■
PJ AO IV A pnn A	pr^asa-^l
M Velja za vse leto . .. $3.50 M	llkj	JL	L\ W M W iA	ffi ***** every day except Sondaj, ffi
I g Za pol leta......$2.00 ^	9 LBH U	^^	"id Legal Holiday«.	Ifl
List slovenskih delavcev v Ameriki.	|	J
Telephone: COBTLANDT 4687._Entered a, Second Clas« Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y, under th. Act of Congress of March 3, 187».	Telephone: CORTlI^DT^.
NO; 2H. - ŽTKV, 211.	_ NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 9, 1918. - PONEDELJEK, 9. SEPTEMBRA, 1918.	" VOLUME XXVI - LETNIK XX VL
MARŠAL POCH IN GZLNERAL PERSHING.
GENb R^L FOCH anf GENERAL PERSHING. « o
r> _<>*><> (g) COM. ON FU&. INT
Kdo se mora registrirati?
Vse mo'.kc osebe, ki so dovršile svoje osemnajsto leto ter še niso dovršile svoje 46. leto pred 12. septembrom 1918 ali na ta dan, razen osebe, ki so se registrirale dne 5. junija 1917, dne 5. junija 1918 ali 24. avgusta leta 1918, ali one, ki se nahajajo se daj v vojaški ali mornariški sluibi Združenih držav.
Osebe, ki so se registrirale pod vojaškim cenzusom v dneh 10. in 25. junija lanskega leta, niso oproščene te registracije dne 12. septembra 1918.
KDAJ? — V četrtek, dne 12. septembra med sedmo u_-o zjutraj in deveto Liro zvečer.
KJE? — V uradu Local Boarda, ki ima pravosodje nad krajem, v kat*?re?n stalno stanuje oni, ki se mora registrirati ali na mestih, katere določi Local Board.
KAKO? — Pojdite osebno dne 12. septembra na svoje regi-Btrac jsko mesto. Če domnevate, do, boste 12. septembra stran od doma, pojdite takoj v urad Local Boarda kjer se nahajate. Izpolnite svojo registracijsko karto ter jo dajte potrditi. To pošljite nato Local Boardu v kraju, kjer. stalno bivate. Priložite omot «* svoj in: naslovom in znamko, da se vam na to vrne vaš registracijpki certifikat. Če bi ne dobili tega certifikata, bi se izpostavili lahko rosnim neprilikam. Poslati marate stvojo registracijsko karto pravočasno, da dospe dne 12. septembra v roke domačega Local Boarda. Če ste dne 12. septembra bolni ter ne morete nriti sami, pošljite svojega pooblaščenega prijatelja. Uradnik mu bo del polnomoč, da izpolni vašo registracijsko karto.
REGISTRACIJA OSEB V BOLNICAH. — Vsi LocaJ Boar-di, v kojih okrožju se nahaja kaka bolnica, so dobili navodila, I naj imenujejo posebnega registrarja, ki bo pišel v doticno bolnico na registracijski dan ter registriral bolnike, nahajajoče se v bolnici.
INFORMACIJE. — Če ste v dvomu glede tega, kaj imate storiti, ali kje se registr rti, se posvetujte s svojim Local Boardom.
KAZEN za neregistrante. — Neregistriranje je prestopek, kateega se kaznuje z ječo enega leta. Za posledico ima mogoče izgubo dragocenih pravic in privilegijev ter v taicojšnjo stav-ljanje v vojaško službo.
Navodilo za one, ki se bodo registrirali
Vsak njo/ki med 111. in 4.*». letom bo moral odgovoriti na dvaj-1 set vprašanj, ki o na (»osebni karti. Take karte so it* nabite po raz-n*h tovarnah in javnih prostorih, tako da lahko že vsakdo naprej pripravi, kako bo odgovoril na to aii ono vprašanje.
Ker nekateri !•■ .aki niso /možni angleščine, so nam' zdi potrebno. pretoimačiti jiia vprašanja, na katera bodo morali odgovoriti.
1 vprašanje- - Ime, Vsak mora zapisati popolno ime. to je najprej krstno, potem srednje in slednji«* rodbinsko ime. — Na-primer: dolju H. Smrekar.
•J, Vprašanje. — Stalni domači naslov. — Povedati morate. I .j j«* zdaj v;i> dom. ne pa kj ■ delate ali kje ste rojeni. — Kdor ži-v, v veliki apartm.nt hiši mora označiti številko apartmenta. Ce doni vate pisma "in rare of katerega koli. morate to označiti.
:{ vprašanje. Starost v M h. — Povejte, koliko let ste stari.
Vaprimer 154. 3.1. 40. ne pa 40 in tri mesece.
4. vprašanje. 1 >;.ei rojstva. — Povejte natančno, katerega dne. meseca in leta sle bili rojeni.
."», vprašanje t White.» Na to vprašanje odgovorite z ' yes".
Vprašanja št v. • • 7. S. !» 10 nimajo pomena /a Slovenec.
11.	vprašanje. — Naturaliziran državljan Združenih držav. — N\.turali/.iran državljan ste. če i mate drugi popir. — t> imate samo jn\i papir, nist • nuturalizirani državljan, pač pa samo deklarant.
