Š51AMERIKANSKI SLOVENEC "Sal
*W PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI W	j^tf^
SL Gesžo; Za vero tn narod — zet pravica in resnico — od boja d o zmage! j	Jj^RmJffs
LET* ZA SVOJ	flSMWBfcMMMHB
ssersu.	glasilo slov. katol. delavstva y ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jouetu; p. & družbe sv. mohorja j kupujte yojwe
v c hi c ag i; zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zethnjenih državah.	' i
ŽTEV. (NO.) 47	CHICAGO. ILL., TOREK 12. JUNIJA — TUESDAY, JUNE 12, 1945____________ ■'.fe-i'.,,-.1"8*'	LETNIK (VOL.) Livl
Avstralci invadirali Borneo
-— -----
JAPONSKE ZGUBE NA FILIPINIH NAD 392,000; DRUGE VESTI IZ PACIFIKA
Sydney, Avstralija. — V ponedeljek jutro je oznanjala radio vest, da so avstralske čete vpadle na obrežje Borneo otoka v južnem Pacifiku. Borneo otok se nahaja južno od Filipinov in obsega okrog 307,000 kv. milj površine. Natančnejših poročil
o tem vpadu še ni in avstralsko --
poročilo povdarja, da o podrobnostih bo objavil natančnejše poročilo general MacArthur, v katerega področje spadajo te operacije.
Iz Filipinov poročajo, da a-meriške čete uspešno čistijo japonske oborožene ostanke v severnem delu otoka Luzon, kjer se Japonci še skrivajo po zaraščenih gozdovih. O japonskih zgubah poročajo, da znašajo
na filipinskih otokih okrog 392,000. Da so japonske zgube tako visoke je dosti v tem, ker fanatični Japonci vstrajajo v bojih do zadnjega v večini slučajev, če tudi ni za nje nobene rešitve. Učinkovito ameriško orožje jih kosi na debelo, toda kljub vsemu temu v premnogih slučajih Japonci ne odnehajo in se raje pustijo v fanatičnem (Nadaljevanje na 4. strani)
OKUPACIJA NEMČIJE
RAZBURJA FRANCOZE
London, Anglija. — Vrhovni zavezniški vojni svet, ki je te dni zboroval v Berlinu je datačil okupacijske zone. Sovjetska
Rusija bo okupirala domalega polovico Nemčije. Drugi največji del v Severni Nemčiji bo pod angleško okupacijo. Amerikanci bodo ostali najbrže le v Bava-riji in deloma v Avstriji. Francozom so pa odmerili veliko manjši pas, kakor se je prvotno domnevalo. V njihovo zasedbo spada le pas ob Reni v Alzaciji in Lotaringiji. Ta odredba razburja francoske vladne kroge in močno čutijo, da se Francijo zapostavlja in da se znižava njen vpliv kot evropske velesile. Pariški listi o tem zadnje dni precej pišejo in pravijo, da nastop Anglije proti Franciji v Siriji in zdaj za posta vi j en je pri določevanju okupacijskih zon v Nemčiji jasno kaže, da se hoče Francijo potisniti v kot. Angleški tisk dolži ruske vo-
jaške oblasti, da te še vedno drže zavezniške vojne ujetnike v svojih taboriščih, ki so jih osvobodili izpod Nemcev. Tako pravijo, da se nahaja še vedno večje število angleških in ameri-kanskih vojnih ujetnikov v raznih krajih, ki so zdaj pod rusko oblastjo in bi se radi vrnili v svoje domovine, pa jim to še ni dovoljeno. Obenem dolže Huse, da ne dovoljujejo obiskov zavezniških ujetnikov, da si je bil glede tega dosežen sporazum v Jalti. Rusi se izgovarjajo, da delajo težave v tem slabe še neurejene transportacijske razmere po mnogih krajih, o-
HITLER SE MOGOČE
SKRIVA NA SPANSKEM
f ■ . >
Berlin, Nemčija. — Usoda Adolf a Hitlerja je še vedno ne-pojasnena. Pred tednom je neki ruski častnik omenil, da so ga našli in da so ga spoznali po zobeh, a da truplo je bilo črno in ožgano. Poročila od te zadnje sobote pa zatrjujejo, da dotično
truplo ni bilo Hitlerjevo truplo. ~~--
Tudi ruski maršal 2ukov je podal izjavo, da ne ve ničesar o Hitlerju. On pravi, da je mogoče, da je pobegnil s svojo ljubico Evo Braun, s katero je dolgo, časa živel, in se je z njo poročil dva dni pred padcem Berlina.
Drugi namigujejo, da je moral Hitler pobegniti najbrže v Španijo. Z njim mora biti najbrže tudi von Ribbentrop, Hitlerjev zunanji minister. Kje bi se skrivali seveda nima nihče pojma. Lahko je, da jih bodo Spanci skrili doma, ali-pa kje v Južni Ameriki.
O propagandnem ministru Dr. Goebbelsu je resnično, da je mrtev. On je najprvo zastrupil ženo in otroke in na to še samega sebe. A 6 Hitlerju pa ni nič gotovega in dokler ne najdejo o njem dobrih dokazov, da je mrtev, je vse mogoče, da je v kakem skrivališču. Hitler jf 1 " ' * . .', • " i
je bil bojazljivec in se je za svoje življenje zelo bal. Tako omenjajo ljudje, ki so ga od blizu poznali.
Ameriški poročevalec omenja, da Rusi striktno vladajo zasedene dele Nemčije na vzhodu .Vojaštvu je prepovedano se bratiti z Nemci. Od Nemcev je odvisno za naprej, kako bodo Rusi z njimi ravnali. Ako se bodo Nemci kazali sovražne, jim bodo Rusi merili nazaj z enako mero. Kar se tiče pa razorožitve Rusi zahtevajo, da se Nemce na podlagi jaltskih zaključkov temeljito razoroži vojaško in gospodarsko. Generalni štab in vsaka vojaška organizacija mora biti popolnoma razpuščena. Industrija in vse gospodarstvo pa tako znižano, da Nemcem ne bo nikdar več mogoče začeti s kakim zopetnim oboroževanjem.
Ameriške Čete na oiolcu Okinawa imajo naporno delo. ko morajo Japonce dobesedno izkopavali ix votlin in grobov, v katerih se skrivajo. V enem takem grobu so se skrivali japonski sasedni strelci, ki jih je Pfc. Joseph F. Barrity is Bostona ravnokar "pošgačkal" s ognjem iz svoje priprave za metanje plamena. Ce jih je samo obzgaL bodo morali priti ven. če jih je pa sežgal, jih pa ne bo treba pokopavati.
JAPONSKI POGREB
__L;	»
CHICAŠKA NADŠKOFI J A
NAJVEČJA NADŠKOFU A V ZDR. DRŽAVAH
Chicago, III. — y Združenih državah, Alaski in na Havajskem znaša točasno število lutoli&fi** 23,<*3,67i: Tako
kaže statistika, ki jo je objavil uradni katoliški seznam te dni. Izmed katoliških nadškofij in škofij je največja chicaška nad-škofija, ki šteje 1,652,587 duš, nadškof i j a v Bostonu je na drugem mestu s 1,155,201 duš, potem sledi nadškofija New York s 1,113,987 duš.
-o-
SLUŽBENI "POINTI" ZA VOJAKE BODO ZNIŽANI
Pariz, Francija. —= General Lovett, ki ugotavlja za vojake, ki se nahajajo še v Evropi, koliko službenih "pointov" ali točk imajo, da se na podlagi istih dovoljuje odpust iz vojaške službe pravi, da bo treba število službenih pointov znižati. Dosedaj mora imeti vojak, ki hoče zaprositi za odpust najmanj 85 točk. Toda v vojski služi še vedno dosti takih* ki so nad 40 let stari, ki pa nimajo še dovolj pointov. Za take pravijo da bodo pointe znižali na 40, ali pa še nižje. Za druge pa z 85 na 75 pointov.
-o-
SVETA URA V SOLDIER
FIELDU SIJAJNO USPELA j
Chicago, 111. — Sveta ura, ki jo je priredilo to zadnjo nedeljo večer v obsežnem Soldier Fieldu društvo Najsv. Imena, je sijajno uspela. Udeležilo se jo je do blizu 100,000 ljudi. Vsa prireditev je bila posvečena možem in fantom, ki služijo v naši vojski. Govornik je omenil, da na podlagi virov je dosedaj padlo na" raznih bojiščih 4,210 katoliških mož in fantov chica-ške nadškofije.
-o-
NORVEŠKA VLADA IZROČENA KRALJU HAAKONU
Oslo,, Norveška. — General Eisenhower je odredil, da se ima vladna administracija izročiti nazaj norveškemu kralju Haakonu VH., ki se je te dni vrnil iz Anglije. Kralj bo v kratkem imenoval razne ministre in drugo osobje.
KRATKE VESTI
—	Washington, D. C. — Se-natski gospodarski odbor je v petek odobril predlog, da se Podaljša za dobo-treh let zakon, ki dovoljuje vladi sklepati izmenjevalne trgovinske pogodbe. Istočasno pa je glasoval proti, da bi se dalo predsedniku moč za nadaljno zniževanje carine.
—	Washington, D. C.—Vojne zgube Zdr. držav so znašale, kakor kaže poročilo od zadnjega tedna 1,012,049 mož, to je ranjenih, ujetih, pogrešanih in mrtvih. Armadne zgube znašajo 895,834 mož in zgube v mornarici pa 116,215 mož.
—	Washington, D. C.—Voj- i ni tajnik je objavil v soboto, da je imel general Eisenhower na zapadni fronjti na razpolago proti Nemcei^ 91 divizij. Izmed teh je bilo 61- ameriških divizij, 14 angleških^ 11 francoskih in 5 kanadskih divizij.
—	Moskva*, Rusija. — Vrhovni svet sovjetov je objavil poziv, da na'dan 22. junija se ima sestati celokupen najvišji sovjet Unije socialističnih sovjetskih ruskih republik. Na isti dan bo četrtletnica nemškega napada na Rusijo. Slednja je danes močnejša, kakor kedaj, Hitlerjeve nazijske Nemčije pa ni več.
—	New York, N. Y. — J. A. Krug, predsednik odbora za vojno proizvo.dnjo objavlja, da se je v Zdr. državah izdelalo tekom meseca maja 6,354 vojnih letal, kar je za devet več, kakor v aprilu. Aprila so jih izdelali 6,345.
—	Chicago, III. — Poštni urad javlja, da je omejena poštna zveza z Dansko odprta. Pisma, ki tehtajo 1 unčo ali manj se sprejemajo za Dansko in pa poštne dopisnice brez ilustracij. Kaj je z Jugoslavijo, da ni še odprta pošta?
