katoliške Cerkve in vatikanske države. Imam dohodke, da prihranim mesečno 100 dolarjev in še več, ki jih pošiljam v Lemont za vzdrževanje klerikata tu in v provinciji. Dijake v Mariboru sedaj z lahkoto vzdržujem. Sicer tudi poprej ni trda šla, a vendar se potrebna svota tukaj niti ne pozna. Dolar je pač »žeg-nan denar«. Moram pa komisarju pošiljati natančen račun vsak mesec. Le povejte gospe j P., kako strog je njen nečak. Letos pride v Ljubljano na pro-vincijalni kapitelj in se bo oglas,il tudi v Mariboru pri tetki. Moj prednik je imel tudi svoj avto; jaz pa ga nimam in ga tudi nočem. V, New-Jorku je namreč vožnfia tako poceni in zveze tako ugodne na vse strani, da bi bilo za mene naravnost grešno, dajati za avto mesečnih 40 dolarjev. Vozim se najraje s podzemeljsko, železnico, ki gre najhitreje. Sprvä je bilo sicer nerodno, ker še nisem poznal' raznih prog. Sedaj sem pa že zadosti udomačen. Za pet centov se lahko vozim, kamor se hočem, pa še z ek»presnim vlakom. Kakor je diven New-Jork s svojimi nebotičniki, tako skrivnosten je pa podzemeljski New-Jork brez hiš. Železnice so skoro vse štiritirne; centralni kolodvor je velikanski. Nad mano, pod mano, vedno, vsake četrt minute grme vlaki. Pride skrivnostno izza ovinka in zopet izgine za ovinkom. Na tisoče in tisoče ljudstva srečujem po dolgih podzemeljskih ulicah — brez hiš, z lepimi izložbami, restavracijami, trafikami, prodajalnami, stopnicami gor in dol. Vse hiti molče naprej, vsak za svojim ciljem, za kruhom, za špekulacijami, v srečo ali nesrečo. Duhovnik v Ameriki veliko velja. Katoliška Cerkev ima silen ugled. Banke, kamor škofje in župniki nalagajo denar, se ne boje kraha. Zato se vsaka banka poteguje za kredit pri škofih in škofje imajo kredita, kolikor ga hočejo. Cikaški kardinal Mundelein, dobro znan »Businessiman« (Geschäftsmann),1 lahko dvigne kadar hoče do 30 milijonov dolarjev, in vsaka banka se bo potegovala, da mu posodi. Zato pa imajo tukaj škofi|j,e in redovi zavode, univerze, kakoršnih niti država ne zmore. Katoliške^ bolnišnice, ki s svojimi se- Njena mala prijateljica je med igranjem padia in se joče. Maj-dica jo tolaži: „Reci samo Tvoji mamici, da naj opere oblekco s Sdiiditovim Radi on om, pa bo iakoj zopet čis'a". Ona io prav dobro ve, kajti njena mamic« jemlje vedno samoSchichiov Radi on. S G H T O V iN VARUJ I P&mio v&immuwm strami nudijo najboljšo postrežbo, ki imajo zdravnike iz jezuitskih univerz, so polne judovskih pacijentov, ki se pa tudi skažejo, kadar odprejo svoj moš-njiček. Kakor katoličani, tako in skoro še holj podpirajo katoliške zavode drugo verci, Judje, protestantje itd. Razume se, da bi Vam lahko napisal cele knjige svojih doživljajev in vtisov, a, kam bi me to spravilo. To pa sem ¡Vam napisal, da si pomirim svojo vest, ki me je že grizla, ker svoje obljube tako dolgo nisem izpolnil. Kadar se \Tnem v Maribor, pa se bomo tam gori na visokem »Pensionistengletscherju« v parku pogovorili, kar smo in bomo v teh letih mojega potovanja po svetu doživeli. Marsikaj se bo tam spremenilo, ko se bom povrnil. Enega ali drugega ne bo več, postarali se bomo, mladina, ki sem jo zapustil, bo dozorela, vabili nas bodo na »ohcete« in na nove maše, pa tudi na grobove, ki jih p. Valerij an tako pridno koplje; ampak, to pa rečem, lepo pa še vseeno bo, ako bom prinesel seboj kaj dolarčkov . . . Prisrčno pozdravljam vso Vašo cenj. družino, nadalje g. ravnatelja D. z gospo P., fr. Mariofila in ves Maribor v ¿Vaši hiši. Trajajoči spor med Vatikanom hi fašisti. Na papeževo okrožnico, ki jo je Pij XI. izdal v Parizu ter naslovil na vse škofe in vernike sveta, je fašistično osrednje vodstvo na svoji seji, ki je bila pod predsedstvom Mussolinija dne 15. julija, dalo odgovor. Odgovor je podoben odgovoru grešnika, ki se noče ¿pokoriti. Mesto da bi fašizem papeževo okrožnico resno upošteval ter svoje bodoče postopanje uravnal po njej, pa protestira proti papeževim trditvam in odklanja njegove zahteve. Fašistično vodstvo se v svoji izjavi proti papeževi okrožnici dela zelo korajžn&ga, in da bi to korajžo ves svet upošteval, je odredilo, da se bo v kratkem izvršila poskusna mobilizacija fašističnih ma§ med Taljamentom in Piavo. Ta poskusna mobilizacija, katera kajpada nikomur na4" svetu ne bode imponirala, najjasnejše razsvetljuje miroljubnost italijanskega fašizma, ki je po svojem vrhovnem voditelju Mussoliniju nedavno dal v javnosti svečane obljube za ohranitev in utrditev miru. Da se sv. Očo fašistovske "korajžnosti in njenih več ali manj prikritih groženj nikakor ni ustrašil, dokazuje odgovor vatikanskega glasila »Osservatore Romanom na sklepe fašistovskega vodstva. Ta odgovor poudarja to, kar je sv. Oče v svoji okrožnici poudaril, da je fašistična 'vzgoja popolnoma nasprotna krščanski, ker sistematično vzgaja k nespo-štoyanju, nasilju in sovraštvu. Tako je torej razmerje med Vatikanom in fašistično vJado naprej napeto. V tej napetosti je v noči od četrtka-na petek počila v vatikanskem vrtu bomba, ki je bila dan prej položena v neki spo-vednici cerkve sv. Petra v Rimu. Raz-počila bi se bila v sami cerkvi, kjer bi povzročila ogromno škodo v tefj največji in najlepši cerkvi sveta, da je ni pri večernem obliodu po cerkvi našel papežev orožnik ter jo na ukaz svojega predstojništva polomil na nek prostor v .vatikanskem vrtu. kier io eksplodira- la. Ta bombni atentat je zbudil v Rimu velikansko vznemirjenje in ogorčenje. Fašistični listi kajpada zatrjujejo, da so to bombo položili nrotifašisti. Oseba, ki ja tekom enega dneva prejela 4 zakramente. Ni se to zgodilo morda v misijonskih pokrajinah, marveč v naši državi, in sdcer v Sloveniji. Oseba,, ki je te zakramente isti dan sprejela, ni bila Slovenka, marveč Židinja Regina Levy iz Zvonimira v Bosni. Izbrala si je kot druga v življenju Slovenca Mirka Jagodica, vojaškega veterinarja v Zvonimiru, in zato se je s svobodnim sklepom odločila, da vstopi v katoliško Cerkev. V nedeljo, 12. julija, je bila v župni cerkvi v Šmartnem pri Litiji ob velikem navalu ljudstva slovesno krščena. Po sv. krstu sta oba zaročenca prejela sv. obhajilo, nato sta se odpeljala v Ljubljano, kjer je gosp. škof dr. Rožnian Regini Levy podelil zakrament sv. birme. Po sv. birmi sta zaročenca bila poročena ter sta tako prejela zakrament sv. zakona. Župnijo Slov. Bistrica je dobil ta-mošnji provizor g. Ivan Soline. _ Nevarna peškedba. V kamnolomu na Reki pri Mariboru ee je vsul plaz kamenja na 39 letnega Matevža Gnezdo in mu poškodoval hrbtenico. G. Žmavc Andrej, vpokojeni ravnatelj vinarske in sadjarsk šole v Mariboru, je imenovan za vršilca dolžnosti kletarskega naflzomika v dravski ba-novini"ter se mu je odredil sedež pri kmetijskem oddelku banske uprave v Ljubljani. G. Žmavc se bo torej preselil v Ljubljano. Ker je g. Žmavc predsednik društva »Ogenj«, ki mu je namen agitacija za sežiganje ljudi po smrti, se bo menda temu društvu, ako se njegov sedež s predsednikom ne preseli v Ljubljano, izvolil nov predsednik. Obsodba mariborskih mesarjev. Veliko zanimanja je vzbudila v Mariboru minuli teden razprava proti 43 mariborskim mesariem. ki so bili obtoženi radi navijanja cen. Pri določevanju cen mesu se je upirala večina mesarjev na takozvani celjski ključ, ki je bil sklenjen med zastopniki mesarjev in oblasti leta 1928. Po tem ključu je bil mesarjem dovoljen pribite k k nakupni ceni živine 95—130% po kakovosti mesa in na tej podlagi bi se naj določale cene mesu. Bfenska. uprava je ta ključ pozneje razveljavila, ni p,a izdala novega načina določevanja cen in so se-ve mesarji kupovali od kmetov poceni živino, prodajali pa meso eden tako in drugi drugače. Mariborso sodišče je od 43 obtožencev oprostilo 9, 34 pa jih je obsojenih na zaporno kazen od 8 do 25 dni in na denarno globo od 400 do 1500 Din. Obtoženi morajo nositi stroške kazenskega postopanja in po pravomo-čju objaviti razsodbo v »Uradnem listu«. Glede določevanja cen mesu bo morala nekaj ukreniti oblast, da ne bo živinorejec preveč udarjen in da ne bodo mesne cene pri vsakem mesarju in v vsaki vasi, trgu ali mestu kričeče različne. Državni mest preko Biave v Maribora bo prevzela v vzdrževanje mestna občina. Vlom. V noči od 14. na 15. t. m. so vlomili" neznanci v trgovino posestnika, krčmarja in trgovca Jerneja Očko na Teznu pri Mariboru. Odneseni plen v zlatnini, cigaretah in drugem blagu znaša 10.000 Din. 4 orale gcžda pogorelo. Iz nepojasnjenega vzroka je pričelo v soboto dne 11. t. m. goreti v gozdu v Dobravcah pri Hočah. Ogenj, ki je uničil 4 omle gozda, so udušili gasilci in kaznjenci iz oddelka kaznilnice pri Sv. Miklavžu. Steklenica z benešnem jej je eksplodirala v roki. Da bi hitro zakurila v štedilniku, je vzela 251etna Erna Car v Novi vasi pri Mariboru steklenico bencina in polila po drvah. Plamen je povzročil eksplozijo v steklenici in goreč bencin se je razlil po neprevidni Erni. Da ni zgorela, ima zasluge na pomoč prihiteli železničar, ki je strgal žrtvi gorečo obleko s telesa in se je pri tem občutno opekel na obeh rokah. Carjevo so prepeljali v bolnico in je njeno stanje preccij resno. Tovariši iz svei&vne vojne! Na mnogotera vprašanja o našem običajnem sestanku sporočamo vsem tovarišem, da tudi letos pohitimo na Brezje in sicer na Veliki Šmaren, dne 15. avgusta. Ta zbor vodi in se osebna udeleži sestanka naš sedanji predsednik, osvoboditelj Maribora, diCni general Maister. Za enkrat samo to na znanje, vse drugo v kratkem. Tovariši, 15. avgusta vsi na Brezje! — Osrednji odbor Zveze bojevnikov v Ljubljani. Jugoslovanska gasilska zveza Ljubljana ima svojo letošnjo glavno skupščino v Mariboru 1. in 2. avgusta v prostorih Kazine na Slomškovem trgu. V soboto bo starešinska seja, v nedeljo dopoldne ob 10. uri pa redni občni zbor. Strupena kača Je pičila dne 14. t. m. t Platu nad Mežico 211etnega posestniškega sina Štefana Petrič. Pičenega edravijo v bolnici v Črni in |jie le malo upanja na okrevanje. Požar na Korcškem. Dne 14. t. m. Je pogorela stanovanjska hiša, ki je bila last Matije Panšerja, po domače Čuka, » Farni vasi pri Prevaljah. Dinamitna patrona je odtrgala radi neprevidnega ravnanja levo roko 26 kitnemu delavcu Lovrencu Šeguli v Breznu. Gospodarsko poslopje pogorelo. Dne 12. t. m. je udarila v noči strela v gospodarsko poslopje posestnika Sirka pri Sv. Ani v Slov. gor. Škoda je velika, zavarovalnina malenkostna. Avtomobil jo je smrtno povozil. Bll-ru Slovenje vasi na Dravskem polju Je povozil avtomobil 601etno Jero Skaza. Povoženo so sicer prepeljali v bolnico, s je tamkaj hitro Izdahnila, Mlatilnlca odtrgala dvema mlatcema roke. V Gančanih pri Beltincih je odrezala mlatilnica polovico roke 231et-nemu Ivanu Žaiiga. V Gomilicah pri Turnišču je zmečkala mlatilnica levo roko 211etnemu Štefanu Šebjan Iz Do-brovnika. Obe žrtvi mlatve sta vsak ob eno roko in se zdravita v bolnici v M. Soboti. Dve žrtvi Mure. V Muri sta utonila iri kopanju ITletnl Franc Zoreč iz Rri-evcev pri Ljutomeru in Slletni posestnik Anton Belšalk i« Godemarcev. Avtomobil je povozil 16. t. m. ob cesti, ki vodi ob robu Sv. J ur j a od Gankove proti meji 10 letnega fantiča. Voz Je stri otroku nogo, mu razraesaril obraz ter prša in se bori v bolnici v Murski Soboti s smrtjo. Požar. V Črešnjevcih pri Gornji Radgoni je pogorelo gospodarsko poslopje in mizarska delavnica posestnika ter dobrega mizarja Ludvika Lipuša. Gasilci so oteli stanovanjsko hišo. Vlom v trgovino. Na Janževem vrhu pri G. Radgoni ima posestnik Schlos-ser v svoji hiši trgovino v najemu. V pondeljek dne 13, t. m. zjutraj Je zapazil g. Šchlosser, da eo vrata trgovine odprta. S ponarejenim ključem so prišli uzmoviči v trgovske prostore Merir-|e Žinkovič in Jej odnesli poleg manu-fakturnega blaga tudi razna prodaji namenjena živila in pijače. Z vilami jo zabodel v obe koleni v Bezovici pri Konjicah neki sosed 601et-pega tesarja Matijo Hudeja. Težko poškodovani je moral v celjsko bolnico. Nesreča z motociklom. Dne 16. julija se je zaletel pes proti