12.	vprašanje. Državljan Združenih držav potom očetove naturalizacije. Otroci onega, ki je naturaliziran državljan Združenih držav, se smatrajo za državljane.
13.	vprašanje. - Sovražni deklaranti. — Deklarant je vsak pod in k k.ike tuje države, ki je izjavil pred naturalizaeijskim sodiš i m, da hoče nu-?ati državljan Združenih držav. — Z eno ^besedo • deklarant je ti>ti. ki je vzel prvi papir.
1 t. vprašanje. Nondeklarant. — Nondeklarant je podanik kake druge države, ki ni izjavil pred kakim naturalizaeijskim sodišč."!) Združenih držav. da hoče postati državljan Združenih držav: tor'j tisti, ki ni vzel svojega prvega papirja.
1."». vpraša lipe. - te niste državljan Združenih držav, katere države podanik s" ?
To vprašanje je za Slovence posebno važno. _ Vsi tisti, ki niso
državljani Združenih držav ter tudi tisti, ki imajo samo prvi papir, morajo odgovoriti to vprašanje: SLOVENIAN (YUGOSLAV) CLAIMED AS SUBJECT OP AUSTRIA-HUNGARY.
Kdor izmed Slovencev bo odgovoril drugače, bo lagal :n lahko vsled tega zapade kazni, ker ni pravdno odgovoril na stavljena vprašanja.
lf>. vprašanje. — Sedanje zaposlen je. — Odgovoriti morate. 1 .ie ste prej delal«, kaj -te delaliivsč—o Imej :stz :j :čcčiNPŽt jelsono kje ste sedaj za;v>>lj«ni in kaj sedaj delate. — Stranska stvar je. kaj ste pr.'j delali, kaj ste delali dolgo časa ali v kateri stroki ste najbolj i/.vebani. Pi»v«jte. kaj delate sedaj. <'e ste farmer, zapišite d.i ;e farmer, če sie majvar. zapišite da ste majnar. (*> ste zapo sleni v kaki držat.ii Hi zvezni pisarni, povejte ime te pisarne.
17. vprašanje. — Ime gospodarja. — Ce delate za kako firmo, knrporaeijo ali družbo, povejte njeno ime. (*'e ste samostojen trgovce. tovarnar, pod.elnik itd., povejte to.
Iv vprašanj*. — Kaj delate? — Tkaj morate navesti natančen naslov podjetja, pri katerem delate oziroma pri katerem ste zaposleni.
PJ. vprašanje. — Najbližji sorodnik. — Ce ste poročeni in če vaša žena še iivi, ne vejte njeno ime. Ce je pa mrtva, oziroma če niste poročeni, nove.it > ime svojega najbližjega sorodnika. Ce pa nimate nobenega sorodnika, imenujte ime svojega najboljšega prijatelja.
20. vprašanje. — Naslov najbližjega sorodnika. — Podati mo-; rate natančen naslov onega, katerega ste imenovali v devetnajstem vprašanju.	.
Iz Nemčije
Nemško časopisje se roga izjavi Hindenburga. — Berlinski "Vor-waerts" pravi, da se moti maršal v tem, ker zanikuje nazore zaveznikov glede notranjih razmer v Nemčiji. — Težka roka cenzorja. Nemško vojno razpoloženje uničeno. — Veliko beguncev.
__ i
I
Amsterdam, Nizozemsko. 7. »ept. Roganje in posmehovanje. o>ter sarkazem ter javen odpor — vse to je bila posledica slovesne izjave maršala Ilindenburga. ki je svaril nemški narod pred zasirup Ijenimi letaki sovražnikov, > čemur je mislil propagandne pam-fleie katere so spuščali na tla zavezniški in ameriški zrakoplove!.
Berlinski Vorwaerts. glas lo nemških socijalistov pravi;
—	Hindenburg nima prav. ko zanikuje zavezniško opisovanje notranje Nemčije. Veliko Nemcev veruje v predlog politične reforme. ki je vsebovan v letakih ame-rišk h zrakoploveev.
Težka roka cenzorja je naglo pa dla na urednike listov v različnih delih dežele, ki so preveč odkrito govorili glede tega predmeta. Nek list na Saškem so zatrli, ker je norčevo predlagal. da bi Hindenhnrg boljše storil, če bi -vrnil železne križce do časa. ko bodo na poč !i boljši dnovi.
Nek drug list so zasledovali, ker je imenoval Ilindenburga maršal "Kueewaerts".
Večina nemških listov pa se je skušala držati prav tesno meja spodobnega razlaganja, dasiravno je dosti listov stavilo predlog, naj hi se Hindenhnrg pred svojimi javnimi pripombami rajše boljše informiral glede resničnega vojaškega položaja.
Tu na Ilolandskem je mnenje kot običajno deljeno. Le en list pripominja s svojo običajno odločnostjo :
—	Nemčija je bila že tepena. še predno so se ameriške armade v polni sili pojavile na bojnem po-Iju.
