Štajerski TEDNIK torek, 11. 8. 2020  COLOR CMYK stran 1 Podravje Sp. Podravje  Bodoča cesta Markovci–Ptuj bi lahko bila v tunelu  Strani 6 in 7 Turizem Haloze  Nenapovedani turisti bodo ostali pred zaprtimi vrati  Stran 9 V središču Sp. Podravje  Na regionalkah ne mine minuta brez tovornjaka  Strani 6 in 7 Ljudje in dogodki Slovenija  Državni zbor ima vsaj (glasbeni) talent  Stran 18 Kronika Podravje  Kopanje v Dravi odsvetovano  Stran 24 Šport Tenis  Zidanškovi lovorika v Palermu  Stran 15 Ptuj, torek, 11. avgusta 2020 to rk ov a iz da ja Letnik LXXIII  št. 63  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,30 EUR Ob sklenitvi naročniškega razmerja boste lahko vse poletne sobote brezplačno uživali na morju! w w w .te dn ik .s i Več v notranjosti časopisa. AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Simonov zaliv Foto: Črtomir Goznik Destrnik  »Županove izjave so čista izmišljotina«  Stran 7 Ptuj  Uslužbenka občinske uprave z dopisom odvetnice nad svetnika  Stran 5 V središču Ptuj  Razlastitvenih postopkov bo še več  Stran 6 Aktualno Ptuj  Zakaj nogometaši NK Drava ne želijo igrati v Kidričevem?  Stran 2 Cirkulane  Še ena zgodba o neučinkovitosti slovenske države Državna sramota ob evropski meji Ruševina v lasti države, ki že leta stoji na mejni točki med Slovenijo in Hrvaško, neposredno ponazarja sramoto slovenske države, zlasti neoperativnost vodenja postopkov in neodgovornost do lastnine. Razpadajoče stavbe pa ministrstvo za javno upravo kot lastnik očitno še ne bo kmalu porušilo. Več na strani 3. Štajerski TEDNIK torek, 11. 8. 2020  COLOR CMYK stran 2 torek  11. avgusta 20202 Aktualno Kot ugotavlja Sandi Mertelj, direktor Zavoda za šport, je investicija, ki poteka, še kako potrebna in pomembna. Gre za drugo večjo v športno infrastrukturo v zadnjih dveh letih: „Medtem ko, denimo, v času prejšnjega vodstva občine štiri leta ni bilo omembe vrednih investicij. Vsekakor smo zelo zadovoljni, da se stvari premikajo. Tako kot pri vsakem odločanju smo tudi tokrat morali sprejeti kompromisno rešitev.“ Foto: ČG Gre za drugo veliko investicijo na področju športa v zadnjih dveh letih. Pa vendar so nekateri špor- tniki nezadovoljni, saj se investitor- ji niso odločili za polaganje, pač pa za sejanje trave. Pri tem naj bi bila težava predvsem čas zaključka del. Prvenstvene tekme bodo namreč nogometaši NK Drava Ptuj v vmes- nem času morali igrati drugje. Od- ločili so se za Zavrč, pa čeprav so imeli na razpolago tudi bistveno bližje Kidričevo. A k večnim riva- lom očitno niso želeli. Konec julija se je na mestnem stadionu na Ptuju začela zamenja- va kar 8.146 kvadratnih metrov travne ruše z ureditvijo novega drenažnega sistema s ponikovalni- mi jarki in posodobitvijo namakal- nega sistema s 24 razpršilniki. Prva faza del naj bi bila zaključena ko- nec tega meseca, zaključku grad- benih del pa bo sledila setev trave. Investicija je v izvedbenem delu vredna 300.000 evrov, izvaja pa jo podjetje Javne službe Ptuj. Od skupnega zneska bo 50.000 evrov zagotovila Fundacija za šport, enak delež bo skorajda zagotovo prispevala tudi Nogometna zveza Slovenije, preostanek pa proračun ptujske občine. Zapletlo pa se je pri dveh stva- reh: odločitvi investitorjev, da se trava seje in ne polaga, posejana trava pa zahteva več časa, ter pri zagotavljanju nadomestnih lokacij za izvedbo aktivnosti. Niso želeli pomoči Kidričanov „Trenutno treningi potekajo na pomožnem igrišču in na nekate- rih drugih lokacijah: v Podvincih, Grajeni ... Klubi si pomagajo med seboj, dejansko ni večjih težav. Prvenstvene tekme pa bodo odi- grane v Zavrču,“ je pojasnil direk- tor ZŠ Sandi Mertelj. Špekulacije, da je vodstvo NK Drava Ptuj vztrajalo, da ne želi- jo igrati v Kidričevem, kjer imajo prvoligaški klub in več kot primer- no igrišče, je komentiral: „Slišal sem, da so se nekateri tako odloči- li, sam pri tem nisem sodeloval, ker sem bil na dopustu. Ne vem, kaj je razlog, v Kidričevem bi gotovo lahko igrali, saj je igrišče urejeno za prvo ligo. Kljub temu da je Kidriče- vo bistveno bližje kot Zavrč, so pač sprejeli takšno odločitev. Vse, kar želimo, je, da se investicija čim prej zaključi. Zavedamo pa se, da to ter- ja svoj čas.“ Sead Zilić iz NK Drava Ptuj priz- nava, da so imeli z usklajevanjem okrog iskanja nadomestnih lokacij nekaj težav. Občina naj bi jim za igranje tekem ponudila dve alter- nativi: Zavrč ali Kidričevo. Izbrali so prvo. „Večji problem je to, da se je sanacija začela ravno, ko smo z Italijani prevzeli klub, kar seveda ni najboljše, saj ne moremo igrati na domačem igrišču. K sreči smo se uspeli dogovoriti z Zavrčem.“ Zilić je zavrnil namigovanja, da naj bi bila ta odločitev posledica sla- bih odnosov s Kidričani: „Odlično sodelujemo, tako da ta informaci- ja ne drži. Smo pa se tako trener kot igralci in drugi strinjali, da se prvenstvene tekme odigrajo v Zavrču.“ Novembra bi lahko odigrali le eno ali dve tekmi, tudi če bi travo polagali ... Čeprav so si športniki želeli pre- novo stadiona, je težava čas, po- treben za zaključek del. Dejstvo, da se je občina odločila za sejanje trave, naj bi roke podaljšalo. A Mertelj ugotavlja, da bistvene raz- like ni. Igrišče naj bi bilo predvido- ma spomladi primerno za igranje tekem, to pa pomeni, da prven- stva, ki v jesenskem delu traja do 15. novembra, zagotovo ne bodo igrali na domačem igrišču. Odloči- tev, da se trava seje, ne polaga, je bila sprejeta iz fi nančnih razlogov. Varianta, ki so jo investitorji izbrali, naj bi bila za okrog sto tisočakov cenejša. Ptuj  Težave zaradi sajenja trave na mestnem stadionu Zakaj nogometaši NK Drava tekem niso želeli igrati v Kidričevem? Pred nekaj dnevi se je na glavnem nogometnem igrišču mestnega stadiona Ptuj pričela 300.000 evrov vre- dna investicija zamenjave travnate ruše z ureditvijo drenažnega sistema. Foto: ČG Dela so se začela konec julija, vredna so 300.000 evrov. Slovenija  Varnost kopalcev na prepolnih plažah Le na eni plaži vse skladno s priporočili NIJZ Zdravstveni inšpektorat RS je julija opravil več kot 10.450 pregledov. Velika večina je bila namenjena nadzoru spoštova- nja karantenskih odločb. Redno preverjajo tudi stanje v gostin- skih lokalih in na plažah. Ugotovitve: najpogosteje so razdalje med mizami v lokalih in med ležalniki na plažah premajhne. Tudi razkužilo marsikje ni na razpolago. Zgovoren je podatek, da je le na eni od pregledanih šestih slovenskih plaž vse bilo skladno s priporočili NIJZ. Kljub dopustom zdravstveni inšpektorat v poletnih mesecih dela s polno paro. Julija je bilo od skupno zaposlenih 85 inšpektorjev na delovnem mestu povprečno prisotnih okrog 55 inšpektorjev. Glavnino svojega dela so usmerili v preglede. »Večina jih je bila izvedenih na področju nalezljivih bolezni, in sicer več kot 9.900 nadzorov spoštovanja karantenskih odločb, ki jih je izdalo ministrstvo za zdravje, in nekaj več kot 450 nadzorov spoštovanja priporočil NIJZ v gostinstvu. Ostali nadzori so bili izvedeni na območjih kopališč in kopalne vode ter prodaje alkohola in tobaka,« je pojasnila zdravstvena inšpektorica Barbara Kocjan Slapar. Na področju nadzora nad karantenami so zaradi nespoštovanja odrejene karantene izrekli 23 plačilnih nalogov in tri prekrškovne odločbe z izrekom globe v skupni vrednosti 10.400 evrov. Zaradi kršitev zakona o nalezljivih boleznih so inšpektorji podali tudi šest obdolžilnih predlogov. Nadzori na plažah in v lokalih Foto: sta/M24 Obala te dni poka po šivih; inšpektorji skrbijo, da je vsaj približno varna. Slovenski gostinci in hotelirji so te dni lahko upravičeno zadovoljni. Večina jih ima predvsem po zaslugi turističnih vavčerjev ogromno dela. Prosto sobo v juliju in avgustu je skorajda nemogoče najti v termalnih kopališčih ali hotelih po vsej Sloveniji, zelo zasedeni so tudi apartmaji. Obala dobesedno poka po šivih. Marsikdo se sprašuje, kako oziroma ali je ob takšni obljudenosti slovenske obale sploh možno med kopalci zagotoviti predpisano razdaljo. Inšpektorji se ukvarjajo tudi s tem. Julija so obiskali šest plaž, od tega je le na eni bilo vse urejeno skladno s priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Na preostalih plažahso bili izrečeni upravni ukrepi, da odpravijo neskladno stanje. Inšpektorji so ugotovili, da je razdalja med senčniki premajhna in da ni razkužil. V nekaterih primerih so zaznali dodaten problem – higiensko stanje z nezadostnim čiščenjem in razkuževanjem. Na treh plažah so bili uvedeni prekrškovni postopki. Se gostinci držijo priporočil? Čeprav glede spoštovanja priporočil NIJZ v gostinstvu julija ni bilo izrečenih glob, to še zdaleč ne pomeni, da je vse idealno. Inšpektorji so se namreč odločali za izrek opozoril; izdali so okrog 50 upravnih opozoril ter približno sto prekrškovnih opozoril zaradi premajhne razdalje med mizami ali ker v lokalih ni bilo na razpolago razkužil. Prejšnji mesec je zdravstvena inšpekcija skupaj izdala 328 prekrškovnih sankcij, večina pa se jih nanaša na področje nalezljivih bolezni. Številke jasno kažejo, da so se inšpektorji dejansko v poletnih mesecih posvetili prav temu področju, od izdanih 328 prekrškovnih sankcij so le štiri v zvezi z zakonom o omejevanju porabe alkohola, vse drugo se nanaša na kršitve zakona o nalezljivih boleznih. Delo zdravstvenega inšpektorata julija 2020 v številkah Julija so inšpektorji opravili 10.450 pregledov, od tega 9.900 nadzorov spoštovanja karantenskih odločb. Zaradi nespoštovanja teh odločb je bilo izdanih 23 plačilnih nalogov in tri prekrškovne odločbe z izrekom globe v skupni vrednosti 10.400 evrov. Obiskali so šest slovenskih plaž; le na eni je bilo vse skladno s priporočili. Kar se tiče kakovosti trave, pa Mer- telj odgovarja: „Izvajalec zagotavlja, da ne bo razlike v kvaliteti. Upajmo, da to drži. Razumljivo je, da si špor- tniki želijo, da se investicija čim prej konča, a vse potrebuje svoj čas in pri tem moramo vsi biti strpni. Prven- stvo v jesenskem delu traja do 15. novembra. Tudi če bi travo polagali, bi morda lahko odigrali doma eno ali dve tekmi, pa še to bi bilo odvisno od vremena. Nima smisla pritoževati se, pomembno je, da se investira, ostalo pa urejamo skupaj.“ Glede na prve ugotovitve ob od- piranju površine igrišča ugotavljajo, da so sanacijska dela bila še kako potrebna. Drenežni sistem sploh ni bil primerno urejen, plasti zemlje in peska pa so veliko globlje, kot naj bi bile, kar so razlogi, da je igrišče težko prepuščalo vodo. Posledično je bilo tudi vzdrževanje težje. „V vsakem projektu je možno najti nezadovoljstvo, napake, a vedno sta dve plati. Tudi tokrat verjetno ni vse idealno, a investicija je vsekakor pot- rebna. Trenutno se pogovarjamo še za vlaganja, ki bodo razveselila atle- te,“ je ob koncu načrte predstavil di- rektor Zavoda za šport Ptuj. Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 11. 8. 2020  COLOR CMYK stran 3 torek  11. avgusta 2020 3Aktualno Ruševina v lasti države, ki stoji na mejni točki med Slovenijo in Hr- vaško, neposredno ponazarja sra- moto slovenske države, zlasti ne- operativnost vodenja postopkov in neodgovornost do lastnine. Za lažjo predstavo bomo na kratko strnili kronološko dogajanje okrog haloškega mejnega prehoda, ki ni nikoli zaživel. Odločitev, da bo na glavni ces- ti Meje-Zloganje mejni prehod, je bila sprejeta v letu 1994, reci in piši – pred 24 leti! Deset let kasneje (2004) je Republika Slovenija ku- pila objekt, na mestu katerega bi uredili mejni prehod. V letu 2010 je padla odločitev, da meddržavne- ga prehoda na tem mestu ne bo, objekt države, ki ga je predhodno namensko kupila, pa je bil še nap- rej prepuščen zobu časa. Iz dneva v dan je propadal, danes se ruši sam vase. Da bo občina Cirkulane ostala brez mejnega prehoda (vse so- sednja haloške občine ga namreč imajo), se je leta 2010 s sosedi Hr- vati dogovorila ministrica za not- ranje zadeve Katarina Kresal. Ker je bila Hrvaška takrat z eno nogo že na poti proti Evropski uniji, je Kresalova gradnjo mejnega preho- da na Mejah štela za neracionalno in stroškovno neupravičeno. No, če bi se pogovarjali o investiciji v Ljubljani, bi bila odločitev verjetno drugačna. Ker pa gre za podeželje in skrajni rob države, je bila inve- sticija ocenjena kot nepotrebna. Drugi razlog je bil ta, da državi nis- ta bili sposobni doseči soglasja o lokaciji gradnje mejnega prehoda. Gradbeno dovoljenje imajo, ne pa tudi denarja Vrnimo se na mikro območje, na jug Slovenije, v Haloze, v občino Cirkulane in obmejno naselje Meje z okoli 50 prebivalci. Domačine in lokalno skupnost predvsem žulita propadanje objekta in lokacije, kjer je država po osamosvojitvi nameravala mejni prehod graditi, a so načrti kasneje padli v vodo. Na ministrstvu za javno upravo (MJU), ki v imenu države upravlja nepremičnino na Mejah, prizna- vajo, da je objekt dejansko v ne- sprejemljivem stanju. Čeprav so lani napovedali njegovo rušitev, pa podirajoči se objekt še vedno kazi in ogroža okolico. Na MJU so pojasnili, da so sicer v tem času pri- dobili gradbeno dovoljenje za na- črtovane posege, pravnomočno je postalo 23. junija. A sedaj je težava drugje: za izvedbo posegov nima- jo denarja. „Po odstranitvi objek- ta bo treba na dosedanji lokaciji stavbe zgraditi oporno kamnito zložbo. Za to imamo izdelane pro- jekte in pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje. Razpisa za izbiro izvajalca gradbenih del še nismo izvedli, predvidevamo, da ga bomo v naslednjem letu, saj letos za izvedbo teh del nimamo predvidenega denarja. Razlog je zmanjšanje proračunskih sredstev za investicije.“ Na MJU so še pove- dali, da bodo (ko bodo) dotrajani Cirkulane  Še ena od zgodb o neučinkovitosti slovenske države Državna sramota ob evropski meji Zgodba o mejnem prehodu Meje-Zloganje v haloški občini Cirkulane ima dolgo brado. Tako kot na marsi- katerem drugem področju se tudi na tem mestu (dobesedno) kaže rezultat vodenja države. Razpadajoča in podirajoča se stavba bi lahko bila ilustracija za marsikatero področje, s katerim upravlja državna po- litika: gospodarstvo, ki so ga izčrpali in razprodali, zdravstvo, oskrbo starejših, prometno infrastrukturo, komunalne dejavnosti … Spodnje Podravje  Kornavirus in gasilske veselice Gasilci brez pomembnega vira prihodka Širjenje koronavirusa je krepko zamajalo vsakdanje življenje, pa tudi navade, običaje in tradicijo. V preteklosti so se bili ljud- je v poletnem času vajeni družiti na vrtnih veselicah. Gasilci, ki so jih običajno organizirali, so izkupiček prireditev v glavnem namenjali za društvene investicije – od nakupa zaščitne opre- me do zagotavljanja društvenega deleža pri nakupu gasilskih vozil, vlaganj v gasilske domove in podobno. Letos so vse te ak- tivnosti zamrle. Predsednik PGD Leskovec Peter Jagarinec je dejal, da so pred leti z društvenimi projekti (prireditvami) zbrali toliko denarja, da so z lastnimi sredstvi, brez pomoči občine, kupili gasilsko vozilo za prevoz moštva (GVM) – kombi. »Dobiček od organizacije veselic in drugih prireditev nam pomeni pomemben del prihodka. Ves ta denar smo vlagali v nakup zaščitne osebne opreme in investicije na gasilskem domu in v vozni park. Pri nakupu vozil imamo z občino dogovorjeni ključ fi nanciranja, po katerem 70 odstotkov vrednosti investicije pokrije občina in 30 društvo. Denar za pokrivanje društvenega deleža smo običajno zbrali z organizacijo prireditev. Poleg velikih dvodnevnih vrtnih veselic, na katerih se je v enem dnevu zbralo čez tisoč obiskovalcev, je za nas pomembno tudi romanje na sv. Avguštin v avgustu. S peko pečenk smo tudi tam ustvarili kar lep vir prihodka. A letos je žal vse drugače.« Gobarskega praznika v Žamencih ni bilo Foto: Črtomir Goznik Za gasilce in druge organizatorje veselice predstavljajo kar lep fi nančni vir, za katerega so letos zaradi širjenja koronavirusa prikrajšani. Foto: Črtomir Goznik Po napovedi ministrstva bi objekt na meji s Hrvaško, ki ga je država pred 16 leti kupila, da bi na njegovi lokaciji gradila mejni prehod, lahko rušili komaj prihodnje leto. Zaradi (ne)stabilnosti terena bodo sočasno gradili še podporni zid. »Na javni razpis se je z vlogo od- zvalo kar šest kandidatov, od tega sta na Svetu zavoda bili podrob- neje obravnavani dve popolni vlogi kandidatov, ki izpolnjujeta vse razpisne pogoje,« je povedal aktualni direktor JARA Zlatko Za- dravec. Svet zavoda je kot najpri- mernejšega kandidata za novega direktorja izbral Mateja Rogača, ki se s tovrstno dejavnostjo pro- fesionalno ukvarja že vrsto let. »Do 15. avgusta moramo izpeljati postopek izbire kandidata, da bo novi direktor s 1. septembrom lah- ko nastopil svojo funkcijo. Glede na predstavitev kandidata sem zadovoljen s predlogom Sveta zavoda,« je predlog za novega kandidata pozdravil župan Dani- jel Vrbnjak in v isti sapi poudaril: »Od njega pričakujemo zelo dosti, želimo namreč, da bi na javnih raz- pisih za nepovratna sredstva bili bistveno uspešnejši kot v prete- klosti.« Vrbnjak v agenciji vidi moč- nejši podporni steber gospodar- stvu, turizmu, kulturni dediščini in kmetijstvu, predvsem pa naj bi v bodoče aktivneje sodelovala pri reševanju stanovanjske problema- tike mladih in pri skrbi za starejše. »Moja želja je 10 do 15 projektov do konca prve polovice 2021.« Ormož  Pred svetniki nova odločitev Matej Rogač novi direktor JARE V juliju je potekel javni razpis za direktorja Javne razvojne agencije (JARA) ob- čine Ormož. Svet zavoda je vloge že preučil in občinskemu svetu predlagal, da za novega direktorja potrdi Mateja Rogača. Foto: Črtomir Goznik Žamenci slovijo po gobarskem prazniku, ki ga prav tako prirejajo v poletnem času, organizator je tamkajšnje gasilsko društvo. Čeprav so letos po sprostitvi ukrepov in dovoljenem združevanju 500 ljudi praznik nameravali organizirati, pa so se potem ukrepi ponovno zaostrili in prireditev je splavala po vodi. Letošnji gobarski praznik bi bil že 47. Predsednik PGD Žamenci Marko Mernik pravi, da jim je veselica vselej prinesla kar lep kos kruha. V preteklosti so ves izkupiček od veselice namenjali za investicije, v glavnem za urejanje gasilskega doma in športnega igrišča ter nakup zaščitne gasilske opreme. »Izkupiček od veselice pomeni 70 odstotkov celotnega letnega prihodka našega društva. Več let je bil namenjen izključno investicijam, zadnja leta z njim pokrivamo tudi tekoče stroške delovanja društva. Letošnji izpad zaradi nezmožnosti organizacije veselice se bo poznal pri investicijah,« je povedal predsednik PGD Žamenci Marko Mernik. Na Dravskem polju je bila v poletnem času ena od večjih veselic Lovrenška nedelja okoli 10. avgusta, ko goduje sv. Lovrenc. Poveljnik PGD Lovrenc na Dravskem polju Uroš Leskovar je razložil, da so gasilci izkupiček od veselice v glavnem namenjali za nakup zaščitne varovalne opreme. »Medtem ko smo v minulih letih na primer kupili štiri komplete oblek z vso pripadajočo zaščitno opremo, bomo letos lahko samo eno ali pa največ dve,« je ilustrativno ponazoril Leskovar. Dodal je še, da pa ne beležijo samo izpada prihodkov (ker ni prireditev, veselic, tekmovanj in drugih dogodkov), temveč so na drugi strani manjši redni stroški delovanja društva, saj je vseh rednih aktivnosti v društvu manj. Prehoda niso uredili zaradi vstopa Hrvaške v EU, vendar … Spomnimo, da se je Hrvaška družini evropskih držav pridružila sredi leta 2013, a do danes ni uvedla niti skupne valute niti se ni vključila v tako imenovano območje schengna, kar bi pomenilo, da bi zunanja hrvaška meja bila tudi zunanja evropska. Za južno evropsko mejo v tem delu stare celine velja meja med Slovenijo in Hrvaško. Najverjetneje bo tako ostalo še nekaj časa, morda še celo desetletje. Skupni evropski mejni sistem je namreč vse od leta 2015 na preizkušnji zaradi vdorov nezakonitih migrantov, od letos pa tudi zaradi širjenja koronavirusa. Vrsta držav znotraj EU svoje meje tako ponovno zapira, o širitvi območja schengna je zaenkrat vse tiho. Če bi se državi pred dobrim desetletjem odločili za vzpostavitev uradne mejne točke, danes sramote, ki jo razkrivamo, ne bi bilo, mejni prehod bi že kakšnih deset lahko služil namenu, glede na aktualno stanje v EU pa ga verjetno tudi v prihodnosti ne bi zapirali. Foto: Politico.eu objekt v celoti porušili, cesto zaš- čitili z opornim zidom, območje pa zavarovali z ograjo iz stebričkov in verige, kar bo onemogočilo mož- nost parkiranja takoj nad podpor- nim zidom. S posegi, kot so načr- tovani, soglaša tudi ministrstvo za notranje zadeve (MNZ), ki skrbi za varovanje državne meje. Da bi mo- rebiti ponovno razmišljali o vzpo- stavitvi mejnega prehoda na tej lo- kaciji, pa na MJU niso seznanjeni.Foto: Črtomir Goznik Izjemno dobra ilustracija o skrbi Republike Slovenije za svojo lastnino … Štajerski TEDNIK torek, 11. 8. 