—	San Francisco, Calif. — Tokijska radio postaja je objavila v soboto, da je admiral Toyoda podelil nadaljnih 99 odlikovanj padlim letalcem, ki so v samomorilnem napadu zgubili življenja. Fanatični Japonci, ki so padli so odlikovanj gotovo "veseli". ;
SPORAZUM MED TITOM IN ANGLEŽI GLEDE TRSTA
London, Anglija. — Med
maršalom Josipom Titom in an-gl^kim maraaiom Alexandrom
jc prišlo do sporazuma m v soboto sta oba podpisala pogod- ; bo, ki določa, da v Trstu in v Pulju ostanejo Angleži in vsa komanda je v rokah maršala Alexandra. Jugoslovani so se umakniil v Gorico in zaledje, i Vsa okolica Trsta in Pulja in vse Primorje in Istra ostane v i jugoslovanskih rokah. Jugoslovanska brigada v Trstu ostane . v mestu, a je podvržena koman- -di maršala Alexandra. Angleži > bodo tako imeli prosto luko za pošiljanje živeža in zalog v Avstrijo. Pulj pa jim bo služil kot pristanišče za poprave in za < bazo vojnih ladij. Komu bo pri- j padel Trst in Pulj pozneje, pa bo odločila mirovna konferen- ] ca.	,
RUSI IZPUSTILI 16 POLJA- 1 KOV IZ ZAPOROV
London, Anglija. — Pariška radio postaja je objavila, da je ruska vlada izpustila na svobodo 16 Poljakov, ki jih je pred meseci zaprla, izjavljajoč, da so delovali proti ruski vojski. Oprostitev poljskih zastopnikov je baje izposloval Ameri-kanec Harry Hopkins, ki se mudi v Moskvi. _	v
-o-
AMERIKANCI BODO DALI FRANCIJI 200,000 UJETNIKOV
Pariz, Francija. — Ameri-kanske vojaške oblasti bodo da-le Franciji 200,000 nemških u-jetnikov, kateri bodo na Francoskem pomagali pri obnavljanju in popravljanju škode, ki so jo povzročili na Francoskem Nemci tekom vojne. Amerikanci so imeli ob zaključku vojne z Nemci 2,825,000 nemških u- i jetnikov.
-o-
PRI GENERAL MOTORS ODŠLA VLJAJO DELAVCE
Anderson, Ind. — V Anderson lokalni tovarni od General Motors, so v soboto odpustili 500 delavcev. Razlog, ker je vlada odpovedala naročila za vojsko. Tu so izdelovali kovaške izdelke za razne motorje.
SLOVENSKI INDUSTRIJ-CI; ZALOGE OD UNRRA; ODGOVOR MARŠALU TITU
Washington, D. C. — Delegati zveze slovenskih Industrij-cev so se pred nedavnim zglasili pri Andriji Hebrangu, ministru industrije v jugoslovanski koalicijski vladi, ki je obenem s Francem Leskovškom, ministrom za industrijo v slovenski vladi, sprejel delegacijo v Beogradu. j--
Za slovenske industrije je go- j voril Dr. Vrhun, upravitelj in h ravnatelj rudnika v Trbovljah.! Povedal je, da se zveza slovenskih industrijcev nudi na razpolago slovenski narodni vladi za obnovo dežele.	i
Kakor je bilo poročano po i radiu, je Dr. Vrhun dejal: "Popolnoma se zavedamo, kaj na- : ša industrijska proizvodnja pomeni pri obnovi dežele, pri no- < vem organiziranju njenih financ in pri najbolj uspešni zamenjavi blaga z drugimi eno- ' tami nove demokratične Jugoslavije. Iz istega razloga se za- j vedamo, kako važno je ravnotežje pri socijalnih, posebno pa < še delavskih vprašanjih, ki tu- -di v tej zadevi smo pripravljeni i sodelovati z narodno vlado.
"Mi industrijci razumemo, kaj je naša naloga pri velikih naporih-za gospodarsko pre-osnovo v duhu razvoja gospo- i darskih razmer v deželi, ki odgovarja novemu času. Ker smo tega prepričanja, smo priprav- | ljeni svoje osebne koristi podrediti splošnemu cilju za obnovo gospodarskega življenja in blagostanja delavskih mas." i
Med pogovorom z ministrom Hebrangom so se zastopniki < pogovarjali o obnovi industrij- i ske zveze, zalogi sirovin in or- : ganiziranju zasebnih podjetij, i Delegati so nasvetovali več važ- < nih stvari za obnovo gospodar- ) skega življenja.
Radio iz Jugoslavije poroča i tudi, da so Zavezniki pripeljali 1 v Jugoslavijo do 15. maja '
85,000 ton živeža, predenin, obuČe in tehničnega materijala, potrebnega pri obnavljanju. To blago je bilo poslano na 39 zavezniških ladjah. Beograjski listi izražajo priznanje tako častnikom zavezniškega vojaškega poslanstva kakor tudi uradnikom UNRRA za njihovo razumevanje kakor tudi dobro hotenje Angležev in Amerikan-cev kar se tiče potreb Jugoslavije.
London, Anglija. — Ko se je
Tito vrnil v Beograd iz svoje govorniške kampanje po Hrvaški in Sloveniji, kar je bilo zadnjo sredo, sta ga tam že čakali dve pismi, popolnoma enaki, eno od Zedinjenih -držav, drugo pa od Anglije. Nanašali sta se na vprašanje Trsta.
Ti dve pismi sta bili skrbno pripravljeni odgovor na Titovo ponudbo, da izroči vojaško vlado Trsta v roke Maršalu Siru Haroldu R.L.G. Alexandru.
Ponudba je bila zvezana z gotovimi pogoji. Glavni pogoj je bil, naj bi vojaška vlada delovala uporabljaje civilne o-blastnike, ki so jih v Trstu že upostavili Jugoslovani.
Pravzaprav ni znano, kaj sta odgovorili Anglija in Amerika, domnevajo pa, da je odgovor na eni strani spravljiv, na drugi strani pa tudi oster in odločen, da ne. vsebuje nobenega resničnega pobotanja in da vztraja na zahtevi, da se mora Tito umakniti za črto, kakor sta se bila dogovorila z Alexandrom v Beogradu meseca februarja.
CEH0SL0VASKI PROGRAM-TE2AVE S SELITVIJO
London, Anglija. — Zdenek Fierlinger, češki ministerski predsednik, je na seji socijalne demokratske stranke naznanil radikalen program socijalnih preuredb. Vlada bo imela kontrolo nad monopoli in bankirstvom, in veleposestnikom bo odvzeta njihova moč.	--—gj^
Program se da opiedeliti na < naslednjih petero glevnih točk: ]
1.	Čehoslovaška zunanja po- 1 litika bo slonela na zvezi s So- i vjetsko unijo.	;
2.	Monopoli in velike banke ] bodo postavljeni pod državno ] nadzorstvo, da ne bodo mogli i postavljati v nevarnost notra- i njo enotnost v državi.
3.	Vladni program se ne bo ^ izvajal na nasilen način, temveč po sklepih narodnega od- , bora.
4.	Češki denar bo ustaljen v , bližnji bodočnosti.
5.	Treba je varovati koristi kmetovalcev, moč veleposestni- ^ kov pa je treba odpraviti.
Iz Prage poročajo, da gre 1 Čehoslovaška sedaj skozi po- 1 dobne težave, kakor, je šla 1 Francija od lanske jeseni na- 1 prej, razen tega pa imajo Čehi
opraviti še z dvema dodatnima problemoma. Prvi problem je v tem, da se devet desetin dežele nahaja v zoni, kjer se zelo pozna vpliv rdeče armade in kjer Kremlfn brez vsake težave lahko zahteva, da se mu izpolni vsaka želja in uboga vsak nasvet.
Drugi problem pa obstoji v tem, da je tam dva milijona in pol Nemcev, ki so vedno imeli svoje domove tam, ki jih pa če-hoslovaško ljudstvo prav gotovo noče imeti za sosede.
Teh Nemcev se je težko izne-biti kar na lepem. Imajo tam hiše, trgovine, itd., celo kažipota nosijo nemške napise. Vendar pa jih izganjajo iz njihove lastnine in enega ali drugega o priliki tudi malo brcnejo, če se
. (Dalje na 3. strani)
Stran 2
AMERIKANSK! SLOVENEC
Torek, 12, junija 1945
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki.	Newspaper in America.
Ustanovljeni leta 1891	Established 1891
Ishajm Ttak torek in petek	Issued every Tuesday and Friday
Izdaja in tiska:	Published by
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office:
1849 W.Cermak Rd., Chicago 8 1849 W.Cermak Rd., Chicago 8
Telefon: CANAL 5544	Phone: CANAL 5544
Naročnina:	Subscriptions
Za celo leto----------------44.00 For one year_____;__________________$4.00
Za pol leta--------2.00 For half a year__________2.00
2a četrt leta-------------1.25 For three months_I____1.25
Za Chicago, Kanado in Evropo:	Chicago. Canada and Europe
Za celo leto----------K50 For one year_____________$4.50
«a pol leta---------2.25 For half a year_______2.25
Za četrt leta ---------------1.50 For three months_____1.50
Dopisniki so proieni da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor »adnje ure predno je list zaključen. Za torkovo Številko morajo biti dopisi t ured-umUtu najkasneje do petka »jutraj prejšni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise bres podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
POZOR! Številke poleg vaiega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni me-•ec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.
Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
KAJ TIČI ZA SPOROM NA SREDNJEM VZHODU?
Glede Sirije in Lebanona svet sicer ve, da so nastali nemiri in da se Arabi upirajo. Za razloge pa premnogi ne vedo. Kaj tiči za vsem?
Deželi se nahajata na vzhodnem koncu Sredozemske-' ga morja. Ob morju leži kakih 200 milj obrežja. V zaledje pa sega to ozemlje skoro 300 milj do Iraka. Na jugu je Palestina in Trans-Jordan. Na severu pa Turčija. Prebivalstvo ima nekaj kristjanov, a pretežna večina je Arabov. Dežela je v zaledju puščavska in brez posebne vrednosti. Toda v vzhodnem delu ob Iraku in v Iraku samem so bogata oljna polja. In iz Iraka imajo angleške oljne družbe napeljane oljne cevi, po katerih teče olje v pristanišča kot je v Palestini Hajfa in tudi v Beyruth v Lebanonu. Tu se polnijo dnevno angleški oljni parniki, ki vozijo olje v Anglijo in druge kraje. Ves Srednji vzhod, v katerega spada tudi vsa obširna južna Arabija, potem , Irak in Perzija, ki nosi zdaj ime Iran, ter še dalje, je poln olja. Obenem pa so te pokrajine v bližini Suez kanala, skozi katerega teče najvažnejša angleška morska pot. In v bližini te Angleži nimajo radi kakih dvomljivih tekmecev.
Tekma za Srednji vzhod med Anglijo in Francijo je stara že stoletja. Kot morska sila je Anglija prehitela Francijo na tem kraju in se je zasidrala v Indijo in v Srednjem vzhodu. Pozneje so Francozi silili v te kraje, a niso bili uspešni. Posrečilo se je končno Francozom dobiti neke koncesije, toda Angleži so vedno pazili, da Francozi niso dobili preveč, da bi ne bilo to Ajigliji v škodo. Francozom so vedno kazali, naj razpolagajo z Zapadno Afriko, drugo naj puste njim.