motociklu g. Kolina v Dodanah pri ¿¿v. Barbari v Ha- lozah. Na kolesu Je bila poleg KoStrja tudi Se njegova soproga. Kolo se fle preobrnilo in g. Košir se je občutno pobil, soproga pa le lažje. Izviren način goljufije. Navaden de- lamržnež Herman Novak je oblekel uniformo gasilca in pobiral po slovenj -graškem okraju denar za pevske ter godbene odseke gasilnih društev. Ko se tje potepal po Slovenjgradcu, je pobiral v imenu fioštanjskih gasilcev, v Šoštanju pa za slovenjgraške. ŠoStanj-skl orožniki so goljufa prijeli ter ga razkrinkali in predali sodišču. Goljufija. Krčmar in mesar Permo-zer v Gaberju pri Celju je kupil v okolici Vojniika vola in ga zaaral. Čez ne-kajj dni za tem je prišel k Pennozerju hlapec, ki je uslužben v isti vasi, v kateri Je bil kupil mesar vola. Prosil je Pennozerja, naj mu izplača ostanek kupnine v znesku 2400 Din. Permozer je ustregel prošnji in goljuf je izginil z denarjem neznano kam. Otrok utonil v vodnjaku. Na Dobro v -ljah v župniji Braslovče je utonil v vodnjaku 41etni Jožek Uratniik. S steklenico Je udaril po glavi ne-ananec Ivana Cizeja Iz Tmave pri Go« mlilakem. Poškodovanega so odpremili v bolnico v Celje. Konj ga Je brcnil v trebuh. V bolnico v CeJtie so prepeljali 15. t. in. posestni-' k« Vida Gubenšeka fcc Sel pri Slivnici, ker ga J« brcnil konj v trebuh In ga zedo nevarno poškodoval. Dva stekla psa sta se pojavila v Sp. pet drugih, so ustrelili. Hudinji pri Celju. Enega, ki Je obgrizel Pretep. V neki gostilni na Ponikvi ob Jfužni žel. »o se fantje etepld in so imeli noži glavno besedo. Dva fanta sta dobila občutne poškodbe in se zdravita doma. 391etnega monterja Jakoba Ter« buca s Ponikve, ki Je dobil dva nevarna vbodljaja v desno stran prsnega koša in v trebuh, so prepeljali v bolnico v Celje. Iz valov Savinje pri Celju je še pravočasno rešil dve potapljajoči se deklici natakar Josip Krobat. Dva posestnika pogorela. V Bučki gorel pri Kozjem je upepelil v noči 14. t. m. požar dvema posestnikoma hiši Anglež Kay Eon (na sliki zgoraj desno) je dosegel z motornim čolnem »Miss Anglija II. na Garda Jezeru 177,33 km na nro in si js pridobil glede brzino na vodi svetovni rekord. Največjo gasilsko lestvo so razkazovali cadnje dni t Parizu. — Svetovno vojno Je odločila leta 1814 bitka ob Marni, v kateri so porazili Francozi s vso naglico proti Parizu prodirajoče nemške bila pozidana od Francozov in te dni i. Kot spomin na padle ob Maral je sliki (desno) vidna velika cerkev. ' H«- - . ■•■'v * Čudovito osvežilo za poletil Kadar je vročina in prah, je kar potrebno, da si umijete glavo z Eli d a Shampoo« n o m. To Vas osve« ži in Vam ohrani lase lepe in zdravel Vsak teden po enkrat si umijte glavol ELIDA SHAMPOO in vsa gospodarska poslopja. Pogoralca Povhe in Trupej sploh zavarovana nista bila in jima je uničil požar poleg poslopij vse gospodarsko orodje, letošnjo krmo, žito in 30 polovnjakov vina. Požar se je pojavil v gorici posestnika Povheta, kjer so se unele skozi dimnik stare lesene stene. Gasilno delo je bilo ©težkočeno radi pomanjkanja vode. Požari v clcllci Zagorja. Dne 15. ¡julija je pogorela nad postajo Sava v hribu proti Tirni Verbičeva kovačnica. Ogenj se je razširil tudi na mlado zasajeni gozd pri Tirni. Istega dne je pogorel v Zavinah kozolec posestnika Borštnerja. V vseh treh požarnih slučajih so se vrlo izkazali gasilci. Številni in veliki gozdni požari. Dne 15. t. m. ob neznosni vročini je izbruhnil gozdni požar na Zagrebački gori in objel 25.000 juter gozda. Ogenj je pričel v gozdnem delu Zemljiške zajednice v Vrabcu in na Kulmerjevi posesti. Takega požara Zagrebčani zdavna ne pomnijo. — V sredini minulega tedna je pokončaval ogenj najlepše in zelo obsežne gozdove kneza Karla Auersperga na Medvednjaku pri Kočevju. Požar je gasilo 12 gasilnih društev in domače prebivalstvo. — Skoro istočasno kakor na Medvednjaku je gorelo v šumah okrog Gotence in Grčaric v čabarskih gozdovih. Ti gozdovi so kmečka last in oddaljeni od Kočvija 30—40 km. Smrtna nesreča v Kamniških planinah. V pondeljek pred,poldne dne 13. t. m. je smrtno ponesrečil na Mlinarskem sedlu med Malim in Velikim Grintov-cem v Kamniških planinah 21 letni zlatarski pomočnik Mihajlo Weber, rodom iz Novega Sada. Dijakinja rešila dve deklici. V Krki pri Novem mestu sta se kopali 15. julija 121etna Sandica Vodnik in njena pri-jatelijica Andrinka Ipavec. Sandica je zašla preveč na globoko in se začela potapljati, kljub temu, da se je držala prijateljice za roko. Obe deklici je rešila junaška dijakinja Anica Kambič. Požar na Gorenjskem. V noči od 16. na 17. julija je pogorelo gospodarsko poslopje Andreju Križmanu, posestniku iz Mlake pri Komendi. Človeško okostje. Posestnik Anton Krmec iz Gmajnice v Št. Jerneju na Dolenjskem je našel na njivi pri kopanju peska človeško okostij,e, ki je moralo biti že 10 let v zemlji. Doslej Se niso dognali, kedo bi naj bil na njivi skrivnostno zakopani. Velikanski požar pri Rakeku. Dne 19. julija zvečer ije pogorela vas Nad-lesk pri Rakeku. Gašenje je oviralo veliko pomanjkanje vode. Velikanski požar na Cehoslovašem. Dne 17. t. m. je upepelil požar čehoslo-vaško vas Vazec v liptovskem okraju. Pogorelo je 400 h 15 in je 2400 oseb brez strehe. Zgorelo je 10 oseb in mnogo je bilo ranjenih. Škoda znaša 15 milijonov čeških kron. »Zeppelin« se pripravlja za polet na Severni tečaj. Poleta na severni tečaj v zrakoplovu »Zeppelin« se bo udeležilo 46 oseb, med temi tudi italijanski general Nobile, kojega severotečajna eks-pedicija v zrakoplovu »Italija« je pred leti tako klaverno končala. Dne 22. julija bo napravil »Zeppelin« daljši po- skusni polet z vsemi udeleženci. Zrakoplov bo za polet v severne krače nekoliko preurejen in bodo izpraznili dva prostora za moštvo. Sredi prihodnjega tedna bo zapustil zrakoplov svojo luko v Friedrichshafenu ob Bodenskem jezeru in bo odletel nasproti ruskemu ledoiomilcu »Malyginu«, s katerim bosta skupno raziskovala najbolj severne pokrajine. Naprcdcls na pclju brezSIšnsga brzo-jrva. Francoski inžener Belin, znan iz-najditelj glede brezžičnega brzojava, je poročal te dni o iznajdbi, ki bo zavila prenos brezžičnega brzojava v tajnost. Odposlani brzojav bo določen samo za naslov, bo le za njegov sprejemni aparat in za vsakega tretjega nerazumljiv. Novi postopek pri brezžičnem brzojavu bo predvsem velike važnosti za prenos vojaških dokumentov, diplomatskih pogovorov in za trgovino. Novo otceje. Resni znanstveniki napovedujejo na podlagi raziskovanj} ter pojavov, da se bo prikazalo iznad morske gladine ob obali Brazilije v južnem Atlantskem Oceanu čisto novo otočje. Dvignila se bosta tekom nekaj desetletij iznad morja dva otoka, ki bosta predrugačila brazilijanske obalne razmere. Nova otoka bosta podobna japonski skupini otokov, ker bosta vulkanskega značaja. Zdravnica gospe dr. Klara Kuhoveo je odpotovala do 9. avgusta. 1119 Vodja ruskega ledolomilca »Malygina«, ki se bo podal skupno z zrakoplovom »Zeppelin« v sredini tega tedna v morja proti severnemu tečaju. Resen opomin, ki nas spominja, d» )e M skrajni čas, tudi za zdravje kaj ukreniti, ei — bolečine. Nešteto ljudi muči revmatiien^ trganje v sklepih, živčne bolečin«, trganj^ zbadanje, glavobol, zobobol itd., drugi trpij« od slabosti in drugih obolenj, ali vendar U mamo tudi veliko število takih ljudi, katerf so se znali vseh teh muk obvarovati. Že fiel 34 let v mnogih krajih držijo stalno v hill Fellerjev bolečire ublažavajoči Elsafluid te« se vedno iznova vesele njegovemu zanesljive« mu dejstvu. V lekarnah in sorodnih trgork nah se dobiva Fellerjev Elsafluid v poskue« nih steklenicah po 6 Din, v dvojnih stekleni« cah po 9 Din, ali pa v velikih stenlenicah pe 26 Di n. Poštni paket z 9 poskusnimi ali i dvojnimi, ali 2 velikima steklenicama pošilj* za 62 Din brez vseh daljnih stroškov Euge» V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341, Sa*« ska banovina. Telxo se varčuje! Ni treba kupovati prenaglo, a posebno ne ure, ker nas tudi najcenejše ura drago stane, če se mora večno poprav* Ijati. Najbolj se varčuje, če se ne kupuje se« mo poceni, ampak tudi dobro. Zato Vam zopet ponavljamo, zahtevajte novi letni ce-nik z že tisoč slikami od tovarniške hiše ui H. Suttner v Ljubljani št. 992, dobite ga popolnoma brezplačno. V njemu najdete žepne ure že za 44 I)in, ure-zapestnice za 98 Dia, budilnike za 49 Din, kakor tudi razno zlatnino in srebrnino, vse takorekoč po original« nih tovarniških cenah. V teku Življenja se vse poa^vlja! Starši vidijo v otrocih vstajenje lastnih otroških let, v mladostnih letih otrok vzbujajo»spomine ne lastno mladost in vnukinja se uči od matere, kar je poučevala babica: »Zlatorog milo ustvarja čistost!« Zopet došlo novo blago po nepričakovano nizkih cenah. Ogleite si pred nakupom v Trpinovem Bazarju, Maribor, Vetrinjska 15. 376 * Miliža ga f€ V angleški grofiji Kent je umrl tt dni v starosti 80 let Alojzij Smith Horn, ki je bil znan po celem Angleškem pod imenom »Krämer Horn«. V starosti 11 let je prišel kot nastavlljenec tvrdke v Liverpoolu na obalo Slonove kosti ▼ osrednji Afriki. Kmalu za tem, ko J« dospel na odkazano mu mesto, je dal slovo tvrdki in je začel na lastno pes* trgovati s slonovo kostjo. Gnan od ne» ugnane sile po doživljajih, je prepoto val v dobi 60 let Afriko. Živel je skuip-no z domačini, kojih navad se je tak» navzel, da sa je odtujil evropski kulturi. Ko je bil star 70 let, je sklenil, končati neprestano potovanje in se je izselil iz osrednje Afrike v južni Trane-vaal. Brez vseh sredstev je začel tan* kaj krošnjarijo od hiše do hiše z vsemi mogočimi predmeti. Nekega dne je potrkal tudi na vrata znane južnoafriške pisateljice Levis. Zaman se je trudil« da bi kaj prodal od svoje krame. Tekom pogovora z učeno žensko pa je pisateljico tako navdušil za svoje prostodušno pripovedovane doživljaje, da je starčka z zanimanjem poslušala in pripomnila uprašanje, če je tudi zapisoval dogodke v dnevnik, katerega jej naj prinese ob priliki. Par dni za tem se je zglasil stari Al. Horn pri pisateljici z rokopisom. Leviš je bila vsa navdušena za zapiske in se mu je ponudila, da bo spisala na podlagi teh knjigo. Na ta način je nastal tolikanj čitan spis »Ob Slonokoščeni obali.« Knjiga je žela v Ameriki in na Angleškem popolen uspeh in doživela eno izdajo za drugo. Nobeden od čita-teljjsev ni hotel verjeti, da je sploh ke-daj živel Horn, ki je preživel tako pravljične doživljaje. Šele sloviti angleški pisatelj Galswort je prepričal občinstvo, da ta čudni in izvanredni mož resnično še živi. Horna je knjiga obogatela in je po-, stal na mah oboževanec vseh čitate-ljev. Preselil se je nazaj na Angleško in se nastanil v grofiji Kent. Bogznaj kolikokrat v življenju je bil ranjen od levov, pušic ter sulic črncev. Še nekaj tednov pred svojo smrtjo je zatrjeval, da se ima zahvaliti za svoje dolgo življenje ne šolskemu zdravilstvu belega človeka, ampak zdravniški izkušenosti afriških črncev — domačinov. V bolezni in ranah so ga v sik dar lečili zamorci in temu dejstvu se ima zahvaliti za zdrave noge, katere mu je hotel nekoč angleški kirurg ob priliki ranjenja za vsako ceno odrezati. Glede ran na nogah se je zaupal ranocelniku Kaniba-lov, ki ga je v par tednih ozdravil po-' polnoma. * Zamenjam izbcrno vino Iz najboljših vinogradov za suha bukova drva cli za rezan les. franjo Gailšek, Maribor, Razlagava Klica štev. 25. 