London, Anglija. 7. septembra. Javilo mnenje je danes na |>opol-t noma enak nač n razdeljeno med' nepertrgano napredovanje zavez--niških armad ter očividne znak* da se nahaja nemški narod v stanju nervoznega strahu, ki meji na demoralizacijo. Veliko uredniškega prostora se je v zadnjem času posvetilo bodočim dogodkom v Ncinčiji.
Domnevanje, da se je prebivalstva Nemčije polastila pan ka, ne temelji na povesti iz nevtralnih virov, temveč na izjavah voditeljev nemškega naroda ter na pozivih nemških listov na javnost, naj obdrži svojo glavo. Vsi ti javno priznavajo resnost vojaškega položaja. Zagotovilo kajzerja. od-kr.ri govor kanclerja von Hertlin-ga glede volilne pravice, odločno' povelje generala Linsingena in predvsem proklamacija maršala Ilindenburga se navaja kot očitne znake napora, da se vstavi propad nemškega vojnega razpoloženja, ki mora obstajati.
Na krat ko izjavlja, da je nemški narod in mogoče žnjim tudi vrhovno vodstvo skrajno vznemirjeno vsled najnovejših dogodkov.
V brzojavki rotterdamskega poročevalca na "Daily Telegraph' se opisuje splošno demoralizacijo nemškega prebivalstva ler vedno naraščajoče nezadovoljstvo v nemški armadi, ki se pojavl ja v sprem-: -•tvu > puliti in dezertacijami.
Poročevalec pravi, da so bite in* formacije, katere je dobil, sprva tako senzacijoualne. da so vzbujale v njem dvome. Kljub temu pa izjavlja, da je dobil potrdila za te vesti iz avtoritativnih virov, vsled česar je pristnost teh informacij vzvišena nad vsak dvoma.
Poročevalec trdi, da je nemška armada oz ovoljea ter polna vsta-škega duha in da so se odkriti u-pori izvršili v številnih skupinah, posebno med Bavarci in Šlezijci.
Nek tak dogodek na fronti pr. Ar ras se je končal s tem. da -,e je neko bavarsko divizijo razorožilo ter privedlo na Bavarsko, kjer se jo j«' stavilo v jetniška taborišča. 1'por v nekem šlezijskem regimentu je -mel za posledico, da je bilo približno sto Ijnui ustreljenih.
Dogajajo se tudi številne dezer-taeije ter se poroča, da je samo v Berlinu nekako 20.000 vojaških beguncev. Nadaljno \enlV> število beguncev se potepa po deželi, in ob'asti imajo velike težkoče pri zasledovanju, ker jim delavci nu dijo veliko pomoč.
i Kljub temu pa se je na stotine lbeguncev že prijelo ter obsodilo ■na petnajstletno ječo. Se večje število teh beguncev pa so kmalu zatem izpustili iz ječ ter poslali na za j na fronto.
Soglasno z informacijami, sta nepokornost in odpor proti častnikom nekaj vsakdanjega na za-padni fronti in slične razmere vladajo tudi v munieijskih tvornicah.
Vsak. ki se ho registriral, bo moral podpisati svoje ime pod sledečo točko, natisnjeno v izpraševalni poli:
"I affirm that I have verified above answers and thah they' are true"
Pobegli avijatik
Avijatik Hitchock je pobegnil iz nemškega ujetn škega tabora. — Prehoditi je moral 100 milj. — Hodil je osem dni.
Pariz, Francija, 8. septe. — Ass. Pre*>. — Poročnik Tnomas Hitchock. ml., iz West bury. L. 1.. mladi avijatik ki je pripadal Laf-favettejevemu letalemu zboru, je pobegnil iz nemškega ujetniškega tabora .n je |>iišcl 2S. avgusta \ Švico.
llitchock je inoral potovati osem dni. in je prehodil več kot UM) milj. Ponoči je hodil, podnevi po je :*krit počaval. Preživel se je s hrano, katero si je prihranU od bo rne racije v taborišču. Dežele po kateri je potoval, u. poznal tei se je ravna] po malem kompasu ki ga je imel pri srbi.
Osmi dan se je znašel v neki mali vasi. Vprašal je neko majhno! deklico, ako je v Švici in ko mu je pritrdila, se je takoj odpravil proti Bern u. kjer se j^ jav 1 pri ameriškem poslaništvu. V Bern je prišel -"tO. avgusta.	■
Hitchock je bil ti. marca vjet, potem ko se je moral po boju / nemškimi avijatiki spustiti'na tU* i ker je bil ranjen in je bil tudi njegov stroj poškodovan. Takoj, ko je b l v je t, je bil prepeljan na ob-vezovalno postajo, odtam pa v bol-i nišnico St. Arnold. Pozneje pa bil prepeljan v ujetniški tabor v Saarbruecken.
Dva meseca je bilo treoa, da se je zacelila njegova rana na nogi Pravi, da Nemci ž njim niso slabo ravnali, da pa so ujetniki trpeli veliko pomanjkanje. Njegova povest je sledeča:
"Potem ko sem pristal za nem ško črto. sem se dvakrat onesvestil. Drugič sc nisem zavedel prej. dokler nisem prišel na obvezalno postajo. V bolnišnici so lepo dela i i z menoj. Bil je samo en zdravnik za 150 bolnikov. Hrana pa ni bila posebno dobra. Zavitki hrane, ki, sem jih dobival iz Francije, so mi mnogo pomagali.