Po zadnji svetovni vojni, ko je veljava olja začela postajati večja in večja, so tudi Francozi začeli zopet siliti k olju na Srednji vzhod. Dobili so malo kost, namreč mandat nad Sirijo in Lebanonom. Toda Arabi Francozov niso nikoli ljubili. Vedno so jim nagajali, in mnogi trdijo, da je bila v ozadju za vsem angleška politika. Leta 1936 je nastal odpor proti Francozom v teh deželah. Francozi so bili tedaj močni in so odpor zadušili. Sircem pa so obljubili neodvisnost, kakor hitro bodo sposobni za njo. Med tem je nastala vojna. Leta 1941 je zastopstvo prostih Francozov, ki so bivali izven Francije, zopet obljubilo, da po vojni uredi zadevo s Sirci. Toda ko so pred par tedni Sirci začeli zahtevati, da to obljubo izvrše, so se Francozi obotavljali, in Sircem je zavrela kri. Prišlo je do spopadov. V te spopade je zdaj posegla Anglija, ki ima v Iraku in drugod po Srednjem vzhodu še vedno močno armado, in prisilila Francoze, da- so od jen j ali in prenehali z oboroženim nastopom proti Sircem. Kakšna bo končna ureditev, se še ne ve. Pričakujejo pa, da se bo Anglija bolj močno uveljavila na Srednjem vzhodu. Zaliaj in iz kakšnih vzrokov?	k
Omeniili smo že, -da Anglija postane nervozna, kakor hitro se kdo preveč približuje Suez kanalu in njenim oljnim poljem na Srednjem vzhodu. Oljna polja po arabskih deželah kontrolira zdaj angleško-amerikanski kapital. In ta bo poskrbel, da investicije ne bodo v nevarnosti. Med vojno je silil Hitler proti tem točkam, in Angleži so takoj imeli pol milijona mož na Srednjem vzhodu. Ta sila je tam še sedaj. Nad Perzijo je Rusija. Z njo je bila Anglija zaveznica porti Hitlerju. Znano pa je že iz zgodovine stoletij, da Anglija nič kaj mirno ne spi, če preblizu nje hodi okrog ruski medved. In od oljnih polj v Iraku in Perziji, ki so pod angleško kontrolo, je do Rusije le nekaj milj. Zato Anglija svoje moči ne bo zmanjševala na Srednjem vzhodu, raje jo bo še povečala.
Odkar je Francija padla leta 1940 po nemškem nava-! lu, je zgubila velik del svojega vpliva kot velesila. V tem padcu, ki je bil usodnega značaja tudi za Anglijo, je pa-slednja našla priliko, da spodrine francoski vpliv v koloni- j jah. Ker je pa Anglija sama tudi preslabotna za težko nalogo kontroliranja svojih kolonij in raznih podrejenih
točk, kot je Srednji vzhod, je dala priliko amerikanskemu kapitalu, da sodeluje z njo. Tako imamo zdaj novo fronto tudi na Srednjem vzhodu in sicer anglo-amerikanski blok, francoski blok pa je osamljen. Generalu De Ganile to ni ; po volji. Ko je bil v Moskvi, je najbrže radi tega tamkaj iskal zaslombe. Ali jo je dobil, ni znano. Čuli pa smo, da je Stalin vtaknil te dni svoje prste tudi v vprašanje Sirije j in Lebanona. Morda je za tem kak dogovor med Rusijo in Francijo. To se bo kmalu pokazalo.
Francozi dolže Angleže, da so ti krivi odpora v Siriji, da so ga umetno zasejali proti Francozom, da se jih znebe i kot nezaželjenih tekmecev na Srednjem vzhodu. Angleži to tajijo, trdijo pa, da Francozi sami niso zaželjeni od domačinov in da tudi sposobni niso, da bi napravili mir. S tem zmanjšujejo vpliv Francije kot velesile, in Francozom se je vsled tega silno nos pobesil. General De Gaulle zabavlja proti Angliji. Znamenje je to, da Angleži hočejo Francijo ponižati na stopnjo nižje sile. Za evropski mir to ni dobro, ker s tem bodo dane priložnosti za politične spletke ene sile proti drugi.
Svet veliko govori o miru. Diplomatje razsipavajo pc konferencah lepo doneče fraze. Vse lepo. A vse je le lišp, pod katerim se še vedno skriva stara človeška spaka in sla bost s svojim grdim obrazom; ime ji je lakomnost.
IZPOD ZVONA SV. ROjCA La Salle, III.
Letos se je pomlad oglasila že sredi marca. Pod žarki toplega pomladnega sonca so se hitro razvili popki na jablanah, hruškah, črešnjah, trtah v cvetje. Toda starka zima se je obrnila in je strupeno vgriznila nazaj nežno pomlad in ji po-smodila lepo cvetje. Le kje v zatišju je ostalo nekaj, da bo nekaj sadja za "sempeine", večino pa je slana v aprilu osmo-dila. Hladno vreme je trajalo več tednov in «ele v drugi polovici maja je W!o mo« satffti nekaj, in s saditvami nadaljujemo še sedaj. Tisti, ki so posadili po svojih vrtovih krompir še Cvetni teden, imajo zdaj že velik lep krompir, ki ga je že skoraj treba ogrinjati. Drugi pa čakajo, da prikuka iz zemlje.
Na tukajšnem lepem griču stoji ponosno lepa cerkev sv. Roka. Za vse dobro vneti dušni voditelj preč. g. Štefan Kasso-vic se veliko trudi, da faro vsestransko povzdigne v odlično napredno slovensko župnijo. Odkar on tu gospodari je fara gospodarsko čudežno napredo-jvala. Odplačan je do malega j skoro ves stari dolg in to po njegovi idealni zamisli. Fara je kupila dalje hišo za sestre, zdaj na vzhodni strani stare cerkve, j kjer je zdaj dvorana,, nadaljno j zemljišče, ki bo služilo šolski | mladini za igrališče. Napredek j vsestranski ,kar je vsega občudovanja vredno. Dalje je v cerkvi najlepši red. Dobri župnik je ljudstvu vedno na razpolago s prijaznostjo, in vsak ga spoštuje kot dobrega očeta. Kamorkoli stopiš, gospoda župnika vsak hvali in ga s spoštovanjem omenja. Ta doba, odkar nam župnikuje sedanji preč. g. župnik Father Kassovic, bo ostala kot doba vsestranskega napredka za našo župnijo. Le tako naprej. V slogi je moč, in v slogi in medsebojni Ijubavi župnija napreduje.
Kakor po drugih farah, manjka tudi tukaj naših mla-jdih. Odšli so v službi? Strica j Sama, da porazijo njegove sovražnike. Nekaj jih je že darovalo svoje mlado življenje za domovino. Vendar ne gredo te zgube v visoka števila, dasi je [škoda vsakega. Pred nedolgim ] je prejela vest od vlade Mrs. jKarolina Hrovat na Garfield I-A ve., da je padel na bojišču v j Nemčiji njen sin Babe Hrovat. Žalostna mati je prejela njegovo odlikovanje "Purple Heart" in posebno pismo, v katerem ji vojni department izraža globoko sožalje nad izgubo njenega sina. Žalujoči materi, bratom in sestram sožalje, pokojnemu
slaven spomin, ker padel je v borbi za domovino! , l Hudo so se zredčile tudi vr-
-	ste naših starih pijonirjev zad-J nja leta. Odhajajo eden za dru-» gim in znanih obrazov je vedno r manj. Pred nedolgim je umrl i znani rojak Jožef Kus. Doma 1 je bil iz lepe Dolenjske od Sent
-	Jerneja. Bil je mož veselega značaja in zabaven. Naj mu
>	bo ohranjen najlepši spomin.
Marljivi Mr. Baznik zadnje tedne gladi in striže lepi vrt
>	okrog cerkve in šole sv. Roka J Mr. Baznik je vesten oskrbnik
" cerkve, za katero skrbi, da je 5 vedno obdana z lepoto zelenja y in vrtnimi okraski. To mu po-' vzroča dosti dela, a mu daje tu-c di zadovoljnost, ko vidi, da lju-J dje občudujejo potem lepo oskrbovano zemljišče okrog cerkve. Le dolgo ga Bog ohrani i kot oskrbnika naše cerkve.
•	Najstarejši slovenski pijonir i bo zdaj menda gotovo naš ro-
-	jak Mr. Jožef Bregač. Pravi, da
-	se pomiče proti osmemu križu, ^ pa je še rdeč in čvrst. Starost
■	se miz ne pozna še tako hudo, le i pravi, da je že dolgo na svetu.
-	Na svojem bregu pod peto ce-i sto pazi na svoj dom, lepo ure-
-	jen vrt, na katerem zdaj že vse
-	cvete m raste. Pri Bregačevih 3* so imeli vrtove že od nekdaj, j , Pokojna mati Mrs. Johana Bre-
>	gač je posebno pridno skrbela i za vrt. Njihov vrt je bil vedno t v cvetju gartrož in drugih lepih
-	rož. Mrs. Bregač je pred nekaj
-	leta umrla. Od tedaj gospodinji t v hiši hči in pri njej biva Bre-
>	gačev oče.
Na peti cesti in Crossat Street
■	pa gostilničari naš rojak Mr.
-	Anton Štrukel, kateremu prid-
-	no pomaga njegova pridna so-
•	proga Mrs. Mary Štrukel. Skr-
•	bita, da Lasallčani ne trpijo že-
>	je in drugega takega pomanj-1 kanja. Veseli Tone pravi, do-! kler bom gibal, žeje ne boste | trpeli. Prav tako.
t Na drugi cesti blizu postaje Illinois Central pa še vedno ču-, va vzhodni del La Salle slovenski pijonir Mr. Frank Mišjak. Mož je sicer opešal radi bolezni, a je še pri sebi in se ne bo še kar tako podal kam od nas. Krepi ga hladni zrak pod njegovo hruško, pa njegova pipa, ki jo kadi kakor kak oče župan pod hruško. Pred kakimi 35 leti je Mr. Mišjak junaško vodil uniformirane viteze dr. sv. i Martina. Navadno je jezdil! pred svojo junaško četo kakega belca ali pramca in se postavil, ko pravi 'hauptman'. Njemu je i; pomagal kot pomočnik poroč-H nik Mr.Anton Štrukel, dalje pr-ji vi stražmojster Mr. Jožef Bre-b gač, in fantje so korakali kakor < sam 17. regiment po Celovcu.]]
ro so zdaj le spomini, pa so lepi spomini, ker tedaj je res bilo lekaj slovenskega življenja, ki ja je zdaj vedno manj.
Na tretji cesti malo od Mišja-sa proti severu pa kraljuje v svoji vili Mr. John Pražen s svo-io skrbno ženo. Well, Mr. John Pražen je še vedno čvrst mo-| sak. Vodi društvo sv. Družine I it. 3 DSD, pred leti pa je bil ?e£letni tajnik dr. sv. Družine št 5 KSKJ. Mr. Pražen je odločen mož. Pove odločno, kar pove, da drži. On pravi, mož mo- j ra biti mož in mora imeti glavo na pravem mestu, ne pa samo zato na vratu, da na njo natika klobuk. Pri njem se človek na-uči krepkih izrazov, ki so neka-1 teri res taki, da bi se morali I ohraniti in uvrstiti v naš književni jezik. Krepek izraz daje veljavo, in teh ima Mr. Pražen precej pod svojo kapo. Škoda, da jih včasih ne napiše in objavi v listu. Come on, Mr. Pražen, pridi o priliki na dan z njimi!