2020  COLOR CMYK stran 4 Kot smo poročali, je pred vrati vrtca v občini Videm ostalo za dva oddelka otrok, blizu 40. Čeprav občinski svet predloga o postavi- tvi vrtca v kontejnerski izvedbi ni podprl, pa so se na občini zavezali, da bodo prostor za otroke kljub temu uredili, in sicer v prostorih šole. Župan Branko Marinič upa, da bodo vrteške igralnice jeseni polne otroškega vrveža. Starše otrok, ki jih na spomladanskem vpisu zaradi pomanjkanja prosto- ra v vrtec niso sprejeli, so že poz- vali k ponovnemu vpisu. Vodstvo občine upa, da z odločitvijo o do- datnih oddelkih ni bilo prepozno in da se bodo starši kljub prvotno zavrnjenim vlogam odločili otroke vpisati v vrtec v domači občini, saj bo prostora za vse dovolj. Za ureditev dveh oddelkov vrt- ca v Leskovcu je občinski svet v proračunu zagotovil 73.000 evrov, stroški bodo tudi z dodatnimi za- poslitvami. Glede na ponudbene vrednosti bi po besedah župana Mariniča lahko projekt izpeljali za nekoliko nižjo ceno, računajo tam med 50.000 in 60.000 evri. Dve šolski učilnici v leskovški podru- žnični šoli bodo preuredili v vrteški igralnici, skupaj bodo tako štiri, saj so Leskovčani doslej dva oddelka vrtca že imeli. »Gre za začasno re- šitev,« je poudaril župan. Dodal je, da občina vzporedno pelje aktiv- nosti za nadzidavo vrtca v Vidmu. Kar nekaj časa so tehtali, ali k ob- stoječemu vrteškemu objektu, ki je v leseni montažni izvedbi, gradi- ti prizidek ali pa ga nadzidati z do- datno etažo. Odločili so se za sled- nje, kar pomeni, da bo videmski vrtec v prihodnje nadstropni (se- danji je pritlični). Dodatno bodo zagotovili štiri oddelke, investicija je po besedah župana Mariniča ocenjena na okoli milijon evrov. Ker bo objekt zasnovan po stan- dardih nizkoenergetske gradnje, upajo na subvencijo iz evropskih virov. Župan računa, da bi lahko prišli do sofi nancerskega deleža v znesku okoli 250.000 evrov. torek  11. avgusta 20204 Podravje V desetih letih se je Sestrško jezero iz pozabljenega zadrže- valnika Medvedce, ki ga država še vedno ni uredila, spremenilo v priljubljeno točko sprehajalcev. K temu so pripomogle urejene poti po brežini jezera in krožna pešpot z zasajenimi drevesnimi vrstami. »Zasajenih je preko 30 drevesnih vrst, od lipe, orehov, če- šenj, jablan, črnega gabra, vrb do tulipanovca, ginka ...,« je našteval Gajšt, ki pozna zgodbo vsakega za- sajenega drevesa. Prvi drevored je speljan od kozolca ob Lozenskem potoku do mesta, kjer se nato ob označbi zavije levo na učno pot. Drugi, mlajši, drevored so pred osmimi leti zasadili župani, slikarji in krajani. Z zasaditvijo so poudari- li pomen dreves in uredili pravcati učni poligon drevesnih vrst, ki za zdaj še niso označena. Sicer pa je dolžina učne in pohodne poti 4,5 kilometra, vsaj uro hoda pa vzame še pot okoli jezera. Športno-kulturno društvo Sestr- že je pred časom uredilo tudi Toličičev kozolec in pod njegovo streho postavilo etnološki zbirko, ki hrani več kot 65 eksponatov. Dvignili pa so roke od samega je- zera. »Delali smo, urejali okolico, vendar smo zaradi odnosa države oziroma inšpekcijskih služb rekli, da ne bomo več. Klopce, ki smo jih morali odstraniti, smo odstranili, sedaj so jih iz lesa postavili drugi, ne vem kdo. Uredili pa smo brv, zaradi varnosti,« je pojasnil Gajšt in nato s pogledom iskal laboda Majšperk  Umetna tvorba postaja priljubljeno naravno zatočišče Društvo dvignilo roke od jezera Sestržani so ponovno poprijeli za lopate, žage in drugo orodje in se lotili ureditve brvi na brežino Sestr- škega jezera. »Veliko sprehajalcev se sprošča ob opazovanju slikovite narave in zaradi varnosti smo se lotili dela,« je povedal čuvaj jezera Branko Gajšt med ogledom te umetne vodne tvorbe, ki je postala naravno pribežališče rastlinskih in živalskih vrst. Foto: Mojca Vtič Videm  V Leskovcu dodatna oddelka vrtca Prostora za kratkohlačnike bo dovolj Občina Videm je pričela urejati dodatna oddelka vrtca v podružnični osnovni šoli v Leskovcu. V vseh treh vrtcih bodo ob začetku novega šolskega leta zagotovili prostor za nekaj čez 200 otrok, oblikovali so 12 oddelkov: šest v Vidmu, štiri v Leskovcu in dva na Selih. Kidričevo  Vzdrževanje kanalizacije Črpališča v sistemu redno čistijo Za vzdrževanje kanalizacije v občini Kidričevo skrbi občin- sko podjetje Vzdrževanje in gradnje Kidričevo. V upravlja- nju imajo 63 kilometrov kanalizacijskih cevovodov, v siste- mu je nameščenih 24 črpališč, aktivnih je 324 vakuumskih jaškov. Nekaj podrobnosti o vzdrževanju je direktor podjetja David Merc opisal v elaboratu, s katerim so nedavno oblikovali novo višjo ceno za uporabnike. »Na kanalizacijskem sistemu imamo pet črpališč, ki jih moramo čistiti na dva do tri tedne, da se v njih ne nabere preveč maščob in drugih trdnih delcev, ki bi lahko zamašili črpalke. Veliko imamo intervencij na vakuumski podpostaji, kjer pride do zamašitve črpalk z večjimi trdnimi delci v vakuumskem rezervoarju. Ker je v vsakem od obeh vakuumskih rezervoarjev samo ena črpalka, je ob njeni okvari treba nemudoma ukrepati, saj je v takšnem primeru celoten vakuumski sistem brez podtlaka in ne deluje noben hišni vakuumski jašek. Zaradi velikega števila črpališč in sorazmerno velike vakuumske podpostaje je električna energija velik strošek. Bistven strošek pri tej dejavnosti je tudi navedeno pranje črpališč zaradi velikih količin maščob, ki so v odpadni vodi, in drugih trdnih odpadkov, ki v odpadno vodo sploh ne sodijo, saj nam zamašijo črpalke. Postopek pranja ni tako enostaven, ker je treba črpalke dvigniti iz črpališč, jih oprati in potem znova namestiti. Ob deževnih dneh zaznavamo bistveno večjo količino vode v kanalizacijskem sistemu. Na terenu ugotavljamo, da so v kanalizacijski sistem speljane tudi meteorne vode, kar seveda ni dopustno.« Po evidenci podjetja Vzdrževanje in gradnje ima na območju Kidričevega 123 gospodinjstev še vedno greznice, od tega jih je 61 aktivnih, preostale so ob nenaseljenih objektih. Foto: MZ V občini Kidričevo je na javni kanalizacijski sistem priključenih 2.112 gospodinjstev. Odplake s celotnega območja občine odvajajo na tri čis- tilne naprave: na Pragersko, Ptuj in v Apače. Foto: MZ Glede na ponudbene vrednosti bo po besedah videmskega župana Branka Mariniča ureditev dveh vrteških igralnic (gradbena dela in oprema) veljala med 50.000 in 60.000 evri. Slovenija  Akcija Slovenske karitas Pomoč za prizadete v Bejrutu Slovenska karitas zbira prostovoljne prispevke za prebivalce Bejruta, ki sta ga minuli torek prizadeli uničujoči eksploziji. Na prošnjo Caritas Libanon bodo pomagali pri humanitarni pomoči pri oskrbi s hrano in urejanju začasnih bivališč, kas- neje tudi pri obnovi domov prebivalcev Bejruta, ki so ostali brez vsega. Prispevke je mogoče nakazati na Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Libanon, Koda namena: CHAR, BIC banke: LJBASI2X, Sklic: 00 880. Siloviti eksploziji, ki sta v torek odjeknili v bejrutskem pristanišču, sta razdejali pol mesta ter zahtevali več kot 135 življenj, več kot 4000 ljudi je ranjenih. V mestu je brez strehe nad glavo ostalo več kot 200.000 ljudi, nadaljujejo se iskalne akcije za več deset pogrešanimi. V eksplozijah so bile po navedbah Karitas Slovenija prizadete najmanj štiri bolnišnice, vključno z bolnišnico St. George, eno največjih v Bejrutu. Že sedaj je razvidno, da bo to ena najhujših tragedij za državo, ki se je že pred eksplozijami soočala s hudo gospodarsko krizo in pandemijo covida-19. Eksploziji bosta dolgotrajno vplivali tudi na negotovo preskrbo s hrano, saj so bile v silosu v pristanišču državne zaloge pšenice, ki je zaradi eksplozije najverjetneje onesnažena in zato neuporabna. Številne države so že v torek obljubile svojo pomoč, ki je začela v Libanon prihajati v sredo - od reševalcev do medicinske opreme. Med prvimi je pomoč ponudila tudi Francija, ki je nekoč nadzorovala Libanon. Jako, ki si je za svoj dom izbral ravno Sestrško jezero. Sicer pa je tradicionalno na jezeru potekala tudi slikarska kolonija. Tudi letos Gajšt načrtuje, da bodo slikarji v času občinskega praznika, to je septembra, upodabljali motive narave na platna. »Verjetno bo udeležba nekoliko manjša, kar po- meni, da bo udeležencev verjetno okrog deset, ob tem pa bomo gos- tili še enega kiparja. Upamo, da le- tos iz lesa nastane vaški posebnež Jurček, ki je resnično nekdaj živel v teh krajih in je bil poznan tudi po svoji kritičnosti do takratne ob- lasti,« je še napovedal poznavalec rastlin, zelišč in umetnik z ostrim očesom. Foto: Mojca Vtič Štajerski TEDNIK torek, 11. 8. 2020  COLOR CMYK stran 5 torek  11. avgusta 2020 5Politika Kaj lahko svetnik stori, če ni zadovoljen z odgovori občinske uprave Kot izhaja iz 19. člena poslovnika MO Ptuj, ima svetnik v primeru, ko ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje ali pobudo, pravico zahtevati dodatno pojasnilo. Če tudi potem ne dobi zadovoljivega odgovora, lahko predlaga svetu, da o tem opravi razpravo. V primeru, da je predlog z večino glasov potrjen, mora župan to točko uvrstiti na dnevni red naslednje seje. Zakaj so potrebne spremembe OPPN Aprila 2018 je bil sprejet občinski podrobni prostorski načrt za dve enoti urejanja prostora v Žabjaku, kjer se med drugim načrtuje gradnja novih kapacitet Doma upokojencev. Zdaj občina prostorski načrt spreminja. Pripravo izhodišč so začeli že lani, dopolnjen osnutek urejanja tega dela prostora pa je bil javno razgrnjen od 30. junija do 30. julija letos. Spremembe se nanašajo na namensko rabo: iz gospodarskih con se del območja spreminja v območje centralnih dejavnosti, preostanek pa v območje večstanovanjskih stavb. Predvidena je namreč gradnja nove enote Doma upokojencev Ptuj, varovanih stanovanj in bivalne enote društva Sožitje Ptuj. Izredna seja mestnega sveta mi- nuli teden je bila sklicana na pro- šnjo direktorice Doma upokojen- cev Ptuj Jožice Šemnički. Ob ne- davnem obisku ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja naj bi vodstvo doma izvedelo, da bo država kmalu razpisala sredstva za gradnje novih domov. Že dalj časa načrtovana investicija na Ptuju bi lahko bila v primeru, da bo doku- mentacija urejena, tako sofi nanci- rana iz državnega proračuna. Zato se mudi, saj vodstvo Doma upoko- jencev lovi časovne roke. „Ministrstvo je izrazilo podporo temu projektu. Gre za investicijo, ki je pomembna tako na lokalni kot nacionalni ravni. Ker bodo sredstva na voljo le za projekte s pridobljenim gradbenim dovo- ljenjem, smo prejeli prošnjo, da pospešimo postopke,“ je sklic iz- redne seje pojasnila Nuška Gajšek, ptujska županja. Prvemu branju bo sledilo pridobivanje mnenj, in če bo vse teklo po planih, bi mestni svet dokončno potrditev podrobnega prostorskega načrta za območje v Žabjaku potrdil na novembrski seji. Nov dom v Žabjaku ocenjen na 18 milijonov evrov Dolgoletna prizadevanja za gradnjo nove enote Doma upo- kojencev Ptuj bi tako končno bila uresničena. Skupaj bi v Žabjaku zagotovili 210 mest: 150 v eno- in dvoposteljnih sobah, namenjenih celodnevnemu institucionalne- mu varstvu, 20 za začasne name- stitve, 12 za dnevno varstvo in preostanek za potrebe izolacije. V omenjeni enoti bo dom uredil tudi centralno kuhinjo in pralnico. Vrednost projekta, gradbenih del in opreme je ocenjena na prib- ližno 18 milijonov evrov. Gradbe- ni del je ocenjen na 11,8 milijona evrov, stroški opreme, projektne dokumentacije in drugi stroški projekta pa so ocenjeni na ok- rog 5,2 milijona. „V prvi fazi smo zaključili fi nančno konstrukcijo projekta za gradbeni del, kjer na- črtujemo porabo lastnih sredstev v višini 5.300.000 evrov (fi nančni načrt 2020) in najem kredita v vi- šini sedem milijonov evrov. Oce- njene stroške opreme bomo lahko pokrili iz svojih sredstev, saj na le- tnem nivoju ustvarimo povprečno milijon evrov amortizacije,“ je po- jasnila Šemničkijeva. Če bodo na razpisu uspešni, pa bodo fi nančno konstrukcijo oblikovali drugače. Ptuj, Podravje  Izredna seja: s pridobivanjem gradbenega dovoljenja se mudi Dva milijona državnih evrov povezala vodstvo Doma in svetnike V primeru, da bo Dom upokojencev Ptuj do konca letošnjega leta pridobil gradbeno dovoljenje za gradnjo nove enote v Žabjaku, se bodo s tem projektom lahko prijavili za pridobitev državnih sredstev. Da bi bila dva milijona evrov, ki bi ju lahko prejeli za to investicijo, zelo dobrodošla, jasno kaže nujna seja mestnega sveta, ki se je kljub dopustom izredno sestal in potrdil dopolnjen osnutek podrobnega prostorskega načrta za ta del mesta. V prepričanju, da je s tem škodil njenemu ugledu, se je Marijana Nikšič Zorko odločila, da spor pre- da odvetnici, in v primeru pono- vitve Klemencu zagrozila s tožbo. »Poziv za prenehanje ravnanj zoper čast in dobro ime« je naslov dopisa, ki ga je od odvetnice Zden- ke Pavlovič v imenu uslužbenke MO Ptuj Marijane Nikšič Zorko prejel svetnik Milan Klemen. Pomanjkljivi odgovori pod nivojem Kot izhaja iz njega, se je višja svetovalka za pomoč pri vodenju oddelka za gospodarske dejav- nosti za to potezo odločila zaradi besed, ki jih je Klemenc izrekel na junijski seji. Navedel naj bi, da ne- resničnih in zavajajočih odgovorov ne sprejema, in predlagal, da v bo- Ptuj  Uslužbenka občinske uprave z dopisom odvetnice nad svetnika Bo svetnik pred sodiščem odgovarjal zaradi kritičnih besed? Kar nekaj ptujskih svetnikov je v zadnjem času večkrat izpostavilo, da so odgovori, ki jih prejemajo na vprašanja in pobude, pripravlja pa jih občinska uprava, premalo jasni in konkretni. Milan Klemenc je šel še korak dalje in na seji mestnega sveta poimensko izpostavil uslužbenko, ki je pripravila odgovor, za katerega je ocenil, da »ni za nikamor« ter da so v njem navedene neresnice. »Kar je tu napisano, je iz trte zvito,« je vztrajal. Foto: ČG Milan Klemenc So odgovori strokovnih služb prirejeni? Milan Klemenc je sicer pohvalil številne zaposlene na ptujski občinski upravi, ki so v nenehnem kontaktu s svetniki in v primeru nejasnosti preverijo, kaj ti konkretno želijo, drugi pa da dajejo odgovore, ki zanj osebno niso sprejemljivi. »Verjamem, da je vprašanje tudi pot priprave in oddaje končnega odgovora. Ne vem, možno je, da odgovori, ki jih mi prejmemo, niso nujno enaki oziroma so skrajšani v primerjavi s tistimi, ki so jih pripravile strokovne službe. A to ni moja težava,« vztraja Klemenc, svetnik stranke DeSUS. Foto: Profimedia/M24 Foto: DK Mestni svetniki so se kljub dopustom seje udeležili v velikem številu: prisotnih je bilo 20 od skupno 29 svetnikov. doče odgovore pripravljajo »kom- petentni uslužbenci«, to pa za Kle- menca Nikšič Zorkova ni. Svoje tr- ditve je argumentiral z besedami, da so odgovori pomanjkljivi in za nekoga, ki zaseda takšno delovno mesto, resnično pod nivojem. »Vse zgoraj izpostavljene nega- tivne vrednostne sodbe so žaljive in neupravičeno odrekajo spošto- vanje, krnijo ugled in smešijo Ma- rijano Nikšič Zorko kot zaposleno na MO Ptuj. Naša stranka ne želi sodnih postopkov zaradi zgoraj izpostavljenih žalitev, vendar pa bo v primeru nadaljevanja takšnih ravnanj prisiljena k ukrepanju,« je navedeno v dopisu odvetnice Pav- lovičeve. Klemenca poziva, da se v bodoče vzdrži ravnanj, ki bi lahko pomenila žalitev omenjene stro- kovne delavke. Klemenc: »Gre za poskus vplivanja na svetnika!« Klemenc izpostavlja, da ni bilo prvič, da je dobil nepopoln dogo- vor, in da kot svetnik tudi v prihod- nje ne bo sprejemal dvoumnih po- jasnil. Tudi drugi svetniški kolegi naj bi imeli podobne težave: »A ker niso nikogar poimensko izpostavi- li, se na to pozabi. Mi smo mestni svetniki, ljudje od nas pričakujejo, da vemo, kaj se dogaja v občini. Če vprašam občinske uslužbence na primer za meteorno kanalizacijo, pa mi ne znajo jasno povedati, kje, kdaj in kako je narejena, kako naj sam to predstavim ljudem? Me- nim, da je ta dopis odvetnice po- skus vplivanja na moje delo. Tudi v prihodnje ne bom tiho. Prepričan sem, da sam opravljam svoje delo dobro, za vsak meter v svoji četr- tni skupnosti vem, kje in kakšen je. Po mojem mnenju me ščiti tudi poslovnik MO Ptuj, res pa je, da javne uslužbence ščiti zakon o jav- nih uslužbencih. Ne želim si vojne, nikogar ne želim blatiti, moj cilj je le to, da opravijo svoje delo na ni- voju. Pri tem ne zagovarjam oseb- nega, pač pa javni interes.« Dvoumen poslovnik MO Ptuj Prepričan je, da ga v tem pri- meru ščiti poslovnik MO Ptuj. Ta v 15. členu določa, da član sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. A ta v drugem odstavku navaja še, da član sveta nima imunitete in je za svoja deja- nja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana sveta, odško- dninsko in kazensko odgovoren. Vodstvo občine: »Odgovori na pobude so pregledani in po potrebi skrajšani« Za komentar oziroma stališče okrog zapleta, ki je nastal zaradi navedb mestnega svetnika na seji, smo prosili tudi MO Ptuj in jih vpra- šali, ali držijo špekulacije, da odgo- vori, ki jih pripravljajo strokovne službe svetnikom, niso v celoti podani, pač pa jih krajšajo in pri- rejajo. Odgovorili so le, da zaseb- nih pravdnih zadev zaposlenih ne komentirajo: »Vsak posameznik je odgovoren za svoja dejanja in izja- ve. Odgovori na pobude in vpra- šanja so pregledani in po potrebi skrajšani, vsebina, pripravljena v strokovnih službah, pa ni spreme- njena, če je skladna s sprejetimi odločitvami.« Nikšič Zorkova omenjenega za- pleta ni želela komentirati. Dejala je le, da svoje delo opravlja vestno in da ne dovoli, da se jo javno iz- postavlja, saj da si tega ne zasluži. Prav zato se je odločila, da svetni- ka opozori, naj preneha svoje rav- nanje. Štajerski TEDNIK torek, 11. 8. 2020  COLOR CMYK stran 6 torek  11. avgusta 20206 V središču Spodnje Podravje  Regionalne ceste preobremenjene s tovorn Ne mine minuta brez tovo Regionalni oziroma glavni cesti od Zavrča in Središča ob Dravi (Ormoža menjeni s tovornim prometom. Ta že krepko najeda živce tudi lokal- glavni cesti iz smeri Hrvaške se v Spuhlji združita, nato pa ves pro- mesta pelje po Ormoški cesti. Skozi naselja ob obeh glavnih cestah se dnevno vali na stotine težkih tovornih vozil. Zaradi tovor- nega prometa so ceste že krepko uničene. Na cesti Zavrč–Ptuj se promet vije skozi Borl, Stojnce, Bukovce, Markovce, Zabovce in Spuhljo, glavna prometnica od Središča ob Dravi proti Ptuju pa poteka skozi naselja Središče, Grabe, Obrež, Loperšice, Pušenci, Velika Nedelja, Mihovci, Trgovišče, Cvetkovci, Zamušani, Gorišnica, Moškanjci, Borovci in Spuhlja. Re- gionalki, ki pripeljeta iz Zavrča in Središča, se pri gostilni Majda v Spuhlji združita, od tam proti Ptu- ju potem ves promet poteka po eni cesti. Največ tovornjakov na cestah ob ponedeljkih Po podatkih policije o prehodu tovornih vozil na mejnih prehodih Zavrč in Središče je lani povpreč- no dnevno skozi Spuhljo in po Ormoški cesti peljalo okoli 800 tovornjakov, kar pomeni 33 na uro ali vsaki dve minuti eden. To dejansko pomeni neprenehoma. Če bi analizirali po dnevih, pridemo še do veliko šokantnejših podat- kov. Policisti na mejnem prehodu Zavrč vodijo statistiko po dnevih, medtem ko njihovi kolegi v Središ- Kraji ob glavnih cestah od Zavrča in Središča ob Budini, kjer se obe cesti z vsem prometom združi Spuhljo in Budino za takšne obremenitve ni niti n morejo skozi ozko grlo (na fotografi ji), ob njihove Razlastitvenih postopkov bo še več Večina občin razlastitveni postopek sproži kot skrajni ukrep. Kot so pred kratkim pojasnili na MO Ptuj, to storijo, denimo, v primerih, ko več let želijo graditi pločnike, pa to zaradi nestrinjanja lastnikov kmetijskih zemljišč ni možno, predvsem pa na območjih, kjer so najnevarnejši odseki glede zagotavljanja varnih šolskih poti. „Če se zaradi nezmožnosti dogovora glede prodaje zemljišč zaustavljajo izjemno pomembni projekti, morajo del odgovornosti prevzeti tudi tisti, ki to na neki način onemogočajo,“ je stališče županje MO Ptuj Nuške Gajšek. Na UE Ptuj v prihodnjih letih pričakujejo povečanje števila zahtevkov za razlastitev. „Ustavno sodišče je namreč večkrat razveljavilo določbe občinskih odlokov o kategorizaciji občinskih cest, ker so potekale po zemljiščih v zasebni lasti. Občine so dolžne z lastniki teh zemljišč skleniti pravni posel za pridobitev zemljišča, če do tega ne pride, pa vložiti zahtevo za razlastitev,“ je pojasnil načelnik UE Ptuj. Cesta, ki bi jo lahko zgradili že davno, če bi seveda zanjo bilo do- volj interesa in enotnosti, je dala skozi sedem vlad in vsaj toliko ali še več ministrov. Od takrat, ko so jo začeli načrtovati, do danes je od- rasla generacija otrok, ker je minilo več kot 20 let! To so dejstva, ki člo- veka pustijo odprtih ust. Ne se torej čuditi, da so kraji tega dela Sloveni- je med najmanj razvitimi v državi, da so tukaj najnižje plače, najnižje pokojnine, da podjetja ustvarijo najmanj dodane vrednosti, celot- no območje je ekonomsko precej obubožano, če pa si niti ceste, ki je res temeljna in osnovna povezoval- na infrastruktura, kar so vedeli že v starem Rimu pred 2000 leti, ne znamo in ne zmoremo zgraditi. Navadna glavna cesta, kljub temu cestninska Minula leta se je projekt korak za korakom le premikal naprej. Cesta je sedaj v prostor umeščena Spodnje Podravje  Kaj je novega pri projektu ceste Markovci–Ptuj Cesta bi lahko bila v tunelu Hitro cesto od Ormoža do Slovenske Bistrice na papir spravljajo že več kot 20 l preden bodo tri mestna središča v regiji – Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica – p cestno infrastrukturo, ki bo omogočala hitrejši čas potovanja iz enega v drugi Nova glavna cesta od Ormoža do Ptuja je načrtovana kot dvopasovnica z izvennivojsk hitrosti vožnje do 100 km/h. Odsek Markovci-Ptuj, ki še ni umeščen v prostor, bi bil do ki bo izbrana. Fotografi ja je simbolična. Na območju UE Ptuj trenutno poteka 35 razlastitvenih postop- kov (sem so všteti tudi postopki, o katerih je že odločeno, pa še niso pravnomočni). Povečini je zahtevan odvzem lastninske pra- vice, v šestih primerih pa omeji- tev te pravice zaradi vzpostavitve služnosti; npr. gradnja kanalizacij- skega omrežja, daljnovoda ... Nemalokrat pomembni državni ali občinski projekti zaradi kaprice posameznika ostanejo nerealizi- rani. Postopek razlastitve naj bi bil namenjen temu, da se takšnim zapletom v prid napredka izog- nejo, pri čemer pa je odločilen obstoj javnega interesa. „O razlastitvi odloča upravna enota, o morebitni odškodnini pa samo v primeru, če pride do sporazuma med strankama,“ je pojasnil Metod Grah, načelnik UE Ptuj. Ker v večini primerov spora- zumnega dogovora ni možno do- seči, o odškodnini odloča sodišče v nepravdnem postopku. Od skupno 35 razlastitvenih postopkov, kolikor jih trenutno poteka na UE Ptuj, je zahteve v 25 primerih vložila država oziroma državna podjetja, ki nepremični- ne potrebujejo za svoje investi- cije. Gre za DARS, ELES, DRSI in Telekom. Deset zahtev je vložila MO Ptuj, po eno pa občini Hajdina in Majšperk. Največ razlastitev zaradi gradnje avtoceste Gruškovje– Draženci Kot je razvidno iz podatkov, s katerimi razpolaga UE Ptuj, je v večini primerov odločeno v korist tistega, ki je sprožil postopek, ne lastnika nepremičnine. Na Ptu- jskem so v zadnjih desetih letih (2010–2020) vodili 341 razlastit- venih postopkov. V več kot 90 odstotkih je prišlo do razlastitve. V to število so sicer všteti tudi primeri, ko se je zahtevi ugodilo delno, pa vendar je podatek zelo zgovoren. Največ zahtev za razlastitev je bilo leta 2014 zaradi gradnje avto- cestnega odseka Gruškovje–Dra- ženci. Kot pojasnjuje Grah, so jih takrat našteli več kot sto. S stališča lastnika seveda razlas- titev nikakor ni primerna rešitev, a se očitno pogosto izkaže, da je nujna. Občina Hajdina je, denimo, vložila postopek za razlastitev zaradi dejstva, da je lastnik zaprl del ceste, ki teče po njegovem zemljišču. Ker je bila ta cesta v uporabi več deset let in je ključna za potrebe večine krajanov, so najprej skušali doseči dogovor z lastnikom. Ker ta ni pristajal niti na prodajo svojega dela nepremični- ne, je občina podala vlogo za raz- lastitev. Upravna enota Ptuj o tej zadevi še odloča. „V tem konkret- nem primeru smo dejansko izčr- pali vse druge možnosti in se šele nato odločili za vložitev zahteve za razlastitev. Ocenili smo, da je korist velike večine občanov pred koristjo enega posameznika,“ od- ločitev argumentira hajdinski žu- pan Stanislav Glažar. O enem izmed odmevnih raz- lastitvenih postopkov na območju Nove vasi na Ptuju, kjer občina želi graditi novo cesto do naselja, ki naj bi kmalu zraslo, smo poročali večkrat. Razlika med hajdinskim in ptujskim primerom je precejšnja: na Hajdini cesta že obstaja, na Ptuju bi jo gradili na novo. Seve- da pa mora v obeh primerih biti izkazan javni interes, da bi uprav- na enota tudi dejansko odločila v korist občine. Razlastitev kot skrajni ukrep? Način in pogoje razlastitve do- loča zakon o urejanju prostora. V njem je opredeljeno, da je razlas- titev dopustna le v javno korist in če je za dosego javne koristi nuj- no potrebna, obenem pa mora javna korist razlastitvenega na- mena biti sorazmerna s posegom v zasebno lastnino. Gre za tako imenovano stopnjo tehtanja. Razlastitev torej ni dopustna, če država ali občina razpolagata z drugo ustrezno nepremičnino za dosego istega namena. In v kate- rih primerih gre za izkazano javno korist? Ko gre za namene gradnje gospodarske javne infrastrukture (ceste, železnice, daljnovodi, ko- munalne naprave ipd.), objekte za obrambo in objekte, ki varujejo pred naravnimi in drugimi nesre- čami. Javna korist je izkazana tudi pri gradnji zdravstvenih ustanov, šol in vrtcev, izobraževalnih in raziskovalnih institucij, pa tudi v primeru gradnje socialnih in neprofi tnih stanovanj. Podravje  Razlastitve posameznika v korist države ali občine Kdaj in zakaj občine zahtevajo razlastitev Razlastitev je postopek, ki zmeraj dvigne veliko prahu. Samo na območju Upravne eno- te Ptuj trenutno poteka 35 takšnih postopkov. V večini primerov je vlagatelj zahtevka država, precejkrat pa se za to potezo odločijo tudi občine. Zgovoren je podatek, da je v zadnjih desetih letih na Ptujskem v več kot 90 % primerov dejansko prišlo do razlastit- ve, to pa je dejansko najhujši poseg v lastnino. So lastniki nemočni in jim nepremičnino ali njen del odvzamejo s silo ali gre res za skrajni ukrep v javnem interesu? Foto: ČG Na UE Ptuj v prihodnjih letih pričakujejo povečanje števila zahtevkov za razlastitev. Primerjava tovornega prometa ob polletju (januar–junij) Leto Zavrč Središče 2018 100.689 51.235 2019 96.700 58.910 2020 78.022 46.528 Vir: Policija Prikazano je število tovornih vo- zil, ki so na posameznem preho- du prečkala državno mejo. Tovorni promet na MP Zavrč po dnevih Dan Število tovornih vozil 2018 2019 2020 Ponedeljek 920 724 354 Torek 804 638 360 Sreda 730 590 342 Četrtek 699 568 328 Petek 723 590 298 Sobota 301 223 193 Nedelja 173 139 122 Vir: Policija ču dnevno povprečje izračunavajo tako, da celoletno število preho- dov delijo s številom dni. Izhajajoč iz dnevne statistike so ugotovitve naslednje: na najbolj obremenjeni Štajerski TEDNIK torek, 11. 