1C22 Državna podpora po toči poškodovanim. Ministrski svet je sklenil podeliti kmetom, katerim je pobila toča, 1 milijon podpore. Podpora se bo razdelila na podlagi seznamov, ki jih predlože banske uprave, in sicer le onim, ki so podpore najbolj potrebni. Podporne sezname bodo napravile v posameznih okrajih posebne komisije. Na fcanovinski vinarski in sadjarski goli v Maribora so v šolskem letu 1931 —1932 še nekatera, deloma popolnoma in deloma do polovice prosta mesta za oddati. Zanimanci naij pošljejo prošnje za sprejem v smislu razpisa v 6. številki »Sadjarja in vrtnarja«, odnosno 11. številki »Kmetovalca« najkasnejše do S. avgusta t. 1. ravnateljstvu imenovane šole. Sprejem v banovinsko kmetijsko šolo v St. Juriju ob Južni žel. Novo šolsko leto 1931-32 ee začne početkom oktobra ter traja polnih 12 mesecev. Spsejme se 34 gojencev In sicer X Drvi vrsti le kmečke ainove, za katere se predvideva, da ostanejo na kmetijah kot bodoči gospodarji. — Sprejemni pogoji za novo ustanovljeno banovinsko gospodinjsko šolo v zavodu z lOmesečnim tečajem se bodo razglasili pozneje, ker se pouk v novi zgradbi pred-videvno pred novim letom ne bo mogel pričeti. Sv. Lovrenc na Pohorju. Po inicijativi tuk. podružnice Kmetijske družbe, ki ji predseduje delavni g. Karničnik Gašper, se je vršil v Društvenem domu trimesečni kmetijsko-gos-podinjski tečaj pod vodstvom gospe Jele Pre-mrou. Javni izpit gojenk ob sklepu tečaja je pokazal krasen uspeh. Iskreno čestitamo! Go-jenkam želimo, da postanejo vzori slovenskih gospodinj. V. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov. Žalec v Savinjski dolini, dne 15. julija 1931. — Že delj časa trajajoča tropična vročina brez padavin se že kaže v itak neenako razvitih nasadih, posebno na prodnatem svetu, na ta način, da oru-menevajo spodnji listi in postanejo žrtve solnčnega paleža. Ako tropične vročine ne bode kmalu konec, sledilo bo še kaj opasnejšega. Tačas je rastlina, v najlepšem razcvetju, vendar koprni po temeljitem osveženju. — Naši hmeljarji so vobče mnenja, da letošnji hmeljski pridelek ne bo preobilen. — Društveni odbor. i? Fr. Wernig: film liiiclfsie mm* §mw M @MFfSi SI@W€il|-grifcc. Tako težko, kakor malokje, občuti breme današnje gospodarske krize naš kmetovalec. Spričo te krize, katera je bila na pohodu, se je začelo med dale-kovidnejšimi in nesebično delavnimi kmetovalci pred kakim letom gibanje, da bi se posvetilo malo več pažnjs razvoju mlekarstva v okraju, reji molznih krav in živinoreji sploh. Vsestranski pomisleki in tostvarne zapreke glede uveljavljanja tega stremljenja v okviru naše živinorejske zadruge so nam še v spominu. Kako pravilno pa je bilo stremljenje nekaterih zadružnikov, — stremljenje, ki ¡je žal prišlo prepozno, ki še ni proniknilo vsega našega ljudstva — občuti vse naše gospodarstvo. »Edino, kar še gre v denar, je dandanes maslo; pa tega prodajo lahko le posestniki s prvovrstno kakovostjo«, mi je pripovedoval ves zbegan in obupan nedavno predsednik kmetijske podružnice nekoč tako imovitega Mis-linja. »Da bi se pa ljudje združili v kaki mlekarski zadrugi, ki bi edino mogla proizvajati prvovrstno in enotno blago za eksport, zato manjka ljudem še smisla za skupnost. Vsak vleče na svoijo stran in misli le nase v — svojo škodo«, dalje pripoveduje prevdarni kmetovalec. »Da, da«, pripomnim, »manjka nam zadružništva in predvsem blaga, kakoršnega išče današnji trg, posebno v inozemstvu. Slabše vole kupi domači mesar le še za klobase. Na nekem sejmu se je pri nas prodalo vole po 3 In 4 Din za 1 kg.« »Čudno, v Št. Juriju ob južni žel. pa so pred par dnevi naložili mnogo vagonov volov po 6 Din za 1 kg.« »Verjamem«, odvrnem, »ali pa veste tudi, da so v okolici Št. Jurija voli neprimerno boljše rejeni, kakor pri nas? Ni pa boljša reja odvisna od pasmo — ampak od krmljenja v mladosti in od boljše, tečnejše krme, katero pa lahko prideluje zdaj s primernim gnojenjem z gnojnico tudi naš kmetovalec. Vsaj; dobre gnojnično jamo bomo imeli ž a kmalu vsepovsod.« Ustavim se nedavno na potovanju iaf Dravograda v Slovenigradec pri marsikaterem kmetovalcu, da poprosim za malo kislega mleka. Toda, strmite! Vi najizrazitejši planinski dolini Štajerske mi ni mogoče dobiti niti skodelice mleka. — »Ga nimamo niti za dom«, mi povedo marsikje. — »Pa mi bode v Slovenjgradcu, v mestu, ki postaja vedno privlačnejše za tujce iz vseh krajev, sreča bolj mila«, si mislim in grem od hotela do hotela, od gostilna do gostilne, pa se moram končno vrniti domov, ne da bi mi bilo mogoče dobiti le žlico kislega mleka. »Kaj nam koristi vsa propaganda zn tujski promet, krasni naravni posnetki še krasneiiiše tiho-romantične slovenj-graške planinske krajine po gg. Kie-serju in Kvacu, ako ne moremo ljudem nuditi najpriprostejših in najzdravej-ših naravnih okrepčil, katera lahko dobi tujec za mal denar v vsakem drugem letovišču, celo v Celju in Mariboru v obliki kislega mleka — jogurta.« To premišljujem in se potožim tajniku naše živinorejske zadruge, ki mi smeje pojasni: »Mleko lahko prodam, kolikor bi ga imel. Toda polovica kmetovalcev nima mleka niti za dom.« »Pa, ali bi se ne dalo ljudi pridobiti za intenzivnejše mlekarstvo?« mu odvrnem. »Zdatj. še bržčas ljudje nimajo zanimanja, smisla in sploh veselja za večjo in trajnejše proizvajanje in prodajo mleka. Vsaj dokler je »še les«, je bila' živinoreja in prodaja mleka pri nas le bolj postranska stvar. Težko, težko jo pridobivati pravemu kmetijstvu precej odtujeno ljudstvo za vztrajno živinorejo in mlekarstvo, ki navidezno nosi le majhne dohodke, kateri pa so vendar trajni in stalni. In to zadnje toliko naših kmetovalcev vse premalo upošteva! In zdaj naj še kdo ugovarja, ali ni imel predsednik naše živinorejske zadruge g. Lobe prav, ko si je toliko prizadeval, da bi bila v Slovenjgradcu — stalna prodajalna mleka, oziroma mlekarna?! * Vojnica. Ker prejemamo v tem oziru polno vprašanj, odgovarjamo tem potom vsem naenkrat z obširnejšim pojasnilom. Zakon o ustroju vojske določa v par. 227: Vojnica je denarna obveznost za vse državljane, ki ne služijo pri vojski in mornarici osebno, pa jim ni služba pri vojski in mornarici odložena Člen 228: Vojnico morajo plačati:. 1. Stalno in začasno nesposobni. 2. Družine, imovine, obrti ali dohodki onih, ki se kakorkoli odtegnejo služenju svojega obveznega roka 3. Družine, imovine, obrti ali dohodki onih, ki ne morejo osebno služiti, ker prestajajo sodno obsodbo ali zaradi tega, ker na uživajo državljanska časti. Vojnica znaša: Za one pod točko 1) 59% letnega neposrednega davka na njihovo imovino. Za one pod /-točko 2) in 3) pa 100% letnega neposrednega davka Za one, ki so nalašč sebe pohabili, da niso za vojno sposobni, se odreja vojnica na 100% lei'.nega neposrednega davka. Vojnica so plačuje od dovršenega 20. do dovršenega 50. leta. Člen 229: Plačevanja vojnice so oproščeni: 1. Oni, ki uživajo invalidno podporo. 2. Oni, ki so postali nenamerno nesposobni X vojaški službi. 3. Umobolni, gluhonemi, slepi in pohabljeni, ako so za delo nesposobni in ne plačujejo nad 120 Din neposrednega davka. Pritožbe: Če kdo misli, da se ga je pogrešno vpisalo med one, ki naj vojnico plačujejo, se naj pritoži na komando svojega vojnega okrožja. Oni pa, ki misli, da je vojnica previsoko zaračunana, pa se naj pritoži na davčno upravo, pod katero spada. Z izjavo pritožbe es ne zadržuje pravica plačila vojnice. Kdor želi podrobnejša navodila, posebno še pa župani in občinski tajniki, naj naročijo »Pravila za vplačevanje vojnice«. Stane 10 D in se naroča pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. D. S. v Si. J. Nekdo me je ovadil, da sem prodal in izvozil i vagone sa-dja. Predpisali so mi zato 2000 Din davka V resnici nisem nikakega vagona sadja spravil v promet in tudi nisem obrtnik. Davčni odbor v Mariboru je mojo pritožbo zavrnil. Kaj naj sedaj storim ? Odgovor: Ker veste za ovaditelja, je najbolje, da nje- ga prisilite, da prekliče. Zoper odločbo davčnega odbora se pritožite na upravno sodišče v Celju, kjer tudi omenite, kdo vas ja ovadil in zakaj. S. A. v 3. V tožbi sem zmagal. Ali nasprotna stranka ni imela denarja, pa sem moral jaz plačati svojega advokata. Zdaj sem ugotovil, da je uživalec nekega posestva, ne lastnik. Ali lahko kaj iztožim? Odgovor: Ker ste vi najeli advokata, ga morate tudi plačati, toda le svojega in sodne stroške. Od nasprotne si'.ranke lahko izterjate potom tožbe in dobite potom rubeža. Sm. p. J. Ali smejo učiteljice med učno uro po hišah hoditi in prodajati karte za prireditev? Odgovor: Ako se je to zgodilo brez vednosti šolskega vodstva, mu to javite. Če je bil nered v šoli zaradi tega in je šolsko vodstvo vedelo za to, lahko javite šolskemu nadzorniku. Je pa stvar taka: Treba je zelo previdno vse napraviti in dokazati, ker sicer-ste lahko kaznovani vi sami! J. J. v G. Stara občinska cesta, ki je bila malo v rabi, bi se v smislu dogovora pred dvema letoma morala urediti in razširiti, ker so tam ob cesti sedaj nove hiše. Kam se naj obrnemo, da se to uredi? Odgovor: Napravite skupno vlogo na občino, kjer zahtevajte, da se v smislu dogovora in protokola komisije cesta uredi. Ako občina na to ničesar ne ukrene, prijavite zadevo na srezkega načelnika. Vlaganje kumasc. Zelo priljubljena jed skozi celo leto so kisle kumarce. V vsaki hiši naj jih imajo nekaj kozarcev na razpolago. Se- daj je čas, da jih vložite! Napravite pa to takole: Majhne sveže kumarce, dolge kakih 5 do 10 cm, še zelene, osnažimo vsako omazanije in jih namakamo v čisti vodi pol dneva. Voda jim namreč odvzame grenkobo. Nato jih vzamemo iz vode in jih s prtom do suhega obrišemo ter vložimo tesno drugo na drugo v kozarec ali steklenico. Med kumare vlagamo lavorjevo listje, cel poper, celo papriko, koper in višnjevo listje. Tudi je dobro vložiti nekoliko hrena, narezanega na tanke liste. Tako napolnjeno steklenico zalijemo s kuhanim in in dobro prečiščenim jesihom, kateremu smo dodali tudi na vsak liter dve žlici soli. Jesih mora biti popolnoma hladen, predno se ga vlije na kumare. Posodo potem dobro zavijemo s per-gamentnim papirjem ali z mehurjem in jo shranimo na hladnem suhem prostoru. Na vrh jesiha vlijejo nekateri tudi nekaj olja. Madeži cd smsfe. Sedaj, ko se mnogo gibljemo med drevjem po gozdu, pa tudi sicer je potrebno vedeti, kako odpravimo madeže smole iz obleke. Madeš smole v volneni obleki briši s cunjico,. ki si jo namočil v špiritu ali etru. Iz ostalega blaga spraviš madež tako, da namažeš mesto, kjer je madež s kako mastjo ali maslom, nato pa dotično mesto izpereš z milom in vročo vodo. Tudi s sodo v vroči vodi se ti bo posrečilo izprati tak madtfz. Z rok pa si madež najlažje ope-reš s petrolejem. Kako hraniš stročji iižol. Navajeni smo sicer jesti štročji fižol v tej dobi, ko ga je povsod dovolj, toda zelo bi nam dišal tudi pozimi. Zdrav stročji fižol naberi in ga na koncih ob* reži, odstrani niti in prerezi na pol. Zloži ga kolikor mogoče na tesno v sodeč, nasoli ter zopet dobro stlači. Nato sodeč zabij, postavi v klet in čez nekaj dni ga obrni. Obrni ga vsak teden en- Januš Goleč; 30 Od Vrečka na Žegarju do nekdaj Drobne-tove krčme je nekaj minut mimo par hiš in skozi smrekov' gozdič že ob pobočju hriba zidana, s slamo krita hiša. Na levo je bila krčma, na desno vinska klet. Od hiše na levo je polovico slamnatostrehega poslopja parma za listje, levi del je zidan k hribu in je služil kot shramba za sadjevec, kislo zelje, repo in krompir. Pol streljaja pred hišo je kozolec. Med nekdanjo krčmo in kozolcem je trata, na kateri rastejo orehi, tepke in drugo sadno drevje. Kolovoz iz Žegarja proti Slivnici je peljal mimo krčme, današnja nova cesta gre nižje. Predno sta stopila orožnika iz smrekovega gozdiča na plan, da bi ju že bilo videti od Drob-lieta, sta zavila s kolovoza po pobočju v gozd, odkoder sta nameravala nekoliko opazovati živ- ljenje pred krčmo. Opazila nista nič sumljivega, nobenega odraslega človeka, pač pa je pasel v bližini gozda fantek živino. Grizold je privabil pastirčka z vso Ijuneznjivostjo k sebi. Ko se otrok vidno ni več bal, mu. je dal groš z naročilom, naj gre v kremo kupit kruha in jima pride hitro povedat, kdo vse je v izbi. Dečko je vzel denar in šel. Vrnil se je s poročilom, da ni v krčmi žive duše, pijejo pač v zidanici poleg hiše: krčmar in še dva moška. Žandarja sta sklenila, da si bosta ogledala pivsko družbo natančneje. Pripravila sta se in stekla kar najbolj urno proti odprti pivnici. Ko sta že bila blizu zidanice, so se zaprla vrata in iz kleti sta utekla be-žečih korakov gostilničar in še en moški ter se spustila oba za hišo navzdol po hribu. Nekdo je zaklepal kletna vrata od znotraj glasno ter z ropotom. Grizold je vprašal: »Kedo je? Odpri!