Še marsikaj bi napisal, pa vidim, da urednik že grdo gleda in se ozira po škarjah. Pa naj bo za danes zadosti, bom pa še drugič kaj povedal. Do tedaj pa pozdravljam vse naše vrle La-sallčane kakor tudi vse druge naše rojake širom Amerike.
Poročevalec.
— ■ o MNENJE ODLIČNE ROJAKINJE
Cleveland, O.
Veliko bi se lahko pisalo o raznih zgodovinskih dogodkih, ki se tako hitro završujejo v današnjih dneh. Pa to že store taki, ki so v to poklicani. Zlasti ta list Am. Slovenec pri-obča zelo lepe in času primerne uredniške članke. V teh člankih se zrcali pravi amerikani-zem, zraven pa načela za skupnost in slogo slovanskih narodov. To* je vse hvale vredno, kajti pomnimo, da je bil Slovan dovolj dolgo teptan. Sedaj izgleda, da je pa prišel tisti čas, da postane velikan Slovan na svoji zemlji svoj gospod. Kakor so vedno zanimivi taki uredniški članki, tako so zanimivi tudi razni dopisi od vojakov in drugih. Zlasti o velikem voditelju, pokojnem Rooseveltu, je bilo nekaj nad vse lepih člankov. To vse ljudje radi beremo, ker smo si s tem v mislih edini. Končno pa dal Bog, da bi bilo vojne konec še na Pacifiku, pa da bi se tudi politično ta svetovni kaos završil v prid ljudstev vsega sveta.
Frances Ponikvar. ———o--
SREČANJE Z ROJAKI V NEMČIJI New York, N. Y.
Slovenski vojak Jerry Ko-privšek iz New Yorka je svojemu prijatelju pisal naslednje pismo:
Cenjeni prijatelj: — Priloženo pošiljam imena ubogih slovenskih rojakov-izgnancev, katere sem po čudežu našel tu v Nemčiji. Prosim te, da pre-skrbiš, da vsi slovenski listi natisnejo, da bo mogoče kdo dobil sporočilo, da so še živi. Sporoči, da ne morejo pisati njim naravnost, toda prilagam svoj naslov in naj pišejo sorodniki ali prijatelji na moj naslov in jaz bom izročil osebno njih pisma v prave roke. Še enkrat prosim vse slovenske časopise, da natisnejo ta imena.
Iz Polšnika so sledeči: Anton Vidic, Janez Erjavec, Jožef Erjavec (brata) ; Klemen Pavlin, Frank Krimšek, Anton Seručar, Janez Pire";
Iz Šent Jurija so: Marija Po-bolšaj, Leopold Grošičar;
Iz Krškega: Jožef Levičar, Alojzij Flis;
Iz Dol: Miha Žibret in Anton Kozlevčar ;
Iz Brežic: Janez Jerše, Andrej Komočar in Franc Urek.
Sorodniki in prijatelji so na-prošeni, pišite na moj naslov, ker drugače ne bodo dobili vašega pisma. Moj naslov je: Jerry Koprivsek, 32993697, 965th Ord, H. O. M. Co. APO 667, c/o P. M., New York,	G. N.
DOMA PO PETIH LETIH IN POL
Chicago, 111.
M. Sgt. Victor Cerjanec, kij
nam je zadnja leta poslal veli-! ko zanimivih dopisov iz Pacifi-! ka, je sedaj odpuščen iz voja-Iške letalske službe in je prišel domov za stalno. Imel ni samo 185 zahtevanih pointov, temveč kar 121. V vojaški službi je bil 11 pet let in štiri mesece. Pravi, da ^ mu po vseh teh letih odsotnosti od doma Chicago bolj ugaja ka- J kor kateri koli drugi kraj na j svetu in da si misli kar tukaj * ustanoviti svoj stalni dom. Tu-j di je dobil mikavne ponudbe od zrakoplovnih družb, tako da i ima dela na izbiro. Odkar je i prišel iz Pacifika, je bil veči- i noma nastanjen v Floridi, se- ' daj pa bo ostal v Chicagi. t Slučaj je nanesel, da je rav- < no sedaj doma na 30 dnevnem i dopustu tudi njegov brat Rdm. < 2. cl. Harold Cerjanec. Tudi ta 1 je že okusil precej vojne. Ude-ležil se je dveh bitk na Pacifi- i ku. V zadnji, na otoku Okina,- < j wa, je bila njegova ladja po- ; ' topljena. Zadelo jo je več ja- 1 ponskih bomb, toda šele neki < • japonski samomorilni letalec ; jo je končno potopil. Harold je bil ranjen na kolenu in vržen v morje. Dve uri in pol je bil v vodi, preden so ga rešili. Večino tovarišev krog njega v vodi so Japonci postrelili, on pa je imel srečo, da ga niso zadeli. > Tako se je zdaj prvič od leta
-	1941 naprej vsa Cerjančeva ) družina spet sestala doma.
Victor pravi, da bo v kratkem . prišel za stalno domov tudi Sgt.
-	Charles Horžen, ki tudi služi} J pri armadnih letalcih in je bil j
-	več let na Pacifiku. Kajpada
-	ima tudi on več kot zadosti!
-	pointov.
Končno smo zvedeli, da je ali , že prišel ali pa ima priti vsak i čas domov tudi Pvt. Joseph
-	Cerjak, ki so ga Amerikanci re-, šili iz nemškega ujetništva, po-i dobno kakor Josepha Fajfarja r ml.
Poročevalec.
-o-
i O KATOLIŠKEM SHODU
Piše Mr. Anion Grdina b	Cleveland, O.
Pozdravljam idejo, da se bo , vršil katoliški shod. Dodajam, . da je sicer že pozno za nas ka-d toliške Slovence v Ameriki, i vendar je pa bolje pozno, ka-
-	kor nobenkrat.
Bal sem se, da bomo spali tako dolgo, da nas bo domovina prehitela z velikim ukorom, tožeča, da se nismo zmenili zanjo v času njenega trpljenja in preganjanja verskega značaja, radi katerega je trpela več nego
-	radi gmotnega ali lastninskega
-	imetja.
j Znaki se že kažejo, da bomo kmalu zaslišali tožbe glas na-
-	ših bratov, ko nas boda vpraša-l 11, kaj smo mi tukaj-storili v ča-
, su, ko so v domovini uganjali i i bratomorno vlogo "revolucijar-
-	ni" lastni bratje, če jih lahko
-	tako imenujemo. Vedeli smo,
-	da bo že prišel čas, ko se bo
-	vse pojasnilo, zakaj je šlo v do-i movini, ter kdo je moril in po-| žigal domove naših bratov. Ta-i krat, ko se bo vse to pojasnilo, i se bo marsikateremu tukaj ži-l večemu katoličanu posvetilo ; pred očmi in bo zardel, ko se ni , zmenil za svarila o partizanih,
bolje rečeno, pred komunistično propagando, radi katere so . morali bratje v domovini mnogi preliti kri, drugi bežati v gozdove, zopet drugi prisiljeno iti v komunistično borbo, da so si ohranili golo življenje.
Katoliški shod bo morebiti nekaj popravil, deloma pa pokril našo mlačnost v času, ko so drugi vpili in do nebes povzdigovali partizanstvo kot tako, kot odrešilno gibanje, v resnici pa je bilo ravno narobe. Dopisnik inženir Dr. Janko Gram- i povčan pove dovolj jasno, za j kaj je šlo. Tako bomo še mar- < sikaj zvedeli, če ne bo vsega za- s branila poročati komunistična i propaganda, ki je našo domo- i (Dalje na 3. strani), I
DOGODKI
pod Slovenci po | .	Ameriki
Rojak umrl
NewJYork, N. Y. — Dne 13. maja je umrl znani rojak John Jeglič, star 69 let, stanujoč v Jackson Heights, N. Y. Pokojni je#bil rojen v Št. Jerneju na Dolenjskem. Tukaj zapušča ženo in veliko prijateljev.
Poelanica Truman u
New York, N. Y. — Združeni odbor jugoslovanskih Američanov je poslal predsedniku Trumanu spomenico v zadevi tržaškega vprašanja. Spomenica pravi med drugim, da je primerjanje jugoslovanske okupacije osvobojenega Primorja in Istre po angleškem maršalu Alexandru "Hitlerjevim, Mus-solinijevim in japonskim metodam" . „ . "žalenje junaškega jugoslovanskega 1 j u d stva." Spomenico sta poslala v imenu odbora Zlatko Balokovič, predsednik, in Anne Traven, izvršna tajnica.
Poroka
Cleveland, O. — Dne 9. junija sta se poročila v cerkvi sv. Kristine Miss Frances Ropret, hčerka poznane družine Mr. in Mrs. John Ropret iz 19601 Kil-deer Ave. in Mr. Raymond Tro-ha, ki je sin poznane družine Mr. in Mrs. Leo Troha iz 19707 Arrowhead Ave. i __ l	Slovenke v Nemčiji
! Chicago, 111. — Vojak Wil-jliam Arbanas je naletel v ne-jkem taborišču v Nemčiji na 40 i Slovenk, ki pošiljajo pozdrave : sorodnikom in znancem v Ame-t riki. Pretrpele so veliko gorje,
■	toda sedaj so vesele. Njihova
•	baraka se odlikuje po snagi in i čistosti. Med njimi so: Marta
Klopčič, Zdenka Eargon, Marija Kegu, Angela Makuc, Roza Sorel, Albina Černiver, Kristjana Dobnik* Ivanka Kosanac, Ljerka Kodre Kačar, Fanika Štefka Vizjakova, Lina Šega, ) Fani Jakomin, Ivica Bergant, , Anka Tramšek, Rozi Travni-
-	kar, Magdalena Škrofic, Milka , Grad, Breda Kobal, Pika Pi-
-	fclar, Zdenka Margon, Gina Gernc, Anja Boruta, Minka
-	Ihan, Vesenka Perko, Lija Ve-i sel, Milka Erznožnik, Vanda
-	Blaganje, Poldka Šubert, Car-
>	la Kogelj, Marica Kline, Mira ,
-	Zapečnik, Tatjana Teržan.
)	Vlom v urad SDZ
i Cleveland, O. — Tekom noči med 4. in 5. junijem je bilo
>	vlomljeno v gl. urad SDZ v
-	SND. Vlomljeno je bilo v želez-
-	no blagajno, v razne predale
-	in omare. Koliko je škode, še ni i znano. Zveza je nosila zavaro-
-	valnino za take slučaje. Vlom-
>	ljeno je bilo skozi okno na 64.
, cesti. Detektivi preiskujejo.
>	—
Nesreča
Detroit, Mich. — Znana Lia
•	Menton, žena Jožeta Mentona, , katero je zadel mestni bus, ko
■	je šla 28. maja preko ceste, bo » morala ostati v bolnišnici 6-—8 i tednov, brez bergel pa ne bo , mogla hoditi 6—8 mesecev. Po-
•	leg drugih težkih poškodb ima i zlomljeno kost v kolku.