8. 2020  COLOR CMYK stran 7 torek  11. avgusta 2020 7V središču Na papirju sedaj pet različic Deležniki, ki jih gradnja ceste na odseku od Markovcev do Ptuja oziroma Hajdine zadeva, se redno srečujejo, usklajujejo predloge, na državni ravni je oblikovana medresorska delovna skupina. „V pripravi je državni prostorski načrt, faza študija variant. Ministrstvo za infrastrukturo je pobudnik postopka, Ministrstvo za okolje in prostor pa pripravljavec, kar pomeni, da vodi in usklajuje pripravo akta. Naša naloga je, da v postopkih oblikovanja DPN zagotavljamo vso projektno, prostorsko, okoljsko, prometno, investicijsko in drugo dokumentacijo. Sestavili smo tudi medresorsko delovno skupino, ki jo vodi Ministrstvo za okolje in prostor in ki pomaga razreševati odprta vprašanja pri umeščanju tega odseka v prostor. Izdelan je elaborat možnih variantnih rešitev. Ta obravnava pet potencialno izvedljivih variant: dve s potekom severno in tri s potekom južno od Ptujskega jezera. Vse potencialno izvedljive variante bo najprej obravnavala medresorska delovna skupina, v nadaljevanju sledi izdelava študije variant – predinvesticijske zasnove,“ so o aktualnem dogajanju okrog projekta pojasnili na DARS-u. Foto: ČG nim prometom rnjaka a) proti Ptuju sta zelo obre- nemu prebivalstvu. Obe met, osebni in tovorni, do Foto: MZ b Dravi do Ptuja se dobesedno dušijo zaradi tovornega prometa. Najhuje je v Spuhlji in ita. Preračun podatkov pokaže, da so tovornjaki na cestah dejansko ves čas. Cesta skozi najmanj primerna. Nemalokrat se zgodi, da tovorna vozila v Spuhlji na vrhu klanca ne em srečevanju na tej točki ves promet obstoji. Destrnik  Še o zapiranju trgovine in pošte »Županove izjave so čista izmišljotina« Da namerava zapreti svoj Špic market in posledično ukini- ti pogodbeno poštno poslovalnico na Destrniku, je trgovec Darko Plohl prvič slišal iz medijev. Spomnimo, da je destrniški župan Franc Pukšič za naš časopis pred dnevi razkril svoj načrt o prodaji še preostalih občinskih prostorov v novi stavbi v Janežovskem Vrhu, potem ko so v začetku leta novega la- stnika že dobile prve štiri pisarne občinske uprave. Z dokončno prodajo bi se tako zaključila zgodba o nesrečni gradnji nove poslovno-občinske stavbe, ki je postala poligon za večno obračunavanje med prejšnjim in sedanjim vodstvom občine. Opozicija namreč Pukšiču očita skleni- tev sodne poravnave v višini 870.000 evrov z gradbincem Em-gradom, saj meni, da bi moral počakati na odločitev sodišča, pobot pa da je bil nepotreben in v škodo občini. Pukšič pa krivdo vali na opozicijo in prejšnjega župana Vladimirja Vindiša, ki naj bi bil zaradi neupoštevanja predpogodbe zakuhal spor z gradbincem, tik pred izgubo županskega stolčka pa naj bi bil že sam predlagal poravnavo in jo je nato sedanji župan samo izpeljal do konca. Trgovina in pošta ostajata Foto: SD Lastnik destrniškega Špic marketa odločno zavrača županove napovedi o zapiranju trgovine in pošte. Ko je govoril o prodaji novih občinskih prostorov, je Pukšič napove- dal selitev v staro občino, v katero naj bi se po prenovi poleg občinske uprave selili še upravna enota, policija in tudi pošta, če bi se občina tako dogovorila s Pošto Slovenije. Dejal je še, da že ima kupca za ob- činske pisarne, in sicer podjetje Doxokey nekdanjega ptujskega profe- sionalnega kolesarja Alda Ina Ilešiča, ki se ukvarja z avtomatizacijo v kmetijstvu in ki je že kupilo prve štiri občinske pisarne. »Župan tako v članku v vašem časopisu kot tudi v občinskem glasilu omenja trgovino Špic market in pravi, da jo namerava lastnik zapreti. Odločno zavračam te izjave, gre za čiste izmišljotine, ne vem, od kod mu sploh informacije oziroma za kakšne igrice gre, kajti dejstvo je, da trgovina ostaja, prav tako tudi pošta,« je ogorčen Darko Plohl, lastnik Špic marketa. Zakaj je Pukšič vrgel bombo? »Svojim očem nisem mogel verjeti, ko sem prebral, da zapiram trgo- vino. Tudi zaposlene so bile v šoku, v strahu za službe so jokale in me postrani gledale, češ po Destrniku se govori, da trgovine ne bo več, nam pa nič ne poveš. Znašel sem se v neprijetnem položaju tako do zaposlenih kot do strank. Tri leta smo na Destrniku, prej trgovine sploh ni bilo, delamo dobro in se trudimo za stranke, potem pa nekdo iz meni neznanega razloga vrže bombo, ki mi v teh čudnih časih gotovo ni v poslovno korist. Poklical sem župana. Ta mi je prvič zatrdil, da gre za pomoto, zdaj pa se mi ne javlja več. Ne razumem, kaj se dogaja.« Plohl, ki na Destrniku vodi Tuševo franšizno trgovino, v kateri je tudi pogodbena poštna poslovalnica, ima z lastnikom prostorov, zadrugo Lipa, sklenjeno najemno pogodbo, prav tako tudi s Pošto Slovenije, in sicer za deset let. »Ko sem izvedel, da želi celotno stavbo kupiti Ile- šič, sem se sestal z njim in od obeh – sedanjega in potencialno novega lastnika – dobil zagotovilo, da se zame kot najemnika ob morebitni zamenjavi lastništva nič ne spremeni. Ni bilo torej nobenega govora o tem, da bo Ilešič v prostorih Špic marketa imel svojo trgovino, kot navaja Pukšič,« pojasnjuje destrniški trgovec. »Kaj imajo oni med sabo, ni moja stvar, sem samo poslovnež, ki bi rad v miru delal, ne pa se za- pletal v politične obračune.« uj let. Še nekaj pa jih bo minilo, povezana z modernejšo i kraj. Foto: ČG kimi križanji (podvozi in nadvozi), dovoljevala bi olg od 7,7 do 16,7 kilometra, odvisno od variante, Trgovina zaenkrat ostaja v sedanjem objektu Župan Franc Pukšič in podjetnik Darko Plohl sta očitno vsaj zaenkrat zakopala bojno sekiro, saj sta na naše ure- dništvo tik pred sklepom redakcije poslala skupen dopis, v katerem navajata, da trgovina Tuš Špic Market do na- daljnjega ostaja v sedanji poslovni stavbi. Hkrati pa naj bi občina že iskala investitorja za gradnjo novega trgovsko- -poslovnega centra s stanovanji nasproti gasilskega doma, kamor bi se potem lahko preselila tudi trgovina. do Markovcev, odprto ostaja vpra- šanje njene umestitve v prostor do Ptuja: ali bo to južno ali severno od Ptujskega jezera. V 20 letih se je spremenila tudi kategorija ceste. Nič več ne bo hitra cesta, temveč samo glavna regionalna cesta, za povrh pa še cestninska. Gradil jo bo DARS (zato bo cestninska), čeprav bi glede na kategorizacijo sedaj bolj sodila pod okrilje Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI). Z DARS- -om, ki je družba za avtoceste, ima namreč bolj malo skupnega. Kakorkoli, vse skupaj je en velik klobčič z nešteto vozli in (pre)šte- vilnimi interesi v ozadju projekta. Eni vsiljujejo eno, drugi drugo, tret- ji tretjo različico ceste. Vse skupaj gre po sistemu, da mora obveljati moja in bog ne daj, da bi imel od projekta korist tisti ta drugi. Glede na to, da gre za cestno poveza- vo, ki vključuje območje najmanj osmih občin oziroma polovico spodnjepodravske regije, in da ima vsak od županov pri cesti svoj interes (stališče), ki ga zagovarja, potem je do cilja skoraj nemogo- ča pot. Dokaz za to je 22 minulih let od ideje do danes, ko je cesta še vedno „v zraku“. No, morda pa dolgo več ne bo v zraku, ampak pod zemljo. Ne bodo je sicer poko- pali v smislu, da bi čeznjo naredili križ, pač pa naj bi jo zakopali. Pri severnih in južnih različicah se na- mreč omenjajo možnosti tunelske izvedbe. A do uradnih predstavi- tev izrisanih tras bo treba še nekaj časa počakati. Začetek gradnje velika neznanka „Glede na to, da je umeščanje novih prometnic v prostor dolgo- trajen in kompleksen proces ter da do same gradnje sledijo številne druge aktivnosti, kot so projektira- nje, odkupi nepremičnin, potreb- nih za gradnjo, in pridobivanje do- voljenj, terminsko pričetka gradnje v tem trenutku ni možno opredeli- ti,“ so povedali na DARS-u. Petletni podatki o številu prehodov tovornih vozil čez mejo Leto Zavrč Središče ob Dravi Oba prehoda skupaj letno dnevno letno dnevno letno dnevno 2015 146.380 401 95.749 262 242.129 663 2016 168.080 460 90.642 248 258.772 709 2017 195.155 534 106.012 290 301.167 825 2018 209.184 573 111.323 305 320.507 878 2019 180.554 495 112.673 308 293.227 803 Vir: Policija Podatki iz tabele ne zrcalijo samo števila prehodov meje tovornih vozil v Zavrču in Središču ob Dravi, temveč prikazujejo tudi gostoto tovornega prometa skozi naselja in občine, ki ležijo ob glavnih cestah od Zavrča in Središča do Ptuja. Ker se cesti v Spuhlji združita, pome- ni, da gre skozi Spuhljo in Budino ves tovorni promet, ki prečka mejo na obeh mejnih prehodih. Foto: Sta/M24 dan, to je v ponedeljek, se je skozi Spuhljo in po Ormoški povprečno peljalo okoli tisoč tovornih vozil, na najmanj obremenjeni dan, ob nedeljah, pa 450. Vsi navedeni po- datki so za lansko leto. Izračuni za leto 2018 so še bolj šokantni, saj je bilo takrat v minulem petletnem obdobju (2015–2019) tovornega prometa na regionalkah od Zavrča in Središča ob Dravi proti Ptuju naj- več. Ob ponedeljkih je bilo na obeh prometnicah skupaj 1.228 tovornih vozil, kar pomeni 51 vsako uro ozi- roma skoraj eden na minuto. Štajerski TEDNIK torek, 11. 8. 2020  COLOR CMYK stran 8 torek  11. avgusta 20208 Gospodarstvo Formin  Začenja se obnova mostu Zaradi obnove kmalu zaprt za leto dni Dravske elektrarne Maribor (DEM) pričenjajo obnovo mo- stu v Forminu, ki neposredno povezuje naselji Placerovci in Formin, v zaledju pa še druge kraje občine Gorišnica, Ptu- jskega polja, Prlekije in Haloz. Ta teden so pričeli pripravljalna dela, kar pomeni, da zapora prometa še ni potrebna. Bodo pa most zaprli v drugi polovici meseca, ko bodo stekla dela na gradbišču. Točnega datuma v DEM še niso napovedali, javnost nameravajo o zapori ceste pravočasno obvestiti. Celovita obnova mostu bo predvidoma trajala leto dni, tako dolgo bo most za ves promet tudi zaprt. Obvoz bo urejen čez most med Gorišnico in Gajevci. Dela pri projektu izvaja podjetje RGP, vrednost investicije je okoli 850.000 evrov. DEM imajo od maja odprto tudi gradbišče na jezu Markovci, pričeli so s celovito obnovo objekta. „Projekt vključuje zamenjavo oziroma obnovo dotrajane hidromehanske, strojne in elektro opreme, protikorozijsko zaščito segmentnih zapornic in obnovo celotne gradbene konstrukcije jezu z zamenjavo zaščitne ograje. Ob tem bo postavljena dodatna cestna razsvetljava med novo zgrajenim cestiščem in obstoječo mostno konstrukcijo, kar bo še dodatno pripomoglo k večji varnosti prehoda čez jez. Zaradi zagotavljanja obratovalne funkcionalnosti jezu in s tem povezane varnosti se bo v enem letu izvedla obnova enega pretočnega polja, kar ob dejstvu, da ima jez šest pretočnih polj, pomeni, da bo prenova trajala šest let in bo končana v letu 2026. Dela bodo v veliki meri – od projektiranja do izvedbe – izvedli naši sodelavci, specializirani za posamezna področja. Ostala dela, za katera nimamo lastnih kadrovskih virov, bodo izvajala slovenska podjetja. Glavni cilj celovite prenove je zagotoviti podaljšanje življenjske dobe jezu ter tako zagotavljati varno in zanesljivo proizvodnjo električne energije v HE Formin tudi v naslednjih desetletjih. Skupaj z gradnjo mostu, ki že dobro leto dni služi namenu, bomo za investicijo v Markovcih namenili pet milijonov evrov,“ so povedali v DEM. Foto: MZ Most čez dravski kanal v Forminu bo čez nekaj dni postal gradbišče. Teh je bilo v preteklih mesecih po grobih ocenah predsednika sindikata delavcev migrantov Slo- venije (SDMS) Maria Fekonje oko- li 10.000, vendar naj bi jih doslej delo že dobilo (nazaj) okrog 4.000. Fekonja pravi, da ohlapna avstrij- ska zakonodaja postavlja sloven- ske delavce v neenak položaj z avstrijskimi, saj so prvi na listi »za odstrel«, ko pride do kriz. Koliko je bilo nezakonitih odpovedi, Feko- nja ne ve: »Slovenci se v Avstriji pač načeloma ne pritožujejo. Ne iščejo svojih pravic, kjer bi jih lahko.« Z zavedanjem o pomembnosti delavcev migrantov za obe drža- vi sta Avstrija in Slovenija sklenili, da so vsi delavci, ki živijo v Slove- niji, lahko prehajali meje, tudi če so med tednom bivali severno od meje. Pred posredovanjem mini- strstva za notranje zadeve pa so bili tisti, ki so delali v Nemčiji, pri- siljeni ostati tam, saj jih je doma čakala obvezna karantena, ki je posledično pomenila izgubo dela. Ko ostanejo brez dela, slovenski delavci v Avstriji potegnejo krajšo. Kot pojasnjuje Fekonja, vsak slo- venski državljan, ki je zaposlen pri severnih sosedih, vplačuje v sistem zavarovanja v primeru brezposel- nosti bistveno več, kot je nato de- ležen pri izplačilu nadomestila. Prenizka nadomestila za brezposelnost in otroški dodatki Slovenija ima po zakonu navzgor omejeno nadomestilo na 892,5 evra bruto, pri čemer bi mo- rali po prepričanju sindikata v pov- prečju prejemati okoli 1500 evrov. Fekonja je prepričan, da gre za nezakonito prakso, saj je Avstrija dolžna to nadomestilo v celoti re- fundirati Sloveniji. Tudi glede tega so jim prisluhnili na ministrstvu, a hkrati izpostavili svojo zagato, saj naj bi imeli odprtih terjatev v višini 3,24 milijona evrov. Pravne podla- ge za tožbo v tem trenutku naj ne bi bilo, saj naj bi evropska uredba, ki to ureja, bila v postopku revizi- je. Do takrat pa, kot pravi Fekonja: »Avstrija je pač povedala svoje: 'Ne, ne damo vam tega in konec.'« Avstrija je podobno stališče za- vzela tudi glede otroških dodat- kov, kjer vztrajajo pri indeksaciji dodatka glede na življenjski stan- dard države, kar pomeni, da slo- venski delavec dobi 90,06 evra ali 24 evrov manj kot njegov avstrijski kolega. Hkrati to vodi do situacije, da na primer švicarski zaposleni dobi več kot domačin. »Bodimo iskreni. Gostinstvo, turizem, fi zična dela, dela v skladi- ščih, logistika … Če bi se za en dan ustavili delavke in delavci migranti, bi se gospodarstvo ustavilo,« pravi Goran Lukić, v isti sapi pa dodaja, da se zaveda, da te možnosti pač nimajo. »In krog se vrti naprej.« Slovenija, Podravje  Delavci migranti v dobi korone Ko ostanejo brez dela, potegnejo najkrajšo Pandemija novega koronavirusa pomeni hud udarec za vse delavce, še posebno za tiste, ki so za preživetje in plače odvisni od prečkanja meja. Predstavniki delavcev migrantov, ki praviloma opravljajo svoj pok- lic v Avstriji, so se pred kratkim srečali z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezom Ciglerjem Kraljem, osrednji temi pogovorov pa sta bili tožba Evropske komisije na Sodišču EU proti Avstriji glede višine otroških dodatkov in neustrezna nadomestila za brezposelnost, ki jih prejemajo delavci, ki so ostali brez dela pri severnih sosedih. Foto: sta/M24 Novi zaposlitveni model bo v veljavo stopil s septembrom. »Pri- zadevamo si oblikovati spodbudne pogoje dela ter omogočati usklaje- vanje poklicnega in zasebnega živ- ljenja. Zaposlitvena oblika za krajši delovni čas v slovenskem okolju ni običajna, posledično temu tudi ni prilagojena veljavna pokojninska zakonodaja, predvsem na podro- čju socialnih transferjev. Čeprav zaposleni za 30 ur na teden zaradi Hoferjevih nadpovprečnih plač v pokojninsko blagajno prispevajo več kot mnogo zaposlenih za 40 ur na teden, ki se jim pokojninski pri- spevki obračunavajo od minimalne osnove, pa njihov staž kljub do- datnemu plačevanju pokojninske- ga zavarovanja ni izenačen (nivo pokojninske dobe, končni znesek pokojnine),« so pojasnili v vodstvu trgovske družbe in dodali, da gre za motivacijski koncept kadrovske politike podjetja, ki so ga razdelili na več stopenj. Med drugim bodo postopoma nagrajevali pripadnost zaposlenih podjetju po naslednjem vrstnem redu: takojšnja zaposlitev za nedoločen čas, plačevanje v drugi steber za dodatno pokojnino in zaposlitev po modelu polnega delovnega časa za 30 ur. Mednarodna trgovska veriga Hofer ima v Sloveniji 87 prodajaln in zaposluje blizu 2.000 sodelav- cev, od tega okoli 1.500 v prodaji. V sindikatu so previdni O (izključnih) prednostih no- vega zaposlitvenega modela v Hoferju pa niso tako zelo prepri- čani v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije (SDTS). Čeprav takšen model podpirajo, se bojijo, da želi trgovsko podjetje s tem pridobiti državno pomoč, ki mu sicer ne bi pripadala. Da bi ohranila delovna mesta, država, kot je znano, na podlagi zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije od prvega julija delno subvencionira delo s skraj- šanim delovnim časom. Ta ukrep je na voljo le tistim delodajalcem in za tiste delavce, ki delajo polni delovni čas. Generalni sekretar SDTS Lado Rožič ob tem še pravi: »Zakon o in- terventnih ukrepih govori o skraj- šanem delovnem času od polnega, zakon o delovnih razmerjih pa do- pušča sklepanje pogodb za krajši delovni čas. V teh dveh institutih je velika razlika. Iz podatkov, ki jih je javnosti posredoval Hofer, na- mreč ni mogoče ugotoviti, kakšna bo izpeljava tega ukrepa. Delavci, ki imajo pogodbo o zaposlitvi za 40 ur, imajo tudi pravico do plače ali nadomestila plače za polnih 40 ur. Dejstvo je, da imajo delavci, ki delajo v skrajšanem delovnem času, pravico do plače glede na de- jansko opravljeno delo (število ur), za preostalo število ur pa pravico do nadomestila plače. Tega podat- ka v tabeli ni ali pa računajo, da jim bodo za 30 opravljenih ur plačali sorazmerno manj.« Slovenija  Hofer z novo zaposlitveno politiko Krajši delovni čas za polno plačo Trgovska družba Hofer uvaja nov zaposlitveni model, po katerem bodo sodelavci v logistiki in prodaji za- posleni za poln delovni čas 40 ur tedensko, njihova delovna obveznost bo 30 ur. V ptujsko-ormoški regiji ima Hofer tri prodajalne, v katerih zaposluje 67 sodelavcev. Foto: Hofer Trgovska družba Hofer v prodajalnah na Ptuju, ki sta na Ormoški in Zagrebški cesti, zaposluje 46 sodelavcev, v trgovini v Ormožu pa 21. Sistem izkoriščanja delavcev migrantov je povsod V podobnem položaju kot slovenski delavci v Avstriji so delavci migranti v Sloveniji, ki večinoma prihajajo iz držav bivše Jugoslavije, največ iz Bosne in Hercegovine. V Sloveniji delajo praviloma v gradbeništvu, tudi gostinstvu, turizmu ... Ta problem še predobro pozna Goran Lukić iz Delavske svetovalnice. Lukić poudarja, da je epidemija zgolj poglobila že tako slabe – in nezakonite – prakse, ko delavci migranti ne prejemajo regresov, delajo nadure, trpijo izkoriščanje, neredko pa so na koncu še nezakonito odpuščeni. »Grdo rečeno, delavci migranti so temelj gospodarstva v Sloveniji in drugod, hkrati pa so očitno dojemani kot potrošna roba.« Kot situacijo vidi Lukić, ne gre za anomalije, pač pa za sistem, ki ga aktivno izvaja državna politika: »Na koncu dobimo delavca, ki je popolnoma oblikovan za to, da je prilagojen na izkoriščanje.« Le redki delavci se odločijo, da poiščejo pravico na sodišču. Foto: Bobo/M24 Štajerski TEDNIK torek, 11. 8. 2020  COLOR CMYK stran 9 torek  11. avgusta 2020 9Turizem Da bi turistično pohajkovanje potekalo čim prijetneje, TD Ptujska Gora najprej vabi k obisku njiho- vega turistično-informacijskega centra na trgu. »Obiskovalce sez- nanimo z znamenitostmi na Ptujski Gori, jim odpremo starotrško hišo, omogočimo pokušnjo haloških vin v našem degustacijskem prostoru ter jih opremimo z informacijami za nadaljnje raziskovanje,« je de- jala predsednica TD Ptujska Gora Tanja Leskovar. Med točkami, ki si jih je mogoče ogledati brez vnap- rejšnje najave, je izpostavila bazili- ko ter muzej volne in gobelinov na Bregu, pa prazgodovinsko grobi- šče na Podložah. Glede števila obi- skovalcev je dejala, da je domačih občutno več kot predhodna leta, a da tudi tujci ne izostajajo; tako so v začetku avgusta gostili obisko- valce iz Skandinavije. »Je pa res, da letos ne opažamo množičnega tu- rizma, torej avtobusnih potovanj, temveč posameznike.