Pobegnil pa sem. ko sem bil z dvema drugima Amerikancema na potu iz Lachfelda v Rastadt. Vse tri jetnike je stražil en nemški vojak. Vedno smo pazili na pri-i ložnost. Ko se je vlak na neki postaji blizu rima vstavil, je vojak zadremal. Vzel sem zemljevid, ki je ležal poleg njega in ravno tako tudi svoj denar. Nam namreč ni bilo dovoljeno razpolagati s svojim denarjem.
Takoj nato pa se je vojak prebudil in je pogrešil zemljevid In denar. Pograbi vsi-zavitek s hrano, katero sem prihranil od svojih racij. toda pusti vsi zemljevid, sem skočil skozi vrata, potem pa bežal. koki kor so me nesle noge, od železniškega tira. Vojak je kričal, toda vedel sem, da mi ne more slediti. kajti stražitj je moral še dva druga ujetnika.
Polagoma sem se vstavil in sem pričel počasi hoditi proti meji. Podnevi sem se vedno skrival v gozdu, ponoči pa sem se ogibal vasi in mest. hodeč okoli njih.
Vedno sem pazno gledal, ako je kje v bližini kak Nemec, kajti bil sem v uniformi francoskega avi-jatika. Ponajveč sem hodil čez polja. koder so ljudje podnevi delali. Ko so zvečer odšli s polja, sem pričel hoditi.
Potoval sem naglo, razun kadar sem prišel do kakega močvirja ali ograje. Podnevi sem spal; vsa kikrat pa sem se dodobra prepričal. ako je kraj varen za počitek.
Ko sem menil, da sem že na meji, sem pazil, da me ne bi videl kak vojak, gledal sem za električnimi žicami in avtomatičnimi signali. Vsemu temu sem se srečno ognil.
Nekega jutra se mi je zdelo, da sem v Švici; toda predno sem vprašal, sem šel še nekaj milj da-i 1 je in sem prišel v neko malo vas. Tam sem vprašal majhno deklico, i *
kjer delavci nalašč počasi delajo 'ter s tem zmanjšujejo množino' monletje.
Oficijelna poročila
: Francosko poročilo.
Par z, Francija. 8. septembra. Nočno. — Severno od Soinme smo zavzeli Vaux. Fluquieres in Hap-pencourt. Iztočno od tega mesta . smo zavzeli Hamel.
Južno od Som me jc nudil so-. vražnuik obupen odpor. Nemci.so zopet zavzeli Avesnes, a so ga na . še čete dobile naznj. Pridobili snio i na ozemlju na obeh straneh Oise iztočno od Fargniers ter zapadno od Servais.
t Dnevno poročilo. — Severno od I Oise so zavzele francoske čete vas Menness s ter se nahajajo sedaj ob kanalu St. Quentiu.
•Južno od Oise so francoske čete napredovale do zunanjega roba, vasi šervais. V okraju Laffaux ter severno od Celles-ur-Aisne smo vzdržali svoje pozicije in to kljub obupnim protinapadom, katere so! vprizorili Nemci.
Veliko jetnikov nam je padlo v roke tekom dveh presenetilnlh napadov, katere so izvršile naše čete v Champagne.
|
Angleško poročilo.
; London, Anglija, 8. septembra Nočno. .— Na južnem delu bojne I fronte so stopile naše čete v ozemlje obrambnih sistemov, katere so zgradili Nemci pred svojo veliko ofenzivo v preteklem marcu. Med' temi pripravljenimi postojankam: I nudi sovražnik povečan odpor in na številnih točkah so se vršili da nes ostri boji.
Naše prednje čete potiskajo na prej ter so pridobile na ozemlju v smeri Verinand, Hesbeeourt ir, Epehv.	|
Krajevne sovražne napade so je zavrnilo zjutraj južno od Oploeg s tee rt ter »ztočno od Wulverghem.
Število jetnikov, katere so ujele angleške čete v Franciji tekom prvega tedna v septembru, znaša j preko 19.000.
ki je govorila francosko, kje da sem. Rekla mi je. da sem v Švici in tedaj sem vedel, da sem na varnem."
Hischoek bo prišel v kakih dveh tedih v Ameriko na dopust. Namerava prestopiti iz francoskega le talnega zbora v ameriškega.
Predniki generala Pershinga.
Okmulgee, Okla.. 8. septembra. Soglasno s spomini, ki se nahajajo v posesti Mrs. Hat tie L. Haggar jc general Pershing, vrhovni poveljnik amer ških armad v Franciji. direktni potomec francoskih hugenotov v Alzaciji. Njegov pra-ded je bil rojen v majhni razdalji od Rena.
Mrs. Haggar. ki je sorodnica generala. ima v posesti natančni rodovnik druž ne in sicer od Friderika Pershing naprej, ki je bil ro jen leta 1724 pa do sedanjega g* nerala. Soglasno s tem rodovnikom je bil rojen Friderik Pershing v Alzaciji, nekako tričetrt miljr od Rena.