- Na poti domov
Cleveland, O. — Mr. in Mrs. Tony Malovašič, 190401 Pawnee Ave., sta dobila sporočilo, da se njih sin Anthony nahaja na poti domov iz nemškega ujetništva.
-o-
SEZNAM N AZIJSKIH ZLOČINCEV TAJEN London, Anglija. — Vojna komisija, ki zbira imena nazij-skih vojnih zločincev omenja, da ima že nad 3000 imen na listi. Imena držijo_y tajnosti radi gotovih razlogov. V tej komisiji pravijo, da Rusija ne sodeluje. _____________^
Torek, 12. junija 1945
AMERIKANSK1 SLOVENI!
1 f -'	i '"ii m

Zapadna	7lrnr_„
Slovanska LVCZa
DENVER. COLORADO Naslov in tmanik glavnih uradnikov
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: Lao Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, I1L S Podpredsednik in mladinski nadzornik: Oao. J. Miroalavich, 3360 V»m
Street, Denver, (16) Colo. | 2. podpredsednik; Prank J. Bradach, 2309 Nicholson St, Lockpoct, TU. | Tajnik: Anthony Jeriin. 4676 Washington St, Denver, (16) Colo.
>	Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St, Denver, (16) Colo. \ Vrhovni sdravnflc: Dr. J. P. Snedec, Thatcher Bldg, Pueblo, Coin.
i	NADZORNI ODBOR:
; Predsednik: Thomas J. Morriaser* 1934 Forest St, Denver, (16) Coikx i 2. nadzornik: Mika Popovich. 1849 Grove St, Denver, (16) | 3. nadzornik: Anton Ropar, 408 E. Mesa Ave, Pueblo. Cokx.	\
POROTNI ODBOR: • Predsednik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. ! 2. porotnica: Johanna V. Mervsr, 7801 Wade Park Ave, Cleveland. O. j | 3. porotnik: Vincent Novak, Box 492, Ely, Minn.
i 4. porotnik: Joseph Codec, 16215 Huntmcre Ave, Cleveland, Ohio. ! ; 5. porotnik: Candid Gnnek, 9537 Ave. M, So. Chicago, ItL
URADNO GLASILO:
>	"AmaiiksnsH Slovenec". 1849 W. Cermak Kd, Chicago, OL
■--!
Vae denarne nakaznice in vse uradne reči naj se poifljajo na glav-	j
>	nega tajnika, fse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Pro-	< [ Inje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi	J i bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi	dru-	!
{	gih narodnosti, Id so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo.	J
►	Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbliinjega dru-	< \	štva Z. S Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseh. Glede	<
►	ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila	4
►	in potrebne Ksttne.	\ j	SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVKZOl	3
)) Dopisi lokalnih ))
||_*
DRUŠTVO SLOGA SLOVEN- p CEV, ST. 14 zsz ; p Spring Glen, Utah.
Cenjeni člani in članice našega društva. Vse vas prosim in vabim, da se udeležite meseč- p ne seje ta mesec. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 3. uri popoldne. Ta mesec bo ^ seja 17. junija. Važna bo za vse člane in članice, ki se zanimajo gj za društvo in Zvezo. Približuje ^ se 12. redna konvencija ZSZ, ki g se bo vršila meseca avgusta v c Pueblo, Colo. Zato prosim čla- ^ ne, ki se zanimate za Zvezo in ^ društvo, da si izvolite najbolj- z 1 šega delegata po svoji volji, da -ne bo kasneje prerekanja. Na- g dalje ima vsak član pravico pri-poročati kaj za izboljšanje pra- ^ vil, ki bodo prišla v veljavo za ^ nadaljna štiri leta- Upoštevajte vse to in pridite na sejo. Na svi- p denje na seji 17. junija.
Zdaj pa malo novic, ki pa ni- z so vesele. Tukaj smo izgubili v ^ kratkem dva rojaka in eno ro- j jakinjo. Michael Pavich, star ^ 65 let, je 26. aprila oral vrt. Za- v dela ga je srčna kap in je takoj umrl. Tony Becarich je delal na County Road. Majhen kamen mu je priletel v glavo in po tistem se ni več zavedel. Pokopan je bil 23. maja. Bil je 55 let star. Mrs. Annie Kuss, rojena v f Metliki, je umrla zaradi raka 1] 28. maja. Bolehna je bila več * let. Pogreb je bil 2. junija. Sta- * ra je bila 61 let. Zapušča moža c starega 78 let, enega sina, ki je * pri vojakih, in eno omoženo hčer. Omenjenim trem pokojnim želim večnega počitka. Vsi trije so bili pri društvu SNPJ. Starejši so se začeli umikati, mladi so pa seveda Amerikanci, tako da čez nekaj let se bo sli- ž šalo le bore malo slovenskega t jezika v mormonski deželi r Utah.	t
Tudi v rudokopih jih dosti 2 potolče. Vsak teden slišimo, da £ je kateri ubit. Tudi mene je po- a bilo 26 maja in mi prst zlomilo j na levi roki. Ko bi bilo na desni, 1 bi zdaj ne mogel tega pisati. c
Ravno ko sem dokončal te 1 vrstice, je prišla vesela novica 1 od vojnega oddelka, da je bil moj sin William T^pol
ovec o- »
svobojen iz nemškega ujetni- 1 štva in poslan proti domu 23. j maja. 2e sem izgubil yes up, da ga bom še kdaj živega videl, 1 ker mi je prej vsak teden poslal i pismo ali karto, zadnjih šest 1 mesecev pa m bilo sploh nobe- 1 nega glasu od njega. Ker sem < že izgubil enega sina v,fcej voj- s ni, sem se bal, da sem izgubil i tudi drugega. William je šel k 1 vojakom v začetku bta 1941. 1
Vesel sem, ko lahko poročam v , naše Glasilo, da mi je on ostal.
Tudi drugim očetom in materam, ki žive v podobni negotovosti, želim, da bi prejeli vesele novice o svojih sinovih vojakih, predvsem pa želim, da bi vsi prišli kmalu domov. Rojaški pozdrav.
August Topolovec.
-o-
QUEEN OF THE HOLY ROSARY LOpGE, NO. 7 WSA Denver, Colo. Naznanjam članicam društva Kraljice Sv. Rožnega Venca, št. 7 ZSZ, da nismo imele seje v nedeljo 3. junija zaradi tega, ker se je večina naših članic udeležila šolske gradua-cije. In sklenjeno je bilo, da bomo imele izvanredno sejo dne 18. junija, v ponedeljek zvečer ob pol osmi uri. Prosim članice, da bi se udeležite te seje v obilnem številu. Zakaj na tej seji se bodo volile delega-tinje, da bodo zastopale naše društvo na prihodnji konvenciji, ki se bo vršila 27. avgusta v Pueblo, Colo.
Prosim, da bi to upoštevale, zakaj uradnice ne morejo nobene stvari dokončati, če nimajo pomoči od članic. Torej pridite kar največ mogoče na sejo v ponedeljek 18. junija ob pol osmi uri zvečer. Sosesterski pozdrav
Anna Težak, predsednica ♦ * »
Editor note: Above is an announcement of a special meeting on Monday, June 18, at 7:30 p. m. in the Slovenian Hall to elect delegates to Pueblo convention by Queen of Holy Rosary lodge No. 17, Denver.
-0-
DRUŠTVO WASHINGTON i	ST. 32 ZSZ
Cleveland, O. , Cenjeni bratje in sestre:
Opozarjam vas, da se udele-. žite seje tretji petek v mesecu, 1 točno ob 8. uri zvečer, v navad-i nih prostorih. Znano vam je, da bo na tej seji volitev delegata i za konvencijo, ki se bo vršila
1	avgusta meseca. Prosimo član-
-	stvo, da se gotovo udeležite, ker > je to velikega pomena. Ukrepa-, li bomo tudi o zelo važni zadevi
častne tabele (Honor Roll) za
2	naše vojake iz okrožja S. D. 1 Doma.
1 Bolna sta naš predsednik
-	John Zajec in brat 2un. 2eli-
-	ko jima hitrega okrevanja, ker . ju pogrešamo.
i Tudi prosim, naj vsak član in , vsaka članica pripelje kakega 1 novega člana ali članico, da bo t tudi naše društvo dobilo kako
-	nagrado. Že dolgo časa nismo 1 dobili nagrade in smo zaostali
-	za drugimi društvi. Vse to ,pri-1 nesejo naše razmere. Vsi smo t več ali manj prizadeti in tako . nimamo več tistega veselja. U-
?amo, da bo kmalu konec vojne n se naši sinovi povrnejo k lam, in bomo spet z večjim ve-jeljem delovali skupaj na društvenem polju. Naše društvo ma deset fantov v vojski in nornarici. Želimo si skorajšnje midenje ž njimi.
Potrudimo se kar mogoče in pridobimo nekaj novih bodisi v odrasli ali pa v mladinski od-ielek.
Vse članstvo pozdravlja A. Tomle, predsednica. o
IMPORTANT NOTICE 1
. June
is the most important month of this year for the WSA.
Attend your lodge meeting and help select delegates to the convention to be held at Pueblo, Colo., in August.
Get an adult or juvenile member this month for the 37th Anniversary Drive.
Help some worthy juvenile qualify as a delegate in the Contest ending on June 30th.
Boost and Work!
iz sloTnmlbin =
(Nadaljevanje z 2. strani)
vino preplavila s cenzuro, da bi se ničesar takega ne smelo v svet zvedeti.	nj
Na katoliškem shodu bi se f1 moralo to vzeti na dnevni red. Drugače shod nima pomena in podlage.