« Ogled jame, ruševin ali dvorca Tudi v Makolah najprej vabijo na obisk novega turistično infor- macijskega centra, ki deluje pod okriljem Zavoda Ma-kole. Odprti so od ponedeljka do petka, po predhodnih najavah odprejo vrata tudi zunaj delovnega časa. Sicer pa v Zavodu Ma-kole predvsem iz- postavljajo naravo in pešpoti, med drugim do jame Belojače, rudnika Šege ter ruševin Starega Gradu, pot skulptur, ustvarjenih v okviru simpozijev Forma vive, ter dvorec Štatenberg. Ogledi slednjega so možni od četrtka do nedelje od jutranjih do večernih ur, izjema je sobota, ko je dvorec odprt le do 12. ure, ter po dogovoru. Enako velja za klet pod gradom, s katero upravlja Društvo vinogradnikov Makole; letos namreč zaradi epi- demije ne izvajajo dežurstev ob koncih tedna. V centru Makol pa je od novembra lani urejen Makolski lodn, kjer ima osrednjo vlogo sod- ček z izbranimi vini makolskih vi- nogradnikov. Lodn za zdaj še nima odpiralnega časa, si pa v TD Mako- le prizadevajo, da bi v mesecu dni vrata odprli ob večerih od srede do sobote. V Tic Haloze stavijo na pohodniške poti Vsak dan vsaj nekaj obisko- valcev gostijo tudi v TIC Haloze. »Obiščejo nas pari ali posamezniki, ob obiskih v TIC-u pa imamo še og- romno klicev,« je dejala Sonja Golc. Povedala je, da jih iz TIC-a usmerijo na bližnje kmetije, tako da pred- hodno pokličejo ponudnika, oziro- ma jim predlagajo obisk planinskih oziroma pohodniških poti, ki so po oceni Golčeve resnično lepo ure- jene. Seveda si lahko obiskovalci ogledajo tudi sakralne objekte, v Cirkulanah še rojstno hišo politika, slovenskega geografa in pedago- ga Vladimirja Bračiča. Turistično društvo Podlehnik pa od petka do nedelje med 16. in 21. uro vabi na Gorco, kjer si je mo- goče ogledati etnološko zbirko, se razgledati po haloških gričih in pokusiti haloško vinsko kapljico, med tednom je viničarski muzej brez predhodne najave zaprt. V Žetalah je med točkami, ki naj bi bile vredne oglede, poleg poho- dniške ekološke poti tudi Vukova domačija. A tudi tukaj bo turist brez predhodne najave ostal pred zaprtimi vrati. Ključe imajo na ob- čini oziroma jih priskrbita Darinka- Kodrič, ki vodi turistično kmetijo, in vinogradnik Franci Plajnšek. Pri slednjem je možna tudi degusta- cija vin, a podobno kot drugi je rekel, da je zaželena predhodna najava. »Tako lahko pripravimo najboljšo izkušnjo za obiskovalca, namreč malce je nerodno, če te obiskovalec zmoti ravno sredi dela v gorici.« V vsaki izmed haloških občin obstaja razlog za obisk te gričev- nate in edinstvene pokrajine, a tu- ristična izkušnja brez predhodne- ga klica lahko pusti grenak priokus. Haloze  Turizem s prevelikimi omejitvami Nenapovedani turisti bodo ostali pred zaprtimi vrati ‚Zdaj je čas. Moja Slovenija,‘ se glasi slogan Slovenske turistične organizacije. In res, številni Slovenci so vzeli v roke zemljevide in se odpravili na raziskovanje domače dežele. ‚Lepe in gostoljubne.‘ Toda, kaj si lahko naključni turist ogleda v naših krajih brez predhodne najave ali rezervacije? Bore malo. Ob tem pa mora imeti dobro razvito raziskovalno žilico. Foto: Mojca Vtič Ogled dvorca Štatenberg je možen po urniku ali po predhodni najavi, kavico v grajski gostilni pa je mogoče spiti le v nedeljo med 12. in 18. uro. Idejni oče, vodja in osrednji člo- vek makolske forme vive Ivan Dvor- šak je napovedal, da bo letos v tej haloški občini ustvarjalo 10 kiparjev in 20 slikarjev. Kiparji bodo obliko- vali skulpture v velikosti od dobrega pol do enega metra, tema je fi gura, slikarji pa upodabljali življenje Halo- žana v realistični podobi. Med dese- terico kiparjev je Dvoršak izpostavil mariborskega kiparja Marijana Mir- ta, ki je letos že tretje leto zapored dobitnik nagrade Društva likovnih umetnikov Maribor. Mirt bo imel posebno nalogo: lotil sem bo na- mreč restavriranja svoje skulpture, imenovane Pogled v daljavo, ki je bila ustvarjena leta 2006, vandali pa so jo konec lanskega leta poškodo- vali. Narejena je iz železnega ogrod- ja in ovita z mehko jekleno žico, meri skoraj štiri metre, upodablja pa človeško fi guro. »Ne razumem, za- kaj bi nekdo poškodoval skulpturo. Očitno tisti, ki so to storili, ne vedo, da sami sebi delajo škodo,« je dejal Dvoršak. Mirtova skulptura je bila namreč že tretja žrtev objestnežev. Lani so vandali uničili tudi železno skulpturo Vesoljček, delo kiparja Danila Kladnika, v Parku skulptur v Dežnem pa so poškodovali še le- Makole  18. Forma viva pred vrati, a energija počasi usiha Preveč vandalov in premalo denarja Prvi konec tedna v septembru bodo Makole gostile že 18. mednarodno kiparsko in slikarsko druženje Forma viva Makole. Foto: Milan Sternad Skulpturo Marijana Mirta, imeno- vano Pogled v daljavo, so vandali konec lanskega leta močno poško- dovali, letos naj bi jo mariborski kipar obnovil. Foto: Milan Sternad seno skulpturo kiparja Miroslava Bertonclja: Haložanki so razbili koš na njenem hrbtu, ki ga je kiparju naredil domačin. Nerazumevanje ljudi in skro- mnejši proračuni Dvoršaku jem- ljejo energijo, priznava, a na drugi strani ima pred sabo jasen cilj – ju- bilejni, 20. simpozij. »Želim si, da bi bila 20. Forma viva Makole vrhu- nec tega obdobja, kar pomeni, da bi gostili najboljše kiparje, ki so se že udeležili našega festivala, in da bi ta jubilej proslavili v vseh krajih, kjer je naša forma viva delovala.« Foto: Arhiv PRJ Halo Haloze so čudovite, kar priznavajo vsi, ki jih poznajo. Toda za razvoj turizma so zgolj lepote narave veliko premalo ... Foto: Mojca Vtič TD Podlehnik obiskovalce v vini- čarskem muzeju sprejema od petka do nedelje med 16. in 21. uro. Foto: Turizem.haloze.org Starotrško hišo na Ptujski Gori si je mogoče ogledati ob predhodni najavi v TIC Ptujska Gora. Štajerski TEDNIK torek, 11. 8. 2020  COLOR CMYK stran 10 torek  11. avgusta 202010 Ljudje in dogodki Od zelenih površin je najbolj za- nemarjeno pred stavbo Projekte inženiringa v Trstenjakovi ulici. K večji urejenosti kličejo tudi neka- teri prazni poslovni lokali, v Ulici heroja Lacka na primer dva večja lokala, ki že dolgo samevata. Že pred leti je eden od mestnih sve- tnikov dal pobudo, da bi izložbe- na okna vseh praznih poslovnih lokalov v starem mestnem jedru opremili s fotografi jami ptujskih zanimivosti ali jih vsaj začasno spremenili v občasna razstavišča izdelkov posameznikov, društev, institucij ipd. Zagotovo bi s tem mesto pridobilo privlačnost. Zad- nja leta je tudi vse manj cvetja; opazno je, da TD Ptuj ne zagota- vlja več brezplačno sezonskega cvetja za okna in balkone v starem mestnem jedru. Zato je toliko bolj razveseljiva poteza lastnikov poslovno-stano- vanjskega objekta Miklošičeva 1 Lene Simonič in Bena Gregoreca, ki sta izložbeno okno trenutno praznega poslovnega prostora oblekla v fotografsko povečavo Ptuja. Ta objekt je tudi sicer že leta svetel zgled urejenosti hiše v mes- tu tako po zunanjosti kot po izbra- nem ocvetličenju oken. Lastnika se bosta v kratkem na svoje stro- ške lotila tudi obnove fasade, saj je ta bila poškodovana zaradi po- segov pri urejanju ptujske tržnice. Združeni narodi so 12. avgust razglasili za mednarodni dan mla- dih z namenom, da bi se vsako leto razpravljalo o različnih vprašanjih, ki zadevajo mlade, in opozarjalo na njihovo pomembno vlogo v družbi na splošno. V letu 2020 je vodilna tema te dneva vključenost mladih v različne oblike delovanja na lo- kalni, državni in globalni ravni. V začetku letošnjega leta je bilo v Sloveniji 310.000 mladih, to je tis- tih, ki so bili stari od 15 do 29 let. Oseb, starih 29 let, je bilo skoraj za tretjino več kot oseb, starih 15 let. Ob osamosvojitvi Slovenije je bilo mladih 430.000 (22,5 %), največja relativna razlika med posamezni- ma generacijama pa ni presegla 15 %. Glede na najnovejše projek- cije prebivalstva naj bi bilo število mladih v Sloveniji najmanjše po letu 2080, ko naj bi jih bilo okrog 280.000. Čeprav naj bi se število mladih še najprej zmanjševalo, pa zmanjšanje ne bo več tako močno, kot ga je bilo mogoče zaslediti v le- tih po osamosvojitvi. Mladi so zelo raznolika skupi- na, za katero so značilne nekate- re prelomnice v življenjskem ciklu oz. si skupne značilnosti deli več generacij mladih. Nekatere so iz- postavili tudi na statističnem ura- du na osnovi primerjave podatkov iz terenskega popisa v letu 1991 in tistih iz registrskega popisa v 2018. Ugotovili so, da je pred dvema le- toma v Sloveniji bilo le še 312.000 mladih, kar je 15,1 % prebivalstva, in da je bilo leta 2018 več mladih kot leta 1991 vključenih v srednješol- sko izobraževanje, da je več mladih študiralo, na drugi strani pa je bilo zaposlenih manj mladih kot pred tremi desetletji. Zanimivo je, da je leta 1991 pri starših živela petina mladih, starih 29 let, pred dvema letoma je bil ta delež skoraj 50 %. Eden večjih razkorakov je viden tudi pri starosti matere ob rojstvu: v osamosvojitvenem letu je dve tretjini 25-letnic že rodilo, leta 2018 je bil njihov delež 20 %, odstotek 29-letnic, ki so rodile, slabih 50 od- stotkov, leta 1991 pa 84 %. Zaposlenih manj kot polovica 24-letnikov Na trende in stanje mladih v družbi pomembno vplivajo tudi prihodki. Dohodkovni položaj mla- dih na pragu odraslosti je primer- ljiv s položajem nekaj let starejših generacij. Mediana letnega bruto dohodka, ki vključuje obdavčlji- ve in neobdavčene dohodke (iz zaposlitve oz. samozaposlitve, nadomestila za brezposelnost, družinske in socialne prejemke, štipendije, obresti), je v letu 2018 za 29-letne znašala 14.800 evrov, za 34-letne pa 15.700 evrov. Ker glavnino dohodkov v Sloveniji predstavljajo dohodki iz dela (več kot dve tretjini), je bila mediana letnega bruto dohodka za 24-letne precej nižja (9.200 evrov). Zapos- lenost te generacije je bila namreč manj kot polovična (47 %). Visok pa je odstotek zaposlenih pri starosti 29 let, saj znaša 81 % generacije. Ob tem je treba izpostaviti, da je med Slovenija  Osamosvajanje in ustvarjanje družine na pragu tridesetih V ‚hotelu mama‘ živi vsak drugi 29-letnik Prelomnice, kot so zaposlitev, osamosvojitev, rojstvo otroka, so značilne za življenjski cikel generacije mladih. Čas, kdaj se mladi odločijo za te korake, se je v zadnjih 30 letih korenito spremenil. Tako je leta 2018 vsak drugi 29-letnik še vedno živel v svoji primarni družini, leta 1991 je bilo takih samo 20 %. Foto: M24 Ptuj  Lep pogled na Miklošičevo 1 Urejenost za zgled Četudi se urejenost starega mestnega jedra počasi izboljšuje, je še vedno nekaj lokacij, za katere lastniki ne skrbijo in se požvižgajo na vse pripombe. Pa bi mesto lahko v vseh teh primerih uporabilo lokalne predpise. Cirkulane  Okužbe s koronavirusom Okuženi v karanteni V občini Cirkulane so konec minulega tedna potrdili tri okužbe z novim koronavirusom. Šlo naj bi za okužbe znotraj ene družine, ki pa je v karanteni. Prva okužba v občini Cir- kulane je bila potrjena v sredo, drugi dve v četrtek. Cirkulane so bile ena od tistih občin, kjer okužbe s koronavirusom doslej ni bilo, kakor tudi v večini preostalih spodnjepodravskih občin. A virus je našel pot tudi na območje vzhodnih Haloz. Cirkulanska župa- nja Antonija Žumbar se je na aktualno situacijo odzvala na družabnem omrežju Facebook. Med drugim je zapisala: »V letu 2020 se vsi sooča- mo z življenjem, ki ga nismo poznali. Tudi v naši občini Cirkulane ni nič drugače. Pri treh naših občanih so diagnosticirali okužbo s koronavi- rusom. Okuženi so v skladu z zakonodajo v karanteni. Zato v tem pri- meru ni nobenih možnosti prenosa na druge in smo lahko brez skrbi. Prosim vse občanke in občane ter vse tiste, ki prihajate v našo občino, da odgovorno in skrbno ravnate do sebe in drugih ter gojite strpen odnos do tistih, ki so v skladu z zakonodajo in zdravstvenimi ukrepi v karanteni. Dokler ne bomo prebivalci dovolj prekuženi, po nekaterih navedbah bi to moralo biti nad 60 odstotkov, je nevarnosti okužbe in posledično bolezni podvržen vsak izmed nas. Verjamem, da bomo v občini Cirkulane upoštevali navodila in priporočila, ravnali odgovorno, predvsem pa varovali naše starejše in bolne. Prosim za spoštovanje, strpnost in podporo vseh v teh prizadevanjih.« Zaradi potrjenih okužb v občini Cirkulane je v skladu s protokolom o preventivnem in zaščitnem ravnanju vrata za obiskovalce zaprla muretinska enota Doma upokojencev Ptuj. Omejitev obiskov v domu Muretinci velja do 14. avgusta. Foto: Profimedia/M24 Fotografi ja je simbolična. Foto: Črtomir Goznik Lastniki Miklošičeve 1 se še kako zavedajo pomena urejenosti stavbe in lokalov. Slovenija  Poostren nadzor meje V eni noči prijeli 209 migrantov Policisti so v poostrenem nadzoru nad nezakonitimi prehodi meje, ki je potekal v noči s četrtka na petek minuli teden, po vsej Sloveniji prijeli 209 migrantov, so sporočili z Generalne po- licijske uprave (GPU). Policija je letos obravnavala nekaj manj kot 8000 nezakonitih prehodov meje, najbolj obremenjene pa ostajajo policijske uprave Ljubljana, Koper in Novo mesto. Namen nočnega nadzora je bil preprečevanje in odkrivanje nezako- nitih prehodov meje na najbolj obremenjenih območjih, s posebnim poudarkom na točkah in relacijah med Hrvaško in Italijo. V poostrenem nadzoru so sodelovali tudi policisti posebne policijske enote, policisti vodniki službenih psov, specializirana enota za nadzor državne meje, enota za nadzor prometa, letalska policijska enota s helikopterjem ter operaterji z droni iz uprave za informatiko in telekomunikacije. Do 6. avgusta letos je policija obravnavala 7805 nezakonitih prehodov meje. V enakem lanskem obdobju je obravnavala za spoznanje več prehodov, in sicer 7835. Med migranti prevladujejo državljani Maroka, Pakistana in Afganistana. Rastoči trend nezakonitih migracij zaznavajo predvsem v zadnjih dveh mesecih, po prenehanju ukrepov, povezanih z epidemijo novega koronavirusa. Najbolj obremenjene ostajajo policijske uprave (PU) Ljubljana, Koper in Novo mesto. Največ nezakonitih prehodov je letos obravnavala PU Ljubljana, in sicer 37 %, PU Koper jih je obravnavala 28, PU Novo mesto pa 25 %. Policija dejavnosti ne izvaja le na meji, pač pa tudi na drugih območjih. Tako so policisti na Škofl jici ustavili špansko tovorno vozilo. V tovornem delu so odkrili 52 nezakonitih migrantov, španskemu vozniku pa so odvzeli prostost in ga bodo obravnavali zara- di organiziranja nezakonitih prehodov meje. V Sloveniji deluje Urad za mladino, na katerem je zaposlenih 12 oseb. Letos je urad naročil raziskavo Mladina 2020 v vrednosti 85.000 evrov, ki bo po desetih letih, odkar je bila izvedena zadnja, ponovno ponudila vpogled v razmišljanje mladih. »Pričujoča analiza bo, vsaj upam, predstavljala tudi osnovo za odločevalce pri sprejemanju prepotrebnih in nujnih ukrepov, ki bodo mladim izboljšali njihov položaj na vseh področjih življenja. Novo desetletje prinaša nove izzive in pravilno je, da se z njimi soočimo na podlagi znanstveno dokazljivih argumentov,« je ob podpisu pogodbe z izvajalci raziskave Mladina 2020 dejal sedaj že nekdanji direktor Urada RS za mladino, Slovenjebistričan Tin Kampl (predsednik Mladinskega sveta Slovenije in član stranke SD). Na čelu urada ga je s prihodom nove vlade zamenjala Dolores Kores. Foto: Arhiv ŠT zaposlenimi mladimi kar več kot 70 % takih, ki so v delovnem razmerju za določen čas, hkrati pa je v Slo- veniji velik porast tudi prekarnih oblik dela, ki še dodatno ustvarjajo pritisk na socialno in ekonomsko varnost mladih. Foto: PU LJ Štajerski TEDNIK torek, 11. 8. 2020  COLOR CMYK stran 11 torek  11. avgusta 2020 11Ljudje in dogodki Ptuj  Dva krvodajalca stokratnika Posebni, skromni vitezi Redni krvodajalci, ki pridejo do številke sto darovanj in pos- tanejo »vitezi«, v tem po navadi ne vidijo nič posebnega. Vse druži skromnost, brez poveličevanja svojih še kako velikih in dolgotrajnih altruističnih dejanj. Prav tako skromno na svoje početje gledata krvodajalca Drago Furek in Janez Golob. »Ker je bil moj oče krvodajalec, sem le nadaljeval njegovo pot. Začel sem v vojski, strahu pred iglo pa nikoli ni bilo. V 35 letih sem prišel do številke sto darovanj, kar zame ne pomeni nič posebnega. Tudi v prihodnje bom nadaljeval, dokler bom le lahko. Ljudje vedno potrebujejo pomoč in zavedam se, da je kri zanje vredna več kot zlato. Zakaj je ne bi daroval, če lahko rešuješ življenja,« je ob majhni, razmeram primerni slovesnosti, ki je potekala v ptujski bolnišnici in na kateri so spomnili na kar dva stokratnika, dejal eden izmed njiju, Hajdinčan Drago Furek, s svojimi 54 leti eden mlajših krvodajalcev, ki so se pridružili vitezom. Tako kot on je tudi Janez Golob iz Ptuja kri prvič daroval v JNA, bilo je to davnega leta 1974. V vojski je to še enkrat ponovil, nato pa vse svoje življenje daroval na enoti za transfuzijsko dejavnost v SB Ptuj. Na krvoda- jalski stol je tako tokrat sedel 98. zapored in skupaj z obema darovanjema v vojski postal nov vitez krvodajalstva. Kot je dejal, je vsa ta leta čutil, da je smiselno vztrajati, saj mu občutek humanosti, da je nekomu pomagal, pomeni veliko. Kot skorajda vsi redni krvodajalci tudi on pravi, da je vseh 45 let kri z veseljem daroval: »V kratkem bom sicer dopolnil 65 let, nato žal zaradi zakonskih omejitev krvodajalstvo več ne bo možno, drugače pa bi še naprej z veseljem daroval.« Ob tej priložnosti so se Fureku in Golobu zahvalili tudi predstavniki Rde- čega križa Ptuj in enote za trans fuzijsko dejavnost Ptuj. »Ponosni smo na prav vse krvodajalce, seveda še posebej na stokratnike. Nimajo vsi sreče, da bi prišli do številke sto darovanj, številni tega ne dosežejo zaradi svojih zdravstvenih težav, tako da je takšna priložnost gotovo razlog za slavje iz več vidikov,« je ob sprejemu novih dveh vitezov krvodajalstva dejala vodja enote za transfuzijsko dejavnost Ptuj Božislava Majcen Vivod. Foto: ČG Janez Golob Od lani zbrane zamaške prev- zema podjetje Omaplast, ker je dotedanji prevzemnik in prede- lovalec na Koroškem (MPI Žer- jav) zaradi spremembe poslovne politike prenehal to dejavnost. Od vsega začetka v tem huma- nitarnem projektu, ki je povezal različne udeležence v Spodnjem Podravju in širše, sodelujejo pri- padniki 74. pehotnega polka Slovenske vojske iz Maribora. Polega nalaganja vreč z zbranimi zamaški poskrbijo tudi za prevoz v Grosuplje, kjer ima sedež podje- tje Omaplast. Sredstva tokratnega odvoza, odpeljanih je bilo okrog 3500 kg zamaškov, bo prejelo Društvo za cerebralno paralizo Ptuj–Ormož Sonček. Njegova predsednica Valerija Grobelšek je povedala, da so zelo veseli nove pomoči v okviru tega humanitarnega pro- jekta. „Odločili smo, da bomo s tem denarjem svojim članom po- magali pri izvajanju fi zioterapije, saj je je bilo letos premalo. Tudi sicer je obnovitvena rehabilitaci- ja za naše člane društva odpadla zaradi koronavirusa. Poskušali bomo nadomestiti izgubljeno.“ Ob tej priložnosti je izročila po- sebni zahvali Ignacu Habjaniču in 74. pehotnemu polku Slovenske vojske iz Maribora. Zahvalila se je tudi pevcu Adiju Smolarju, ki je s svojimi tenkočutnimi pesmimi še posebej nagovoril vse tiste, ki zavedajo pomena majhnih po- zornosti. Nadvse pomembna so majhna dejanja dobrote, na videz neugledna, nepomembna, a se na koncu izkažejo v velikem lepem dejanju. En zamašek sicer ne po- meni veliko, v veliki količini pa po- meni dragoceno pomoč za tiste, ki jo bodo prejeli. „Smisel življenja je v tem, da delamo dobro sebi Ptuj  Zamaški za humanitarne namene 60 ton srčnosti in dobrih misli V skladišču na železniški postaji Ptuj je bilo 4. avgusta znova slovesno. Praznovali so vsi tisti, ki v srcu mislijo dobro in želijo pomagati ljudem. Skupaj z Ignacem Habjaničem, pobudnikom zbiranja zamaškov, se trudijo, da bi jih zbrali čim več, da bi tako lahko zarisali čim več nasmeškov na obraze ljudi, ki potrebu- jejo pomoč. Od leta 2011, ko se je ta humanitarni projekt pričel, je bilo zbranih in odpeljanih v predelavo že okrog 60 ton zamaškov. Foto: Črtomir Goznik Četrti avgust je bil za 'sončke' poseben dan. Zaradi izrednih okoliščin so pri- stojni v času epidemije omogočili, da lahko denarno socialno pomoč in/ali izredno denarno socialno pomoč pridobijo tudi osebe, ki imajo v lasti premoženje (razen prihrankov in vrednostnih papir- jev), čeprav se te v običajnih oko- liščinah ne štejejo za materialno ogrožene. Posamezniki oziroma družine so lahko v primeru izgube zaposlitve zaprosili za denarno so- cialno pomoč ali izredno denarno socialno pomoč, so spomnili na ministrstvu za delo, družino, soci- alne zadeve in enake možnosti. V času epidemije se je število upravičencev do denarne social- ne pomoči povečalo. Januarja jih je bilo 92.629, februarja 95.068, marca 95.339, aprila 99.305, maja pa 103.298. Junija je število upra- vičencev spet upadlo, in sicer na 99.704. Število prejemnikov izredne de- narne pomoči se v spomladanskih mesecih vedno zniža (v zimskih se poveča predvsem zaradi plačila ogrevanja na trda goriva), to se je zgodilo tudi letos, so pojasnili na ministrstvu. Vendar pa je mo- goče ugotoviti, da so za to obliko pomoči v času epidemije prosile predvsem družine. Januarja je bilo 10.609 upravičencev do izredne denarne socialne pomoči, febru- arja 14.469, marca 11.011, do maja pa je število naraslo na 12.067. To pomeni, da je epidemija povečala stroške, povezane s preživetjem, predvsem pri družinah. Na ministrstvu so spomnili, da so se pravice iz javnih sredstev, ki so se iztekle v času izrednih ukre- pov, na podlagi interventnega zakona za zajezitev epidemije in omilitev njenih posledic samodej- no mesečno podaljševale. Zato je ministrstvo centrom za socialno delo naložilo, naj najprej rešujejo prve vloge za denarno socialno pomoč, saj te osebe še niso ime- le zagotovljenih sredstev za pre- življanje. Kljub ukrepom zaradi epidemije so na centrih za socialno delo o pravicah iz javnih sredstev odlo- čali nemoteno. Ne glede na to, da so se pravice v aprilu in maju sa- modejno podaljševale, so v aprilu izdali več kot 43.000 odločb, maja pa več kot 47.000. Karitasu in Rdečemu križu pa je ministrstvo v obdobju epidemije zagotovilo tretjino več hrane, kot je bilo prvotno načrtovano. Jeseni bosta navedeni organizaciji prejeli več kot 700 ton dodatne hrane, kar pomeni skoraj polovico več od načrtovanega, so še pojasnili na ministrstvu. Slovenija, Podravje  Med epidemijo več upravičencev do denarne socialne pomoči Izredno pomoč potrebovale zlasti družine V času epidemije covida-19 se je povečalo število upravičencev do denarne socialne pomoči. V marcu je bilo upravičenih 95.339 oseb, do maja pa je številka narasla na 103.298, so pojasnili na ministrstvu za delo. Število prejemnikov izredne denarne pomoči se je kot običajno spomladi znižalo, so pa v epidemiji za to pomoč prosile zlasti družine. Foto: ČG Foto: ČG Drago Furek Foto: Črtomir Goznik Adi Smolar in Ignac Habjanič in drugim. Ne smemo zanemariti majhnih pozornosti, majhnih pri- jaznosti, majhnih dejanj, uslug. Z željo, da bi ljudje bili malo bolj pozorni na priložnosti, ki jih dajejo majhne, drobne pozornosti, sem tudi napisal pesem o rolici papir- ja,“ je v navdihu trenutka pozitiv- nih misli in energije povedal Adi Smolar. Z največjim veseljem se je odzval povabilu, da tudi s svojim nastopom olepša še eno prijazno dejanje v teh časih, ki naravnost kličejo po pozitivnih dogodkih. V imenu Zveze društev za ce- rebralno paralizo se je za pomoč zahvalil predsednik Lojze Toma- ževič. „Ne gre za 60 ton, gre za tisti prvi zamašek, ki nas uči o tem, da so vse stvari sestavljene iz resnično drobnih malenkosti, ki na koncu sestavijo neko celoto, naše življenje. Take malenkosti so tudi skrb za drugačne od nas. Vesel sem, da je gospod Habjanič s svojo idejo spet prišel do Sonč- ka. Vesel sem za vsa leta, ki jih je porabil za našo organizacijo in vse druge. Vsi smo dobri zamaški v tej zgodbi,“ je še posebej izpostavil. Ignac Habjanič je prepričan, da bo tudi tokratni odvoz zamaškov prepričal še koga, da zamaškov ne bo več odlagal med odpadke, temveč jih bo začel zbirati za hu- manitarne namene. Zamašek je sicer res gospodinjski odpadek, z njim pa lahko tudi marsikomu po- magamo. Z njihovim namenskim zbiranjem ne pomagamo samo ljudem s posebnimi potrebami, ampak tudi naravi, na kar pogosto pozabljamo. Štajerski TEDNIK torek, 11. 