Oče generala Pershinga se je prese i| iz Pennsylvan je iz Laclede. Mo., kjer je bil rojen sedanj, vrhovni poveljnik ameriških čet dne 13. septembra 1860.
Nemški jezik.
Kot se poroča, se je v štirinajstih državah odpravilo poučevanje nemškega jezika, dočim se je v šestnajstih nadaljnih vprizorilo korake, da se zakonitim potom prepove pouk v nemščini.
"Delo, Bog in Hindenbnrg."
j laag, Nizozemsko, 8. sept. — Poslednja kurjosnost narodnega semnja v Lipskem so bile papirnate servijete z napisom:
"Pritožbe ne bodo pomagale, temveč samo delo, Bog in Hin dtnburf-"
Nemško poročilo.
Berlin, Nemčija. 8. septembra. Nočno. — Z bojne fronte ui poročati ničesar novega.
Dnevno poročilo. — Naši infau-terijski oddelki so privedli nazaj jetnike z belgijske črte izto'ao od Merekem. Severno oJ Aruaentiere> smo zavrnili ponovne napade Angležev.	, ^
Na bojni fronti s« nahajamo vsepovsod v svojih novih pozicijah. (!)
•Južno od Peroue-Cambrai cest-je skušal sovražnik pomočjo močnih napadov priti do naših uo-vh pozicij. Naše zadnje straže so sovražniku nasprotovale v boju. a se morale umakniti vsprico prest evil nega sovražnika.
Na obeh straneh Somnie uam jr sledil tekom včerajšnjega due so vražnik le z obotavljanjem. Borimo se na črti Vermant-St. Simon ter ob Crozat kanalu.
Severno od Aisne so postali artilerijski boji bolj intenzivni. Zapadno od Premontre in Brancourt so se izjalovili delni močni napadi sovražnika. Južno od Ailette si j.» priboril sovražnik svojo pot v na Še črte iztočno od Vauxailon. Za-jvrnilo se .ie močne napade, katere je vprizoril sovražnik med Vaux-aillon ter zapadno od Valllv.
Med Aisne in Vesle se je po-'manjšala vojna delavnost.
| Italijansko poročilo.
Rim, Italija, 8. septembra — Od strani naše artilerije se je vršila j živahna delavnost v Camoniea dolini ter ob Piave reki. Vršili so se artilerijski dvoboji v Val Arsn ter na Asiago visoki planoti.
Vrgli smo dve toni bomb na letalna polja pri Delluno. Naši avijatiki so tudi vrgli številno bomb na Beljak, na Koroškem ter na Lienz, na Tirolskem.
Hertling kot grobo-kop
Nemški list imenuje ven Hertlinga grobokopa kajzerja. — Vsi listi so ogorčeni vsled gevora von Hert-
1-Mga,
Kodanj, Dansko, 8. septembra Poskus nemškega državnega kanclerja. von Hertlinga, da jaha ob enem dva konja, je imel posledico. tla je padel med oba. sodeč po poročilih nemških listov.
Del časopisja, ki zagovarja pre* osnovanje pruske volilne pravice je razočaran vsled dvoumnega sva rila kaneelarja. Konservativno časopisje pa je splošno proti kanclerju radi njegovega poziva naj se sprejme reforme kot varstvo "za vzdržauje krone in dinastije.''
Poljedelska ''Deutsche Tages-zeitnng" naziva Hertlinga "gro bokoponi pruskega monarha."
" K reuz-Zeitung" napada kanclerja. ker je baje poveličal Zasluge socijalistov ter namigava. d* se monarhije ne zdrobe rad i tega ker se ustavljajo neupravičenim zahtevam mas, temveč raditega "ker se spuščajo na nevarna tla medsebojnih kompromisov"*.
Pangermanska ' Deutsche Zei-tung" izjavlja, da bi pomenila enaka volilna pravica brezpogojno predajo pod voljo proti-monarhi-stov. kar bi seveda ogrožalo dinastijo in krono.
Nemške uradnice.
Amsterdam, Nizozemsko, 8. septembra. — Kakor piše "Nieuwe Rotterdam Courant", je bilo poklicanih veliko število nemških uradnikov v Belgiji v vojaško službo. Njihova mesta so zasedle ženske.	t
_(TTj'Aq X A KODA. SEPT. IftlS—
"GLAS NARODA*'
■BOSIMI »UBEI8HIHO DOHFAli
iti l nr^iln f ~ t ^m if I rpwHf (OoTttltt DtJlj<)	_
Irad art published by tSm	-
4« KKpormtloB.).
WMANK BAK8BH. PraMirtt	* LOOTS BBNBDIK. Tmwwt. i
Place of Ttnirtnr— ot tbe corporation ud addresses of above offlcenj
82 Oortlandt Street, Boroogh of Manhattan, mw Yotk City, N. T.	1
Ba celo leto UK m Amerike Za celo leto ca mesto New lock fS>00	J
m Otin«ii<i„„,„J„„„OT„ pjo Za pol leta ca. mesto New York.. 1.00	'
h pol leta	2.00 Za Četrt leta sa mesto New Tori 150	»
ga Četrt leta	-1.007Sk taocemctro ca celo leto...... 1.00	-
"GLAS NARODA" lchaja vaak dan lrveema nedelj to praznikov.	1
"GLAS NARODA"
I "Volee of the People") HM frtry day except Sundays and 1<M>H
_Bobecrlptloo yearly f3JO.	!