« Nobenega odgovora. Blizu zidanice v smeri prati zaklenjenim vratom je bii zložen precejšen kup drv. Stres je stopil za drva ter stražil od spredai, Gi-izold se Voda in ogenf. Narodna. Gospodinja je stavila v kotlu vodo nad ogenj, da bi zamesilc. kruh. Oge,nj vpraša: »Ti je segla moja muka že do vrhunca, hladna voda?« »Da, in kako, moj stari in večni sovraž« ni k. Ali trpeti moram, odkar so me vzeli materi reki. Dokler sem bila združena z dru« gimi v reki, se mi ni« si' smel približati.« Ogenj je odgovoril:' »Dostikrat si tudi ti mene prijela za srce in glavo. Ako si ti ža moj sovražnik, čemu jaz ne bi i tebe sovra* žil?« »Včasi sem te poga> S sila. Nlkol nisem sa- krat. Predno tak fižol uporabljaš, ga moraš namakati v čisti vodi nekaj ur, da se sol izluži. Tak fižol se tudi lahko proda v meščanske družine. Kopanje. Vroče poletje ije čas za kopanje. Kopanje, ki se vrši previdno in dostojno. Je gotovo zelo krepilno za človeka. De-el je naročiti, da naj bo pri kopeli zelo previdna, da ne pojde vroča v mrzlo vodo, da se ne koplje predolgo. Pa kopanje je tudi za odrasla zdravo, seveda pod enakimi pogoji. Vse pa naj bo dostojno. Skupno kopanje ženskih in moških ni spodobno. C cisc in sefusiia- poroCUa. Na mariborski trg v soboto 18. t. m. so pripeljali špeharji 30 svinj. Svinjsko meso je bilo po 14—16, šipeh 13—14 Din. Kmetje so pripeljali 4 voze krompirja, 6 čebule, 18 sena in 8 slame. Krompir je bil po 2, čebula 6, seno 70—90, »lama 50—55 Din. Pšenica 2, rž 1.50, ječmen 1.60, oves 1.50, koruza 1.50, ajda 1.50, proso Ž.50, fižol 2.50, grah 8—10 Din. Kokoš 30—50, piščanci 20—70, raca 15—20, gos 30—40, puran 40—60, domači' zajec 7—30 Din. Česen 14, «vele zelje 5, buče 4, gobe 1—2 Din. Maline 6—7, grozdičje, suhe slive 9—12, breskve 20—24, grozdje 2-4—28 Din. Mleko 2—3, smetana 12 do 14, surovo maslo 30—36, jajca 0.75—1, med 12—20. Din. Mariborsko Eejmsko pcroitto od 14. 7. 1331. Prignanih je bilo 19 konj, 37 bikov, 347 volov, 418 krav in 23 teleit, skupaj 844 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile •ledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 5 do 5.75 Din, poldebeli voli od 3.75 do 4.50 Din, plem. voli od 3.50 do 4 Din, biki za klanje od 3 do I Din, klavne krave debele od 3.25 do 5 Din, plemenske krave od 3 do 3.50 Din, krave za klobasafle od 1.75 do 2.50 Din, molzne krave ®d 2.25 do 3 Din, breje krave od 2.25 do 5 Din, mlada živina od 3.50 do 5.50 Din. Prodanih je bilo 407 komadov, od teh za Izvoz v Avstrijo M in v Italijo 15 komadov. Mariborski svinjski sejem dne 17. 7. 1931. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 258 komadov svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—8 tednov stari komad 70 do 80 Din, 7—9 tednov 90 do 130 Din, 3—4 mesece 150 do 230 Din, 5—7 mesecev 350 do 400 Din, 8—10 mesecev 450 do 500 Din, 1 leto 600 do 750 Din, 1 kg žive teže 6 do 7.50 Din, 1 kg mrtve teže 9 do 10 Din. Prodanih je bilo 103 svinj. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg od 14 do 16 Din, II. vrste od 10 do 12 Din, meso od bikov, krav in telic od 6 do 8 Din, telečje meso I. vrste od 18 do 25 Din, II. vrste od 10 do 16 Din, svinjsko meso sveže od 12 do 25 Din. P& ^-grczišlcsi! »Gospodar« je že pisal o uganki velikanskega otoka Atlantis, ki bi naj bil vezal pred mnogo desettisočletji Evropo z Ameriko, kjer kraljuje danes Atlantski Ocean. Baš letošnje poletje re na delu angleška ekspedicija, ki hoče z ostanki na morskem dnu dokazati, da je otok Atlantis res bil in je cvetela na njem visokorazvita kultura. Kakor pravljica o Atlantidi obstoja tudi legenda o pogreznjenem svetu v Tihem Oceanu. Angleški oberst Ja nes Churchword je posvetil celo svoje življenje razvozljanju te zadnje pravljice. Anglež je objavil o svojih tozadevnih raziskovanjih marsikaj zanimivega. Pravljica o isgincicm svetu v Inčiji. Oberst Churchword je prišel na sled potopljenemu svetu, ki se je imenoval zemlja Mu, ko je bival v Indiji. Kot mlajši oficir se je seznanil z učenim indijskim menihom, ki je vzbudil v njem zanimanje za prazgodovino človeštva. Menih je podučeval Angleža v naakal jeziku, ki bi naj bil po indijskem naziranju na svetu najstarejši. Ko je razumel oficir naakalščino, se je lotil razvozljanja starodavnih napisov v tem jeziku, ki so shranjeni kot sveti ostanki v indijskih samostanih. Na več tablicah je čital o posebnem svetu Mu, ki Je bil pred več tisoč leti na sredini Tihega Oceana in bi naj bil tudi zibelka človeškega rodu. Vesti o Mu svetu v Ameriki. Ravnokar beležena izsleditev je An« gleža Churchworda tako navdušila, da je sklenil, da bo posvetil po 121etni vojaški službi ostali del svojega življenja razkritju uganke z Mu svetom. Ker je bil oberst denarno dobro založen, s a je lahko podal na delo. Potoval je po svetu, preiskal je samostanske šole po Azi|jii, evropske starinske zbirke in amerikanske muzeje, kjer so shranjeni razni starodavni rokopisi. Iz starih beležk se je povspel do trdnega prepričanja, da je Mu suha zemlja resnično obstojala. V spominskih spisih Maja naroda, kateri so shranjeni v angleškem iri v narodnem muzeju v Washingtonu, je zadel Churchword na omenke o Mu svetu, za kojega označbo so imeli Maja Indijanci isti pisemski znak, kakor ga je bil izsledil v Indiji, Burmi in v Egiptu. V vseh spisih, ki izvirajo od raznih človeških plemen in iz raznih delov sveta, pomenja pisemsko znamenje isto »»dežela .(svet) Mu«. Tudi v prastari tibetanski listini je našel angleški oberst potrditev svojega domna-vanja. ^ Spomeniki o izgubljenem svetu. O narodih, ki so bivali pred 20 1isoč leti na Mu svetu, so se ohranili do danes nekateri spomeniki. K tem preostankom spadajo orjaške sohe, ki se nahajajo še sedaj na Velikonočnih otokih. V osrednji Ameriki je zadel Anglež na iste znake podobarske umetnosti Mu prebivalcev. Mu svet se je nahajal v širini ravnika Pacifičnega Oceana in je zavzemal proti severu površino 5000, proti jugu pa 3000 milj v vzhodno-zapadni smeri. Havajsko, Fidži in Vzhodno otočje je preostanek nekdanjega ogromnega naa prišla, ampak vselej »o me ljudje črpali ti reke in iz studenca, jaz pa sem gasila, da bi ne storiš nič hudega.« Ogenj nato: »Veš kaj? Spoprijaz-«dva se danes! Vsak Ismed naju naj se ba-Vi le s svojim poslom. C« bova Uvela v miru In «logi, naju ne bodo ljudje mučili in ubijali na smrt.« »Jaz nečem tako«, Je Mkla voda, »ne mo: rem jaz biti drugačna kakor sem. Ne morem »Iti delu, ki mi ga je prisodil sam Bog.« Narodna povestlca. Kmet, ki mu je nek Irgovec v mestu napravil dosti krivice, si I« izmislil pot, kako je podal na ogled krog pivnice in dognal, da je pobeg nemogoč, ker je imela zidanica samo ena hrastova vrata in nobene druge večje odprtine. Celo skozi podstrešje je bilo nemogoče uteči, ne da bi orožnika opazila begunca, stavba je bila prenizka in se je naslanjala ob zadnji strani na hrib. Ko je pregledoval Grizold krajevni položaj, jo zapazil, kako se maje kamenje na kleti na strani proti kolovozu. Nekdo, ki se je skrival v pivnici, je skušal izdreti izhod. Stopil je ob stran k zidu, iz katerega se Je gibalo kamenje in skrbno opazoval . . . Kmalu se je izluščil iz zidu velik kamen, koj za njim se je pojavila čet-verokotna odprtina, človeška roka je brskala blato ter prah izpred luknje . . . Neznani ujetnik je pomolil glavo skozi udrtino . . . Žandar Je vprašal: »Kedo Je?« Mesto odgovora Je počil revolverski strel proti orožniku, a ga na srečo ni zadel. Ko se Je prikazala neznančeva glava drugič pri odprtini, je ustrelil Grizold iz puške; ker je stal v zaščiti pred streli preveč tik ob steni, se je odbila krogla ob kamenju. Vse je potihnilo za nekaj časa . . . Grizold je stopil bliže in ustrelil skozi luknjo, iz kleti je nekaj zaječalo — znamenje, da je strel pogodil. Za tem je ustrelil iz kleti oblegani, krogla je oprasnila Grizolda nad očesom, sicer ne nevarno, pa vendar se mu je vlila kri kar curkoma. Zopet nekaj časa sumljiv mir ter tihota po kleti . . . Grizold je dal za drvmi pred kletjo prežečemu Stresu povelje, naj strelja kar skozi zaprta vrata, tamkaj nekje mora tičati sam Guzaj, s katerim sta se srečala čisto po naključju. Stres je izpolnil povelje, ustrelil petkrat skozi vrata, jih preluknjal in te znake oddanih strelov je videti še danes, na pivnici so namreč še ista vrata. Po Stresovih strelih Je bilo spet vse mirno. Kar je slišal Grizold, kako kljuje ter udarja tolovaj po kamenju v smeri proti hribu, na katerega se naslanja klet. Ker mu je bil zaprt pobeg proti kolovozu, Je hotel oblegani vlomiti drugo stran zidu In utečl navkreber. Razbojnik je lomil kamenje z vso drznostjo, Grizold je ustrelil večkrat skozi luknio v klet, vendar je moral •veta, na katerem je bivalo 50 do 70 milijonov ljudi. Mu svet je izginil najbrž ra*Ii ogromnega potresa in podzemeljske eksplozije ognjenikov. En dej Mu prebivalcev fce je izselil veliko let pred nesrečo v druge dele sveta. Pot te kolonizacije se Je gibala v dveh smereh. Na potovanju proti vzhodu so dosegli izseljenci srednjeameriško ozemlje današnjega You-katana in reke Amaconas v Braziliji. V zapadni smeri je dovedla izselitev do Malajskih otokov, od tamkaj pa v Burmo, Indijo in v Tibet. Sled Mu kolonistov je posebno oči-vidna v osrednji ter v južni Ameriki. Na pobočjih gorovja Andov v južni Ameriki so odkrili ostanke prastarih kanalov, katere so bila zgradila Mu plemena. Pred včč tisočletji so tvorila današnja Amaconas močvirja, morje, ln Anden planota je bila dolina, so torej služili ti kanali za namakanje polj. Potrdilo za dejstvo, da sta bila nekoč stari in novi svet med seboj združena s suho zemljo, so tudi pred kratkem v Mehiki najdeni ostanki kamel, ki so dospele iz Afrike v Ameriko po pozneje izginuli suhi zemlji. Nadalje je zadela Neeven eksp&uici-Ja, ki je raziskovala Mehiko, pri izkopavanjih v globočni 17 m na kamenito »oho, ki predstavlja po obrazu in obleki Kitajca. Ako se bo pccrečilo raziskovalcem in manstvenikom, da bodo rešili uganko izginulega sveta, potem bo storjen laj-večji korak o pojasnitvi početka Človeške kulture. DEXLIS1II TAEOIÏ V ČEZK&OVCEn Tudi naša Slovenska Krajina namerava sve-Bano proslaviti lSOSIetnico eieškega cerkve- nega zbora, ki pomenja velik mejnik v zgodovini čaščenja Marije kot Matere božje. V nedeljo po prazniku Marijinega Vnebovzetja, 16. avgusta, bo v črsnšovcih velik dekliški tabor. Preč. g. kanonik Časi kot škofijski voditelj Marijinih družb bo imel pridigo. Predsednik Prosvetne zveze dr. Josip II o h n J e c pa bode govoril na zborovanju zunaj cerkve. Dekleta onstran in tostran Mure, pripravite se na ta dekliški tabor! Naj ne bo župnije v Slovenski Krajini, ki bi ne bila po svojih vrlih mladenkah zastopana na tem shodu! Tudi sosedne župnije tostran Mure naj pošljejo v obilnem številu zastopnice krščanskih dekliških organizacij v poset svojim sestram v Prekmurju! Naj bo to velik shod Pomurja, vreden naših vrlih krščanskih slovenskih mladenk! Sv. Peter pri Maribora. V četretek ob 7. uri zvečer ima »Fantovski odsek« v društveni sobi važen sestanek in pa sejo. Na sestanek naj pridejo zlasti tamburaši z instrumenti. Pridejo pa naj tudi tisti fantje in dekleta, ki so že sodelovali pri kaki i.gri, da se pogovorimo o važni zadevi. Hoče: Katoliško bralno in gospodarsko dru štvo v Hočah priredi (oziroma ponovi v nedeljo dne 26. julija v svoji društveni dvorani popoldne in zvečer krasno igro »Divji lovec«). Ker Je čisti dobiček namenjen za podaljšnnje dvorane, ste vsi prijatelji poiil ene zabave vljudno vabljeni. Spodnja Pol<:!iava. Preteklo nedeljo smo mogli nekateri srečniki občudovati veličasten polet nemškega »Zenpelina« na daljn.iem se vernem obzorju, zvečer pa smo ž'i pn:'u"at v skoraj razprodano dvorano g. Sichorla zgor-nje^polskavske pevce, ki so nrvra, zbranim v Slov. kat. izobraževalnem društvu »Ska'a«, zapeli Lavtižarjevo narodno pev ko igro »Mlada Breda« in nekaj nTodmh pelini. Da po vemo kar naravnost: kij takega še nismo eM-šali na našem odru in iz srca smo hvaležni nadarjenim sosedom za užitek ter jim iskreno čestitamo k uspehu! Najbolj nas je ogrela s svojim krasnim, čistim pianom' gdč. Matilda Mohorko kot pevka naslovne v'.