8. 2020  COLOR CMYK stran 12 torek  11. avgusta 2020Kultura12 Podravje  Osemdeset let Toneta Partljiča »Praznujem slovo od mladosti« Pisatelj, dramatik in scenarist Tone Partljič je javnosti najbolj poznan po komediji Moj ata, socialistični kulak. V zadnjih letih je izdal nekaj romanov, v katerih se obrača k svojemu življenju in Mariboru. Sredi minulega tedna (5. avgusta) je praznoval 80 let. Ob jubileju je povedal, da vsakemu reče, da »praznuje slovo od mladosti«. »Če bi se izpolnil pregovor moje mame 'Bolj si star, bolj si nor', me pa pravzaprav še marsikaj hudega čaka,« je dodal. »Drugače pa sem vesel, da sem ta leta dočakal relativno zdrav, da lahko več berem, ker sem v penziji. Prej sem bil razpet na sto strani. Pa da tudi lahko še kaj pišem,« je še povedal. Pošalil se je, da je edino malo nesrečen, ker je zdaj, ko ima več časa, napisal tri, štiri romane, ljudje, ki ga srečujejo na cesti, pa mu kdaj rečejo, da je škoda, da več ne piše. »Kar pomeni, da so gledali samo kulaka po televiziji,« je pojasnil. Partljič se je rodil leta 1940 v Mariboru. Že leta 1940 se je družina preselila v Pesnico, kjer je oče dobil službo na železnici. Leta 1965 je diplomiral na Pedagoški akademiji v Mariboru. Poučeval je v Brezovcu pri Radljah, Ribnici na Pohorju, Vuzenici in na Sladkem Vrhu. Od leta 1971 je bil dramaturg v Drami SNG Maribor, od leta 1987 pa tudi umetniški vodja, najprej v Mestnem gledališču ljubljanskem in nato od leta 1991 v ljubljanski Drami. Dvanajst let je bil poslanec državnega zbora. Pomembno je sooblikoval podobo festivala Borštnikovo srečanje, v letih 2004-2009 kot njegov predsednik. Bil je predsednik gibanja Bralna značka in pozneje podpredsednik ter predsednik strokovne žirije za nagrado večernica. Človek, ki uspe nasmejati Slovence, si pa res zasluži nagrado ... Foto: M24/Sta Pri iskanju teksta, ki bi odražal našo izkušnjo pri tem virusu na mikro in makro ravni, predvsem osebni in na družbeni ravni med ljudmi med različnimi pandemija- mi, sta Matjaž Latin in Jure Ivanu- šič prišla do spoznanja, da bi skraj- šan tekst Karla Čapka Bela bolezen lahko dobro služil kot vezivo pri tej predstavi. Sledile so obdelave še nekaterih drugih tekstov in avtor- skih tekstov, ki jih je pisal v glav- nem Jure, tudi avtor originalnih songov in glasbe, ki je kabaretska, netipična. Tako kot je pisan svet, ki ga kažejo na odru, tako je pisana tudi glasba. Nekaj teksta je nastalo še na samih vajah. Hkrati s tem se je oblikoval tudi naslov predstave, ki si ga je domislil Nenad Nešo To- kalić. „Mislim, da bo šlo za kritično, pa hkrati zelo zabavno predstavo. Vesel sem, da se je ekipi priključil Jure Ivanušič,“ je pred jutrišnjo premiero povedal režiser Matjaž Latin, ki je poskrbel tudi za izbor dodatne glasbe. Unikaten projekt s polnim angažmajem vseh sodelujočih Projekt je dokaj unikaten, kar zadeva slovenski in tudi širši pros- tor. Je hkrati družbenokritičen, ker refl ektira današnjo družbo oz. neko stanje, obenem pa je koncipi- ran tako, da se vpraša o problemih družbe, z njo povezanih pande- mij, epidemij, političnih sistemov, izkoriščanja, socialnih razlik skozi vso zgodovino, vključno z današ- njim časom. „Vse to nam je uspelo spraviti v uro in pol raznolike, dina- mične in pisane predstave. Že to je sam po sebi uspeh. Potreben je bil popoln angažma vseh sodelujočih, ne samo tistih na odru, ampak tudi tistih za odrom. Govorim o sce- nografi ji, kostumografi ji, tonski in tehnični podpori. Pri tej predsta- vi tudi ni šlo za klasični študij, ker je bil vsak prisiljen, da je vklopil svoje ideje, domišljijo, dodal svo- je kamenček k temu mozaiku,“ je dejal Ivanušič. Prepričan je, da je predstava tako aktualna, da bi morala pritegniti širši krog ljudi. Potrudili so se za pogled z distance na stanje v Sloveniji in dogajanje v celotni zgodovini človeštva. Ljudje se lahko okužijo z mar- sičim, ne samo z virusi in bakteri- jami: tudi z umetnostjo, dobrimi idejami, pa tudi s korupcijskimi idejami. Okužba ni samo virusna in bakteriološka, ampak tudi duhov- na. „Tu je ena premisa, ki jo mi od- piramo v tej predstavi,“ je še dodal Jure Ivanušič. V najnovejši predstavi ob Jure- tu Ivanušiču nastopajo še Maja Pihler Stermecki – Bilbi, Nenad Nešo Tokalić in Gorazd Žilavec. Scenografi ja je delo Mateje Kapun, kostumografi ja je bila v rokah Mire Strnad, pri predstavi pa sodelujejo še: Simon Šerbinek (lektor), San- di Žuran (tehnični vodja), Simon Medved (mojster luči), Danijel Vogrinec (tonski mojster), Irena Meško (rekviziterka, garderober- ka) in Andrej Cizerl Kodrič (odrski mojster). Po jutrišnji premieri si bo novo predstavo MG Ptuj mogoče ogle- dati še 13., 15., 16. in 17. avgusta, vsakič ob 20. uri – in seveda ob upoštevanju preventivnih ukre- pov. Ptuj  Premiera kabareta Lunapark Kuga Okužba ni samo virusna in bakterijska, je tudi duhovna Mestno gledališče odpira vrata z novo premiero, peto v sezoni 2019/2020. Tokrat so pod režisersko tak- tirko Matjaža Latina na oder postavili kabaretsko predstavo Lunapark Kuga. Njena vsebina se skozi glasbeno-satirično-kabaretni koncept navezuje na kugo v različnih obdobjih. Ko so se zaradi zaradi ko- ronavirusa močno spremenile planetarne razmere, so se spremenili tudi načrti Mestnega gledališča Ptuj za to poletje. Foto: Črtomir Goznik Kabaretska predstava Lunapark Kuga je peta premiera v MG Ptuj v sezoni 2019/2020. V delavnice so povabili instru- mentaliste in pevce, ki so zaključili vsaj drugi razred glasbene šole, v orkestru pa bodo že po ustaljeni navadi sodelovali tudi vsi učitelji šole, je povedala ravnateljica glas- bene šole Lija Frajnkovič. V okviru programa delavnic bodo mladi glasbeniki obujali slovenske ljud- ske pesmi na nov način skupaj s kitaristom Matjažem Dajčarjem, učiteljem jazz kitare na Konser- vatoriju Maribor, na glasbeni šoli Nocturno v Dornavi in na glasbeni šoli B.A.S.E. v Mariboru. Dejaven je tudi kot producent, veliko pa tudi koncertira, trenutno najbolj s svo- jim triom MatJazz in skupinami The SwingTones, Proteus, Fiat Hatas in Bluestime. Iz jazz kitare je leta 2000 diplomiral na Brucknerjevem konservatoriju v Linzu v Avstriji. Že po tradiciji bodo letošnje delavnice sklenili z zaključnim kon- certom, ki bo 28. avgusta ob 17. uri. Delavnice so se v enajstih letih pokazale kot odlična pripravljalni- ca za novo glasbeno leto. Mladim glasbenikom in pevcem pomagajo, da se po poletnem premoru vrnejo v svet glasbe brez posebnih težav, hkrati pa spoznajo novo glasbeno poglavje – letos improvizacijo. Ptuj  Enajstič Glasba v kloštru Delavnice za mlade glasbenike Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj ostaja zvesta tradiciji. Letošnje poletje bo še enajstič povabila mlade glasbenike na glasbene delavnice Glasba v kloštru. Od 26. do 28. avgusta bodo potekale pod naslovom Improvizacija v slovenski ljudski glasbi. Foto: Črtomir Goznik Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj bo že enajstič organizirala glasbene delavnice. Prejel je več nagrad, leta 1980 nagrado Prešernovega sklada za satirično-komedijske igre, leta 1982 Levstikovo nagrado za mladinsko književnost za knjigo Hotel sem prijeti sonce (Mladinska knjiga), leta 1984 Grumovo nagrado za najboljše slovensko dramsko besedilo Moj ata, socialistični kulak, ki je bilo krstno izvedeno leta 1983 v Drami SNG Maribor, in leta 2006 Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. Leta 2016 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. »Človek, ki uspe nasmejati te Slovence, si pa res zasluži nagrado,« je tedaj povedal. V utemeljitvi nagrade je pisalo, da je Partljič edini sodobni slovenski dramatik, ki je komedijam posvetil večino svojega pisateljskega talenta. Kot je v utemeljitvi še zapisala Mateja Pezdirc Bartol, je Partljič klasik slovenske komedije, saj ga odlikuje izjemno poznavanje komedijskih zakonitosti, pri čemer nadaljuje tradicijo Linharta in Cankarja in jo razvija v lastni maniri in slogu. V utemeljitvi je bilo izpostavljeno še, da je Partljič tudi mojster proze, pomemben pa je tudi njegov prispevek k razvoju slovenskega fi lma, televizijskih nadaljevank in televizijskih fi lmov, kjer se je podpisal kot scenarist pomembnih in odmevnih del, pogosto nastalih na podlagi njegovih lastnih dramskih besedil. Nazadnje je lani pri založbi Beletrina izšel njegov roman Pesnica. V njem Partljič rekonstruira čas, ko je njegov oče zbolel, sam pa je v tekmi s časom zaključeval pisanje drame Moj ata, socialistični kulak, da bi si jo oče še lahko ogledal. Drama je leta 1987 doživela ekranizacijo v režiji Matjaža Klopčiča. V fi lmu sta v glavnih vlogah zaigrala Polde Bibič in Milena Zupančič. Leta 2017 je prav tako pri Beletrini izšla zbirka Partljičevih novel z naslovom Ljudje iz Maribora, ki prinaša pisateljeve različice zgodb o izbranih prebivalcih mesta pod Pohorjem, v romanu Sebastjan in most: mala nočna kronika iz leta 2014 (Beletrina) pa je ustvaril ne le mariborsko, temveč kar štajersko epopejo. Štajerski TEDNIK torek, 11. 8. 2020  COLOR CMYK stran 13 Videm – Aluminij 0:4 (0:1) STRELCI: 0:1 Vipotnik (30.), 0:2 Klepač (80.), 0:3 Horvat (82.), 0:4 Moličnik (89.). Videm: Banić, Cafuta, Gajšek, Vidovič, A. Plajnšek, Ž. Plajnšek, Lovenjak (od 46. Simonič), Krajnc, Vrbanović, Ličina, Magdič; trener: Robert Hojnik. Aluminij: Kovačič, Pečnik, Aze- mović, Vidmar, Ploj, Moličnik, Grajfoner, Marinšek, Juš, Vipotnik, Flakus Bosilj; V drugem polčasu so še igrali: Janžekovič, Mesarič, Pan- talon, Kontek, Vrdoljak, Horvat, Čermak, Klepač; trener: Slobodan Grubor. Kombinirani in nepopolni pos- tavi Vidma in Aluminija sta se v petek sestali na prijateljski nogo- metni tekmi, ki je za domačine služila kot dober test, Kidričani pa so opravili manjšo generalko pred pričetkom prvenstva v prvi ligi. Trener gostov Slobodan Grubor je razporedil minutažo v glavnem po en polčas za vse igralce, ki so po pričakovanjih vso tekmo diktirali tempo igre. Na drugi strani je tre- ŠT: Ali je po kratki pavzi za vas start prvenstva prehiter ali pravo- časen? Slobodan Grubor: „Za našo eki- po je start novega prvenstva bi- stveno prehiter, saj je v Kidričevo prišlo kar nekaj novih igralcev, ki bodo potrebovali čas, da se nava- dijo na naš način igre. Potrebovali bi več časa, da se novi igralci vklju- čijo v našo ekipo, a sedaj bomo potrebovali predvsem veliko strp- nosti do celotne ekipe, da se v čim krajšem času uigramo in pokaže- mo kvalitetno igro.“ ŠT: Kako bi ocenili trenutno fi - zično in taktično pripravljenost Aluminija? Slobodan Grubor: „Kar se tiče fi zične pripravljenosti, lahko re- čem, da smo na dobrem nivoju. Kar se tiče taktične pripravljenosti Po končanem nogometnem pr- venstvu v Prvi ligi Telekom Slove- nije ob koncu julija so se po deve- tih dneh odmora igralci Aluminija 1. avgusta znašli na začetku mini priprav. Sicer so tudi v odmoru imeli nekatere trenažne naloge, a po vrnitvi sta imela največ dela z igralci na eni strani glavni tre- ner Slobodan Grubor, na drugi strani pa dolgoletni kondicijski trener kidričevske ekipe Milenko Potočnik. Oba sta vodila priprave po svojem programu, ki je pred začetkom nove tekmovalne sezo- ne vključeval tudi tri prijateljske tekme: proti Rogaški, Fužinarju in Vidmu. Po zadnji, ki je bila v petek, je bil čas za krajšo analizo priprav- ljalnega obdobja in pogled v novo sezono. O tem smo se pogovarjali s trenerjem Slobodanom Grubor- jem. ŠT: Priprave so bile kratke in zelo intenzivne. Kakšne so bile za igralce Aluminija? Slobodan Grubor: „Za nami so zares kratke in intenzivne priprave in vidi se, da so nekateri igralci po tem delu priprav trenutno še ut- rujeni. Mislim, da smo v tem krat- kem času dobro delali in opravili večino predvidenega dela. Kratke priprave so bile zelo specifi čne, a ne glede na vse mislim, da smo jih dobro oddelali in da se lahko sedaj popolnoma posvetimo prvenstvu. Vanj vstopamo sicer še ne dovolj uigrani, a s treningi in tekmami se bo uigranost izboljšala, tako da nas do prave forme čaka še kar nekaj trdega dela.“ ekipe za igro, pa bomo potrebovali še kar nekaj časa, da vse karte na igrišču postavimo na prava mesta. Kot veste, smo v zadnjem času iz- gubili veliko pomembnih igralcev za našo ekipo, zamenjali so jih ne- kateri novinci, svoj pravi obraz pa bomo na igrišču pokazali šele čez čas, ko se bomo uigrali. A verja- mem, da bo Aluminij kmalu ponov- no igral zelo dober nogomet.“ ŠT: Odigrali ste tri prijateljske tekme. Ste zadovoljni, kako je eki- pa delovala na njih? Slobodan Grubor: „Za nas so bile to zares le trening tekme, saj smo na njih v glavnem na delu vi- deli ali opazovali naše nove igralce. V teh treh tekmah sem torej v ve- čini le opazoval igralce, kasneje pa bom oziroma sem že opravil tudi nekaj taktičnih preizkusov, tako da so nam tekme dobro koristile, saj le s pravo igro vidiš napake, ki jih na treningu morda niti ne opaziš. Te tekme so bile za nas dobra po- potnica v novo prvenstvo.“ ŠT: Že to sredo gre zares, prva prvenstvena ovira bo zelo visoka, saj boste igrali v gosteh z Maribo- rom. Kaj pričakujete od tekme? Slobodan Grubor: „Maribor je na tej tekmi po mojem mnenju favorit, ampak mi bomo tako kot na vseh drugih tekmah tudi na tej šli na zmago. Na otvoritveni tekmi bomo poizkušali priti do pozitivne- ga rezultata, in če bodo igralci dali vse od sebe, lahko do tega rezulta- ta tudi pridemo. Potrudili se bomo po najboljših močeh in vztrajali do konca – res upam, da do pozitivne- ga rezultata.“ ŠT: Pretekla sezona je bila z re- zultatskega vidika za Aluminij zelo uspešna. Kakšni so cilji za letos? Slobodan Grubor: „Menim, da je bila lanska sezona zares zelo uspe- šna, a glede na jesenski del tekmo- vanja in uspešne igre v tistem delu na koncu ne moremo biti v celoti zadovoljni, saj nam v spomladan- skem delu tekmovanja ni šlo več tako dobro. Za novo sezono pa lahko rečem, da nas sedaj čaka najprej proces prilagajanja ekipe in veliko dela. Glede rezultatov ne bi želel dajati nobenih napovedi, a želim si, da bi ekipa Aluminija čim bolje delovala na vsaki tekmi.“ David Breznik Obrambi igralec Aluminija Aljaž Ploj je o pripravah ekipe in prvi tekmi proti Mariboru povedal: „Defi nitivno je bil ciklus priprav zelo kratek. Pred ponovnim zborom igralcev smo za čas odmora dobili program dela, ki smo ga morali v tistem času opraviti. To je pomeni- lo, da smo se vrnili na treninge kar dobro pripravljeni, pripravljenost pa smo skozi organizirane treninge nato samo dvigovali. Mislim, da smo v kratkem času opravili dober cikel priprav, a nas že čaka prvi težek test proti Mariboru. Pričakujemo težko tekmo, a tudi v Ljudskem vrtu bomo šli na zmago. Vse bomo naredili na igrišču za pozitiven rezultat in da dobro pričnemo novo tekmovalno sezono.“ Nogomet Ante Živković zapustil rdeče-bele, Aljaž Krefl jih bo okrepil. Večino stvari pri Dravi je novih, v 1. SNL se nam obeta jubilejna nogometna sezona Stran 14 Tenis Zidanškovi lovorika med dvojicami v Palermu Stran 15 Motokros Tim Gajser skupno do drugega mesta v Latviji Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet  Slobodan Grubor, trener NK Aluminij Aluminij želi na vsaki tekmi prikazati dober nogomet Foto: Črtomir Goznik Fizično smo pripravljeni, taktično pa bomo potrebovali še nekaj časa, napove Trener Slobodan Grubor. S koronavirusom okužen igralec Aluminija V igralskem kadru Nogometnega kluba Aluminij Kidričevo je priš- lo do pozitivnega testa na novi koronavirus. Vodstvo kluba je vse ak- tivnosti članskega moštva do nadaljnjega preventivno odpovedalo, igralci pa morajo naslednje dneve preživeti v samoizolaciji, med tem pa so stiki z zunanjim svetom povsem prepovedani. Nogomet  Prijateljska tekma Kidričani premočni za Videmčane Foto: Črtomir Goznik Utrip s prijateljske tekme Videm – Aluminij Videm imel iz hitro odigranih pro- tinapadov v prvem polčasu dve solidni priložnosti za zadetek, a zaključka njihovih igralcev sta bila premlačna, da bi premagala vra- tarja Kovačića. V drugem delu so se domačini borili, a se je dobro vi- delo, da jim zmanjkuje moči, da bi se lahko resneje upirali Aluminiju, ki je z lepo zmago s 4:0 končal ta del priprav na prvenstvo. Robert Hojnik (trener Vidma): „Na tej tekmi se je videla velika kvalitetna razlika med nami in prvoligaško ekipo Aluminija. Na koncu smo izgubili s 4:0, naš vra- tar pa nas je rešil še višjega pora- za. Za mojo ekipo je ne glede na vse bila to dobra trening tekma. Dobršen del tekme smo igrali zelo disciplinirano, a brez petih, šes- tih standardnih igralcev se nismo mogli bolje upirati Aluminiju.“ Slobodan Grubor (trener Alumi- nija): „Za nas je bila to tekma, na kateri so dobili vsi igralci svojo pri- ložnost. Nasprotnik se je ves čas branil, mi pa smo diktirali tempo igre. Na tem obračunu sem videl kar nekaj dobrih stvari, prav tako pa tudi nekaj pomanjkljivosti eki- pe, na katerih bomo morali delati v prihodnje.“ David Breznik ner Robert Hojnik imel sila omeje- no število igralcev, saj je manjkalo pet oziroma šest pomembnih čla- nov ekipe in to se je najbolj poz- nalo v drugem polčasu, ko Videm- čani enostavno niso bili igralsko sposobni slediti tempu igre prvoli- gaške ekipe. Ta si je v prvem pol- času priigrala štiri lepe priložnosti, pri katerih je v glavnem vrhunsko posredoval domači vratar Banić. Slednji je bil zelo zaposlen mož na zelo lepo pripravljeni zelenici v Vidmu in ne glede na to, da je prejel štiri zadetke, je svoje delo v vratih opravil na visokem nivoju. Tudi v drugem polčasu je namreč ubranil številne poizkuse Alumi- nija, ki je neumorno gradil igro, nizal akcijo za akcijo in imel zares številne lepe priložnosti za zade- tek. Prvi zadetek so rdeči dosegli v prvem polčasu, v 30. minuti, ko je po podaji z desne strani iz osrčja kazenskega prostora z glavo zadel Vipotnik. V drugem polčasu so se Videmčani organizirali in branili, a njihova obramba je padla v konč- nici tekme, saj so v zadnjih dese- tih minutah prejeli še tri zadetke. Najprej je Klepač zadel s strelom z roba kazenskega prostora, nato je po hitri in lepi akciji pokazal svoje mojstrstvo Horvat, zadnji zadetek pa je iz bližine dosegel Moličnik. Pred tem je Aluminij zapravil še kup priložnosti, medtem ko je Štajerski TEDNIK torek, 11. 8. 2020  COLOR CMYK stran 14 Potem ko je Nogometni klub Drava prevzel italijanski vlaga- telj in predsednika kluba Salvio Passante, se je začela pisati nova zgodba v zgodovini ptujskega no- gometa. To pomeni, da ima trener Viktor Trenevski popolnoma novo ekipo igralcev, ki prihajajo z različ- nih koncev sveta. Gre v glavnem za mlade nogometaše, ki so lačni dokazovanja in naj bi jim bila Dra- va odskočna deska za naprej. Vsi igralci so zelo zagrizli v priprave na novo sezono in v tem delu odigrali nekaj prijateljskih tekem. Na njih so igralsko nihali – od vrhunskih predstav do sila povprečne igre, a to je nekaj povsem normalnega za nove sestavljene ekipe. Trener Viktor Trenevski bo ob pomoči strokovnega štaba – pomočnika trenerja Jura Arsiča in trenerja vra- tarjev Mitja Tropa – nedvomno iz vseh igralcev poskušal izvleči ma- ksimum na vsaki tekmi in biti čim bolj konkurenčen v 2. slovenski no- gometni ligi. Ta bo v sezoni 2020/21 Odigrali ste nekaj prijateljskih tekem. Koliko odgovorov so vam dale te tekme? Viktor Trenevski: „Pripravljal- ne tekme smo, gledano v celoti, odigrali solidno. Zelo dobra je bila tista 2:2 s Ferencvarosom in tudi s Celjem smo odigrali bolje, kot kaže končni rezultat. A ti tekmi nas ne smeta zavesti, saj nas čaka še ve- liko dela, da bomo vse prvenstve- ne tekme odigrali dobro in na že- lenem nivoju. Poudaril bi rad, da je ekipa Drave sedaj na začetku, pripravljalne tekme pa smo izkoris- tili, da smo videli pripravljenost in kvaliteto nekaterih naših igralcev.“ Prva ovira v novi sezoni bo eki- pa Primorja. Kakšna bo pot do po- zitivnega rezultata na gostovanju v Ajdovščini? Viktor Trenevski: „Mislim, da bo druga liga letos zelo izenačena, vsaka ekipa bo lahko premagala vsako. Primorja sicer sam ne poz- nam, ampak sem prepričan, da imajo dobro ekipo. Ne glede na nasprotnika se moramo na vsaki tekmi najprej osredotočiti na sebe in svojo igro, in če bomo v Ajdovšči- ni prikazali svojo pravo igro, potem mislim, da lahko pridemo do uvod- ne zmage v novem prvenstvu.“ David Breznik zadovoljen, saj smo predvsem na fi zičnem delu zares dobro delali in mislim, da smo solidno pripravljeni na novo prvenstvo. Med priprava- mi so prihajali novi igralci in počasi se kompletiramo. Imamo popolno- ma novo ekipo, ki je pripravljena delati, in mislim, da se je večina igralcev v zadnjem mesecu zares dobro pripravila na novo sezono. Za ta del je poskrbel tudi kondicij- zelo izenačena, kar pomeni, da se bodo Ptujčani na vsaki tekmi morali zelo potruditi za pozitiven rezultat. Kam jih bodo rezultati pri- peljali, bomo videli, a predsednik kluba Salvio Passante je na enem izmed zadnjih obiskov Ptuja in tek- me svoje ekipe dejal, da Drava cilja na uvrstitev od prvega do četrtega mesta. To pomeni, da prvi mož cilja na vrh in temu cilju bo sledila tudi ekipa, ki je zaključila priprave na jesenski del tekmovanja. Pred pričetkom prvenstva je bil naš sogovornik Viktor Trenevski, ki je na Ptuju pustil neizbrisen pečat kot nogometaš, sedaj pa ga čaka nova težka naloga, da pusti ne- izbrisen pečat tudi v vlogi trenerja. Kakšna je vaša splošna ocena priprav igralcev NK Drava? Viktor Trenevski: „Biti moram ski trener Dani Ošep.