Advertisement en agreement__.	1
_______———^—^^^^^
Dopisi bres podpisa In osebnosti se ne priottojejo.
Denar naj se blagovoli pofiljati. po ■— Money Order.	J
m i)i|—M kraja naročnikov prosimo, da se nam tndi preJieH fHtflfc	'
na«*»»wi, da hitreje najdemo naJovnlka.	,
'	-SLAB N A * O D A"	'
r»	m.,	ntm TotK qty- '
Telefon: 287C Cortland t.	1
Kdo bo izvojeval vojno?
--J
Ljudje sede v "kinematografu in gledajo * šrokoodprtimi o cm i. . In i »red njimi ^e vrste slike. verodostojne slike življenja.
Vidijo dogodke na suhem in na morju, vidijo slavne čine. vi- , di.io nepojmljiva junaštva in ploskajo v veselju, navdušenju in za- <
dovoljstvu.	.	5
Navdušujejo se /a sliko, navdušujejo se za seneo realnosti. . in o čem se pogovarjajo sedaj Amerikanei?	<
Ali niso imena Wilson. George. C'lemeneeau, Foeh, Haig. Per- , siting , I>iaz na ustnicah slehernega?
Pa ne samo tu imena.	1
Ljudje govore tudi o drugih državnikih, o častnikih in navadnih vojakih ter sn^h o vsakomur, ki je količkaj pripomogel, da ^ l»o ta vojna uspešno izvojevana.	]
Veliko se je pisalo o slavi in rasti raznih zavezniških povelj- j nikov in državnikov. In tega ne bomo ponavljali tukaj, kajti zna- ( no je vsakemu.
Če pa hočemo hiti pošteni, moramo omeniti še enega moža, ka- ; teremu ne dieijo prsi razne dekoracije, ki ne nosi na sebi znamenj ; i« ga ali onega razreda.	»
To je Tisto navaden mož. V ožjem.krogu mu pravijo Jim, Bdi ] ;.li Jack.
Kljub temu pa bodo njegovo slavo in njegovo junaštvo praz- ' liov.di pozni rodovi. Kljub temu bo nebroj strani naše zgodovine popisanih o njeni.	0
Kljub temu ga bodo slavili vsi ljudje vseh narodov v vsakem jeziku, ki se govori na zemlji.
Ta mož, ta jural:, to vdejstvovalee zmage je ameriški vojak. On j«' pro.r*ak v ameriški armadi.
On je ameriški državljan, oblečen v ameriško armadno uniformo, on je najboljši vojak, karkoli jih je bilo poslanih na fronto, da se sestanejo s sovražnikom.
("V vlada mir. ljubi ta mož mir z vso ljubeznijo svoje duše. Če j^ vojna, se pa ta mož bori tako. da v bojevanju vsakega nad kril ju je.
Lahko se reče, da je bila pred dobrim letom vojna za zaveznike -koraj izgubljena. Sovražnik se je bližal Parizu ter je tudi na drugih frontah iako napredoval, da ga skoraj ni bilo mogoče vsta-
v.ti.
1'oda Amerikar.ee je zaobrnil vojno srečo v povsem drugo s tu r_ Obrnila se j«* od onega, kateri jo je skoraj štiri leta neprenehoma užival in se je veselil njenih končnih darov.
Svoboda eeleua sveta je bila v nevarnosti. Malini zasužnjenim narodom je pretilo še večje zasužnjenje kot so ga bili deležni prid vojno.
Toda Amerikanoe j« rešil svobodo sveta, svobodo malih zatiranih narodov.
Vse to je napravil premišljen, vstrajen neustrašen, odločen, napredka željan in pogumen Amerikanee.
Njegovo orožje navdaja sovražnika s strahom. Dela ameriškega vojaka navdajajo s ponosom njegovo svobodno deželo. Bog naj ga blagoslovi!
Od njegovega junaštva, od njegove vztrajnosti je odvisna svoboda narodov. In prepričani smo lahko, da se on ne bo izneveril svoji nalogi, ampak, da bo vstrajal toliko časa, da jo bo do zadnje pičiee izpolnil.
Vsi svobodni narodi so varni. Tn onim, ki še niso svobodni, bo priboril prostost
Zmaga je srotova stvar. Ves zavezniški svet je prepričan o tem. Pa ne samo zavezniki, tudi sovražnik je zdaj prepričan, da ne more /imagnti.
Vsa Evropa je videla izbrane kajzerjeve čete in skoraj vsa Evropa je bila uverjena. da jih ne more nikdo premagati.
Toda prišel je ameriški vojak, in pred njim beže Nemci že več kot dva meseca kot — zajci.