-,v3; njen glas je izredno jasen, topel in zm^ž^n nodajati \-sa čustva te ugrabljene in v Ti'- ' i odpeljane Slovenke. Marsikomu je pri v"' :1 njen čuvst- veni glas in njena kruta usoda, ki jo je po* dala z izredno dobro igro, solze v oči. Glavni junak v igri, g. Fr. Koban, je s svojim 1 ib--o izvežbanim in močnim glasom ji bil enak. Na njem ugaja in vzbuja občudovanje poleg pev« skega in igr,-a talenta zlasti njegovo cr-i ganizatorično o, s katerim že dolgo vrsto let vodi z vso retnostjo in požrtvovalnostjo »Skalo« in je ža vzgojil lepo število mladih prosvetnih delavcev. V igri so bile v pevskem oziru tudi ostale osebe na mestu. Igro je na-: študiral in spremljal g. organist Bolko z veliko ljubeznijo in razumevanjem. Tudi zapele narodne pesmi so kazale spretnega voditelja in izvežbane glasove. Konec predstave je bil drugačen kot je obetal začetek: V zadnjem odmoru je povzročil kralj alkohol prepir ter pretep nekaterih fantov iz sosednih vasi, kar je vzbudilo splošno ogorčenje in razburjoaje, G. predsednik Koban pa je z odločnimi besedami obvladal položaj. Polzela. Katoliški prosvetni dom, ki je bil pred letom dni komaj tajna in drzna misel pordincev, je danes že pod a'reho in ni daleč dan, ko se bo lahko uporabljal v prosvétne namene naše mladine. Pričakujemo in verun jemo, da bo mladina, ki je zadnja leta navdušeno delovala, še z večjim ognjem šla na delo za verski, kulturni in gospodarski napredek naročja. Ni važnejšega problema od tega, da ima naša mladina za svoje prosvetno delovanje lastne prostore. Kajti zadnja leta je morala iz ceste na cesto. Znto se ne smemo čuditi, da je odbor kljub gospodarski krizi prevzel težko nalogo, zgraditi dom in jo hoče kljub vsem težavam tudi dovršiti. Upamo, da se mu to v polni meri posreji. Slavba Prosv. doma je dolga 25 m, široka 11 m in visoka ob cesti do strehe 5.40 m. Fasada, ki je zidana čaz rob strehe, je visoka 10 m, tako da streha n rrsto ni vidna. Temeljni zid je iz betona, za katerega se je pora!''o 110 stotov cementa, ostali t 1 pa je iz domačega kamna, ki se ga je porabilo okrog 200 kub. m, peska 60 k. m., apna CD stotov (brez ometa), okroglega lesa za strežno ogrodje 60 kub. m, opeke za strešno površino 420 kvad. m — 6300 komadov. Vrat bo na zunanjo si'ran 4, oken 13. Oder zavzema površino 8 krat 10 m, istotako garderoba, ki bo pod odrom visoka 2.50 m. Dvorana bode štediti z municijo, imel je pri sebi v celem le osem nabojev in jih je bil že pet porabil. Gu-zaj ni odgovarjal s protistreli, prekinil je lomljenje in objela je trdnjavo napeta tišina . . . Oblegani si je nekaj premislil in pognal skoti odprtino proti Grizoldu dvocevno pištolo. Sigurno je bil uverjen, da se bo žandar sklonil, pobral orožje in ta trenutek bo porabil on za beg. Varal se je. Žandar je pustil vrženo vabo na miru in čakal mirno zravnan. Kar se mu je izjalovilo ob Grizoldovi strani, je poskusil na Stre-»ovl. Skozi bolj slabo zaklenjena vrata je iz-tiščal zavoj papirja (to so bila pisma, o katerih imo že govorili v prejšnjem poglavju), padla •o na tla, žandar se ni ganil izza svoje dobro zavarovane postojanke. V vratih je bilo pet od krogel izvrtanih lukenj in skozi te je opazoval tolovaj položaj oblege. Ustrelil je iz revolverja «kozi luknjico in zadel Stresa do krvavega v palec na roki . . . Zopet mir ln tišina . . . Žandarja sta pričela obleganega pozivati na prostovoljno predajo. Prejela sta jezno zadirčen odgovor: »Živega ms ne dobita, prokleta Fang-hunda!« Oblega jo že trajala več nego poldrugo uro. Številni streli so privabili na hrib nad klet vso polno radovednežev. Nekateri od gledalcev so bili pritekli celo s puškami. Grizold jih je pozval, naj jima pomagajo, nobeden se ni ganil. Bili so sami Guzajevi pristaši, ki so prihiteli pomagat vjetemu glavarju, pa jim je bil vpadel pogum pri pogledu na kar dva žandarja in frogve koliko jih fe še bilo skritih v gozdu pod hišo. Orožnika je že oplazoVal upravičen strah: Kaj bo, če se ju lotijo možje in otvorijo ogenj iz pušk? Pričela sta se med seboj pogovarjati glasno, da bosta klet zapalila ln Guzaja Izkurila kakor jazbeca. Iz skrivališča, ako »e ne preda. Nobenega odgovora iz zidanice . . . vse tiho . . . Oblega Je že trajala preko dve url, solnce se je že nagibalo k zatonu ln ura se je že pomikala na pet popoldne. Kar naenkrat »e odprejo vrata na kleti na stežaj ln iz zidanice se prikaže Guzaj . . . Držal bi mu poplačal. Šel je k njemu in rekel: »Gospod, prosim te, posodi mi kotel za domačo žganjekuho, čez osem dni ti ga vrnem, pa še tolar pnvrh.« Trgovec je bil zadovoljen. Čez osem dni je prinesel kmet kote , pa še poleg majhen kot-lič, češ: »Veš, kaj je to?« »Kaj?« »Tvoj veliki kotel je dobil pri nas malega. Prinesem ti ga, ker ni moj.<<, »Hvala ti, hvala«, je rekel trgovec, »vidi se, da si pošten človek.« »Pa, prosim te, gos* podar, naj še veliki kotel nekaj dni ostane pri meni, ker je še bo-< lan in ga takega ' n«i 12 krat 10 m in galerija 4 krat 10 m. Pod galerijo dve sobi 4 krat 4 in hodnik 2 krait 4 m. Stavba bo to leto v toliko dokončana, da bo lahko služila za prireditve, popolnoma izdelana pa bo prihodnje leto. Krstna predstava v novem domu in ob enem proslava Finžgarjeve GOletnice bo v nedeljo dne 2. avgusta z vprizoritvijo narodne igre »Divji lo-.vec«. Na jesen pa se bodo v rizarjale popolnoma nove »Pasijonski slike« 15 slikah. Polzela. Za novi Prosvei: ' ni so poleg 'drugih mnogo prispevali: g. Otipan A. Mešič, ki je na svoji žagi brezplačno žagal potrebne deske; g. Franc Košec je žagal les in daroval precej lesa; g. Vinko Zagoričnik, ki je dal na razpolago kamen ze stavbo. Imenovanim od-, ličnim možem, ki so bili vedno prijatelji ter podporniki katoliškega mladinskega gibanja, kar ostanejo gotovo tudi še nadalje, bodi na item mestu izrečena naša najlepša zahvala! — Gradbeni odbor. tifi. Pes, ki reši človeku življenje, dokaže ljubezen ter udanost, ki sta zadeli na vidno priznanje v Ameriki. Kdor obišče v Njujorku naravoslav-no-zgodovinski muzej, se bo čudil, ker bo videl tamkaj zapored spomenike — psom, ki so izklesani iz marmorja. Radovednež, ki se približa pasjemu spomeniku, bode našel na podstavku kratek življenjepis psa, ki je ovekove-čen v kamen. Nekak zmagoslaven drevored na čast psom je razven zgoraj omenjenega v njujorškem osrednjem parku. Ta drevored je zasadila posebna ameriška družba, ki se je spomnila ob tej priliki tudi psov. Amerikanec ima namreč prav poseben smisel za poveličevanje junakov. Junaški či.n kakega psa zadene na odmev v vseh državah Amerike in se morajo učiti celo otroci v šolah o njegovem izrednem dejanju. V naravoslovno-zgodovinskem muzeju v Njujorku so predvsem spome- niki psov, ki so si pridobili zasluge na polju znanosti. So predvsem živali, ki so spremljale na raziskovalnih potovanjih po severnih pokrajinah raziskovalce in so se prav posebno odlikovale v službi po dnevu ter v nočL Najmlajši od zaslužnih psov se imenuje Chinook in je spremljal Byrda pri raziskovanju južnega tečaja in je tamkaj tudi poginil. Najbolj slaven nosi ime Toge, ki je bil ner a združljiv spremljevalec slovitega raziskovalca severnega in južnega tečaja Amundsena. Amund-senoy pes Toge je izvršil največji junaški čin v skrajnem kotu severnoameriškega polotoka Alaska, v None. V ledeno mrzli zimi 1. 1910 je izbruhnila v None davica. Tedaj še pač ni bilo letal, kakor jih posedamo dandanes, da bi jih bili poslali na odpomoč. Pes Toge je bil, ki je prejel nalog, da ponese zdravilo zoper davico 675 milj daleč v None. Tega pasjega teka se je udeležila celotna Amerika z največjim zanimanjem. Amerikanci so sklepali neverjetno visoke stave za in proti. — Poskus s psom se ie obnesel. Toge je prinesel zdravilo še pravočasno. Po celih Združenih državah so prirejali zbirke za psa, ki je poginil slednjič radi starosti. Od psov, ki so ovekovečeni v osrednjem njujorškem parku, uživa največ slave Tipps, ki je otel na izreden način svojemu gospodarju iz Kentuky življenje. Gospodar, po poklicu farmar, je bil bolan na srcu. Ko se je podal lepega dne v spremstvu psa na iz-prehod proti železniškemu tiru, ga je napadel srčni krč. Brez zavesti je padel na tračnice. Brezuspešno je poskušal pes, potegniti gospodarja iz smrtne nevarnosti, tekel je nato nasproti prihajajočemu brzovlaku in je dosegel z glasnim lajanjem pri strojevodju, da ie ustavil vlak še pravočasno. Nadalje je videti v parku spomenik psu Rialu, ki je bil last čolnarja v Bostonu. Nekega jutra, ko se je vlekla gosta megla po vodi, da ni bilo videti niti za ped pred seboj, je odrekel ob priliki prepeljave preko reke motor in čoln je obstal na mestu. V gosti megli je bila nevarnost trčenja z drugim čolnom očividna. Pes se je pognal iz čolna v vodo, plaval Je k obrežju, kjer so ga poznali in je dosegel z lajanjem, da se (je podal na pot po reki drug čoln« ki je rešil vse, ki so bili v pokvarjenem čolnu. Amerikansko društvo za varstvo živali je zelo bogato in tudi mogočno. V, vseh večjih mestih poseda velika živalska zavetišča, kjer najdejo ob vsakem času psi brez gospodarja svoj novi dom. Nekater države Združenih držav imajo zelo občutne kazni napram trpinčenju živali. Št. Peter pri Mariboru. V prepiru se je na domu svoje matere z nožem zaklal 331etni LJ. Krivec. Občinski odbor je na zadnji svoji seji sklenil, zaprositi kmetijsko ministrstvo, da se občina Št. Peter v smislu zakona o likvidaciji agrarne reforme na velikih posestvih vpiše kot agrarni interesent za gozdove z oairom na to, ker se gozd nujno potrebuje za preskrbo s kurivom in stavbnim lesom, ker je v občini in okolišu premalo gozdov. — Novomašnik č. g. p. Kasijan Farič iz Zrkovc je drugo in tretjo sv. mašo opravil pri nas in sicer v ponde-: ljek dne 13. julija pri Materi božji na Gorel, v torek pa v kapelici pri šolskih sestrah. ' Veliko menjavanje bo letos med posestniki in viničarji. Mnogi se bodo selili iz pofrebe, drugi zopet, da se bodo kasneje kesali. Vedno se bolj in bolj opazuje, da ponekod med gospodarji in viničarji ni več tiste zastoipnosti kot je bila nekdaj. ŠS, Peter pri Mariboru. Preifečeno ne"deljo dne 12. t. m. je praznovala Berta Purgajeva iz Vodol 251etnico, odkar je cerkvena pevka. Vso to dolgo dobo je vneto in z ljubeznijo pre« morem spraviti sem.« »Naj bo!« mu je dovolil trgovec. Črcz par dni je bil kmet spet tu. »Nesreča, gospod, — nesreča!« »Kakšna?« »Tvoj kotel je poginil!« »Kaj, poginil? O ti goljuf ti, kako more' poginiti kotel?« »Kako? Kar lahko Ima mladiče, more tu-idi poginiti.« Nato ni vedel trgovec kaj reči in tako je imel kmet za mali kotel velikega. Dobro Je povedal. Gost natakarju, ki mu je prinesel ribo: »Od-nesite to ribo. Tako mlada je, pa že tako pokvarjena.