ti
Ko se je vršil I. Vseslovenski Zi katoliški shod v Lemontu 1. ^ 1929 pod okriljem KSKJ, je bil tc velik uspeh v moralnem pome-nu, toda takrat je bila še stara v] domovina za nami in je poslala P' zastopnike, prav tako tudi ju- 0< goslovanska vlada. Toda danes d' domovina ne more več nam po-magati, pač pa ona kliče nas na m pomoč! Danes je shod potreben v iz mnogih ozirov bolj, kakor je bil takrat.	d
Da bi nekaj zamujenega po- 01 pravili, bi se morali vršiti kato- j« liški shodi tudi v vseh farah, ni kjer so farani še sinove stare cj domovine, da bi tako dali vsaj lj deloma nekaj zadoščenja ma- j< teri domovini, v kateri so preje- n, li versko vzgojo, katera mati it pa ječi stiskana, osamljena, ker zj so iz nje pregnali duhovnike, fj sinove slovenskega naroda. Če P se kdo še kaj zaveda, naj neko- " Liko pomisli na poročilo zgoraj d omenjenega dopisnika, kakor- p šnih bo skoro gotovo še več, t« kajti resnica mora priti na dan. si o	n
ZADNJI DAN ZA SPREJE- p MANJE OBLEKE	n
Chicago, 111. p
Zadnji dan za pobiranje n obleke v pomoč revežem v Ju- k goslaviji bo torek, 12. junija, z zvečer. Kdor še ima kaj obleke n za darovati, naj prinese ta ve- a čer na 1901 W. Cermak Road, is v Dr. Uršičev lokal. A ko bo mo- t< goče dobiti filme, se bodo ta ve- n čer jemale premikajoče 3like, zatorej prosimo vse, kateri ste k v tej kampanji pomagali, da " pridete ta večer, da boste na o sliki. Lokal bo odprt ob sedmi c uri. S tem dnevom bomo zaklju- b čili pobiranje, potem pa poslali fr vso robo v New York.	r
Rodoljubni pozdrav.	n
Publicijski odbor. 0
t
-o-
1
ČEHOSLO VAŠKI PROGRAM; u TEŽAVE S SELITVIJO	v
(Nadaljevanje s 1. strani) F
I
preveč počasi obrača. Veliko so s jih nagnali pod zaščito 3. arma- c de generala Pattona, ki je zase- ^ dla vzhodni rob Cehoslovaške, 2 tudi Pilsen in večino Sudetske j pokrajine. Pattonov 5. kor zapelje vsak dan kakih 1,000 Nemcev na trukih na drugo . stran Donave, nazaj pripelje pa Cehe, Ruse in Poljake, ki bi ra- ^ di prišji domov. Ako Cehi ne t ravnajo preveč prisrčno z Nemci, potem ko so morali živeti vi Hitlerjevi sužnosti šest let, jim j
tega nihče ne niore zameriti, t L ============== ]
ŠIRITE LIST AM. SLOVENEC! ]
V VEDNOST VOJNIM VETERANOM
Ogromni ustroj sestavljen z I lamenom, da pomaga iz vojake službe odpuščenim moškim < n ženskam, da si zopet najde-o svoje mesto v civilnem živ- 1 jenju, je pričel delovati že :adnje poletje, ko je bil sprejet akozvani G. L zakon za zašči-o dosluženih vojakov. Vpra-anje je: Ali bodo določbe sključene v tem zakonu tudi res >olno izvajane? Dalje, ali bo »dpuščen veteran v stanju izve-leti tudi za druge organizacije >zir. agencije, ki morejo pripo-noči k temu, da se zopet vživi r civilno življenje?
V trenotju, ko imamo že nad Iva milijona moških in žensk »dpuščenih iz vojaške službe, e nujno potrebno nuditi infor-nacije o raznih posredovalnicah in organizacijah vzpostav-jenih z namenom,-da pomaga-o vračaj očim se veteranom pri ijih problemih z iskanjem dela, td. V ta namen je izdal Odbor :a javne zadeve (Public Af- ' airs Committee) v New Yorku joseben pamflet z naslovom, Veteran's Guide". Ta knjižica lobro ilustrira in prednaša vse probleme, na katere bodo nale-eli bivši veterani, moški in ženske, bodisi zdravi ali pohablje-li, od'prvega dne odpusta naprej. Knjižica jim pove ne sa-no kakšne so njihove legalne pravice, pač pa tudi kako se norejo teh najboljše poslužiti, tot tudi se morejo ogniti tako-svanemu "red tape" izpraševa-aju, ki je v zvezi z gotovimi agencijami, ter kje si lahko poiščejo nadaljno pomoč za reši-^v njih individualnih problemov.
Eden od nasvetov, ki je v knjižici posebno poudarjen je: 'Pazite, da ne izgubite vašega odpustnega lista (discharge certificate). Ta vam bo potreben za vse nadaljnje življenje." Navodilna knjižica tudi priporoča, da si da veteran napravit nekaj fotostatičnih posnetkov odpustnega lista ali certifikata, ter da naj bo izvirni certifikat v pisan v rekordih okrajnega urada. Knjižica dalje razloži veteranu koliko denarja bo prejel od odpustitvi; koliko podpore more pričakovati v slučaju, da ne bo mogel takoj dobiti zaposlitve, ter koliko izplačila bo deležna njegova družina v slučaju da se mu kaj pripeti.
Knjižica tudi jemlje.v dober pretres razloge za nakup domačije, a podaja tudi razloge za slučaje v katerih nakup hiše ali domačije ne odgovarja praktičnosti. Bavi se dalje z vprašanji nakupa farme, ali vzpostavitve i lastnega: "businessa", kakšne vrste posojil^ s^ za terane najpraktičnejša in koliko farmske zemlje je na razpolago za veterane, in kje. Kak-
šne so prilike, če si nabavi farmo, da jo bo mogel tudi izplačati in se na njej preživljati___
in ako prične s trgovino ali čim sličnim, mu knjižica enako daje navodila, ki ga poučijo o problemih na katere bo naletel v "busmessu".
Oni veterani, ki bodo hoteli po odpustitvi iz vojaške službe nadaljevati prekinjene študije ali šolanje v enem ali drugem poklicu, bodo našli v knjižici posebna navodila in nasvete, in tisti, ki se bodo morali vsled v vojni dobljenih pohabi j enosti ali poškodb in bolezni naučiti novih in primernejših poklicov, bodo tudi našli v knjižici odgovore na vprašanja, ki so zanje največje važnosti. Vsa ta vprašanja -so razglabljana pod za-glavjem, "Nadaljevanje vaše izobrazbe po vojni".
"Pravice in podpore" do katerih so upravičeni pomorščaki so podane v obrisu v posebnem poglavju, ki nosi naslov, "Ce služite pri trgovski mornarici".
Podatki in dejstva navedena v knjižici so točna, kajti vse informacije so bile natančno pregledane, da so v skladu z uradnimi določbami in dejstvi vladnih ter privatnih agencij in sicer do datuma v mesecu aprilu, 1945, ko je bila knjižica izdana. Veteranom ae priporoča, da se informirajo o nadaljnih morebitnih spremembah ali dodatnih določbah in sličnem ob njih povratku domov.
Knjižica "Veteran's Guide", ki jo je spisal Dallas Johnson, je ena od serije pamfletov katere izdaja in zalaga Odbor za javne zadeve, ki je dobrodelna, izobraževalna ustanova, katere naslov je: Public Affairs Committee, 30 Rockefeller Plaza, New York 20, N. Y. Knjižica dopolnjuje prej izdano brošu-rico, "Facts and Tips for Service Men and Women."
F.L. LS.—Common Council.
-o-
Weddings in June
A fragrant, romantic flower grown especially for brides is making a timely appearance in the flower shops. Stephanotis is the name of the waxy-white bloom which in the war years has become one of the traditional flowers in June brjdes' bouquets, in corsages and in wedding decorations. Stephanotis has replaced the lUies-of-the-valley formerly propagated in Germany and forced into bloom in Chicago greenhouses.
This modern type of stephanotis combines brilliantly with gardenias, orchids, roses and other favorite varieties for brides. Whether carried in a bouquet, pinned on in a corsage or worn in the hair, the waxy white flowers are exquisite. Five tiny petal^ are clustered at the tip of the flower. The floral artist combines full blooms with unopened buds and unusual foliages such as. ivy.
^Incidentally, ivy leaves for the biridal - bouquets are omens of, good luck traced to an old English-tradition; the bride will be lucky, in her new world.	r -
STRAHOTEN PLES MRLICEV NA MORSKEM DNU
) Leads the Way bj we' \
Potapljači, ki so se spuščali s< na morsko dno v Črno morje n kraj Odese, so splošno govori- d li, da se na morskem dnu spre- ji haja smrt. Kdor jo opazi, ji več v ne uide. Sklicevali so se na to, p da se je pri raznih prilikah tam d ponesrečilo že nešteto potap- si ljačev, ne da bi bili mogli ugo- n toviti vzrok smrti. V resnici je k umrlo nenadne smrti nekaj po- g tapljačev in z'dravniki niso mo- n gli ugotoviti pravega vzroka r njihove smrti.	d
Pred nekaj leti se je zasidral v Odesi torpedni rušilec. Ko so b pa hoteli odpluti in dvigniti si- P dro, so opazili, da se je zatakni- 1] lo v morsko dno tako, da ga ni- r so mogli izvleči.. Naposled se ^ je veriga odtrgala in sidro je 1 ostalo v morskem blatu. Globi- 1 na v odeškem pristanišču .ni po- v sebno velika in ker je sidro voj- r ne ladje draga reč, so pbslali na F morsko dno potapljača, da bi r sidro dvignil. Potapljač je si- 11 dro lahko našel, a ga ni mogel £ oprostiti. Delo je bilo zelo na- 7 porno, ker je blato zelo trdo za- č radi dotoka raznih snovi, ki se * stekajo z odpadnimi vodami iz s tvornic v Odesi. Naposled je po- ^ tapljač sidro že skoro oprostil * in se je zravnal, ker ga je za- * čel boleti skrivi j en hrbet, Ogle- t dal se je okrog sebe v presoj- s nem mraku zelene vode in ne- t nadno je začel prestrašen daj a- t ti znake, da bi ga izvlekli. Po- j tegnili so ga na ladjo nezavest- j nega. Zbudil se je iz omedlevi- * ce šele čez nekaj ur ob skrbni 1 zdravniški negi. Zelo so bili ra- * dovedni, zakaj mu je postalo 1 nenadno slabo. Odgovoril je, da t je zagledal na morskem dnu korakajoče mrliče: "Nikdar ni- 1 sem tega verjel," je dejal, "ko 1 so tovariši pripovedovali o po- 1 hodu mrli5ev na morskem dnu. c Zdaj pa sem jih videl sam. Kri t mi je zledenela od groze, ko 1 sem opazil, da je korakala pro- \ ti meni skupina mrličev. Neka- 1 teri so bili oblečeni v navadne e obleke, drugi pa so nosili zelo j čedne uniforme. Mahali so 1 okrog sebe z lokami in gibali z s nogami, kakor da so korakali c po ritmu neke pesmi, ki so jo j morda peli. Moral sem se rešiti čim prej."
To pustolovsko zgodbo je cul tudi filmski posnemalec mor- e skih globin kapitan John Craig. s V strahove ni verjel, zdelo pa 1
MEH ZA SMEH°
B(BT"~""1
GLEDALIŠKA	J
V nekem podeželskem mestu je gostovalo potujoče gledališče s "Hamletom." Naslovno vlogo je igral neki precej ^ slab igralec. Razočarani gle- j dalci so začeli žvižgati in metati na oder gnila jajca. Igra- j lec je užaljen odšel z odra z besedami:
"Shakespeare pa res ni za bedake!"
"Tega mnenja smo tudi mi," se je odrezal eden izmed gledalcev.
MATERINSKI JEZIK "Očka, zakaj pa pravimo zmerom materinski jezik in ne očetovski?"
"Zato, ker imajo očetje redko priložnost, da ga uporablja-
* 99
jO."
NJENO PISMO "To je pa strahovito dolgo I pismo, ki ti ga je pisala tvoja žena?"
"Da, osem strani." I "Kaj vse ti pa piše?"
"Samo to, da mi ima mnoge* s tega povedat, ko se vrne."
OBZIR
, Žena: "Ti.pa res nimaš ni-1 kakršnega obzira do mene. — Vsako noč ostajaš do zore v kavarni."