Amerikanei niso storili samo onega, War smd vsi pričakovali r.d njih. ampak so ..torili toliko, da so prekosili samega sebe in na-l se pričakovanje.
V Evropi nas niso dozdaj dovolj poznali. Niti naši prijatelji ni-«o znali eeniti zmožno-ti Amerikancev. Naši sovražniki so bili pa celo tako neumni, da so se — norčevali iz nas.
Oni niso poznali naše zgodovine. Oni niso vedeli, kako so naši dedi vstanovili to veliko republiko ter so jo znali toliko časa braniti proti vsem zunajnim sovražnikom.
Toda sedaj vedo in sedaj jih — vpoštevaio.
Sovražnik se trese, kajti dobil je nasprotnika, ki se bori za ne-rebične cilje. Spoznali so moža. katerega je določila usoda, da uniči nemški militarizem — spoznali so ameriškega vojaka.
"Pri jezuitih".
"Slovenski Narod" poroča: "Pri jezuitih'' v Trstu je v sedanjem času zaprtih vedno dovolj vojakov. Ako kdo prekorači dopust ali se v čem pregreši, ca tirajo "k jezuitom". V času, ko so ifrili ti »zapori namenjeni za civiliste, je bilo težko pobegniti iz njih.
vojaški Vaznjenei pa uidejo iz njih, kadarkoli se jim poljtibi Nekoč jili je pobeimilo 25 .skupaj, zadnje dni pa zopet 16. Posamezniki pa pobeimejo vsa\ dan. Izkopali so si tndi podzemski hodnik po vzoru on ill v strelnih jarkih in okopih.
J Telefon nrsda: Court 3460	Telefon na domu: Neville 1870 R.
F. A. BOGADEK
ATTORNEY AT UV
1 VRHOVNI ODVETNIK NARODNE HRVATSKE ZAJEDNICB
[ ltS BakrweU Building. v	^K' . _
J vogal Diamond in Grant 8ta*	PITTSBURGH, PA. (
^Nasproti Oonrt House.	»	„ - |
Postfestum
Cleveland, Ohio.
Tretji koneert jugoslovanskih j1
pevskih društev je uspel nad vse
pričakovanje povoljno. Solklar- .
nost newvorskih Slovencev se je '
. . t
pokazala s tem, da smo bili vsi izletniki dobro ir pošteno postreže- ( ni. V soboto, ko smo dospeli v 1 New Vork. so nas OHlvedli v dolo- " ("eni prostor v hotel. Ob 8. uri zve- 1 čer se je vršiia prva ■skupna skušnja za koneort v češki Sokolovni. 3 C'ehi, kakor povsod, tako nočejo 5 izostali v New Yorku s svojimi ' krasnimi poslopji za v/gojitev " svojega naroda. Prv a poskusmja 1 za koncert je pokarala, da hoče biti nekaj izrednega. Dobro na- 1 vežbane pevke in pevci po šte\ilu okoli 8n so nam podali garancijo. ' da bomo imet' s tem koncertom ]
len duševni užitek v jugosloA an-
i-____: '!
ski pesmi.
Pozno v noči v t ni j en i od dolge 1 poti. potrebni počitku, na-s je pev-n ska vaja pokrepila; vsa utrujenost • je izginila, tako da j«* bil čas za počitek prav na kratko odmenjenj | držalo se je skoro brez presledka.1 rr.zšli smo se že zgodaj v jutru, da j natisnemo trudne oči. Za par ur,^ smo bili že zopet skupa j, počutili j smo se. kakor kdove kako dobro t smo se odpočili, nadaljevali smo.-z drugo pevsko poskušnjo. potem,' smo imeli kosilo ravno tam, nalcat j1 smo se podali v lepo dvorano ' Aeolian Ilall. v kateri se je vršil koncert.	1
Obisk na koncertu je bil srednji, " l^hi o hi bil boljši. Ako pa računamo / današnjimi razmerami, moram izreči prav povoljno, da je otl šest do sedemsto oseb posetilo ! koncert. Prireditve same v točkah ne l>om omenil, ker nisem namenjen pisati kot kritik, reči hočem samo toliko, da so bile pevke Ln pevci, kateri so se prav dobro odlikovali, v svoji nalogi odlikovani s šopki.
Po koncertu se je vršil banket : v češki Sokolovni. katerega se je' vdelenlo lepo število v najlepšem! redu. O. Josip li eni s je otvoril banket z narodno himno The Star. Span tried Banner. Sledile so razne govorance; od vsakega pevskega' društva se je zatrjevalo, da Z. J. P. D. je potrebna in koristna na-J rodu ter se je povdarjalo, naj se naša pesem ne pušča v .stranlcar-ske boje.	j
Naj ne pozabim omeniti govora dr. P.. Vošnjaka. ki je dal zdrn-j vico naši materi Sloveniji, kaj tvori naša pesem. Besede dr. Voš-j
>	njaka nam bodo ostale v sponi i mi. i
Nato izvoli predsednik banketa g. R. Trošt-a, da naj on napije na-
■	Šemu nežnemu spolu. Kakor je so-
i vražnik žensk, je vendar vzel na-' logo na svoje ramo, da napije na-
■	šini ženskam. V lepih besedah je slikal našo pesem in pomen naše
•	pesmi, reJ;el je, da je laž, da ni pesem politična. Opisal je zgodovino naših prešlih časov, kako so se na-
-	rodi l>orili za svoj obstoj in glavno orožje da jim je bila narodna pe-
-	sem. Radi priznavamo Trolštu, da 1 je to resnica, tudi nam Jugoslo-? vanom je in bo pripomoček narodna pesem, da bo pesem živela le.