« je v krvaveči desnici revolver, katerega cev je bila zadeta od krogle in močno skrivljena, izpod vrata mu je curljala kri, divje je ošvignil s pogledom oba žandarja, da bi ju preplašil ter zme-del in baš v tem smrtno nevarnem trenutku pobegnil na njemu lasten — najbolj drzen način. Ves ta prizor je trajal le par trenutkov . . . Že sta dvignila orožnika puški, strela sta blisnila ter počila . . . Eden je zadel dolgo — dolgo iskano žrtev v prsa, drugi v trebuh . . . Smrtno zadeti Guzaj je omahnil in se zakotalil po tleh. Nekaj časa je še brcal z nogami, krčil prste na rokah, začelo mu je rohljati iz prs in izdah-nil je . . . Ko so videli očividci na hribu, da je padel njih poglavar, da ne bo vstal nikdar več, so pobegnili in se razkropili na vse strani . . . Žandarja šla si obvezala lastne rane in nato pregledala klet. Na sredini majhne pivnice je stal prazen ter poveznjen polovnjak in na njem literska steklenica, ki je bila od krogle preluknjana.. Našla sta še heč (sekiro za sekanje ste-Ije), s katerim je lomil Guzaj kamenje iz zida. Pri Guzaju sta našla razen poškodovanega revolverja, ki je shranjen v muzeju v Celju, še dolg nož in drugega nič. Na tleh sta pobrala zavoj papirja, ki ge. je porinil razbojnik skozi vrata, ga razmetala in videla, da so to njegova štiri obširna pisma. Dan Guzajeve smrti je bil topel jesenski dan brez oblačka na nebu. Solnce se je poslavljalo z zadnjimi žarki s hribov in obsevalo poslednjič parletnega kralja teh planin, grab ter kotanj, ko je ležal na hrbtu pred kletjo z zevajočo rano na prsih, iz katere je še vrela sveža kri . . . (Dalje sledi.) se dobi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Cena Din. 2'—. pevala v čast božjo, naj še tako nadaljnjih 25 let! — Vreme imamo ugodno, ljubi dežek. še .vedno pravočasno namaka. Dosedaj smo bili če obvarovani vsake elementarne nezgode, da bi nas tudi Bog zanaprej obvaroval vsega hu-. dega, da bo letina obilna, kašča in kleti lepo polne i Zavodnje. V Zavodnjem se bo vršilo v nedeljo dne 26. julija ob dveh popoldne slovesno odkritje spomenika vojnim žrtvam, ki smo ga postavili mesto prejšnjega začasnega. S tem se je združilo tudi slavje 50 letnice obstoja tukajšnje šole z govorom in gledališko predstavo Šolarjev. Pri obeh feh slovesnostih bo sodelovala tovarniška godba in pevski zbor iz Šoštanja, ki naim bodo delali dobro voljo nato se vršeči ljudski veselici. Za dobro pijačo in prigrizek bo preskrbljeno. Čisti dobiček ljudske veselice se bo porabil v kritje stroškov za spomenik. Prosimo obilne udeležbe iz vseh sosednih krajev. Misllnje. Dosti se je že nabralo novic, javnosti jih zaupamo samo nekaj. Dovžanci imajo nov hotel, ki odgovarja potrebam veFikega mesta. Na planini Kopo in Črni vrh mrgoli raznih izletnikov, ki imajo od naše postaje najlažji prihod. V Spodnjih Dovžah je mnogo-Bpoštovana Krofova hiša pozidala kapelico v čast presv. Srcu Jez., blagoslovljena bode tekom poletja. Gasilno društvo si je s prostovoljnim, požrtvovalnim delom zgradilo svoj društveni dom in bo še julija otvorjen. Pri cerkvi je cerkveno predstojnišitvo obnovilo in olepšalo zunanjost zlasti s kanalizacijo vseh strešnih odtokov. Pokopališče je nanovo preurejeno. Posebno lepoto mu daje nova Jese-ničnikova grobnica. Oba rajna gg. župnika Klavžar in Rat pa dobita nov skupen spomenik. V spomin padlim vojakom se namerava postaviti kapelica ob cesti na starem pokopališču in bo služila obenem za oltar ob Telov-skih procesijah. Sv. Lenart v Slov. gor. Krajevna protituber-kulozna liga razglaša, da bo poslovala od sedaj naprej za člane dne 10. in dne 20. vsaki mesec v občinski pisarni pri Sv. Lenartu v .Slov. gor., vsakokrat ob dveh. Sv. Ana v Slov. gor. God sv. Ane, župnijske patrone, se bo obhajal že v soboto. Žene od Sv. Trojice, ki so včlanjene v Marijini družbi, priredijo v soboto dne 25. julija 1931 pred-poldne skupno romanje k Sv. Ani, kjer bo ob 10. uri pridiga in slovesna sv. maša. Pridigo-,val bo preč. p. gvardijan Ernest Jenko od Sv. .Trojice, ki je priznan In goreč cerkveni govornik. Mod sv. mašo bo skupno sv. obhajilo za žene, ob sklepu pa darovanje okoli oltarja kot jubilejni dar za popravila lepe in veličastne frančiškanske cerkve pri Sv. Trojici v SI. gor. Žene iz domačih in sosednih župnij, pridite v soboto, ki bode vaš dan, v obilnem številu k Vaši zaščitnici in zavetnici, sv. Ani! V nedeljo je praznik ev. Ane, matere Device Marije, in bo prva slovesna služba božja ob Šestih, druga ob osmih, tretja ob pol desetih. V cerkvi in zunaj se bo pobiralo za zvone. Negcva. Po večletni mučni bolezni je v sredo dne 8. t. m. mirno v Gospodu zaspala daleč na okrog znana in priljubljena Marija Klemenčič, mati g. župana v Ivanjcih. V nedeljo dne 12. julija smo jo v velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Ob odprtem grobu nam je v ganljivih besedah opisal domači g. kapucin na dobrih delih bogato življenje pokojne matere ter nas posebno spominjal njene ljubezni do trpečih. V blag spomin njene dobrohotnosti in darežljivosti bo .vneti nabiralci med pogrebci nabrali za Dija- ško kuhinjo v Mariboru 415.25 Din. Vzorna žena in mati počivaj v miru! Gornja Radgona. Dne 24. junija smo pokopali tukaj Martina Hamler, veleposestniškega sina iz Ivanjševec. Sedem dolgih tednov je z izvanredno potrpežljivostjo prenašal muke-polno bolezen, čeprav je bil šele učenec III. razreda ljudske šole. Prvo sv. obhajilo je dobil na bolniški postelji. Umrl je isti dan in ob isti uri, ko so njegovi tovariši sprejeli I. sv. obhajilo. Ganljiv je bil prizor, ko so ga prišli kropit sošolci in sošolke iz cele šole, še ganljivejši pa takrat, ko so ga ob neizmerni žalosti starišev, bratov in sester in ob obilni udeležbi ljudi vseh slojev, kakor tudi njegovih tovarišev, zagrebli. Pogreba se je udeležil tudi njegov stric, č. g. p. Elekt Hamler od Sv. Trojice v Slov. gor. Martinek, v miru spavaj! Njegovim starišem, bratom in sestram naše iskreno sožalje! Sv. Lovrenc na Dravskem polja. Radosten dogodek smo praznovali v nedeljo dne 12. t. m., ko je obhajal novomašno slovesnost naš rojak č. g. Janko Bele, misijonar-lazarist. Pri-digoval mu je č. g. p. Gabriel iz Maribora kot rojak. Ves božji blagoslov na življenja pot! — Kar je bilo že dolgo krvavo potrebno, se je te dni začelo izvrševati: s pomočjo drž. higijen-skega zavoda se izvede v enem delu vasi Sv. Lovrenc, ob banovinski cesti, kanalizacija s cementnimi jarki, da ne bo zastajala" voda in gnojnica ob cesti. Lep kos napredka, ki smo ga veseli! Msdveco pri Pratrerskem. Tudi pri nas vlada velika vročina s sušo. Poljski pridelki se kar sušč. Po travnikih, posebno po hribih, je kakor v jeseni, otave ni mnogo pričakovati, ako ne bo dežja. Ljudje se žalostni vprašujejo, kaj neki bo, ako še nadalje vlada ta neznosna vročina, zraven pa še vetrovi. Edino vodo iz potoka, t. z. »Dolu«, katero rabimo kot pitno in za kuho, kakor tudi za živino, nam nekateri delajo nepitno s tem, da gonijo v potok živino napajat. Živina se ponemari v potok ali blizu potoka, potem se pa nečistoča steka v potok. Da bi bilo vsem prerekanjem konec, bi bilo dobro, da se vodilni možje obrnejo s prošnjo na bansko upravo v Ljubljani za" primeren prispevek, da bi se zgradil vaški vodovod, ki je v >tej vasi neobhodno potreben. Medvečani, za vzgled vam bodi vas Sesterže, katera se lahko ponaša z vodovodom in odlikuje s požrtvovalnimi možmi. Dragi sovašča-ni Medvečani, zedinite se, ker edino s tem še lahko dosežemo, kar bo v korist in ponos nam v sedajnosti in prihodnosti! Ptujska ocra- Lepo je bilo tukaj pri nas 1. in 2. julija, ko se je vršil evharistični kongres. Ljudi je bilo zelo veliko kljub temu, da se ni agitiralo po časnikih. Sprejem romarjev je bil sijajen, v hribe in doline se je razlegal glas petja: »Marija, k Tebi, uboge reve, mi zapuščeni vpijemo!« Zvečer ob šestih je nam č. g. dr. Cukala Franc v pridigi lepo orisal kaitoliško akcijo, njen namen in njeno delovanje. Po pridigi je bila procesija z Najsvetejšim. Dne 2. julija so se že ob dveh zjutraj začele sv. maše, katerih je bilo vseh skupaj e pontifikalno 31. Med tem eo bili razni govori Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski, učinkuje že kozarec naravne »Franz Joseiove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Frcnz Josefovs« vode kot prava blago-dat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah. drogerijah in šDeceriiskih trgovinah. v cerkvi in zunaj cerkve. Okoli pol ene ure popoldan se je zaključila ta lepa slovesnost. Romarje Matere božje vabimo na shod, ki se bo vršil dne 15. avgusta t. 1. Ptujska gora. Hlodi so porušili sedemletno deklico Justiko Kojc iz Ptujske gore. Sosedi so prihiteli na pomoč in pategniii nezavestno izpod hlodov. Poklicali so rešilni avto na lice mesta in so jo odpeljali v ptujsko bolnico. Nesreča nikoli ne praznuje. Končno pri Laporju. Na praznik ev. Cirila in Metoda sta stopila v zakon Anton Uršič in Emilja Pivec, hči edinka našega daleč naokoli znanega vrlega Janeza Pivca, brata pokojnega vuzeniškega dekana Štefana. Gostija se je vršila na Pivčevem domu v Kočnem pod košato slovensko lepo v najbolj izbranem razpoloženju, četudi ni bilo ne godbe in ne plesa. Svatje so zbrali za dijaško semenišče 130 Din. Mladima poročencema obilo sreče!- Gsjovci niže Piuja. Naša vas je doživela v sredo dne 8. julija veliko presenečenje, . Ta dan je neko vojaško letalo parkrat in čisto nizko obkrožilo vasi župnije Sv. Marjete niže Ptuja, nai'o pa pristalo na južni strani naše vasi na Mihalekovem travniku. Takoj je pri-drlo vse polno ljudi od raznih strani, pešcev in kolesarjev, gledat tega zračnega ptiča. Letalo je pilotiral neki letalski nadporočnik, ki se je na poletu iz Mostarja v Zagreb visoko v zraku za oblaki predaleč zaletel, ker je izgubil orijentacijo, ter moral vsled pomanjkanja bencina zasilno pristati. Tudi motor se je baje nekaj pokvaril. Letalec se je bal, da bi pristal na Ogrskem ali v Avstriji, kjer bi mu letalo zaplenili. Šele ko je zaslišal slovensko govorico in ime kraja, si je veselo oddahnil. Letalo, takoj zastraženo po orožnikih, je ostalo na travniku tri dni ter bilo predmet obču-; dovanja več tisoč ljudi, ki so te dni peš, s kolesi in z avtomobili priromali v našo vas. Ljudje, ki so skupaj prišli gotovo iz desetih župnij in celo iz sosednje Hrvatske po nekaj ur daleč, so si lahko vse ogledali, ker sta bila letalski poročnik kakor tudi me liani k zelo pri jazna človeka. V soboto dne 11. t. m. predpol-dan je priletel še en aeroplan, ki je tudi pristal na istem travniku ter pripeljal bencin. Pomožno letalo je vodil domačin in zavrčki rojak, mlad nadebudni letalski narednik Stanko Barovinšek. Popoldne sta aeroplana eden za drugim odletela ob navzočnosti več sto gledalcev, obkrožila našo vas in izginila proti jugu. Drugo letalo je pri odletu vsled prema-lega prostora imelo malo zamude, ker ga je oviralo grmovje in močvirna tla, tako da so morali gledalci malo pomagati. Ljudje so se divili raznim vratolomnim zračnim akrobacijam, ki jih je izvajalo drugo letalo, v katerem je bil g. Borovinšek. Ljudje so te tri dni naredili malo haska, pač pa mnogo škode po travnikih,ker ne ozirajoč se na ceste in pota, so pomandrali mnogo trave pešci in kolesarji. Dobiček je pri tem imel le vaški vfnotoč, kjer so žejni gledalci tešili svojo žejo, in pa dravski brod pri Zavrču, ki je imel s prevažanjem ljudi polno posla. Sv. Urban pri Ptuju. Kakor mora je leglo na Urbančane, ko so slišali žalostni glas zvonov, ki so oznanjevali, da Leopolda Horvata, posestnika v Svetincih, ni več med živimi. Kakor bi slutil, je še dva dni prej bil na božji poti na Ptujski gori, kjer je zadnjič prejel sv. zakramente. Dne 4. julija popoldan je peljal voz drv domov. S seboj je imel tudi svoja dva še šoloobvezna otroka. Pri veliki vročini je živina hotela v bližnji potok iti pit in /tako je močno naložen voz prišel z vozne ceste. Ko se je živina napila, je otrokom pustil živino. nik celo žrtev svoje gostoljubnosti. Ko Je neke viharne noči potrkalo na okno, je sprejel na vprašanje odziv »žandarji«. In dobri župnik je zaupljivo odprl vrata Pa niso bili gg. orožniki, ampak s sajami namazani lopovi, ki so izrabili župnikovo dobrodušnost in mu pa'em pobrali, kar se jim je zdelo vredno, in seve predvsem zlato uro in verižico, srebrno namizno orodje, ves kovani in papirnati denar, ki ga je imel župnik v pisalni mizi. Pa ni tarnal, ampak potolažil se je z besedami: »Bo že zopet Bog dal.