“ Ekipa je popolnoma nova. Kaj to pomeni za vas in klub? Viktor Trenevski: „Smo na za- četku neke nove poti z vsemi temi novimi igralci. To pomeni, da nas čaka veliko dela, da se bodo igral- ci medsebojno dodobra uigrali. K Dravi so prišli večinoma mladi fan- tje, njihova povprečna starost je okrog 21 let. So iz različnih krajev, iz Slovenije in tujine, a prizadeval sem si, da bi v ekipo prišlo čim več domačih igralcev. Ko rečem doma- či igralec, to pomeni, da prihaja iz okolja v razdalji petdeset kilome- trov, a tudi s tega območja nismo mogli pripeljati na Ptuj kvalitetnih okrepitev. Ne glede na vse imamo v ekipi nekaj domačih igralcev; lah- ko bi jih bilo tudi več, a pustimo zdaj to. Tudi naši mladinci dobro delajo in morda bo kateri izmed njih med sezono dobil kakšno pri- ložnost za dokazovanje. Ekipa, ki jo sedaj vodim, je zares mlada, željna veliko delati in se dokazo- vati na čisto vsaki tekmi. Od teh mojih igralcev v prvenstvu veliko pričakujemo, v tem trenutku mor- da celo preveč, ampak šli bomo od tekme do tekme in poizkušali biti na koncu čim višje na prvenstveni lestvici.“ torek  11. avgusta 2020Šport14 Drava bo domače tekme igrala v Zavrču Na glavnem nogometnem igrišču ptujskega mestnega stadiona so 28. julija pričeli menjavo kar 8.146 kvadratnih metrov travne ruše, urejanje novega drenažnega sistema s ponikovalnimi jarki in poso- dobitev namakalnega sistema s 24 razpršilniki. Investicija je vredna 299.972,90 evrov, izvajalec – Javne službe Ptuj – pa bo dela izvajal predvidoma mesec dni. Po zaključku gradbenih del bo sledila setev trave. Aktivnosti Nogometnega kluba Drava Ptuj bodo v tem času potekale na nadomestnih lokacijah. Tako bodo igralci Drave svoje domače tekme v 2. slovenski nogometni ligi namesto na mestnem stadionu to jesen igrali na stadionu v Zavrču. Prvo domačo tekmo bodo igrali v soboto, ko se bodo ob 17. uri pomerili s Fužinarjem. Nogomet  NK Drava Večino stvari pri Dravi je novih Foto: Črtomir Goznik Trener Drave Viktor TrenevskiPREDVIDENI PARI 1. KRO- GA – TOREK ob 18.30: Krka – Rudar Velenje; SREDA ob 17.30: Primorje eMundia – Drava Ptuj, Nafta 1903 – Kr- ško, Fužinar Vzajemci – Brda, Vitanest Bilje – Kalcer Ra- domlje, Šmartno 1928 – Ja- dran Dekani, Beltinci Klima Tratnjek – Triglav Kranj; ob 19.30: Brežice 1919 Terme Ča- tež – Roltek Dob. Iz Nogometnega kluba Aluminij so sporočili, da klub zapušča napadalec Ante Živković, saj bo svojo kariero nadaljeval v Turčiji pri klubu Ümraniyespor. Sedemindvajsetletni hrvaški napadalec, ki je v Kidri- čevo prišel v začetku lanske sezone iz NK Dugopolje, je v dresu rdeče-belih v skupaj 37 nastopih dosegel 15 zadetkov. Priljubljeni hrvaški napadalec je blestel v rdeče-belem dresu v zaključku sezone, ko je s številni zadetki in borbenimi predstavami iz tekme v tekmo postajal vse večji ljubljenec navijačev kidričevskega občinstva. Ob svojem odhodu je Ante Živkovič svojemu bivše- mu klubu sporočil, da bo od sobote naprej njihov naj- večji navijač: »Vsem v klubu, tako soigralcem, upravi kot strokovnemu štabu bi se zahvalil, da so me od prvega dne sprejeli na najboljši možni način, kar so lahko. Aluminij mi bo za vedno ostal v srcu in od se- daj naprej bom največji navijač Aluminija. Klubu želim srečo v novi sezoni in jim sporočam, naj poskušajo premakniti meje, ki smo jih postavili v pravkar končani sezoni, saj je več kot očitno, da klub iz leta v leto na- preduje. Prav tako bi se zahvalil vsem navijačem, ki so nas vse leto bodrili.« Drugi novinec poletnega prestopnega roka Nogo- metnega kluba Aluminij je v soboto postal šestindvaj- setletni bočni branilec Aljaž Krefl . Levi bočni branilec je stari znanec slovenskih prvoligaških igrišč. Aljaž je svojo kariero začel pri velenjskem Rudarju, od tam ga je pot najprej vodila k ljubljanski Olimpiji, iz katere je bil za pol leta posojen v srbski Spartak. Iz Olimpije se je pred letom in pol vrnil k velenjskemu Rudarju. Krefl je v lanski sezoni zbral kar 30 nastopov v Prvi ligi. Aljaž Krefl , ki je z ljubljansko Olimpijo dvakrat v svoji karieri osvojil naslov državnih prvakov, je ob podpisu dvoletne pogodbe z rdeče-belimi poudaril: »Aluminij je klub, ki mi lahko da še nekaj več, da lahko v svoji ka- rieri še napredujem. Vesel sem, da me je trener želel, to je najpomembnejše; pozna me še iz Olimpije in ve, kakšne so moje karakteristike. Tudi sam sem si želel okolje, kot je Aluminij, kjer lahko pokažem svoje spo- sobnosti in pomagam klubu po najboljših močeh. Se- daj samo upam, da bom ostal zdrav, da bo sreča tudi s tem koronavirusom, najbolj pa si želim uspehov.« UR, DB Foto: Črtomir Goznik Napadalec Živkovič se seli v Turčijo. Nogomet  NK Aluminij Ante Živković zapustil rdeče-bele, Aljaž Krefl jih bo okrepil Prvoligaška nogometna drušči-na je imela le nekaj dni za oddih in priprave na novo sezono. V sredo se bo namreč začela jubilejna, 30. sezona Prve lige Telekom Slove- nije. Ta bo podobno kot prejšnje drugačna, saj bo odigrana v času koronske krize. Po navodilih No- gometne zveze Slovenije so se vsi igralci in uradno osebje klubov v ponedeljek morali obvezno te- stirati na covid-19. Kot vemo, so bolezen zaznali v vrstah Domžal in v soboto še pri Aluminiju. Prvi klub je zaradi tega prvi dve tekmi že prestavil, za Aluminij pa se bo še videlo, ali bo igral tekme v predvi- denih terminih. Zadnje prvenstvo so v drugem delu igrali v pospe- šenem ritmu, prvi pa so ciljno črto prečkali igralci Celja, ki so iz kroga v krog navduševali gledalce s svoji- mi všečnimi nogometnimi predsta- vami. V knežjem mestu zaenkrat v nogometni ekipi ni prišlo do bistve- nih sprememb v igralskem kadru, kar pomeni, da bo trener Dušan Kosič imel uigrano ekipo, ki bo po- izkušala tudi v sezoni 2020/21 priti čim višje na prvenstveni lestvici. Najvišje ambicije imajo pri Maribo- ru in Olimpiji. Oboji so se prejšnjo sezono obrisali pod nosom za naslov, tako da so lačni novih do- kazovanj in lovorik. Po pokalnem naslovu si Mura želi še prvo držav- no lovoriko. Trener Ante Šimundža ima v Murski Soboti zelo dobro igralno zasedbo, urejene razmere v klubu in tudi zelo zvesto armado navijačev. Ti zmeraj dokazujejo za- ljubljenost v nogometno igro, zato bodo Prekmurci nevaren kandidat za sam vrh prvenstvene lestvice. Mesta pri vrhu napovedujejo tudi pri povratniku v ligo Kopru. Pri- morci so se kar okrepili in bodo za- nimiva popestritev prvenstva. Pri Domžalah so se v prejšnji sezoni rešili izpada in glede na igralski ka- der v tej sezoni nedvomno ciljajo v sredino prvenstvene lestvice. Enak plan imajo tudi v Taboru iz Seža- ne, pri Bravu iz Ljubljane, v Gorici in pri Aluminiju. Naš prvoligaš iz Kidričevega je lani pozitivno prese- netil predvsem v jesenskem delu, medtem ko jim je spomladi s spre- menjeno postavo malo zmanjkalo moči v zaključku, a peto mesto v prvenstvu in polfi nale Pokala Slo- venije sta lepa uspeha. Ponovljiva? Da in ne. V klubu je prišlo v zad- njem obdobju do precejšnjih igral- skih sprememb, a so obenem iz Aluminija odšli nekateri pomembni igralski aduti. Poizkušali jih bodo nadomestiti, v Kidričevem s trdim delom gradijo konkurenčno ekipo za to sezono. Kje bo ta pristala, je nehvaležno napovedovati, bo pa ekipa trenerja Slobodana Gruborja nedvomno zahteven nasprotnik vsakemu tekmecu. To pomeni, da nas v športnem parku v Kidriče- vem čakajo številne zanimive in kvalitetne predstave, v katerih si bodo lahko ljubitelji nogometa z našega konca v živo ogledali naj- boljše slovenske ekipe in igralce, ki bodo v prihajajoči sezono nastopa- li v Prvi ligi Telekom Slovenije. David Breznik Foto: Jurij Kodrun / M24.si Utrip s prvoligaške tekme Olimpija - Maribor Nogomet  1. SNL Pred nami jubilejna nogometna sezona Foto: NK Aluminij Novinec Aljaž Krefl prihaja iz velenjskega Rudarja. PREDVIDENI PARI 1. KROGA – SREDA ob 17.00: Celje – Mura; ob 19.00: Maribor – Aluminij; ČETRTEK ob 17.00: Tabor Seža- na – Koper, ob 19.00: Olimpija – Gorica; tekma Domžale – Bravo je prestavljena. Štajerski TEDNIK torek, 11. 8. 2020  COLOR CMYK stran 15 Slovenski motokrosist Tim Gaj- ser (Honda) je na veliki nagradi Latvije za svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu MXGP po zmagi v prvi in petem mestu v drugi vožnji osvojil skupno drugo mesto. Na stezi v Kegumsu je zma- gal Nizozemec Glenn Coldenhoff , tretji je bil Francoz Romain Fevbre. Gajser je v prvi vožnji uvodni del opravil na čelu, a ga je kmalu nato prehitel Nizozemec Glenn Coldenhoff . Ta si je privozil 1,5 se- kunde prednosti. Ostali so bili že po nekaj krogih več kot pet sekund za vodilnima, po sedmih že več kot sedem sekund. Nato je na čelo znova prišel Gajser in si po dese- tih krogih priboril že 2,7 sekunde prednosti. Dva kroga pozneje je Coldenhoff zaostajal že več kot pet sekund. Gajser je na koncu lahko tudi nekoliko popustil, po 17 krogih je v cilj 1,9 sekunde za njim prišel Coldenhoff , tretji je bil Febvre, če- trti pa Nizozemec Jeff rey Herlings, ki pred Gajserjem vodi v prvenstvu. V drugi vožnji je Gajser, ki lovi sicer svoj tretji naslov svetovnega prvaka, po startu prišel na drugo mesto in tam vztrajal skoraj vse do konca. Šest minut pred koncem vožnje je padel in zdrsnil na peto mesto. Zmagal je Coldenhoff pred Švicarjem Jeremyjem Seewerjem in Fevbrejem. V letošnji sezoni so sicer pred tem zaradi novega koronavirusa odpeljali le marčevski preizkušnji v Matterley Basinu in Valkenswaar- du. Na obeh je 23-letni Gajser os- vojil drugo mesto, zaostal je le za Herlingsom. V skupnem seštevku za svetovno prvenstvo v motok- rosu v razredu MXGP ima Herlings na vrhu 130 točk, Gajser mu sledi s 126, tretji pa je Coldenhoff s 103 točkami. Naslednja dirka bo že to sredo, ponovno v Kegumsu. STA Po tem, ko je Tamara Zidanšek izpadla med posameznicami v uvo- dnem krogu prvega pokoronskega WTA-turnirja v Palermu, ko jo je izločila Francozinja Oceane Dodin s 6:2, 4:6 in 4:6 se je v nadaljeva- nju tedna popolnoma fokusirala na tekmovanje dvojic. Na tem turnirju je članica Teniškega kluba Terme Ptuj nastopila v paru z Nizozemko Arantxo Rus. Obe sta igrali odlično in sta nizali zmago za zmago ter sta na koncu prišli po štirih zma- gah do velike turnirske zmage. Ta je druga med dvojicami za 22-letno tenisačico, ki je pred tem slavila skupaj s Srbkinjo Olgo Danilović na WTA-turnirju v Uzbekistanu. Od te zmage sta minili približno dve leti in Tamara Zidanšek je v Italiji z Rusovo prišla do nove turnirske zmage, ki jo bo popeljala za precej mest navzgor na svetovni računal- niški WTA-lestvici med igralkami dvojic, Po uspešnem nastopu v Pa- lermu v tem tednu igra Zidanškova na WTA-turnirju v Pragi, kjer bo tekmovala tako med posamezni- cami kot med dvojicami, ponovno v ekipi z Rusovo. Štiri zmage za osvojen turnir Zidanškove Za dvojico Tamara Zidanšek in Arantxa Rus je navidezno bila najtežja ovira na poti do turnirske zmage v Palermu postavljena na začetku. Na drugi strani mreže sta slovensko-nizozemski dvojici stali nasproti drugi nosilki Raluca- -Ioana Olaru (Romunija) in Dayana Yastremska (Ukrajina). Ne glede na to, da sta bili slednji v vlogi fa- voritinj in sta po dveh izenačenih nizih, v tretjem odločilnem nizu vo- dili že s 6:3, je prišlo do preobrata, saj se je ta niz končal z 8:10 za par Zidanšek/Rus. S tem sta se uvrsti- li v četrtfi nale, kjer sta igrali proti domačinkama Giuliji Gatto-Monti- cone in Jasmine Paolini. Slednji sta se v prvem nizu še upirali, saj je bil izid 7:5, v drugem pa ne in sta ga izgubili s 6:1. Hitro in gladko po uri in štirinajstih minutah igre sta se uvrstili v polfi nale, kjer ju je čakala še dvojica, belgijska naveza Greetje Minnen in Alison Vay Uytvanck. Slednji sta veljali za favoritinji in sta to potrdili v uvodnem nizu, ki sta ga dobili s 6:1. V drugem nizu sta pri vodstvu 5:4 in 6:5 že imeli nekaj zaključnih žogic, a vse je obranil slovensko-nizozemski par, ki mu je nato uspel lep preobrat. Drugi niz sta dobili v tie-breaku ali podaljšani igri s 7:6, nakar sta imeli v napetem tretjem nizu v končnici tudi nekaj sreče in sta ta del dobili s 13:11. S to zmago se je dvojica Zidanšek/Rus uvrstila v fi nale, v katerem sta se pomerili z Italijankama Elisabetto Cocciaretto in Martino Trevisan. Slovensko/nizozemski par je bil ce- lotni obračun malo boljši in je bolje deloval predvsem pri odločilnih točkah. To se je poznalo v konč- nici prvega niza, ki sta ga dobili s 7:5. Z istim izidom 7:5 se je končal tudi drugi niz, v katerem sta Zidan- škova in Rusova že imeli možnost hitrejše zmage pri 5:4, a takrat sta zapravili zaključno žogico, ki sta jo kasneje izkoristili za končno zma- go z 2:0 v nizih. S tem je dvojica prišla do turnirske zmage, ki bo dodatna spodbuda na nadaljnjih turnirjih za Tamaro Zidanšek, ki je v Palermu prišla do njenega drugega WTA zmagovalnega naslova v igri dvojic. David Breznik V soboto so Ravne na Koroškem gostile osmo tekmovanje Velika nagrada Slovenije – 47. Mednaro- dni plavalni miting Ravne 2020. Na- stopilo je več kot 300 plavalcev in plavalk iz 29 klubov iz petih držav: Italije, Malte, Poljske, Slovaške in Slovenije. Med njimi je imela osem predstavnikov Plavalna akademija Kurent, vodil pa jih je trener Bo- štjan Maračić. Med ptujskimi plavalci si je tok- rat priplavala zelo dober rezultat Špela Sedič, saj je blestela na 800 metrov prosto in s časom 11:09,08 kar za 35 sekund popravila osebni rekord, odplavan pred tremi te- dni v Radovljici. Medaljo je tokrat prispevala Emma Krevs (letnica 2008), ki je s časom 1:33,62 osvojila 3. mesto na 100 m delfi n. To je za- njo prva medalja v tej disciplini in dokaz dobrega dela. Eva Hvalec je nastopila v treh disciplinah in v vseh treh popravi- la osebne rekorde ter si priplavala norme za nastop na jesenskem dr- žavnem prvenstvu. Najhitrejša je bila na 200 metrov prosto, kjer je v svoji kategoriji osvojila 6. mesto (3:23,04). Mia Jovanović je v isti disciplini le za sekundo zaostala za klubsko kolegico. Žanin Krušič je tekmovala v dveh disciplinah; na 50 metrov prsno se je uvrstila na 12. mesto. To je bil njen prvi na- stop v tako močni konkurenci. Eli Kumer je odplavala tri discipline, na 50 metrov prsno (8. mesto) je izpolnila normo za državno prven- stvo. Zala Mojsilovič Meznarič pa je bila dvakrat šesta – na 50 me- trov prsno in 100 metrov hrbtno. Po nastopih na Ravnah na Ko- roškem sedaj za člane PA Kurent sledita dva tedna zmanjšanega treninga, s 24. avgustom pa zače- njajo zaključno obdobje treningov do državnih prvenstev, ki bodo v oktobru. David Breznik torek  11. avgusta 2020 Šport, rekreacija 15 Rezultati turnirja dvojic: 1. kolo: Rus A./Zidanšek T. – Olaru R./Yastremska D. 7:5, 4:6, 10:8 Četrtfi nale: Gatto-Monti- cone G./Paolini J. – Rus A./ Zidanšek T. 5:7, 1:6 Polfi nale: Minnen G./Van Uytvanck A. – Rus A./Zidan- šek T. 6:1, 6:7(4), 11:13 Finale: Cocciaretto E./Tre- visan M.– Rus A./Zidanšek T. 5:7, 5:7 Motokros  Svetovno prvenstvo v razredu MXGP Tim Gajser drugi v Latviji Tenis  WTA turnir v Palermu Tamari Zidanšek in Arantxi Rus lovorika med dvojicami v Palermu Foto: mxgp.com Tim Gajser v akciji Foto: Črtomir Goznik Tamara Zidanšek se je izkazala v igri dvojic. Foto: arhiv PA Kurent Emma Krevs s trenerjem Boštjanom Maračićem Plavanje  8. Velika nagrada Slovenije Odlični Krevsova in Sedičeva Foto: arhiv PA Kurent Špela Sedič Foto: osebni arhiv Tamara Zidanšek je skupaj z nizozemko Arantxo Rus pometla s konkurenco. Štajerski TEDNIK torek, 11. 8. 2020  COLOR CMYK stran 16 Ker je v zadnjih mesecih dolar v primerjavi z evrom v Evropi izgubil precejšen del vrednosti, je bila rast v Evropi malce nižja, 26-odstotna, a kljub temu krepko nad rastjo, ki jo ustvarjajo delnice in drugi fi - nančni instrumenti. Glede na to, da so obresti v bankah že leta na rekordno nizkih ravneh, da je ena- ko z obveznicami, gospodarstvu pa grozi nova kriza, se ni čuditi, da vse več ljudi razmišlja o tem, da bi denar vložili v žlahtne kovine. Varen pristan Zlato je vedno veljalo za varen pristan v času fi nančnih kriz. Tako so v zadnjih dveh letih svoje zlate rezerve povečevale tudi številne države, kot so Kitajska, Rusija, Turčija, Ukrajina, Združeni arabski emirati, Srbija, Grčija, Belorusija in Argentina. Slovenije med temi državami ni. Naše zlate zaloge že več let znašajo 3,2 tone, njiho- va vrednost pa je s 100 milijonov evrov konec leta 2014 zrasla na več kot 170 milijonov evrov danes. Tako veliki nakupi, kot jih izvajajo centralne banke, pa ceno zlata na- zadržno poganjajo navzgor. Koliko časa lahko vrednost zlata še raste Kot nam je pred kratkim po- jasnil Peter Slapšak iz družbe Ele- mentum, ki se že več kot deset let ukvarja s prodajo žlahtnih kovin, se centralne banke za nakup zlata odločajo iz dveh razlogov: »Prvi je razporeditev premoženja iz do- larskih naložb, drugi pa tako ime- novani 'za vsak primer', če bi se v monetarno-fi nančnem sistemu pojavile večje sistemske težave. Razlog za nakup ni dobiček, tem- več je drugje. To pomeni, da bodo po vsej verjetnosti centralne ban- ke v prihodnje kupovale zlato ne glede na ceno.« Glede na to, da bodo pravi učin- ki večmesečne zaustavitve gospo- darstva zaradi epidemije znani šele čez nekaj mesecev, je mogoče pri- čakovati, da bo vse več vlagateljev iskalo zatočišče v zlatu. A če bodo protikoronski ukrepi učinkoviti, bo zrasel tudi delniški trg, kar lahko negativno vpliva na vrednost zlata – in kar gre hitro gor, gre tudi hitro dol, opozarjajo strokovnjaki. Napovedovanje športnih rezultatov Mitja Vezovišek, neodvisni fi - nančni svetovalec, opozarja, da nihče v resnici ne ve, kaj bo s ce- nami zlata in delnic jutri. »Obstaja le nešteto analitikov, ki vsak dan poskušajo napovedati prihodnost. Žal so pri tem uspešni toliko kot tisti, ki napovedujejo športne re- zultate. Velikokrat jih kaj preseneti in nihče izmed njih še ni večkrat zaporedoma pravilno napovedal prihodnosti. Ker je to preprosto nemogoče,« je povedal in ob tem opozoril, da je tak vrh, kot smo mu priča zdaj, zlato nazadnje doseglo leta 2011 in da so morali vlagatelji kar devet let čakati, da se je po- novno vrnilo na tako visoke vred- nosti. »Kupiti zdaj, če prej niste, ni najboljša strategija investiranja, prej obratno,« je dejal Vezovišek in razložil: »Zlato namreč ne prinaša obresti, rent, dividend ali dobička, zato plemenitih kovin nekateri niti ne vključujejo v naložbene portfe- lje. Druga ovira so visoki pribitki nad borzno ceno, ki je osnova. Ti so odvisni od velikosti naložbenih palic. Enogramske zlate palice se denimo prodajajo tudi do 60 od- stotkov nad borzno ceno, kar je investicijski samomor!« Možnosti vlaganj V zlato je mogoče vlagati na različne načine: z nakupom nalož- benega zlata, kar pomeni, da ga bodisi hranite doma bodisi v sefu, z nakupom delnic rudnikov zlata ali z vlaganjem v fi nančne instru- mente, ki sledijo gibanju cen zlata. Ob tem velja ponovno poudariti, da za vlaganje v fi zično zlato velja, da manjšo količino kot kupujemo, večji je pribitek na borzno ceno. Kot nam je pred časom pojasnila direktorica zlatarn Aura in Karat Vladimira Fink Pavlin, se optimal- ne cene začnejo pri 100-gramskih palicah, katerih vrednost se v teh dneh giblje krepko nad 5000 evri. „To so bili posebni časi, doživ- ljali smo pravo glasbeno pravljico. Povsod so nas izjemno lepo spreje- li kot zaupanja vredno družino in ansambel. Dvorane so bile nabite polne, številni avstralski Slovenci so nas pričakali v narodni noši in z nageljni za dobrodošlico. Teh trenutkov in teh čustev se z bese- dami ne da opisati,“ so ob jubileju povedali člani družinskega tria Pogladič. V 25 letih so ustvarili veliko svoje glasbe. Posneli so tri kasete in štiri cedeje z več kot 70 lastnimi melodijami ter nekaj videospotov. Veliko jih je ustvaril oče Franc Pogladič. Še posebej dobro so se prijele skladbe: Vesela mamica, Praznični šopek, Pod Konjiško goro, Ples za vse, Abraham, Po vsej Sloveniji, ki se še vedno vrti- jo na številnih radijskih postajah med čestitkami in pozdravi poslu- šalcev. Pri glasbenem ustvarjanju so jim pomagali tudi: Ivan Sivec, Bojan Lugarič, Damjan Pasarič, Branko Zupanc, Vera Šolinc, Mi- lena Jurgec, Igor Podpečan, Miro Klinc, Marko Pezdirc ter pokojna Tine Lesjak in Franci Zeme. Kot mentor, avtor in zelo dober glas- beni prijatelj jim je veliko poma- gal tudi Jože Šalej iz Velenja. torek  11. avgusta 2020Na sceni16 Leto 2020 je za družinski trio Pogladič, ki prihaja iz Vojnika pri Celju. Glasbeno zasedbo ses- tavljajo oče Franc, sin Milan in hči Mojca Pogladič. Na odru so že celih 25 let. So edinstven trio v Sloveniji, saj v tej zasedbi na- stopajo že od vsega začetka. Oče Franc in sin Milan sta pred tem že šest let nastopala kot duet na različnih praznovanjih. Z največ glasbenimi leti se lah- ko pohvali oče Franc Pogladič, saj nastopa že od leta 1970. Začel je kot ljudski godec, pozneje pa ig- ral v različnih skupinah. Glasbo se je učil ob radiu in gramofon- skih ploščah. Nekaj osnov mu je dala mama Marija, nekaj trikov pa mu je pokazal njegov stric in birmanski boter Pavel Švab, pri- znani ljudski muzikant, stari ata modrijana Blaža Švaba. Prvič je družinski trio Pogladič nastopil leta 1995 na letalskem mitingu v avstrijskem Wolfsbergu. Sledili so nastopi na različnih prireditvah, praznovanjih, porokah  ... Festi- valski krst so doživeli leta 1996 z nastopom na festivalu Vurberk, kjer so nastopili z dvema svojima skladbama. Skladba Obletnica poroke jim je prinesla nagrado za najboljšega debitanta. Na Vurber- ku so nastopili še trikrat, udeležili pa so se tudi drugih festivalov: Šte- verjan, Graška Gora in leta 2003 tudi ptujskega festivala. Festival- ski nastopi so jim odprli vrata ra- dijskih in TV-postaj. Povsod, kjer so igrali, jih je občinstvo sprejelo z velikim navdušenjem. Odprli so se jim tudi tuji odri: Avstrija, Nemčija, Nizozemska, Švedska, Švica in tudi Srbija. Njihova glas- ba je pritegnila tudi Slovence po svetu. V Ameriki so jih navdušeno pozdravili v štirih državah, v Av- straliji so gostovali trikrat. Dvajsetletnico delovanja so leta 2015 praznovali v Vitanju, kjer so jim prisluhnili ljubitelji narodno- -zabavne glasbe iz cele Slovenije. Občina Vojnik in predsednik RS Borut Pahor sta jim ob tej prilož- nosti v okviru praznika občine Vojnik podelila posebno priznanje na področju kulture. V družini Pogladič raste že tretji rod glasbenikov, to so otroci Mila- na in Mojce ter vnuki očeta Fran- ca. Z njimi so posneli že dve me- lodiji: Zimski čas in Predraga slav- ljenca, s katerima so se predstavili v oddaji Slovenski pozdrav, vrtijo pa jih tudi regionalne radijske po- staje. Redke so glasbene družine s tremi generacijami glasbenikov in pevcev na odru, tudi zato je glasbena družina Pogladič tako posebna. „Z glasbo smo v 25 letih pove- zali veliko ljudi, nanje prenesli ve- liko dobre volje in pozitivne ener- gije. Prebedeli smo na tisoče noči, a vse smo z lahkoto prenesli, saj je to dokaz naše izjemne ljubezni do glasbe. Pravijo, da kdor poje, sla- bo ne misli; tega pregovora se radi držimo. Pred petindvajsetimi leti si niti v sanjah nismo predstavlja- li svoje glasbene pravljice, sedaj pa jo dojemamo kot eno veliko božjo poslanico. Vztrajali bomo, dokler nam bo zdravje služilo,“ so še povedali člani družinskega tria Pogladič: oče Franc, sin Milan in hči Mojca. Ob jubileju so se zahvalili vsem, ki so jih že doslej podpirali na njihovi glasbeni poti in na katere računajo tudi v pri- hodnje. SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ — Družinski trio Pogladič Četrt stoletja glasbene pravljice Foto: zasebni arhiv Družinski trio Pogladič Slovenija  Zlato presega rekord za rekordom Kje se bo ustavila vrtoglava rast cene zlata Strma rast vrednosti zlata traja že vse od 16. septembra 2018, ko je vrednost kilograma te žlahtne kovine znašala okoli 32.000 evrov, pred tednom dni pa je že presegla 55.000 evrov. Samo letos je vrednost v dolarjih zrasla za 33 odstotkov. Foto: Dreamstime/M24 Štajerski TEDNIK torek, 11. 