Kako Jasjek Mosjenžni ni mogel najti sreče. Poljski spisal K. Przerwa-Tetmajer; Al. Benkovic. I. preložil 0 Marisji »Daljni«. Jasjek (Janez) Mosjenžni je krasno igral n-a gosli, zraven pa je znal tudi pesmi skladati, da mu daleč naokoli nihče ni bil kos. To sviranje in prepevanje je razglasilo njegovo ime po Marušini in Kravšovi, kakor tudi po Dzjanišu in Koščeliskah. Ker pa ženske silljo za takimi Ijudmi, ki jim gre glas po deželi, zato se je tudi vanj zagledala mansikatera. Sioer tudi on ni bil drugačen ikot vsak fant, večinoma pa se ni dosti zmenil zanje. Marsikatero bogato dekle bi ga bila rada vzela, njemu pa ni bilo do tega, ker sam ni Lmel drugega kot to, kar si je prigodel z goslimi na svatbah ali v krčmi, ali kar si je zaslužil s tesanjem in mizarstvom, kajti je znal prijeti za vsako delo. Sicer so pa godci splošno taki. Kar mu ni všeč, ponujaj mu, on ne vzame; kar pa mu je po volji, za tisto bi dal dušo, čeprav samemu vragu. Ni jim dosti pomagati, taki so, kat bi bili brez pameti. Sicer pa Jasjek Mosjenžni ni imel pravega obstanka v domači vasi. Neprestano se je potikal okrog, posebno i>oleti, ko so živino gnali na planine, našel si ga lahko v Panščici, kjer so pasli poroninski, ali na Goseničjih halah in pri Mentusjanih na Mjentusi, v Hoholovski dolini in v Zuberski med Oravci. Povsod so ga poznali, prišel je, igral in jih naučil nove pesmi. Kaanar je prišel, tam je vsem ženskam zmešal glave. Če pa je bil sam, da ga nihče ni slišal, kje visoko v gorah ali kje globoko v gozdih, takrat je vzel gosli izpod pazdidie in zaigral ter zapel svojo pesem, drugačno, kakor jih pojo po gora/lskih vaseh na Skalnein Podhalu. Glasila pa se je nekako tako-le: Hodim, ihodiim med vrhovi, poj mi, stnma, poj! Gledam semikaj, gledam tjakaj velik dom je mojl Gledam semkaj, gledam tjakaj, pojte, gosli, mi! — Vzel bi bedno srce svoje, vzel v obe dlani. Vzel bi vroče srce svoje, da ga komu dam. Vrgel bi ga komu k nogam, toda kam, ne znam. Vrgel bi ga pred dekleta, — pojte, sfrune ve! — ki ae skriva mi v daljavi, toda loje, kdo vel Vrgel bi ga, naj irazpoči — struna, poj glasnol — a pred njo le, ki jo ljubim, ljubLm tak močno . . . Pa ga ni dekleta, ni ga — struna, le igraj! — le oko se mi ozira tja na sveta kraj . . . Tako nekako se je glasila Jaškova pesem. In ta Jasjek ee je seznanil z Marisjo Hoholovsko yl Koščeliek, ki je pasla pod Omakom. In ta Marisja Hoholovska je bila zelo cudna, da nihče ni videl takega dekleta. Kar nenadoma sede na kamen ali na kak štor, se zagleda in tako sedi po pol dne. Doma v izbi ali kje za kakim zidom dela prav tako. Imela je modre, nekako m^lene oči; gleda % njimi po svetu, a jasno je, da ne vidi ničesar na svetu. Ako jo ogovoriš, takoj nagne glavo, se posmeje in izpregovori tako sladko, kakor bi ti med kapal v srce. Hodi na ples, hodi na svatbe, tudi s fanti se pošali, a vidi se, da tega nima v glavi, da drugod hodijo njene misli. Najrajši sedi kje v samoti pri kravah, ali pa se zamakne doma v oumnati. Tam leže na posteljo, tam na travo, zameži in leži. Imenujejo jo Mariajo »Daljno«, ker je njena duša zbežala nekam daleč od sveta. Marsikateri bi jo bil rad vzel, ker je bila zaJa devojka, zrasla kot cvet, domača, skromna in premožna. Ona pa ni hatela in se je zahvaljevala. »Povabi me na svojo svatbo z dmgo, jaz pa te povabim na svoj pogreb«, pravi in se smehlja tako žalostno, kaikor bi cvet venel, in ta odgovor je tako jasen, kakor voda v potoku. Bila je žo triimdvajset let stara, pa je bila vedno taka. Ko jo je Jaajek Mosjenžni Muzika spoznal pod Ornakom, to leto ni šel več k poroniiiakrin na Panščice, tudi ne v Zubersko dolino k Oravcem. Ostal je v Koščeli9kah, posedal, ifral in prepeva!. Včasih je pogledal Marisjo Hoholavsko, ko pa se je ona ozrla nanj, so mu gosli zatrepetale v roM in nehal je igrati, kakor bi mu bili prsti odreveneli. Pastirioe pa so rekale druga drugi: »Hej! Naš Jasjek se je zaljubil v Marisjo »Dal}no«l Sain Bog se ga usmili!« In zavist jih je morila, ka>ti dekleta so taka, da včasifa same nočejo, dru^e pa vendarle zavidajo. Nekatere so drugačne, pa jih je malo. In ta Marisja ne rečem, da bi ne bila rada videla Mosjenžnega, včasih se je celo zdelo, da ga ima rada, a kakšna je bila ta ljubezen, to je bilo težko reči. Govorila je z njjm, ako je igral, je poslušala, vcasih ga je celo sama poprosila, naj igra, včasih je tudi tiho pošepetala: »Zaigraj mi o tistem Janičku, ki je vole pasel . . .« In pri tem ji je takoj obledelo lice. On pa je zaigral tisto pesem: »Ko sem zadnjič vole pasel, kjer je zelen gozda kraj, pride k meni dična deva: kaj poženj&š, Janko, kaj? jKar pooenjam, to počenjam, tega ne vedo I}udje, ve to sama vrla deva, pa nikoinur ne pove . . .« Včasih je sviral kar po celo uro ali dve, ona pa je poslušala in postajala čezdalje bledejša. Potem pa je relda: »Hvala ti«. in je odala. Vežkrat se je nato skrila, da je nihče ni mogel najti. >Ej, Jasjek, ne boš si prisviral Marisje!« so mu govorila dekleta. >Pa rajši njej igram, nego vam«, je odgovarjaJ Jasjek. »Škoda te je, Jasjek.« »Naj tudi umrem zanjo, me ne bo škoda.« »Ni ti namenjena.« »Saj bi bilo pa tudi čudno, eko bi mi bila.« (Dolje prihodnjič.)