« Prodal je lepe rejene vole in je imel spet denar. Zadnja leta je živel upokojeni gospod župnik v svoji mali hišici na prijaznem gričku v Vojniku. Rad je hodil pomagat svojim stanovskim tovarišem ob nedeljah in drugih prilikah, kadar je bilo pač mnogo opravila. Bil je vedno veder in ljubezniv in bo ostat kot ta.k v spominu vseh, ki so ga poznali. Zemeljske ostanke je celjski opat vlč. g. Peter Jurak ob asistenci v celjski bolnici blagoslovil, nakar se je truplo prepeljalo v Vojnik, kjer so ga ob mnogoštevilni udeležbi sobratov in občinstva položili k večnemu počitku na tamošnjem pokopališču. N. p. v m.! Planina. Dne 4. julija je umrl posestnik Fl. Pušniiv v Pristavi, bivši župan občine Golobi-njek in cerkveni ključar sv. Marjete na Pla nini. Bil je odločen in neustrašen krščanski mož, ki ni nikdar svojega verskega prepričanja zajiajil; stal je vedno v prvih vrstah, naj-sibo v narodnih ali verskih zadevah. Bolehal je že več let; posebno zadnje leto je trpel silne bolečine, ki jih je pa udano prenašal. Odkar »Slovenski Gospodar« izhaja, mu je bil veren čitatelj in naročnik. Blag mu naj bodi spomin! Sv. EuT-ert nad Laškim. V hribovitem, raztrganem, zaj*o težavnem svetu živimo, veliko trpimo, pa menda ravno zato imamo zelo etare ljudi. Na praznik dne 29. junija je urmla v Malibrezi na Rejševem posestvu Frančiška Vončina, stara nad 91 let. Vrla žena, ki se je rodila v solnčni Goriški in je pozneje prišla s svojo hčerko na Štajersko, je v svojem življenju veliko prestala, več let bila prikovana na posteljo, a je svoje težave k-ot prava krščanska žena in mati Bogu vdano prenašala. Svetila ji večna luči — Dne 9. junija je v Malibrezi po dolgi, mučni bolezni zatisnil svoje oči k večnemu počitliu Adam Vider, po domače Gorišek, star 66 leit. Bil je dober, zaveden krščanski gospodar, ki je lepo skrbel za svojo družino in se vzgledno pripravljal na smrt. Bog mu daj večni mir! — Pa ne samo stare kosi neusmiljena smrt, tudi na dojenčke ne pozabi. Dne 6. julija je pograbila dojenčka Gaberšek v Novakovi hiši v Bezgovnicah. Samo eden dan sta gledala luč sveta, potem pa jo iz reve in nadloge raje pobrisala k angelj-cem. Gotovo sta dobro zamenila! — Sadja imamo tukaj razmeroma maio. Crešnje so ponekod precej obrodile, in že se je veselil marsikateri posestnik, da bo vsaj za sol in najpotrebnejše reči v hiši. A letos nesreča nič ne praznuje. Vsled solčne vročine so črešnje predčasno zorele in kmalu postale tako črvive, da niso za drugo rabo kakor za Snop«. — V vinogradih j* navzlic silni vročini ia suši na najboljše eorte, posebno na rilček, pritisnila nenavadno močna peronospora. grozdje j» če* noč postalo črno in se posušilo. — Naravnost obupne čas* preživlja dandane» ubogi kmet Del* in se trudil, a prodati ne mor« ničesar, razni davki pa so veliki. Svetina pri Celja. Ožbaldsko nedeljo, to je lepa nedelja na Svetini bo letos drugo nedeljo v avgustu, dne 8. avgusta; bo dvojno opravilo: ob 8. in 10. uri, da lahko mnogi romarji, ki radi prihajajo na prijazno Svetino, opravijo svojo pobožnost Vse cenjene naročnike, ki še niso vsaj deloma poraviiah naročnine za drugo polovico leia prosimo, da isto takoj obnovijo, ker drugače smo primorani jim ustav:1 ti list. Slovenski Gospodar stane za celo Isto Din 32, za pol leta Din 16.—, za čstrt Din S.—. SLamoreznico v dobrem stanu proda za 900 D Lampret, trgovec, Ruše. lili Malo posestvo se proda Sv. Miklavž štev. Mi, p. Hoče. lili Zahvala. Pred kratkim me je zadela požarna nesreča in ml je upepelila hišo, goepodarsk« poslopje in opravo. Zavarovan sem bil pii obči zavarovalnici »Sava« po glavnem za-stapu v Mariboru ter se mi je cela škod«, ki me je zadela, na jako kulanten način i»« plačala Vsled tega se zahvaljujem najtog* leje temu domačemu zavarovalnemu zavo« du, ki ga najbolj priporočam! — Račje, dna 15. 7. 1931. — Ivan Web|r. 1111 mm Zborovanja »Strokovne zveze viničarjev« v nedeljo 12. julija pri g. Prahu v Mariboru se je udeležilo lepo število viničarjev iz okolice. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik mariborske strokovne skupine viničarjev tovariš Jože Šešerko. O važnosti, o uspehih in ciljih stanovske organizacije viničarjev je govoril glavni tajnik Strokovne zveze viničarjev v Ljutomeru tovariš Peter Rozman. Vsi navzoči smo odločno sklenili, da ne odnehamo prej, dokler vseh mariborskih viničarjev ne združimo, v naši krščanski strokovni organizaciji, da se ne bodemo pustali deliti na razne frakcije, ki samo poslabšujejo našo skupno moč. V Strokovni zvezi viničarjev je naše mesto, in nikjer drugod. Pristopili so mnogi viničarji in s tem je storjen mogočen korak združitve vseh mariborskih viničarjev. Posestvo na prodaj. Pri Sv. Jakohu v Slov, gor. imajo dediči po rajnem Alojzu Kristt lepo posestvo, obstoječe iz majarije in lepega vinograda na Zg. Hlapju, Mali dol, tako| na prodaj. Cenilna vrednost se izve od da« dičev: 1. Alojza Kristl, vpok. učitelj in po sestnik, Sv. Barbara pri Mariboru. 2. Trez« Kramberger, gostilničarke, Sv. Marjeta ob Pesnici. 3. Alojza Jaušnik, gostilničarja pri Mariji Snežni. 1114 F3MÄ om mm V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda Din 1.20. Najmanjša cena za oglas je 8 Din. Manjši zneski se lahko vpošljejo tudi v znamkah. — Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za Din 2.— za odgovor. Upravništvo. G-ostilrrtčsrji! Iz zdravstvenih ozirov prodam gostilno s 120 do 140 hI iztoča vina na leto, z mesarijo, trgovino in trafiko, edina gostilna pri farni cerkvi. Hiša je novo zidana in popolnoma opremljena. Mimo vodi pot na priljubljeno razgledno točko ob severni državni meji. Gotovine je treba 150.000 Din. Pojasnila daje učitelj Feliks Grogl pri Sv. Rupertu v Slov. gor. 1110 ZesSaa parna žaga v P:nju je s 1. julijem 1.1. znižala cene ža.ganju mehkega in trdega le sa za 10 Din pri 1 kub. m. Mehki les se od slej žaga po 70 Din, trdi pa po 90 Din za 1 kub. m. 1109 Krasno arondirano posestvo, vse v ravnini, 24 oralov, vila, novo gospodarsko poslopje, velik sadonosnik poln žlahtnega sadja, pol ure od postaje, se proda. Pojasnila daje Ivan Vezjak, Leskovec, p. Slov. Bistrica 1121 Viničai s 4—5 delavskimi močmi, če mogoče z lastnimi kravami, se sprejme. Egger, sed lar, Maribor, Gosposka ulica 15. 1122 Zamenjam 5 let staro brejo kobilo za drugega konja. Lampret, trgovec, Ruše. 1112 Posestvo 10 in pol orala s« proda v Zgornji Polskavi št 11. 1117 Vlnlčar • 3 delavskimi močmi m sprejme pri L Schwarz, Košaki 38, p. Maribor. 1115 Trgovski vajenec, krepak in tdrav, • primerno šolsko izobrazbo, poštenih staršev, se tako, sprejme v trgovino z mešanim blagom. Hrana in stanovanje v hiši. Franc LipeJ, Brežice. 1125 Hiša z vrtcm in sadonosnikom v Mariboru, Koroška cesta 85, je pod ugodnimi pogoji za prodati. Zraven hiše je hlev, pred hišo pri cesti pa precejšen prostor. Posestvo je pri* kladno za lesnega trgovca, ključavničarja, kleparja, mlekarstvo, vozništvo itd. 100.000 Din ja treba izplačati takoj, 70.000 Din pa po 19 letih brez obresti. Poprašati pri Josipu Strmšek, Celje, Slrossmajerjeva 3. 112® Viničar s 4—5 delavnimi močmi in z lasitn* živino se sprejme pri I. Schwarz, Košaki 36. p. Maribor. lili Kmetje, pozor! Nove in rabljene mlatilnice, vi« telje, sadne mline ima po zelo znižani ceni za prodati: Jožef Pfeifter, Hoče. Lepa mala hiša v Kamnici se proda na javni dražbi v Mariboru, okrajna sodnija, dne 27« L m. ob 11. uri v sobi štev. 27. Vabijo se ii*i teresenti. 112$ Bobroohranjen mlin ima na prodaj z stališ čaj Marija Rop, mlajša, V ar da, Sv, Jurij y Slo*» goricah. 112f, Novi sodi za vino in mošt, kakor tudi gnojni6« ne sode, grem tudi na dom, vse po znižani ceni, za delo se jamčd. Se priporočam! Jožef Zvonar, sodarstvo, Slovenjgradeo. 112$ Vajenca za trgovino z mešanim blagom, kre$H kega in zdravega, poštene krščanske vzgoj% sprejme takoj: Gospodarska zadruga v Sma» rju pri Jelšah. 1131 Viničarja s štirimi delavnimi močmi, 1« i do« brimi spričevali, sprejmem na dobro vi niča» rijo pri Mariboru. Vprašati pri g. Jarcu, M»» ribor, Majstrova ulica 5. 1181 Učenca za klobučarsko obrt, močnega in zdra* vega, do 15 let starega, sprejme Ivan Kva^ klobučar, Maribor, Aleksandrova 32. 1131 Nova hiša se proda, drvarnica, svinjak, ettt» denec, veliki vrt, njiva, cena 83.000 Din. N»» slov: Rojko, Pobrežje pri Mariboru, Nov» ulica št 7. 1131 Dve lepi manjši posestvi v prav dobrem stanj« na prodaj: Ješovnik, štralek, p. Sv. Rup«$ v Slov. goricah. 1181 Išče se stiskalnica ali preša i zgornjim priti» kom, okrogli koš, najmanj 1 meter širok, la» sena tla, prednost bi imela preša s hidravlii« nim pritiskom, železno vreteno 9—10 cm m» čno. Josip Zumer, Celje. Hotel »Zvezda«. 118f Lepo posestvo se proda, meri 10 oralov, bi Is» državne ceste, 10 minut do cerkva, 15 mlnol do kododvora. Jurij Pec, št llj t 81ot. gor, hišna štev. 11L 11» p* Je drfal to«, da se ne bi prevrnil. To J« bilo «anj usodepolno. Pri krenitvi na J* težko naiotem voz, katerega ni mogel ■adrtatl, padel nanj tako nesrečno, da mn je tiri« prsi In glavo. Sele ne otroško vpitje eo C hiteli ljudje, kateri eo ga dobili izpod voza » tedaj, ko eo vsa bruna odmett&ll. Došli g. «rbanski kaplan mu Je mogel podati 1* eamo poslednje olje, nakar Je ponoči v groznih ftnukfch umrl. Bil Je obče spoštovan, mirolju-|wa, krftianski mož. ki Je svojo ženo s tremi BseHrni otroki mnogo prehitro zapustil. Prav ■reUke ljudstva se je zbralo na njegovem pogreba, ker vse Je pretresla ta nenavadna žalostna emrt Rajni je bil za v«e dobro vnet in prijatelj cvetlic. Tako smemo upati, kakor Je gospod lup ni k pri odprtem grobu goli Ljubil je cvetlice, naj mu bo tudi več-e cvetlicami postlana. Naj y miru poki Cena in otroci pa imejte upanje, da eei Ridlte nad svezd&mil Ormož. Po odhodu gospoda Lešnika v Ptuj Rao bili ve4 tednov, in elcer v najbolj krl-d£nem 6asu, bret tlvinozdravnika. Pred krait-tesa ee Je naselil t Kuh&ričevi hiši novi iivi-•Ofcdrarnik g. Nardln. — Znana trgovka in ¡posttlniíarka Matilda Anderlič je umrla vsled irte« kapi. Imele se Je podvreči operaciji, pa )e nI prenesla. «— Splošna navada je, da se prirejajo podoknlce na predvečer godu ali ob drugih prilikah rsaj pred polnočjo. -Pri nas pe hočejo bdtl nekateri t tem oziru originalni fa imajo podoknico in govorniške vaje na *eeti, ée hočete, tudi ob dveh zjutraj. No, do lakra* ee oeračje gotovo primarno shladi in flsra primerno ogreje. — Zagrebške Novosti m prinesle pred dnevi ©no celo stran dolgo poročilo e slikami pod naslovom: »Ormol — Jugoslovanski Gallspach.« Najbrž valed tega je V sadnjem času pritisnilo v Ormož lepo šte-TJl« raznovrstnih bolnikov, posebno iz Hrvat-ek«, ki Iščejo «drevja pri našem domačem »Zei-leisu« dr. Majeriču, kd zdravi po Zeilelsovi metodi. Zdravi se krog 40 ljudi. Baje je za mesec avgust le vse najprej zasedeno. — Ce ee eme •klepeti na krizo, denarno in gospodarsko, po raznih prireditvah In zabavah, potem smemo Irditá, da Je nI. V treh tednih kar tri take Bebav* in poveod dosti obiskovalcev In obiskovalk. Folenšak pri Ptuju. Beremo razne dopise: krediUe oh Dravi, mariborski študentje prl-iejo — Sv. Trojica v Slov. gor., dramatični pdsek, tid. itd. Re* pestro 1 Ali bd ne bilo kaj takega mogoče tudi pri nas? Škodovalo nam •e bi, koristilo pa dosti. Sol&ava. Blagoslovitev kapelice Kristusa Kralje v Logarski dolini bo izvršil prevzvlše-•i knezoškof dr. Andrej Karlin dne 9. avgu-KitL Frankolovo. V nedeljo dne 36. julija vse na Frenkolovo! Tu ee bo obhajala lepa, celo tupnijo razveseljiva slovesnost prve «v. male, ki Jo bo ieti dan ob desetih daroval t župnijski cerkvi noromašnik škofije na Krku 4. p. Medved Ivan, tukajšnji rojak, t priéujotí-poetl rvojlh 44. duhovnih eobratov in »rojih ljubih etaršev. Slovesnost bo tem veselejša, ker bota navzoča ie druga dva duhovnika, frankoleka rojaka, namreč 4. g. dr. VolMč F., ravnatelj Salesijenskega zavoda ne Rakovniku pri LJubljani, ki bo tudi novomaSnlku prižigava!, in 4. g. F lis Gregor, superijor misi-JotMk« družbe ▼ Grobljah pri Domžalah. Četrtega i. g. tukajšnjega rojaka, Cečko Antona, je kot kaplana ioštanjskega ugrabila 1. 