8. 2020  COLOR CMYK stran 17 torek  11. avgusta 2020 Nasveti 17 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Kaj bomo danes jedli Sestavine: 400–500 g svinjine, 5 zelenih paprik, 5 paradižnikov, 1 čebula, 250–300 g riža, 1 dl tekoče kisle smetane, 60 g olja, sol, 3 stroki česna; po želji na kocke narezan korenček in grah. Čebulo olupimo, grobo sesekljamo in jo popražimo. Pro koncu dodamo nasekljan česen. Pri- sipljemo na kockice narezano meso in na hitro popražimo. Paradižnik olupimo in narežemo na večje kocke, papriko pa na širše trake. V (ognjevarno) posodo stresemo del prepraženega mesa, potresemo z rižem, nato plast paradižnika in paprike, in če ste se odločili za korenček in grah, je sedaj čas, da ga stresete v pekač. Ponovimo plas, da porabimo vse sestavine. Prelijemo s solje- no vodo (uporabite lahko tudi juho iz jušne kocke) in smetano. Posodo za 45 minut postavimo v segreto pečico – najprej pokrito, nato odkrito. TOREK SREDA ČETRTEK džuveč z mesom, kumarična solata, jogurtove rezine s sadjem bučkina kremna juha, makaronovo meso, solata, kompot vampi, polenta, zelena solata, sladica PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK prežganka, pečena skuša, krompirjeva solata s kumarami, buhteljni špargljeva juha, ocvrto piščančje stegno, francoska solata, puding goveja juha, svinjska pečenka, pečen krompir, paradižnikova solata, gibanica milijonska juha, govedina v solati s paradižnikom in papriko, polnozrnata štručka, sadje Džuveč z mesom Bučkina kremna juha Treba je sejati starejše seme. Sveže, v tekočem letu pridelano seme ima tudi genetsko zapisano prepo- ved kaljenja, zato v avgustu slabo kali. Semenarji sicer prisegajo, da ne prodajajo semena iz tekočega leta, a sama o tem nisem vedno povsem prepričana. Da ga spodbudimo h kaljenju, lahko damo seme za teden dni v zamrzovalnik, a žal pogosto tudi to ne pomaga. Še bolje bi bilo, da bi bilo tako seme v zamrzovalniku vse od pomladi. Še tretja zanimivost motovilca pa je, da veliko bolje kali na svetlobi, je svetlokalivka. To seveda pomeni, da ga ne sejemo globoko, lahko ga samo položimo v zemljo, pritisnemo ob površino in ga z zemljo ne pokrivamo. V tem primeru je seveda treba setev pokriti z agrokopreno, saj se v poletni sončni pripeki čez dan prehitro izsuši, pa še ptiči si ga radi privoščijo. Običajno pa se združijo vsi trije razlogi in v avgustu so nekateri zelo razočarani; krivijo slabo seme, ne pa sebe. Avgustovska setev za jesensko spravilo Odličen predposevek poletni setvi motovilca so stročnice. Nizek fi žol prav zdaj že dozoreva, gredice bodo kmalu proste. Lahko pa ga posejete tudi v senco rastlin visokega fi žola. S tem imamo dvojno korist: rastline fi žola senčijo poletno setev in obenem motovilec ne potrebuje dodatnega gnojenja, saj visok fi žol kot vsaka metuljnica tla obogati z dušikom. Vendar je pomembno vedeti nekaj: motovilec je rastlina hladnega dne, zato poletna setev bolje uspeva v polsenci, vendar je tudi rastlina z zelenimi listi, ki potrebujejo svetlobo. Zato ne bo uspeval v globoki senci pregostih nasadov visokega fi žola, posebej tam, kjer so žičnice nizke ali pa je na eni opori preveč rastlin fi žola. Meni se zdi najboljša rešitev setev med oziroma pod paradižnik. Motovilec iz sadik? Mnogim se to zdi nepotrebno, mnogi na to niti ne pomislijo, a v tujini je večina motovilca že pridelana iz sadik. Lahko ga sejete zelo zgodaj, na gredicah (v rastli- njaku, na njivi) pa imate do tedaj še drugo vrtnino. Poleg tega posejane multiplošče postavite v senco in hlad (garaža, sadov- njak, pod balkon, v svetlo klet …), kjer boste veliko lažje nadzorovali zalivanje. Tudi obvladovanje plevela je veliko lažje, če posadite sadike. Veliko lažje ga je okopavati, odstranjevati plevel, rahljati zemljo, če je posajen v vrstice – in sadike to zanesljivo bodo. Pri pridelovanju motovilca iz sadik najprej izvedete »slepo setev«. To pome- ni, da v času, ko bi motovilec že sejali na prosto, njivo, gredo sicer pripravite za setev, a pustite vzkaliti vse plevele. V tem času motovilec uspešno kali v multiploš- čah. Pred presajanjem plevele uničite mehansko. S tem ste si prihranili najmanj eno, najnapornejše in najzahtevnejše okopavanje. Veliko setev motovilca na vrtovih, pa tudi v rastlinjakih je še vedno »na povprek«, ne v vrstice. S tem je okopavanje in tudi rahljanje zemlje okoli rastlin otežkočeno ali celo onemogočeno. Med sadikami pa hitro okopljete in tudi prerahlja- te zemljo po poletnih nevihtah. Če pogledamo celotno ekonomiko in porabo časa, menim, da je pridelava vsaj zgodnjega, jesenskega motovilca iz sadik kljub temu smiselna, posebej če sadike pridelujemo sami. Sejemo ga v lončke premera 3–5 cm, v vsakega položimo 2–5 semenk. Ko rastline prerastejo korenin- sko grudo, jih presadimo na stalno mesto, razdalja v vrsti 10 cm, med vrstami 20–30 cm. Sorte na slovenskih vrtovih V Sloveniji je motovilec že tako udomačena zelenjadnica, da imajo številne gospodinje svoje lastno seme in sorto. Tudi v trgovinah lahko kupite različne sorte motovilca. Holandski je verjetno najbolj prilju- bljena sorta z zelo širokimi listi in velikimi rozetami. Zelo primeren je za avgustovske in zgodnje spomla- danske setve. Nekoliko slabše prezimi, prezimljen rad postane trd, včasih tudi kosmat. Ljubljanski je stara domača sorta, ki odlično prezimi in ni kosmat, vendar ima ožje in daljše lističe temno zelene barve. Ker je močno zelen, vsebuje veliko magnezija in železa, precej več kot sorta holandski, ki je svetlejše barve. Zato vam ga zelo priporočam za setev v septembru. Žličar je novejša sorta in je plod zbiranja domačih sort po Sloveniji. Listi so gladki in bleščeči, niso kosmati. Je izvrstnega okusa, primernejši pa je za septembrske in zgodnje spomladanske setve. Najnovejša sorta je prav tako plod domačega žlahtnjenja in semenarjenja, imenuje pa se pomladin. Ima sicer svetlejše liste, a odlično prezimi in predvsem spomladi ne uhaja tako hitro v cvet. Slovenske sorte so skromne in jih ne smemo gnojiti, če želimo, da bodo dobro prezimile. Tega ne pozabite. Še nekaj nasvetov Motovilec sejemo v vrste kakor vso drugo zelenjavo na vrtu. Samo tako ga lahko večkrat okopljemo. Zelo je občutljiv ob kaljenju in zapleveljen v mladosti bo slabše prezimil. Ravno tako je zelo hvaležen za rahljanje in zračenje zemlje okoli korenin. Vrstice si označite z ustrezno dolgo lahko desko ali kolom. Te naj bodo vsaj 20–25 cm narazen. Posejte seme in ga z grabljami samo potisnite v zemljo. Nato setev dob- ro zalijte in zasenčite, če je potrebno. Zeleni nasveti Zakaj motovilec poleti slabo kali Motovilec je rastlina hladnejšega dela leta, vročina moti procese kaljenja. Zato je nujno vse poletne setve zasenčiti. Senčilo vsaj 50 cm dvignemo od tal, ne pokri- vamo plosko. Setev nato dobro zalijemo in poskrbimo, da je zemlja ves čas dovolj vlažna. Izkoristite lahko tudi senco visokega fi žola in paradižnika. Lahko pa za se- tev izberete tudi kakšen teden, ko se obeta nekoliko slabše, predvsem manj vroče vreme. Mislim, da je ravno teden pred nami zelo primeren za to. Sestavine: 800 g bučk, 1 srednje velika čebula, 2 stroka česna, 2 žlici olja, 800 ml zelenjavne jušne osnove, 150 ml smetane za kuhanje, 2 ščepca soli, 2 ščepca mletega popra. Bučke operemo in zrežemo na kocke. Čebulo olupimo, očismo in razrežemo na četrne. Česen olupimo in stroke prerežemo na pol. Na kuhalnik pristavimo večjo kozico in v njej segrejemo olje. Nanj stresemo bučke, česen in čebulo ter vse skupaj med mešanjem zelo na hitro popražimo. Zalijemo z jušno osnovo (lahko tudi navadno vodo) in na zmernem ognju kuhamo približno 15 minut. Ko se zelenjava zmehča, juho gladko zmiksamo s paličnim mešalnikom. V juho vmešamo smetano in jo po okusu začinimo s poprom in soljo. Juho postrežemo v globoke krožnike, okrasi- mo s popečenimi bučkami (malce se poigrajte z modelčki za kekse) in takoj postrežemo – po želji z zlami kroglicami. Foto: Miša Pušenjak Motovilec iz sadik je pri nas nekaj novega, a je bolj zdrav in ima manj težav Štajerski TEDNIK torek, 11. 8. 2020  COLOR CMYK stran 18 torek  11. avgusta 2020Ljudje in dogodki18 Novega ristovškega graščaka bo obnova gradu Najbrž ga ni na Ptuju in v okoli- ci, ki mu ne bi bila znana njegova bitka za razpadajoči dvorec v Bel- šakovi ulici, ki mu je buril domišlji- jo že kot fantiču. Doma je bil na bližnji kmetiji in je vsak dan hodil mimo njega v šolo. Takrat so tam še živeli stanovalci – štiri družine v dveh etažah, ki so si delile eno stra- nišče in vrt. In prav ristovški vrt je tisti, zaradi katerega se je zaljubil v rožice, predvsem zdravilne, saj ga je zanje navdušila ena od nekda- njih stanovalk. Potem ko mu je v začetku leta po treh neuspešnih občinskih dražbah uspelo Ristovec kupiti za 60.000 evrov, so se ures- ničile njegove dolgoletne želje, pravzaprav življenjske sanje. Zeliščni vrt že raste Vse od takrat in še vedno se ukvarja predvsem s čiščenjem pro- storov. »Stavba, ki je statično na srečo v dobrem stanju, je bila polna vse mogoče navlake. Skoraj never- jetno je, koliko je bilo tega. A vmes sem našel tudi izjemne in ohranje- ne predmete, ki pričajo o nekdanjih lastnikih. Zadnjih nekaj let je bila stavba prazna, zdaj pa v njej domu- je muca z dvema mladičkoma.« Poleg čiščenja notranjosti se Janžekovič, sicer zaposlen na Fa- kulteti za kmetijstvo in biosistem- ske vede Univerze v Mariboru in v njenem botaničnem vrtu, posveča tudi urejanju okolice. »Nekdaj je bil Ristovec obdan z vodo v velikem jarku, po katerem so se vozili s čolni. Vode ni več, jarek pa je delno še ohranjen. Prav tako ni več go- spodarskega poslopja niti vrta. Vrt sem sklenil takoj obnoviti. Spom- nim se namreč, da je bil oblikovan kot podkev, po robu te podkve pa sem kot otrok hodil in lovil ravno- težje. Lotil sem se torej kopanja in rob mi je uspelo odkopati, notri pa sem potem posadil zdravilne, strupene in aromatične rastline ter rastline za 'zelena' oziroma na- ravna zdravila,« pripoveduje in me popelje v spodnje prostore gradu. Od semenske banke do milarne V najstarejšem delu si želi urediti vinoteko, na drugi strani pa čajnico s prostorom za druženje, zeliščno apoteko in laboratorij, v okviru ka- terega bi delovala tudi milarna, ne- koč že del grajske aktivnosti. Pot v galerijo v prvi etaži vodi po na dva Ptuj  Na obisku pri novem lastniku gradu Ristovec »Tu sem se zaljubil v rožic Življenje novega lastnika gradu Ristovec je vse prej kot grajsko. Pa ne le potrebno temeljite prenove, ampak tudi zato, ker Ignac Janžekovič pač prej je namreč poznavalec zdravilnih rastlin, profesor, kmet, ljubitelj ku Na Občini Sveti Andraž pravijo, da bo zato cesta skozi Vitomarce delno, občasno pa tudi popolno- ma zaprta. Promet bo dnevno oviran med 7. in 17. uro, o popolnih zaporah, ko bo omogočen obvoz po regionalni cesti, pa bodo jav- nost obvestili dva dni pred samo izvedbo. Po potrebi bodo cesto skozi Vitomarce zapirali na treh odsekih: med barom Rola in hišno številko Drbetinci 3, pri pokopali- šču ter med kmetijsko zadrugo in frizerskim salonom Duška. Kot smo že poročali, je bilo izva- janje projekta Vitomarci – center zaradi finančno velikega zalogaja za občino Sveti Andraž razdeljeno na dve fazi. Prva, ki je bila izvedena v letu 2018, je potekala od križišča pri gasilskem domu do gostilne Rola, druga pa se bo nadaljevala od gostilne Rola mimo občinske stavbe proti cerkvi oziroma na- tančneje do frizerskega salona Duška. Celotna trasa je dolga 335 metrov, zajema pa rekonstrukcijo cevovoda, novogradnjo kanaliza- cijskega sistema, na tem območju bo postavljena javna razsvetljava s šestimi ali sedmimi kandelabri z varčno LED-razsvetljavo, predvide- na pa je tudi gradnjo pločnika. Od dobrih 125.000 evrov, na kolikor je ocenjena investicija, je občina pri- dobila 67.000 evrov nepovratnih sredstev, skoraj 25.000 evrov bo šlo iz občinske blagajne, za 33.600 evrov pa je najela kredit. Dela naj bi se zaključila do konca oktobra. Te dni pa je promet v občini ovi- ran tudi zaradi košnje trave in ob- rezovanja dreves ob cestah. Slovenija  Državni zbor ima (glasbeni) talent Harmonija med politiki le v poslanskem bendu Da poslanci lahko zvenijo harmonično že od 90. let, dokazuje parlamentarni dixie bend, glasbena jazz skupina, ki jo sestavljajo danes že nekdanji poslanci državnega zbora tako z leve kot z desne strani političnega spektra. Vodeni z Rudijem Mogetom na klarinetu so redni spremljevalci vseh dogodkov v Društvu poslancev 90, ki druži vse, ki so kdaj sedeli v klopeh velike parlamentarne dvorane. Prav tako je ta hišni bend izdal štiri albume, dohodek od vse prodaje pa je šel v dobrodelne namene. Predsednik na bobnih Od še aktivnih politikov bi se mesto v dixie bendu lahko našlo nekdanje- mu predsedniku socialdemokratov in državnega zbora Dejanu Židanu, pa ne samo zaradi njegovega statusa »bivšega«, ampak tudi, ker igra klari- net, s katerim se je že preizkusil z ve- terani na eni od lanskoletnih proslav, bojda pa zna tudi kaj zaigrati na klavir. Sveti Andraž  Skozi Vitomarce moten promet Občasno popolna zapora ceste Začela se je druga faza ureditve infrastrukture skozi središče Vitomarcev, ki bo občino stala dobrih 125.000 evrov. Foto: SD Poleg začetka druge faze ureditve infrastrukture skozi Vitomarce je te dni promet oviran tudi zaradi košnje trave in obrezovanja dreves ob cestah. Foto: Facebook/M24 Predsednik RS Borut Pahor na bobnih Foto: Facebook/M24 Bivši sekretar Franc Breznik rad igra kitaro. Foto: Facebook/M24 Minister Janez Cigler Kralj je prav tako kot Breznik kitarist. Foto: Facebook/M24 Bivši predsednik SD Dejan Židan zna zapiskati na klarinet. Foto: Facebook/M24 Violeta Bulc in Lojze Peterle: dolenjsko- evropska naveza na orglicah. Mesto v dixie bendu bi se sicer lahko našlo še eni »bivši«, in sicer nekdanji ministrici za notranje zadeve Katarini Kresal, ki prav tako obvlada klavir in je svoje znanje celo pokazala na odru, ko je s skupino Dan D zaigrala pesem Voda. S še enim popularnim rock bendom je nastopil tudi predsednik republike Borut Pahor, ko je v pred- sedniški palači zabobnal na komad Nisem več s tabo z Big Foot Mamo. Lojzetove orglice Mogoče bi pa novo generacijo mo- rala v roke vzeti Karla Urh, poslanka LMŠ, ki je pred odhodom na Ašker- čevo poučevala glasbeno umetnost, pa čeprav je njen strankarski šef bolj ljubitelj narodnozabavne glasbe. Harmonikarjev – vsaj tistih, ki bi si upali javno nastopiti – tako rekoč ni. Vsekakor pa manko pokrije Lojze Pe- terle, ki je vendarle bolj znan po igra- nju orglic od Čužnje vasi do Bruslja, kjer je navdušil kolege evroposlance s svojo izvedbo Ode radosti. Da so se orglice slišale tudi na Evropski komi- siji, je poskrbela še ena Dolenjka, in sicer bivša komisarka Violeta Bulc. Na vidiku nov bend? Pri nas je Židan še v času, ko je bil predsednik DZ, spodbujal k ustano- vitvi poslanskega benda, a ta bi ver- jetno imel bolj rock pridih kot tisti v preteklosti. Iz aktualnega sklica par- lamenta bojda saksofon igra njegov strankarski kolega Predrag Baković, podlago pa bi s svojim znanjem igra- nja na orgle lahko nudil mladi Žan Mahnič. Sicer pa bi prevladovali bolj kitar- ski zvoki. Da rad zaigra (in pri tem kaj spije) je že večkrat dokazal SDS- -ovec Franc Breznik, najbolj aktiven glasbenik pa je nedvomno Primož Siter iz Levice, ki ima svoj bend, kole- ge poslance z desnega pola pa je že razburjal z nošenjem majice enega svojih ljubših bendov Bad Religion, katerih logo je prečrtan križ. Če bi si lahko za nastope izposodili še kakega ministra, bi se jim lahko ponudil kot še en kitarist Janez Cigler Kralj, minis- ter za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. O pevki dvoma ne more biti; ta naloga bi pripadla Nini Maurovič iz LMŠ, ki je še pred nekaj leti gradila samostojno kariero pop pevke. Štajerski TEDNIK torek, 11. 8. 2020  COLOR CMYK stran 19 torek  11. avgusta 2020 Ljudje in dogodki 19 dela razdeljenem stopnišču. Gale- rija, na kateri so se nekoč po lovu zabavali ptujski graščaki, bi lahko bila odličen prostor za manjše kon- certe in druge prireditve, v sobah pa načrtuje postavitev knjižnice s herbariji, spominskega prostora za slovenske botanike, salona in pro- storov za bivanje študentov, ki bi v Ristovcu nabirali dodatna znanja o zdravilnih rastlinah in umetnostni zgodovini. Če bi mu uspelo urediti podstrešje, bi lahko tam nastal 220 kvadratnih metrov velik razstavni prostor. Razmišlja še o semen- ski banki zdravilnih rastlin, mini prirodoslovnem in etnološkem muzeju, v program delovanja gra- du pa si želi z učnimi programi, primeri dobre prakse in skupnimi razpisi vključiti tudi družinsko živi- norejsko kmetijo. To je formalno prevzel najmlajši brat Mirko, sicer ekonomist, vendar na njej še ved- no aktivno pomagata oba starejša brata: poleg Ignaca tudi Marjan, prav tako profesor na mariborski kmetijski fakulteti. Čiščenje, sondiranje, varnost »Ko bom prostore uspel do kon- ca izprazniti in počistiti, bomo po- rušili vse tiste predelne stene, ki so jih postavili zadnji stanovalci gradu, in obdržali samo izvirne. Srečo imam, da sta moja prijatelja Viktor Gojkovič in Irena Čuk, ki mi svetu- jeta po strokovni restavratorski plati in sta tudi moja zveza z zavo- dom za varstvo kulturne dediščine. Ristovec je kulturni spomenik, zato bodo seveda vsi posegi potekali v dogovoru s spomeničarji. Pred tem bo treba opraviti še sondiranje zaradi morebitnih poslikav, pred- vsem pa poskrbeti za varnost, torej v prvi vrsti zamenjati električno in vodovodno napeljavo ter podreti nevarna drevesa ob nekdanjem glavnem vhodu na posestvo.« Spomnimo, da je bil grad Risto- vec prvič omenjen med letoma 1429 in 1441 kot dvor, razširjen pa je bil v 16. in deloma v 17. stoletju. Za slovenske gradove je bilo ne- navadno, da ga je obdajal ribnik; čeprav je ta že zdavnaj izsušen, pa se stavbe še vedno drži tudi ime Vodni grad. V preteklosti so mu rekli še Plechlov dvorec, Rosenau, Rüstenau in Češka pristava, nekdaj mogočna stavba pa je danes le še bleda senca izvirnika. Kjer je volja, je pot Obnova gradu je nujna, novega lastnika bo gotovo stala veliko več, kot ga je kupnina zanj. »Tega se zavedam. Glede na to, da v bistvu vse življenje sanjam o Ristovcu in da sva z bratom Marjanom že leta 1993 pripravila idejno zasnovo za njegovo oživitev, sem tudi vsa leta pridno varčeval. Res pa je, da sem v vmesnem obdobju, ko sem že sko- raj obupal nad mislijo, da bo grad kdaj moj, denar naložil drugam, zato moram zdaj najprej počaka- ti, da te investicije prodam. Hkrati iščem primerne razpise, s pomočjo katerih bi lahko posest obnovil in vanjo vključil čim več načrtovanih vsebin. Po nekaj temnih letih, ki so za mano in za mojo družino, sem znova poln optimizma in dobre volje. Kjer je volja, je pot, pravijo, zato verjamem, da mi bo z božjo pomočjo uspelo, pa čeprav mnogi menijo, da se mi meša in sem se lo- til nemogočega projekta.« Foto: SD u stala veliko več, kot ga je kupnina zanj. ŠOPEK GORENJSKIH BRALCI IN POSLUŠALCI Radia-Tednika Ptuj, Če še ne veste, kje boste izkoristili vaš vavčer, preživite vikend, 29. in 30. avgusta, za ceno 165 € v družbi ekipe Radio-Tednik Ptuj ter z nami obiščite ŠOPEK GORENJSKIH NAGELJČKOV. • • • • • • • • ce« e zato, ker je pravzaprav vse v gradu in okrog njega č ni tip, ki si ga predstavljamo kot graščaka. Veliko ulturne dediščine, tudi posebnež. Foto: SD Ignac Janžekovič ima z Ristovcem velike načrte, prepričan je, da mu bo uspelo. Foto: SD Na vrtu v izvirni obliki podkve že rastejo zdravilne, strupene in aromatične rastline ter rastline za 'zelena' oziroma naravna zdravila. Štajerski TEDNIK torek, 11. 8. 