— U__• ..j. ___t-
mu je, da mora vendar biti ikaj resničnega, kar je pove-U potapljač. Sklenil je, da po-sni skrivnost. Skrbno je zbral le podatke pri potapljačih, reden se je spustil na morsko no. Dolgo ni mogel najti niče-lt drugega kakor le navadno Eiplavino, ki se nabira v veliki oličini na dnu vsakega velike-a. pristanišča, naposled so pa jegova raziskovanja vendarle >diia uspeh. Nekega dne je tu-
1	on sam srečal mrliče na po-odu, toda namesto da bi po-Egnil kakor dotlej vsi drugi otapljači, se Je približal čud-emu sprevodu. Prizor je bil v isnici grozen. Natančno tako, a kor je pripovedoval potap-ač s torpednega rušilca, so bi-nekateri mrliči oblečeni v n^t-adne obleke, drugi pa v pisa-e uniforme. Vsi so se gibali ter restavljali noge kakor po končnici. V popolni tišini na lorskem dnt| je bil prizor še roznejši. Kapitan Craig je moli zbrati ves pogum, da se je isto približal čudnim posta-am. Najprej je ugotovil, da so j, trupla gibala na enem in tete mestu in da se niso porai-ala naprej. Videz pohoda je udilo gibanje rok in nog in k jmu je mnogo pripomogel tudi :rah. Ko je pogledal obleke -upel, je ugotovil, da &re za rupla, ki so bila vržena v mor-
2	med rusko revolucijo. Obso-encem so pustili na nogah ojko-e, kakor so jih imeli v ječah, 'teži okov so se pogreznili v lato, trupla pa so se dvignila, er so se v njih razviii pMni. Gl-ali.so jih slabi morski tokovi.
Sfarivnost so še naposled ne-oliko pojasnili zdravniki. Tru-la so ostala skoro nespreme-jena mnogo let pod vodo z&ra-i vpliva kemičnih odpadkov eornic. Dejstvo, da so nekateri otapljači umrli iz neznanega zroka, je bilo zdaj pojasnjeno, 'otapljači, ki so videli ta stra-en pohod smrti, so umirali ver-etno zaradi tega, ker je živčni retres vplival nanje toliko kodljiveje, ker so ljudje zara-. težkega dela pod visokim ritiskom na morskem dnu zelo eodpomi.
Tako je bila povsem prepro-to pojasnjena skrivnost mor-kega dna v odeškem prista-išču.
*	Mož: "Draga moja, saj. prav aradi tebe ostajam v kavar-1 i. Zdaj je mraz, pa se bojim, la bi se prehladila, če bi mi lorala ponoči odpirati vrata!"-
SODOBNO Profesor: "No, Zajec, kaj ni znate povedati o Homer-u?"
Dijak : Hvala Bogu, nič sla->ega, gospod profesor!"
fi—--r——i
i To fbm Pmopfe f|
; of this Community ™'r
Flag Day was once a day when. ] your children came home to tell you about the pretty little exer-i cises in school. You saw the flag
1 .	SuilSY
i	PiIM'T^iTh1! and on some
IWXT^ _' homes, per-1 I ..unKaflvr ' haps your V/tf home. You TOt^rJji^m//-"< may have ' II wSA " I been one xA 1 ^HKWW* the rare individuals who p ic-Ff/aJCJW tured the rTrTTTTf blood, sweat wmImHW and tears it .	represents.
Today you need no special day j in the year to honor the flag. ; The flag is alive every moment r in your home through missing places at the dinner table, j through a tear-drenched tele-Si gram from fee War or Navy de-\ partment, through your very daily war efforts. It is no mere play-acting wheft , Americans symbolize triumph in combat by running up fee flag on improvised poles such as the 1 deathless ceremony enacted on Mount SuriSachi. The flag means life, liberty r and fee pursuit erf happiness.
•	You are asked now to buy fee most extra War Bonds you have ever bought in a ^ar«loan to
f i^a^^^^her1 Americans-a^e dying in 'Tarawa^ places for fee sam« high purpose.
THE EDITOR
' Stran 4 ^
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 12. junija 1945
Dušica - Rožamarija
— Agnes GUnther
J "Slikanih sten nima nihče!" ' Glej vendar, Jcako grda je tapeta v primeri z vrtnicami!"
"Stara šara, Rožamarija, in zato ji je všeč P*
"In tu so vrata. Vrtnice so naslikane na
platno. Tule mora biti ključavnica!" ' *
"Rožamarija, pridi takoj semkaj! Duri ostanejo zaprte!"
'Moj Bog, zakaj moram prebivati v tem strašnem poslopju! Povsod hodniki in skrita vrata in kdo ve, če se ne zakriva za temi kako okostje. Pravijo, da so nekoč v vseh starih gradovih vzidali kaj živega. Saj si mi sama že čitala o tem žrt^ab. Ce bi to v tem primeru bilo res? — Moj Bog! Zdaj vem, čemu sem to staro omaro s tem njenim starim duhom tako sovražila!"
"Mama, gospod upravitelj domen mi je pripovedoval, da vodijo povsod hodniki v zidovje, toda o okostjih mi ni ničesar omenil. Gotovo ne tiči za temi durmi nič stra- ^ hotnega. Ali naj pokličem očeta ali gospoda upravitelja? Naj ta dva vse pregledata, se vsaj ne boš več vznemirjala!"
"Ne, ne! Ako bi ta dva vendar kaj našla in bi jaz izvedela, da sem toliko časa stanovala poleg kakšnega ubitega človeka! — Duh vendar ni bil samo po vrtnicah! Jaz ne morem tu ostati, moram vsekako drugam. Če le pogledam te vejice s trnjem, sem prepričana, da se za njimi skriva ne-• kaj strahovitega."
"Mama, če boš pa videla in se prepričala, da ni nič posebnega, se boš brž pomirila. Dokler pa nimaš gotovosti, si boš slikala vse možne grozote. Meni se dozdevajo te rože prav lepe in ljubke. Mar naj z očetom ..."
"Rožamarija, opusti to nakano!"
"Potem boš vedno v tem strahu ostala, uboga mama!"
Kneginja se ne da pomiriti in si tudi ne da dopovedati, ampak toži naprej: "Jaz sem že od prvega dne vedela, da je to grad duhov, sličen gradu molka. Da se mi nikar ne približaš tem vratom! — 2e slutim, da bi se vsulo celo skladišče krst v predsobo, če bi jih odprla."
"Mama, vendar lahko predsobna vrata zaprem, da ne vidiš nič!"
"Pa mogla bi slišati!"
"Prenesemo te v tvoj salon, da o vsem tem ne vidiš in ne slišiš nič. Morda bi še našli kakšne zaklade. Zavoj starih čipk zate in morebiti brokat za krasen očetov telovnik."
"Mar domnevaš, da jaz vobče maram za to starino? Pusti me s tem v miru!"
Rožamarija umolkne ter sklene, da hoče jutri navsezgodaj dati odpreti ta hodnik, dokler bo mama še spala. Danes je že prepozno. — Kneza tudi ni doma. Odpeljal se je na lov in večeri se tudi že. Sreča, da se je kneginja naposled vendar nekoliko pomirila. — Toda že se pojavlja drug vzrok vznemirjenja. Vprašuje se, če bo prišla nevihta ali ne? — In knez opreza za divjačino! Kneginja stoka in vzdihuje: "Kako more v tem somraku stati in oprezati s prstom ob petelinu, z lovsko mrzlico v kr-vi?" — In tam med visokim šarom se zgane, se prikaže glava z odličnm rogovjem!
Strašno je ležati v vročih blazinah v tej neznosni soparici! In morebiti še tri mesece!—
Rožamarija je tudi že vsa preplašena. Pri večerji se je zadovoljila z nekaj grižljaji. Oče bo moral sam večerjati, ko se vrne. Rožamarija mora'ostati pri mami. — Kako se v blazinah premetuje!
"Ali naj pošljem po zdravnika?" vpraša Rožamarija.
"Ta večni njegov: več miru! — Mir! Kako mrzim to besedo!"
Zrak je postal svinčenotežak. Obe krili okna sta odprti. Tam v daljavi se že pojavlja bliskavica . . . Vrhovi dreves pod okni so kot temnozelene, jeklene skupiine.
-,- ti
Dolg, utrujen, svinčen večer! — Tu pa tam * se že sliši oddaljeno votlo grmenje . . . Ce d bi zagrnili temne, težke zastore, bi sopari- z ca postala še bolj neznosna. —	ž
Rožamarija še vedno drži v rokah zve- t< zek vojaških humoresk, ki na njeno dušo V tako mučno vplivajo. V primeri s temi je J( za njo misel, da se za temi naslikanimi vrtnicami skrivajo krste, naravnost v razve- ^ drilo. Kako se ji gnusi jo vsi ti poročniki, n majorji in sluge! —	z
Mama je toliko razburjena, da še vedno k ne more zaspati. Rožamarija se je že dav- ° no priučila težki umetnosti, da je pri čita- 1 nju ni okužila vsebina knjige ter je ohra- 8 nila Čisto svojo dušo. —
Toda nocoj je Rožamarija s svojo odpornostjo pri kraju. Soparica je zvišala sicer le rahli pritisk na srce. Huje ne sme postati. Zato zaprosi mamo: "Mama, dovoli, da sprostim svoje lase. Glava me od teh mnogih lasnic neznosno boli. Ce moreš le nekoliko časa mirno ležati, te hočem gladiti, morda te tako uspavam."
"Stori to," odgovori kneginja vsa ne-voljna. "Ne doumem, kaj ti je, mene niso lasnice nikdar nadlegovale."
Medtem je Rožamarija že sprostila svoji kiti. Neprijetno občuti njih breme na svojih ramah in okoli njenega mladega, bledega obraza zvalove mehki, zlati lasje. Nato pristopi k oknu ter zre v temni park. = Vse tiho! Niti list se ne zgane! — Kar zažari svetel, modrobel blisk, ki objame s svojim plamenom vso njeno visoko, belo postavo, da je videti kot stikalna zlatem ozadju.
"Rožamarija," krikne kneginja vsa prestrašena, "nevihta se bliža!" J
V prihodnjem trenutku pretrese ozračje hrumenje in tuljenje. Temni zastori zlete kvišku, kot peruti orjaških tujih ptičev. Žvenkeče, šumi, buči, kot bi bil Oživel vsak košček lesa v tem starem poslopju in se hoče še enkrat udejstvovati v divjem burnem plesu. — Potem hipoma zbpet popolna tišina!... Je nevihta že milila? .. Po divjem trušču vpliva ta mir šJbolj vznemirjajoče — Zunaj pa opreza n&č kot stra- i hotna pošast!	J
: Zdaj vstopi knez, da želi svSji soprogi lahko noč.	•
"Oh, Rožamarija, ali še bediš!^ ... Si kakor kip iz marmorja! — Pojdi nemudoma spat!— Šarlota, saj je ne potrebuješ več nocoj!"	;
Z "Samo za trenutek še naj ostane!.. . . Moj Bog! Vobče ne vem, čemu je tako dolgo tod postajala. Danes me je pi*av zmerno zabavala. Ali že greš spat?" '
"Da. Nocoj menda ne bo poteklo brez ^ motnje. Hočem si poprej malo odpočiti. I Rožamarija, v desetih minutah moraš biti 1 v svoji spalnici!"	|
'Tvoje besede me vznemirjajo, Frid. No- I coj že ne bom zatisnila očesa. O, te strašne 1 nevihte v Braunecku!"