1921 «mrt Rajni je tukaj imel novo sv. majo leta 1812. Koralno petje pri novi sv. maši bodo •skrbeli 44. gg. novomašniki iz Ljubljane. — mmm Romarjem m Erczfe! L Izkaznice smo razposlali na vse iapne urade, ki so se prijavili Vsak Jo dobi tam, kjer se Je prijavil. t. Novih prijavna skupne vlake ne sprejemamo več. S. Brez izkaznice naj se z našimi vlaki nihče ne vozi. i. Vstopite na postajah, kakor ste se prijavili. B. Ne pozabite Izkaznice doma! 8. Vozni listek kupite do Otoč, In sieer vsak zase in ne sprejmite skupnih, ker Je lansko leto revizor na železnici tako zahteval, kar povejte na postajah, ako bi hoteli dajati skupne karte. 7. Vozel red bo ta teden določen in v prihodnji Številki Slov. Gospodarja objavljen. 8. Spoved opravite po možnosti doma. S. Vožnjo lahko prekinete, in sicer nazaj grede, kjerkoli hočete, prijaviti pa se morate reditelju, ki vam da navodila. 10. Mostnine na Otočah letos ni več. 11. Za izlet na Bled bodo na razpolago avtobusi in viski. 12. Pripravljeni bodimo na vsako vreme, upamo na lepo vreme. Prosvetna zveza. Ker bo isti dan veliko sv. maš tukaj (bo jih 9 do 10), odpade procesija, ki se je po navadi vršila na Anako nedeljo. Prva sv. maša isti dan bo ob 5, druga ob K6, potem ob 6, 7 in KS, 8 in Va 9. Spovedovalo se bo od četrtka vsak dan. — Župnijska cerkev je dobila novi kinč: krasno veliko podobo sv. Terezike od det. Jezusa, krasna slika, narejena menda v Ameriki, dar tukajšnje s. redovnice karmeli-čanke Kotnik. V župnijski cerkvi so tudi sedaj vsa okna nova in zares krasna. Vsakemu se sedaj naša cerkev dopade. Polule. Glasbeno društvo »Edinost« v Polu-lah pri Celju je imelo na Giril-Metodovo nedeljo svoj prvi občni zbor in koncert. Prireditev je precej dobro uspela. Društvo se predvsem zahvaljuje akad. slikarju g. Grašerju, ki je društvu podaril lepo simbolično sliko in g. Kovaču, učitelju v Celju, za njegov vzpodbudni govor. Posebna zahvala gre posestniku g. Majer-Ju, ki je brezplačno odstopil prostore ln ves potrebni materiial za prireditev. Društvo se zahvaljuje vsem darovalcem in sploh vsem, ki so kakorkoli pripomogli k lepemu uspehu. 6t. Janž pri Dravogradu. Veličasten je bil sprejem našega novega župnika g. Antona Je-senko. Ze v petek popoldne so fantje postavljali maje. Pod spretnim vodstvom g. predsednika cerkvenega konkurenčnega odbora Še-govca so jih postavili šest in dva slavoloka Težko smo čakali nedeljo. Farani eo se zbirali ob glavni cesiii pri prvem slavoloku. Točno ob 4. se pojavita dva avtomobila. V tem trenutku zagrmljo toptčl. Prvi pozdravi g. lup nika, č. g. Vrhnjak Lojze, župnik r 5t. Petru, začasni provbtor naš. Nato ga Je pozdravil v jedrnatih besedah bivSi oblastni poslanec g. Ivan GuzeJ, iupan. Dobrodošlico eo mu le-JaviH tudi g. šolski upravitelj Oskar Bregant, g. Lojze Roglna t Imenu gasilcev, ki so se korporativno ud«J«4ill »prejema in učenka 4. razreda, katera mu Je isročila krasen Šopek. Nato se je razvil dolg sprevod do farne eerkve, kjer Je bil blagoslov. V sredo se J« vršila na selo slovesen način instalacija. Pridigo Je imel 4. g. dekan Jurko is 8tarega trga, ki ee je tudi spomnil 4. g. Antona Mojzišek, bivšega »upnika, ki Je tel v pokoj, kateri ima ne* precenljive zaaluge sa St. Janž, kjer je delo« val ZZ let Sv. Lovrenc na Pohorju. Vročina nas tare. Kmetje vzdihujejo. Otave ne bo. Žito je prehitro dozorelo. Cene kmetskim pridelkom še vedno padajo. Denarne zaloge prejšnjih dobrih let kopnijo. Val za industrijske pridelke in davke. Le letoviščarji se veselijo lepega vremena, krasnega kraja in dobrih časov. Sp. Polskava. Pred kratkim je obhajal naš obče spoštovani mizarski mojster in mnogoletni naročnik »Slov. Gospodarja« ter »Slovenca« g. Anton Ingolič petdesetletnico svojega življenja. Jubilant zasluži radi svojega neumornega dela in svetlega značaja, da se ga ob tej priliki spomnimo ter mu iskreno čestitamo k slavju, želeč mu, da bi mu bila druga polovica življenja svetlejša in milejša kot prva, ko je kot šestnajstletnik zapustil vole in ovce svojega očima na Pohorju in šel v mesi*o, da se nauči mizarstva. Delal je po raznih krajih, si končno šel v svojo vas po nevesto, ki mu je postala žena ter mu bila in mu je še naj-zvestejša spremljevalka v življenju. V začetku je bilo njuno življenje rezko. Ana je v tuji hiši zibala, Tonča pa si je zadel na ramena nekaj orodja in šel med Polance ze delom. Pa kupila sta si hišo, otroci so se množili in s podvojenim trudom sta delala, da se je delavni ?a večala in dobila moderne stroje. V tem je prišla vojna in delavnico je napolnilo čez sto ujetnikov, Ana je ostala sama s tremi otroci, Tonča pa je odšel v Galicijo in bil ko:v;io ujet in odveden v Moskvo. Od iod j9 F i " 1 svoji ženi in otrokom, dokler se ni v mrz'.i jesenski noči nenadoma pojavil pod oknom ves kosmat in utrujen od dolge poti, ki jo je prehodil večinoma peš. Pa moral je spet v vojake, dokler ni bilo končno konec vojske. Tedaj je začel pridno z nova, Bog ga je blagoslovil še z dvema sinovoma, tako da obhaja petdesetletnico svojega življenja in štiriintridesetletnico svojega mizarskega dela v eni najmodernejših delavnic v mariborskem okraju, njegovo delo hvalijo v Mariboru, Ptuju in še drugod. S ponosom lahko gleda m svojih pet otrok, od katerih je sin Aru'on baš skončal univerzo v Ljubljani, najstarejšo hčerko je pred kratkim poročil, najmlajšo pa bo v prihodnjih mesecih. Od obeh mlajših sinov pa bo eden vstopil v jeseni v mariborske šole, drugi pa v domačo osnovno šolo. A to še ni vse njegovo delo. Neumorno je delal v odboru domače požarne brambe, v občinskem svetu, v obrtnem društvu in drugod. Vzgojil je lopo število mizarskih pomočnikov in že mojstrov, ki so bili odlikovani v Gradcu in drugod, živel je vzorno, podpirajoč revne in razširjeval je vedno in povsod pravo krščansko miseln >«. Za tO mu kličemo: »Še mnoga leta!« Kalobje. V celjski bolnici je po kratki ter hudi bolezni dne 12. t. m. preminul dolgoletni župnik iz Kalobja g. Josip Kostanjevec. Rojen je bil pri Sv. Marjeti niže Ptuja (1. 1858) in je dočakal lepo starost 73 let. Rajni je bil dober in ljudomil človek in duhovnik ter daleč naokoli man po svoji izvanredni gostoljubnosti. Kjer Je «lužboval kot mlad kaplan in kateheit, si Je znal pridobiti ljubezen in udanost utiteljstva in šolske mladine. Kot župnik kalobski je imel vedno odprto, gostoljubno hišo. Ce so prišli službujoči orožniki ponoči t oddaljeno hribovito Kaiobje, so potrkali na vrata in bil jim je gotov gostoljubni sprejem. Znano Je, da je postal gospod žup-c starega (Povesti ameriških črncev.) (Dalje.) Nato sta oba, čim brže sta mogla, odbežala ter pustila strica Volka, da zopet jadikujo pod skalo. Kako je stari Zeka opeharil gospoda človeka. Nekega dne sta se srečala teta Litja in stari Zeka. Ko sta si povedala, k ali o je z zdravjem, sta si potožila skupno gorje: bila sta oba zelo lačna. Teta Lija je trdila, da umira gladu, Zeka pa je jadikoval, da se mu kar čr.eva trgajo, ker nima kaj jesti. Ko sta tako govorila, sta slučajno po beli cesta zapazila gospoda -Človeka, ki je nosil veliko gnjat. Staremu Zeki se je kar vse vrtelo, ko je videl tako lep kos mesa, obdan z mastjo. Gospod Človek je prihajal Vse bliže, a teti Liji in staremu Zeki so se čimdalje bclj sline cedile. Stari Zeka se je nečemu domislil. Rekel je teti Liji, naj mu sledi, pa bolj od daleč, on pa jo je mahnil proti gospodu Človeku. Kp je bil pri njem, ga je vljudno pozdravil in začel hodili poleg njega. Nato si je začel brisati nos. Gospod Človek ga tje vprašal, če ima nahod. Stari Zeka je odgovoril, da ne, da pa čuti jf/ tako ugoden vonj kakor po zrelih breskvah. Nato se obriše še enkrat in reče kakor iznenaden: »O, gospod Človek! Vi nosite meso! Pfuj! Kje ste našli tako smrdljivo meso?« Gospod Človek se je čutil osramočenega. Da bo sramota še večja, je začela gnjat obletovati velika muha. Stari Zeka se je odmaknil nekoliko v stran ter si je tiščal nos. Gospod Človek bi se bil rad od sramote kar pogreznil v zemljo. Postal je, spustil .gnjat kraj pota in vprašal starega Zeko, kaj naj napravi. Stari Zeka pa mu je odgovoril: »Ko sem bil še mlad, sem čul, da je treba smrdljivo meso, če naj postane spet sveže, vleči po prahu. Jaz tega res nisem delal nikoli, vem pa, da mesu ne more škodovati, ker ga je lahko zopet oprati.« »Nimaš li pri sebi vrvi, da bi gnjat vlekel?« je vprašal gospod Človek. Stari Zeka se je nato zasmejal, ali neprestano si Ije tiščal nos. »Eh, zame, ki sem živel toliko let po grmič-jih, je povsod dosti vrvi.« Nato je odskakljal s pota, pa so je kmalu zopet vrnil z vrvjo, spleteno od dolge trave. Gospod Človek je rekel: »O, to je predolgo!« »Tako mora biti! Med Vami in gnjat j o mora ¡biti čimveč zraku.« Gospod Človek je zdajci privezal gnjat za en konec-vrvi. Stari Zeka si je odtrgal vejico ter rekel, da bo hodil ob imesu in odganjal muhe. Gospod Človek je stopal naprej, vlekoč gnjat, stari Zeka pa je hodil za d i, čuvajoč meso. Prav rad ga je čuval, Kmalu je vzel kamen in je, med tem ko je gospod Človek brezbrižno korakal naprej, odvezal gnjat ter privezal kamen namesto nje. Gospod Človek je kar dalj8 vlačil. Stari Zeka jo še dalje odganjal muhe, gnjat pa je ostala na cesti, da čaka tete Lijc. Čez nekaj časa se je gospod Človek obrnil. Ali kaj je sedatj bilo s starim Zekom? IIop, kop, hop! in ni ga bilo več. Našla sta se s teto Lijo ob gnjati ter sta jo odnesla v gozd. Teta Lija j3,predlagala, naj najprej poskusita, kakšno je meso. Odgriznila je kos, zatisnila oči, malo žvekala, cmoknila z jezikom, pogledala pObliže meso ter rekla: »'Brat Zeka, to je jagnjetina.« »Ni, teta Lija!« fiC^SflS'«5*™1*31 " " „ »Brat Zeka, še enkrat ti povem, da je to jjiag-njotina.« »Ni, ni, teta Lija! Gotovo vem, da ni.« Zdaj je tudi stari Zeka odgriznil kos, zatisnil oči, žvekal nekaj časa, cmoknil z jezikom ter naposled rekel, da bi se mu hotelo sveže vode. Skočil je v grmovje, pa se je kmalu zopet vrnil, bri-soč si zadovoljno gobček. Teta Lija je tudi hotela piti vode. »Brat Zeka, kje si našel vodo?« »Tam, na oni strani pota pod hribčkom na dnu dolinice.« Teta Lija jo je mahnila v tisto smer, stari Zeka pa se je po čebljal za ušesi in ji želel srečno pot. Teta Lija je tekla in tekla, preiskala je vznožje celega hribčka, da bi prišla do vode, ali vode nikjer. Medtem je izkopal stari Zeka jamo in je vanjo skril meso. Nato je odtrgal debelejšo šibo in ko je slišal, da se teta Lija vrača, je udarjal z njo po deblih ter pri vsakem udarcu kričal: »Ah! Milost, gosp. Človek!« Klik, klak! »Ah! milost, gospod Človek!« Pač, pač, pura, pumi — »Ahl Milost, gospod Človek!« Nisem bil jaz! Teta Lijja je ukradla Vašo gnjat!« Klak, klale! Ko je teta Lija čula to udarjanje in klicanje, se je ustavila. Kadar le Šiba ob drevo zapela, >je malce odskočila ter pri sebi rekla: »Tako, tako! To ti je dobro, brat Zeka! Hočeš še mene spraviti v to zadevo. Poslal si me po vodo tja, kjer je niti nI. Prav ti je!« rDaljc prihodniič.) Huda emri. Butalci so bili že od nekdaj zelo pametni. Za vsako reč so vedeli pravi lek. Nekoč so videli, da je na travniku vse pol' no krtin. Kaj storiti?, Našel se je fant, ki j« bil tako pogumen, da je krta živega ujel. Dali so ga v kletko, po«; stavili na mizo sredi trga in tam so se zbrali prebivalci mesta, da bi toliko škodljivo žival sodili. Da tak škodljivec n« zasluži druge kazni, kakor smrt, o tem so se sodniki kmalu zedi-nili. Ali kako smrtno kazen naj izvršijo*, Nekateri ljudje so bili za obešenje, ali zločinec ni imel pripravnega vratu. Drugi so ga hoteli obglaviU, pa s® jim je zdela taka kazen preveč častna za takega hudobneža. Tudi prodlog, da bi žival živo sežgali, ni našel odobren j a, ker so rekli, da bi bil krt potem nekak mučenik in lil ga ljudje morda začeli ca-lo obžalovati. Tedaj je vstal starec in začel govoriti: »Ren no stvar obravnavamo, kajti iznebiti se hočemo strašnega zločinca, kateri nam izpodkopa-i va tla, na katerih žl< vimo. Krti so torej na-3 ši emritni sovražniki* Če pa pomislliho, ka« ko ga naj "kaznujemo,* mislim, da vai načini, o katerih smo slišali, niso dovolj učinkoviti. Še zanamci morajo pri* povedovati, kako hudo smo kaznovali žival, katera je hotela nam do živega. Zato predlagam najstrašnejšo smrt, ki si jo moremo misliti. Krta živega p