2020  COLOR CMYK stran 20 torek  11. avgusta 2020Križemkražem20 LEGISLATIVA - zakonodajna oblast, RECIDIV - ponovitev bolezni pri istem bolniku, REMICK, Lee - ameriška igralka (Anatomija umora), ZIGOTA - celica, ki nastane pri združitvi dveh spolnih celic, spojek KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Piše: Mateja Toplak  Popotni prah - Mornarska beležnica (66.) “Konnichiwa,” pokima in sede na drugo stran klopce. Nekaj mi- nut strmiva v morje, ko prema- ga tremo in končno spregovori. Sem na skrajnem severu glav- nega japonskega otoka Honšu, v mestu Aomori, ki v tem ne- deljskem dopoldnevu deluje precej klavrno. Glede na število prebivalcev se sicer približa Lju- bljani, a je občutno spokojnejše. Zaprte so skorajda vse trgovi- ne, nekatere restavracije in bari – med ulicami se vleče zaspan veter. Mesto je hladnejše od večine japonskih mest, vendar se njegovi prebivalci, vključno z gospodom na drugi strani klop- ce, kljub temu pred soncem za- barakadirajo s klobučki. “Mirno je tukaj,” začne gos- pod. Pojasni mi, da se zadnjih ne- kaj desetletij vsak dan sprehodi do pristanišča, kjer se ob blagem vetru nadiha svežega zraka. Ker je preživel veliko časa v Evropi, mu angleščina – v primerjavi z večino sonarodnjakov – ni tuja. Začudi se, ko mu povem, da smo v njegov kraj pripluli iz daljne Italije! Seveda me pro- si za selfi e, pokazal bi ga ženi. Pripoveduje mi o spoštovanju, tradiciji in nenapisanih pravilih, ki se jih Japonci držijo že stole- tja. Končno razumem, zakaj me tako redko pogledajo v oči – to je znak spoštovanja, ne srame- žljivosti. Jasno mi je tudi, zakaj nikoli ne zavrnejo moje prošnje za studijsko fotografi ranje, ki jim jo po službeni dolžnosti pos- tavim prav vsak večer – Japonci težko rečejo ne, redko kritizi- rajo in še redkeje žalijo (vsaj ne odkrito). Skoraj nikoli se sicer ne fotografi rajo, saj niso vajeni takšne pozornosti, zdi se jim celo predrzno, da bi svojo foto- grafi jo obesili na steno. A tega mi ne povedo, le nežno se na- smehnejo in se odpravijo dalje. Sedaj razumem tudi, zakaj lokal- ni natakar ni sprejel napitnine. “Japonci bodo zmeraj ponudili najboljšo storitev, ki jo lahko, svoje delo bodo opravili ponos- no,“ pojasni. Točaj zagotovo ne bi sprejel denarja, le nerodno bi vrnil ves drobiž … Jaz pa sem mislila, da me prijazen natakar ni razumel! “Moram iti,” konča kar sredi stavka. Ritensko se umika, medtem ko se globoko priklanja. Žena čaka, kosilo! Foto: M. Toplak Aomori, Japonska Majšperk  Domačin ujel soma velikana 1,8 metra – brez ‚ribiških centimetrov‘ Majšperčanu Simonu Vinklerju se je pred časom nasmehnila ribiška sreča. Sreča v obliki soma, velikega 1,8 metra, »brez dodanih ribiških centimetrov,« je poudaril. »Tehtal je 30 kilogramov, bil je bolj športni tip,« je dodal nasmejan in ponosen član Ribiške družine Majšperk. Foto: Simon Vinkler Majšperčanu Simonu Vinklerju se je nasmehnila ribiška sreča v obliki 1,8 metra velikega soma. Slovenija  Filmski producenti v tujini zbrali sredstva Zgodovinski uspeh slovenskih fi lmarjev Slovenske produkcijske hiše Staragara, Vertigo in Studio Virc so bile uspešne na izjemno konkurenčnem evropskem razpisu programa Ustvarjalna Evropa – MEDIA, in sicer so za razvoj fi lmskih projektov prejeli skupno skoraj pol milijona evrov sredstev Evropske unije. S tem rezutatom je Slovenija postala najuspešnejša država z nizko avdiovizualno produkcijsko zmogljivostjo, poleg tega pa smo Slovenci na razpisu beležili stood- stotno uspešnost, saj je vsem trem producentom, ki so kandidirali, us- pelo pridobiti podporo EU. Po poročanju Motovile (Centra Ustvarjalna Evropa v Sloveniji) so produkcijske hiše Staragara, Ver- tigo in Studio Virc kandidirale na razpisu programa EU Ustvarjalna Evropa – MEDIA za razvoj skupine fi lmskih projektov. Gre za izjemno konkurenčen evropski razpis, na katerem mora prijavitelj poleg pre- pričljive fi lmske zgodbe dokazati zmožnost sočasnega razvoja treh do petih projektov, imeti zavidljive mednarodne izkušnje ter poznati delovanje mednarodnih trgov in trendov. Kot je znano, je na raz- pis prispelo 147 prijav iz 27 držav. Komisija bo 71 uspešnim prijavite- ljem dodelila skupno 12.477.925 evrov za razvoj 270 celovečernih in 27 kratkih fi lmov. Od tega bodo slovenski producenti Staragara, Vertigo in Studio Virc skupaj prejeli 437.300 evrov podpore za razvoj desetih celovečernih igranih in dva kratka fi lma. Soma velikana je Vinkler, ki trnek meče že od zgodnjega otro- štva, ulovil v domači vasi, to je na Slapah, v Dravinji pri Mlinarju, kot rečejo domačini. »Zaželel sem si malo sprostitve, saj moj vsakda- njik že leto dni oblikujeta služba in gradnja doma v Apačah. Odpravil sem se na domačo lokacijo, sreča se je nasmehnila in na vabo se je ulovil som. Zakaj sreča? Som na- mreč ne je vsak dan, in ko se nasiti, obmiruje.« Nemudoma je vedel, da je ulovil soma, kajti zanje uporablja posebne vabe, presenetila ga je le velikost. Dodal pa je: »Če sem jaz ulovil 1,8 metra velikega soma, domnevam, da v Dravinji bivajo še njegovi sorodniki.« In kako bo končala ribiška trofeja? »Na kro- žniku. Delil pa ga bom z vsemi, ki pomagajo pri gradnji,« je dejal Vin- kler. Na ribarjenju, ki ga zlepa ne bo pozabil, so ga spremljale tudi njegove punce, hčerki in žena, ter nekaj sovaščanov. Seveda so mu vsi nemudoma čestitali, tudi člani Simon Vinkler je trnek prvič vrgel v začetku osnovne šole, ko mu je brat posodil poletno ribiško karto, nato je ljubezen do tega športa, hobija in narave ostala. »Lovim in pomagam članom, koli- kor mi čas dopušča.« Trnke nama- ka predvsem na revirju domače ribiške družine. »Imamo ribnik v Stanečki vasi, na Zg. Pristavi, tri go- jitvene ribnike v Pečkah, naš revirni del pa je tudi Dravinja, in sicer od mosta v Makolah do mostu v Do- leni.« In kako bogata je Dravinja z ribjim življem? »Po regulaciji se je ribji stalež zmanjšal, velik vpliv na količino rib imajo tudi kormorani in škodljivi izpusti odplak v Sloven- skih Konjicah. Kot ribiški čuvaj sem podal kar nekaj prijav in upam, da se je sedaj ta morija končala. Dravinja je žal zelo opustošena,« je še povedal ribič, ki ima okrog 15 ribiških palic, neprofesionalnih, in čigar obvezna oprema je tudi na morju kakopak ribiška palica. ribiške družine. Ali so mu ulov ribje mrcine kaj zavidali? »Načeloma ne oziroma tega niso pokazali. Bili so veseli, verjetno pa je koga grizlo. Še mene bi, saj sem Slovenec,« je dejal smeje. Štajerski TEDNIK torek, 11. 8. 2020  COLOR CMYK stran 21 Od torka do torka Tadejev znakoskop Sudoku  Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografiji? Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 11. do 17. avgusta 2020 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven  ☺☺☺ €  Bik  ☺ €€  Dvojcka  ☺☺☺ €  Rak  ☺☺ €€€  Lev  ☺ €€  Devica  ☺☺ €  Tehtnica  ☺☺☺ €€  Škorpijon  ☺ €€€  Strelec  ☺☺ €  Kozorog  ☺☺☺ €  Vodnar  ☺☺ €€€  Ribi  ☺☺ €  Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografi jo po čr- tah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radi- o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 17. avgusta. Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@ radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografi jo z izpol- njenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika čudovite brisače za plažo in bazen (s simpatičnim vzorcem žirafe), ki jo podarja Baby Center. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Gašper David, 2250 Ptuj. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________  Torek, 11. avgusta 9:00 Ormož, prvo nadstropje gradu: Počitniška kino predstava za otroke 20:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Lunapark Kuga – za bralce Štajerskega tednika in poslušalce Radia Ptuj Sreda, 12. avgusta 20:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Lunapark Kuga Četrtek, 13. avgusta 9:00 Ptuj, Špajza modrosti: delavnica Krompirček, ne eden, polna skleda 17:00 Ormož, Knjižnica: kuharska delavnica z Alešem Žganjarjem (delavnica vegi kuhinje s pridihom zelišč in začimbnic) 18:00 Lenart, mestni park: LenArt – predstava za otroke Kako je kameleon Ludvik našel svoje barve 20:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Lunapark Kuga Petek, 14. avgusta 20:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Lunapark Kuga Sobota, 15. avgusta 20:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Lunapark Kuga Mestni kino Ptuj Torek, 11. avgusta: 10:00 Kino počitnice s Patom in Matom: A je to! Pat in Mat znova v akciji Sreda, 12. avgusta: 10:00 Kino počitnice s Patom in Matom: Zimske radosti; 20: Medena dežela Četrtek, 13. avgusta: 10:00 Kino počitnice s Patom in Matom: Mojstra na delu: 20:00 Zlata rokavica Petek, 14. avgusta: 17:00 Tačke na patrulji: Pripravljeni, dirka, reševanje; 19:00 Medena dežela; 21:00 Zlata rokavica Sobota, 15. avgusta: 17:00 Tačke na patrulji: Pripravljeni, dirka, reševanje; 19:00 Medena dežela; 21:00 Zlata rokavica Nedelja, 16. avgusta: 17:00 Tačke na patrulji: Pripravljeni, dirka, reševanje; 19:00 Medena dežela; 2 1:00 Pod belimi pečinami Prireditvenik Foto: ČG 2 8 5 1 6 5 3 9 1 8 2 5 7 6 7 8 6 4 8 3 4 5 7 6 4 2 torek  11. avgusta 2020 Za kratek čas 21 Hvala za tričetrt milijarde! Tega sicer ameriški državni sekretar za vojaške zadeve, ki bo ta teden na obisku pri svojih slovenskih prijateljih (pri meni se torej ne bo oglasil, le pri trgovcih z novci!), ne bo glasno rekel, bo pa skupaj s svojim predsednikom veselo štel glasove, ki jih bo za svojega uglednega predsednika prispevala domača orožarska industrija. Na naš račun. Ker kakorkoli že je – denar je sveta vladar. In tričetrt milijarde, ki jih bomo v naslednjih letih pri nas dali za vojsko, ni mačji kašelj. Tričetrt milijarde je 750 milijonov, pa četudi prihajajo iz države, ki v svetovnem merilu ne pomeni bogve kaj. Še v evropskem smo bolj privesek kot kaj koristnega. Ampak znamo pa prav usmeriti svoj proračun. Nakazati na pravi račun (ali bi moral napisati: na prave račune?). V Ameriko, našo ljubljeno vzornico, ki nam bo dovolila, da pri njih kupimo orožje. No, vsaj toliko nas imajo radi, da nam dovolijo nakupovati pri sebi. Da nam niso kakega izsiljevalskega pogoja predpisali. Ali pa so, pa mi tega ne vemo? Kdo pa ve, kaj se ZARES dogaja za zaprtimi vrati, ko politiki sklepajo kupčije. Ta teden bomo torej znova dokazovali, kako zvesta 51. ameriška država smo. Ali pa vsaj kakšna njihova kolonialna pritiklina. Ker če bi bili njihova država, bi na televiziji gledali ameriške fi lme, po radiu poslušali ameriško glasbo, v trgovinah kupovali chicken nuggets, microwave popcorn, blue jeans, pili bi coca colo, hodili jest k McDonald‘su, nosili na svojih majicah napise Love, Peace (mogoče Pi$$), Music rules ..., preklinjali s ‚shit, fuck you, madafaka ...‘), naši politiki bi za dvig svojega imidža na tujem klestili angleščino, svoji državi pa ne bi rekli Slovenija, ampak Slovenia ... Aja – saj vse to se že dogaja!!! Ali kot rečemo po domače: Shit happens! Mogoče pa smo že ameriški. Izkažimo torej dobrodošlico enemu največjih svetovnih politikov, ki nas bo te dni obiskal. (Njegov šef nima časa, da bi prišel pogledat, kako je kaj z ženino domačijo, ker se mora ukvarjati s svojimi domačimi sranji. Ki si jih je zakuhal ...) Srečno vrnitev v Ameriko, mr. Pompeo! In pozdravite nam Melanijo, saj je že dolgo nismo videli doma, da bi ji podarili kak kristal iz Rogaške. Reva si ga ne more kupiti … Za šankom Thank you, Slovenia! Štajerski TEDNIK torek, 11. 8. 2020  COLOR CMYK stran 22 torek  11. avgusta 2020Poslovna in druga sporočila22 Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .te d n ik .s i POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA!Do nagrade ste upravičeni no iv naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 27. 6. do 29. 8. 2020 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s turistično agencijo ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 21,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 15,00 EUR. Vabljeni – uživajte poletje z nami! Simonov zaliv NOVI NAROČNIKI POZOR! Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki se boste naročili na Štajerski tednik. Brezplačno boste na morju lahko uživali vse poletne sobote do 29. 8. 2020. Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju vas čaka. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 5. 9. 2020, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. Informacije in rezervacije: Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, tel.: 070 244 150. Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. Štajerski TEDNIK torek, 11. 8. 2020  COLOR CMYK stran 23 torek  11. avgusta 2020 Oglasi in objave 23 Nikoli ne bomo več peli, kakor smo peli skupaj, nikoli se več tako veselili, kakor smo se veselili skupaj. SPOMIN 10. 8. 2020 je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustila naša draga mama, babica, pra- babica in tašča Otilija Kukovec rojena Bezjak IZ MARKOVCEV 11 Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in prinašate cvetje. Vsi tvoji najdražji SPOMIN 11. avgusta je minilo eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi Janez Muršič Čas mineva, a spomin ostaja v naših srcih. Vsi tvoji, ki te pogrešamo Ana Drevenšek, roj. Pernek, Sedlašek 66, roj. 1940 – umrla 31. julija 2020; Ivan Gradin, Bukovci 8a, roj. 1936 – umrl 3. avgusta 2020; Frančiška Čeh, roj. Malek, Vičava 19, roj. 1938 – umrla 3. avgusta 2020; Katarina Kamenšek, roj. Breg, Dragonja vas 4a, roj. 1927 – umrla 4. avgusta: Andrej Žuran, Cirkulane 54a, roj. 1951 – umrl 5. avgusta 2020; Veronika Mrđen, roj. Ules, Ptuj, Levstikova pot 2a, roj. 1942 – umrla 5. avgusta 2020. Umrli so Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu Novice Svet24, za samo 2,99 EUR. VSAK petek VEDNO POLNA DOBRIH IDEJ MINI KUHARICA NASTJA KRAMER PESEK DIETA Z JOGURTOM 8 STRANI POLETNEGA RAZVEDRILA P R I P R O D A J A L C I H Č A S O P I S O V IZ NOVE ŠTEV ILKE www.reporter.si POLITIKA– Kaj Zoranu Jankoviću v resnici prinašajo rdeče zvezde, Hej, brigade in Milan Kučan. DOSJE– Od Komunista do Evrope: kako je politik in novinar Bojan Požar prenavljal partijo. INTERVJU– Marko Milosavljević: V SDS prezirajo RTV Slovenija in jo skušajo uničiti. ESTRADA– Obriši solze, generacija: slovo Rajka Dujmića iz legendarnih Novih fosilov. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehaniza- cijo. Telefon 041 923 197. KUPIM gozd v okolici Juršinc,Vitomarcev ali Cerkvenjaka. Tel. 040 843 201. PRODAM bikca simentalca, starega 2 meseca, od dvojčkov, manjše rasti, cena 300,00 eur. Tel. 070 250 441. PRODAM prašiče od 25 do 50 kg. Telefon 031 542 318. Vsako sredo ZA ZVEZDE Vsako življenje zapisuje svojo življenjsko zgodbo. V mis- lih in besedah se vračamo k pokojnemu Francu Butolnu, upokojencu iz Skorbe 64, od katerega smo se poslovili na pragu poletja na hajdinskem pokopališču. Njegova volja, skromnost, predanost, mirnost in življenj- ska energija so bili neusahljiv vir za njegovo plodno delo. Rodil se je v Rodnem Vrhu pri Podlehniku. Že v otroštvu je spoznal, da življenje ni praznik in da delovni dan traja od zore do mraka, haloška zemlja pa reže tanke rezine kruha. Ker so bili težki časi tudi za tiste, ki so želeli delati, se je odpravil za boljšim življenjem v tujino. Po upokojitvi leta 1997 se je vrnil v domovino. Z veseljem se je vključil v turistično društvo in postal zelo aktiven član. Dolga leta je bil član upravnega odbora, s svojim delom in besedo pa prispeval k odlične- mu delovanju društva. Dobrih 13 let je bil vodja ljudskih godcev Haloški veseljaki, ki so ponesli ljudsko muziko po celotni Sloveniji in tudi v tujino. Bil je prejemnik več priznanj, diplom in zahval ter prejemnik zlate Gallusove značke na področju ljubiteljske kulture, podeljen mu je bil tudi častni bronasti znak Turistične zveze Slovenije za uspešno dolgoletno in aktivno delo v turističnem društvu. Spominjali se ga bomo ob vsaki prireditvi in ob vsakdanjih dogodkih v kraju in občini, katerih sestavni in nepogrešljivi del je bil. Hvala Francu v imenu vseh, predvsem pa Turističnega društva Podlehnik, za ne- sebični prispevek, ki ga je s svojim delom in angažiranostjo prispeval za razvoj društev, kraja in občine Podlehnik. TD Podlehnik V spomin članu Francu Butolnu Štajerski TEDNIK torek, 11. 8. 2020  COLOR CMYK stran 24 Največja čistilna naprava na ce- lotni trasi Drave je mariborska, ki obratuje v polni meri od leta 2004, vanjo pa se stekajo odpadne vode iz Mestne občine Maribor ter občin Duplek, Hoče-Slivnica in Miklavž na Dravskem polju. »Maribor ima zelo dobro čistil- no napravo. Mesto ima veliko iz- pustov odpadnih vod in tisto, kar gre na čistilno napravo, načeloma ni problem. Problem je v tem, da imamo še vedno številne izpuste, ki gredo mimo čistilne naprave. Koliko je teh izpustov, nihče ne ve, vendar jih je več, kot bi jih smelo biti,« je povedal ekolog Boris Kolar. Zaradi takšnih izpustov je po njegovih besedah problematično morebitno kopanje ljudi v Dravi, še posebej v Mariboru. »Junija, ko bi se radi začeli kopati, je Drava lah- ko tudi zelo visoka in nevarna. To je namreč alpska reka in junija so bile ponavadi prve poplave,« je po- vedal Kolar. Mnogo boljše stanje je Danes bo sončno, popoldne in zvečer bodo v notranjosti Slove- nije nastajale nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 16 do 20, v alpskih dolinah okoli 13 °C, najvišje dnevne od 27 do 31, na Goriškem do 34 °C. V sredo in četrtek bo spre- menljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. Vročina bo nekoliko popustila. Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Rojstva: Nina Letonja, Gradišča 138a, Cirkulane – deček Žiga; Tjaša Sardinšek, Apače 266, Lovrenc na Dravskem polju – deklica Zara; Ur- ška Bezjak, Mala vas 34, Gorišnica – deček Lovro; Nina Klinc, Strelci 1, Markovci – deklica Ema; Tamara Novak, Brezovci 12, Polenšak – de- ček Nejc; Mojca Sikošek, Čermožiše 62a, Žetale – deklica Brina; Sara Kostanjevec, Cvetkovci 94, Podgorci – deček Lukas; Mateja Gojčič, Dragovič 47a, Juršinci – deček Jakob; Ana Romanič, Kajuhova ulica 5, Ptuj – deklica Emilia; Stanislava Svenšek, Zakl 30, Podlehnik – de- ček Tomaž; Sabina Lačen, Kicar 124, Ptuj – deklica Mia; Maruša Mirnik, Zamušani 54a, Gorišnica – deklica Ava; Nastja Kiseljak, Gerečja vas 71, Hajdina – deček Gael; Petra Troha, deklica – Gaja; Natalija Pišotek – deklica Kaja; Monia Brglez – deklica Naomi; Barbara Bukšek – deklica. Poroka – Ormož: Andrej Korošec, Pristava 23, Cirkulane, in Mojca Volk, Spodnje Dobrenje 6, Pesnica. Poroke – Ptuj: David Toplak, Gabrc 3, in Nina Božičko, Apače 189; Mar- jan Gril, Ulica 5. prekomorske 11, Ptuj, in Karmen Stanet, Ormoška c. 1, Ptuj; Tadej Horvat, Hajdoše 43g, in Janja Tramšek, Apače 8; Ljubinko Ristić in Anja Operčkal, Zgornja Hajdina 104b; Borut Babič, Ptujska c. 37, Gornja Radgona, in Anemari Vogrin, Sp. Ivanjci 5a; Marjan Satler, Rabelčja vas 16, in Mojca Emeršič, Tržec 20d. Zlata poroka: Jožef Megla in Gera Megla, roj. Petrovič, Ulica Jožefe Lackove 12, Ptuj. Foto: ČG Pohorje  Nevarne pohorske pohodniške poti Rušan prek poti napel bodečo žico V začetku julija je 50-letni Rušan preko priljubljene pohodniške gozdne pešpoti na Ruškem Pohorju napel plastično mrežo, na vrh katere je namestil še bodečo žico, so ugotovili poli- cisti. Ovadili ga bodo zaradi povzročitve splošne nevarnosti, za kar je zagrožena kazen od enega do osmih let zapora. »S tem dejanjem bi lahko ogrozil življenje morebitnih pohodnikov ali tekačev, pa tudi kolesarjev, ki nemalokrat uporabijo to pešpot za kolesarski spust, in bi se lahko ob trčenju v oviro huje poškodovali,« so danes izpostavili na mariborski policijski upravi. Ruški policisti so sicer sum stori- tve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti obravnavali že 5. julija, ko so prek priljubljene pohodniške poti na Martinci, za ovinkom in za gostejšim rastjem, odkrili med dvema drevesoma za- vezano gradbeno PVC mrežo, na vrhu katere je bila napeljana še bodeča žica. Z zbiranjem obvestil so ugotovili, da je storitve dejanja osumljen 50-letni Rušan, ki so ga že kazensko ovadili. Policisti ob tem še preverjajo, ali je osumljenec vpleten tudi v druga podobna kazniva dejanja, ki so jih obravnavali na Pohorju. Podravje  Številni nenadzorovani izpusti v reko Kopanje v Dravi odsvetovano Kot pri večini ostalih večjih rek v Sloveniji se z vlaganji v čistilne naprave izboljšuje tudi stanje Drave. Zadnjih pet let je po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) kemijsko stanje te reke na vseh merilnih mestih dobro. A je morebitno kopanje ljudi v reki odsvetovano zaradi drugih dejavnikov, kot so močan tok in nihanja v pretoku. Na višje vodostaje opozarjajo sirene Dravske elektrarne Maribor (DEM) o večjih pretokih reke Drave obveščajo regijske centre za obveščanje, dodatno pa na nevarnost pri jezovih v Melju in Markovcih opozarja sirena. Kopanje ljudi v tej reki je sicer redkost, pa tudi narava Drave je drugačna od Soče, zato so možnosti takšnih tragičnih dogodkov kot v Solkanu po ocenah DEM precej manjše. »Značilnost teh hidroelektrarn je, da je v primeru nezmožnosti obratovanja turbin, na primer ob izpadu v primeru okvare, vodo, ki sicer teče po kanalu, potrebno spustiti v strugo. V teh primerih lahko pride tudi do občutnega povišanja nivoja,« so pojasnili v DEM. Dodali so, da pri vseh večjih pretokih obveščajo regijske centre za obveščanje. »Za opozorila pri prelivu večjih pretokov v strugo na jezu v Markovcih se uporablja sirena gasilskega doma pod jezom v Markovcih, ki jo upravlja Uprava RS za zaščito in reševanje - z njimi že potekajo tudi pogovori o dodatni nadgradnji oziroma izboljšanju sistema,« so še povedali v DEM. Foto: GT/M24 po njegovih ocenah višje po reki, nad hidroelektrarno Mariborski otok, kjer so že razvite rekreacijske površine za veslanje. Slaba mikrobiološka slika reke Do podobnih zaključkov so priš- li v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano. »Mikro- biološka kakovost vode v Dravi se precej poslabša v višini mesta Maribor in tam ni primerna za ko- panje. V višini Limbuškega nabrež- ja in v višini Sidra je mikrobiološko stanje vode sicer boljše, vendar so tukaj pomembni tudi drugi dejavni- ki,« so povedali. Mikrobiološka kakovost je pre- cej odvisna od vremenskih razmer. »Ob obilnem deževju je voda bolj motna; takrat določimo tudi več fekalnih bakterij.« V laboratoriju opozarjajo, da je kopanje v Dravi lahko zelo nevarno tudi zaradi hi- droelektrarn, zajezitev, nihanj v pretoku, močnega toka, plavajočih predmetov in neprosojnosti vode. Zaradi velike vodnatosti in pre- cejšnjega padca je Drava pomem- ben dejavnik v slovenskem ener- getskem sistemu, ob tem pa je pomembna tudi z naravovarstve- nega vidika, saj so ob njej bogati obvodni habitati. Na stanje živih organizmov v reki je sicer močno vplivala izgradnja hidroelektrarn. Reka zaradi teh sprememb ne do- sega biološke kakovosti, ustrezne za doseganje dobrega ekološkega stanja, medtem ko je na naravnih odsekih Drave stanje po ocenah Arsa dobro. Podravje  Tatovi na delu Več tatvin koles, ukraden tudi traktor Na območju Maribora so policisti v zadnjih dneh obravnavali več vlomov v kletne bokse, od koder so neznanci odtujili več različnih koles. V Zgornjih Verjanah pri Lenartu v Sloven- skih goricah pa je bil ukraden traktor. Mariborska policijska uprava za- radi takšnih dogodkov poziva me- ščane k samozaščitnim ukrepom, s katerimi bodo preprečili tatvine in obvarovali svojo lastnino. Vse podatke, ki bi pripomogli k najdbi ukradenih koles oziroma traktorja, pa naj sporočijo na inter- ventno številko policije 113 ali na anonimni telefon policije 080 1200. Dobrodošle so tudi vse informacije o pojavu sumljivih oseb ali vozil. Kmetijski traktor znamke New Holland T4-75, modre barve, le- tnik 2104, z registrsko oznako MB VC-25 je neznanec odpeljal vnoči s četrtka na petek. Vozilo je po navedbah policije vredno okoli 32.000 evrov. Foto: M24 Podravje  Naval migrantov ne pojenjuje V priporu še dva domnevna pomagača Policisti so v torek opoldne na območju Gorišnice ustavili osebni avtomobil italijanskih re- gistrskih oznak, v katerem sta bila poleg osmih državljanov Iraka še državljana Hrvaške in BiH. Po ugotovitvah policije sta slednja ostalim nudila pomoč pri prehodu državne meje, zato so ju policisti pridržali in sta zdaj v priporu. Kot so sporočili z mariborske policijske uprave, so policisti drža- vljana Hrvaške in BiH zaradi suma storitve kaznivega dejanja pre- povedanega prehajanja meje ali ozemlja države odvedli na zasliša- nje k dežurnemu preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča na Ptuju. Ta je po zaslišanju zoper oba odredil pripor. Kdor se ukvarja s tem, da tujce, ki nimajo dovoljenja za vstop v Re- publiko Slovenijo ali prebivanje v njej, nezakonito spravlja na njeno ozemlje, jih po njem prevaža ali jim pomaga pri skrivanju, se kaznuje z zaporom do petih let in denarno kaznijo, so še navedli na policiji. Foto: sta/M24 Foto: M24