"Ni se ti treba ničesar bati, Sarlota! Po- 1 misli, kako dolgo že ta stari grad stoji in I koliko neviht" je že prestal. Ce bi se kaj J zgodilo, dajte me, prosim, poklicati!"
Že odhaja kn^z. Toda pri vratih se še en- 1 krat ozre. Kakšna je danes Rožamarija! I Kakor iz kakšne stare slike. In vendar še 1 ni nič sličnega videl. Kar se spomni tehle vrstic:
"Je snela z glave kraljičina	f
svojo zlato kronico ..."	i
Kako, da mu ravno to prihaja na um? Iz I katere pesmi sta te dve vrsti? In zdajci se spomni pesmi, ki opeva dvojico. Nista si1 j mogla dobiti, ker ju je ločila pregloboka | voda. Kako čudno blodijo nocoj njegove 1 misli!	1
Rožamarija že zopet sedi ob postelji I kneginje. Neizmerno je utrujena in vendar ne sme mame zapustiti. Predobro po- | zna neizmerno svetlikanje v njenih lepih, i rjavih očeh.	M
% (Dalje prihodnjič) »
JAPONSKE ZGUBE NA FILIPINIH NAD 392,000; DRUGE VESTI IZ PACIFIKA
(Nadaljevanje s 1. str.)
razpoloženju pobiti do zadnjega.
Na Okinawa otoku gredo boji proti koncu, a odpor je še vajino trdovraten. Južna konica o-toka še vedno vstraja z odporom, ki pa ne bo trajal posebno flolgo. V sredini in na severnem delu otoka pa Anjerikanci hite z gradnjami letalskih baz, ki že zdaj služijo za uspešne polete nad japonsko domače otočje in proti kitajskemu obrežju, ki je zasedeno od Japoncev.
Vojaški strategi, ki opazujejo potek borbe v Pacifiku in Aziji so mnenja, da se zna vojna v Pacifiku zavleči še do blizu dveh let. Razlogi za to 30, ker priprave za razne vpade na otočja vzamejo precej časa. Dalje prevažanje zalog in drugega preko širokega Pacifika
vzame mnogo časa. In vrhu vse- ( ga Japonci razpolagajo z neo- j mejenim številom vojaštva, ki j zvesto in fanatično služi svojim vojnim lordom/ ki jih vodijo brezobzirno v klavnice. Vojna ' se zna zaključiti le, če bi sq. nudilo japonskim vojnim lordom kake take pogoje, ki bi jih ohranili na oblasti pred popol- ] no udajo. Hitre spremembe pa|{ kajpada tudi niso nemogoče.
-o--j
POPRAVA	(
V prvi obletnici smrti pokoj- ] ne Agnes Vertnik, Ely, Minne- , sota, z dne 5. junija 1945. je < pomotoma izostalo ime hčere ' Mary, ter bi se imelo pravilno } glasiti "Žalujoči ostali: Joseph ( Vertnik, soprog; Joe in Lenart, ( sinova; Kristina, Mary in Pavlina, hčere."	j
-0- i
Investirajte «yoj denar v voj- ] ne bonde! Pomagajte svoji de- '
želi do zmage!
__ ]
GRADUATE NURSES
For general duty. This organization offers splendid present and post-war opportunity to nurses with executive ability and interested in medical welfare. We are located in principal key cities and are rapidly expanding. Good salary while learning our methods of treatment, with advancement as ability progresses.
SAMARITAN TREATMENT
6231 SHERIDAN RD.	ROGERS PARK 0981
g , ^Aadcfflipn
M jj '	week a treasure... send
V V ;	flouteU \
lr; V , ---------for each gay event. [
\	wowg RESERVATIONS EARLY TO YOUR FLORIST
■^v^00' f'0"* can holograph Flowers to Any Point in America
Za Graduacijo se Izrazite s Cvetlicami
IZŠEL JE -	J
VELIKI	1
ANGLEŠKO-SLOVENSKI	]
Besednjak	j
ki g« je spisal in izdal
DR. F. J. KERX	I
To Je najpopolnejii angleško-slovenski besednjak s angle-	II iko izgorarjavo. Po tem besednjaku so popraševalL Zdaj
je besednjak na razpolago.	t|
• STANE S POŠTNINO $5.00	1
kar je poslati z naročilom. TistL ki ga želijo	naj takoj	mL
pišejo ponj na naslov:	M
KNJIGARNA AM. SLOVENEC	]
1849 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois
■■■■■■■■■■■i
J. M. Trunk
Mussolini or no Mussolini.
Bog ga je sodil pravično, svet j ga sodi, in pravičnost je pri {sodbi sveta revca, zgodovina ga bo morda bolj pravilno sodila.
Vidim in glava se mi povesi. Ko je nastopil in nastopal, so bili mnogi vzhičeni. Pravi ženij, so rekli. V vsem nihče ni niti na ! pravem, niti na krivem. Prvi in nadaljni uspehi so zakrili tu-1 di napačno robo. Fašizem je za-dobil pravcati šajn! Rimski im-' perij se je pojavljal, kdo naj ne bo vzhičen, če ga mika imperij? Napačna smer v ideji pa je . polagoma dovedla do nasilstev, ki so sramota za količkaj civilizirane ljudi, končno je sledil polom, vseh uspehov je bilo konec. Še mrtvemu so pljuvali v obraz. Prej, prej in tudi pri navideznih uspehih bi bili imeli majati z glavami in si natanko pogledati smer in idejo, sedanje pljuvanje je isto barbarstvo.
★
Vidim vest: "Yugoslavs arrest three .North Italian Prelates". Vest je iz Rima in iz vojaških krogov, zato pravi "Yugoslav forces", kar bo pravilno. Komentirati ne morem. Kritično je, ko gre za kakega škofa. Tu gre za nadškofa Margottija v Gorici, škofa Santina v Trstu in — hudo mi je žal, da gre tudi : za škofa Rožmana v Ljubljani. Počakajmo z sodbo, obsodba nikoli ne sme biti naša zadeva, in jaz smem kako reči, ker "arrested", aretiran sem bil tudi jaz, in obsodb, ne le sodb, je bilo da nič kaj po vsem Beljaku. Počasi, počasi. Zanimivo pri vsem je le, da po vesti kaže, kakor bi bil Gregorio Rozman — laški škof. Morda v Rimu še sanjajo, da je bila Ljubljana nekaj časa — Lubiana? Ako je
li&lco, bo treba udariti. •
Ta Moskva! ITudo trde glave so tam, da je treba malo jeze. He . . "he . . jeze. Še marsikaj utegne; biti. V javnost je prišla vest o [predaji cel dan prezgodaj, da* so bili hudi tudi v Wa-shingtohu. Dobro, da ni bila tega Moskva kriva. Ko je bila mačka ^e iz žaklja, so rekli, da bodo vsi trije, Washington, London in Moskva, skupno razglasili dan zmage, pa ni bilo razglasitve v Moskvi, ker Moskva je? počakala na pravilen ; podpis. Kako so sitni ti Mosko-viči, ko delajo po svojih glavah ! *
★
Tudi tisti Henlein se je končal. Kakor zver je divjal zoper Cehe. Oče mu je bil učitelj, in oče sam je izjavil, ko je bil še majhen, cla utegne postati kriminalec. Tak je bil in kot tak : je končal.
★
Iz Rima vidim: Kooperacija )je bila doli v Bosni baje le, da j je kdo pomagal kakemu Nemcu popraviti pnevmatiko. Partiza-j ni so mu prisodili kroglo. Ali je
res tako bilo??
★
Kako se svet suče. Ko so 1.
1914 začeli s pohodom proti mali Srbiji, so mislili, da bo v dveh tednih vse končano. L. 1919 so pa Nemci sami kislo priznali: "Der Vormarsch ge-gen Šerbien hat mit der Beset-zung von Klagenfurt geendet". Italijani so jim pomagali, da so bile zopet v Celovcu hrupne proslave, saj je bila zmaga pri glasovanju edina prava zmaga za vse Nemce. Še v Hamburgu •so bile tedaj proslave. To je bilo 1. 1920. V Vrbi ob jezeru so naredili spominsko ploščo z napisom: "Bis her und nicht wei-ter kamen die serbischen Rei-ter". Zdaj je začetkom maja 1. 1945 in v Celovcu so vsaj titov-
i runic
ci! Še malo po Rusih diši 3tvar. Kako bo? Je še kritično, ker tudi Angleži so v Celovcu. Lahko še pride do napisa: "Bis her und nicht weiter kamen die rus-sisehen Reiter". Well, malo drugače je zdaj. L. 1920 je bilo le nekaj dvomljivih Srbov, in Celovec je postal zopet Klagenfurt, zdaj so za Celovcem slovanski miljoni, ako bodo ti milj on i imeli nekaj pod kapami, ne morda le slamo v glavah!
Menda tiskajo v Celovcu "glasilo administracije". Slovensko ali nemško? V Celovcu se je že Marsikaj slovenskega tiskalo, k i je Ljubljana še dremala. Kako bo? <
_
PRODAM
5-nadstropno apartment hišo, centralna kurjava, široka lota. Nahaja se blizu Millard Ave. in Cermak Rdh Cena je $14,000;
3-stanovanjsko	zidano hišo, centralna kurjava. Nahaja se na 21. Pl. pol bloka od Pulaski Road. Cena je $9,700;
4-sobni	"cottage", 14 let star, centralna kurjava. Nahaja se na Springfield Ave. in 30. cesti. Cena je $7,700.
5-stanovanjsko	zidano hišo, za 2 kari garage. Mesečna najemnina donaša $200. Nahaja se na 26. cesti in Springfield. Cena je $9,800; :
3-stanovanjsko zidano hišo; centralna kurjava; najemnina $140 na mesec. Nahaja se na Millard Ave. Cena je $9,950; Za pojasnila obrnite na ANTON JORDAN 3741 W. 26th Street, Chicago, 111. Telefon Crawford 3838.
>
POSOJILA NA PRVE VKNJIŽBE
na hiše, ki jih prenavljate, ali na refinanciranja. — Znjenie obresti
K O R U N A Savings and Loan Association 2832 W. Cermak Rd., Chicago, I1L Rockwell 0538
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Ave. Telefon Canal 0523
Uradne ure: Vsak dan od 9:30 do 8:30 zvečer. Ob sredah od 9:30 do 1:00 popoldne; ob sobotah od 9:30 do 7:00 zvečer.
DR. J. E. URSICH
ZDRAVNIK
in
' KIRURG
Urad:
1901 West Cermak Road CHICAGO Telefon Canal 4918 Rezidenčni teL: La .Grange 3968
1—3 in 7—8 P.M. razen ob sredah
Michael Trinko in Sinovi
PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS
Pleskarji in popravljači ometa in sten.
2114 W. 23 r d Place, Chicago Telefon Canal 1090
Kadar imate za oddati kako ples-Slovencem priliko in da vprašate nas, če daste potem delo tudi dru-karsko (plasterers) delo, se vam priporočamo, da daste nam kot nas za cene. Nobene zamere od - gam. Za pleskarska dela jamčimo.