>	ako bo narod živel, "kakor je omenil dr. Voinjak!
Ker ni bila otvorjena debata,
-	ampak banket, se niso stavila ni-kaka vprašanja.
1 Zato vprašam, kateri glas naj jugoslovanska pevska zveza da od^
*	sebe. da jo bo narod razumel tu vi Ameriki? Kad bi vedel, še enkrat
1 se rad peljem v New York, ali ka-]
-	morkoli. samo da bi bil fa mali narod zložen roko v roki. Veni. da
-	so ugibanja, obsojanja, kani da ' vendar ta zveza pevcev spada. Ali|
je pri začetnih črkaih S. R. Z., ali ' S. N. Z.? Tudi veni. ko pride no-' " vieta med svet, da sta bila dva na-| rodna b«»ristelja, ki nista vprašala. ste-li z nami ali ne, prišla sta ; nevstrašeno. nista bila torej v skr-' beli. če je ali ne. Zato se bo lahko pripisovalo začetnice. Ali povem, da vsak se bo zmotil v svojih obsodbah. Posamezni član Z. J. P. D. »iahko nosi svoje najboljše iprepri-' č.Knje, ker v tem si je svest. da se ~ /.aveda .svoje narodnosti. Pevska ' zveza ima nalogo, da povzdig.ije narod s pesmijo: ne vmešava se ~ v kake homatije, kakor ne v .stranke iz razloga, ker ne bo naroda rešila ne ena stranka, ne dru^a. Narod se bo moral rešiti sam! Naša naloga je samo, da narodu pomagamo po svojih močeh: razne stranke pa ne vršijo tako točno svoje naloge kakor Z. J. P. D., in sicer iz tega razloga: stranka misli dobre za narod in koristno, pri tem se pa goji sovraštvo.-Z. J. P. D. pa goji samo ljubezen do bližnjega, tako tudi do naroda
[samega. L'e med tujimi narodi za- ^ 1 ori naša pestnn. dobi narod zaupanje med narodi.
i Pri Z. J P. I) so člani, ki spa- Vj dajo k različnim strankam, pa za to se jih r.r nr.-zira. ker nis^i hu- j dobni, ker v pesmi spoznavamo, d-a smo bratje ene majke. Pe-. sem nam je porok, da bomo bra- n nili narod do zadnjega diha. oie n bomo narodu narekovali, kako ^ naj se brani, ker prvič nimamo <t povoda drugi«* pa se ne suuatramo zmožnega (kakor morda kdo mi- j, j ii t : pomagali pa mu bomo, da vstane prost Slovan.	j.
Po lepih govorih se je razvila L prosta zabava in ples. kar je se-L veda traj.do v jutro. V pondeljekL dopoldne nam j«' is. Frank Saksei | preskrbel vožnjo po mestu New H Yorku v avtomobilih, za kar mujr ! lopa hvala. Tako smo <lospe]i v j. 'Brooklyn, kjer se je vršila konfe- , •renea in piknik. Na konferenei se j je toločilo v>e. kar je potrebno m \ ■■ koristno zvezi. Odbor za prihod- i |iije leto j^- ostal stari, nadomestilo ^ .se je samo osebe odbora, katere „ niso bile navzoče. Mesto /a pri- f ,'hodnji koneert Je f/vol jen Fore-t ( j<'it.v. Pa.	f
Po konferenci se je razvila > 'splošna zabava na vrtu. Petje je J odmevalo od enega konca do dru-, sega: mladi pari so se vrteli ob 1 .c-otihi pozno v noč.	J
1 as j<i prihajal za ločitev, kar nam skoro ni šlo v glavo; b* težko smo si podali Toke, tolažilo je bilo •le: saj se vidimo prihodnje leto v Forest City!
Torej New York nam ostane v , b*pein spominu!	Kogoj-
_ i
Iz starega kraja !
Tatinski sorodnik. . j,
V noči od 14. na 15. junija sta!] pripeljala v Zagreb Fran Jur-L 1 jec in njegov sorodnik Ivan Bos ^ ■nar, oba trgovca iz Neizbe^a na' .Kranjskem. Ker nista mogla do- f I bii i prenočišča, sta se v legi a ]>red ; : državnim kolodvorom, da se r»re-L Ljs])ita. Jurjee je imel pri sebi v ^ ■ platneni vrečici na jn^sili pod sraj-lj ,co 14.000 kron, za katere je Bos-j; 'j.nar dobro vedel. Ko se je Jurjee i, "i]>o kratkem spanju prebudil čezj] j pol ure. je opa/.il, da ni več njearo- } 1 j ve ga sorodnika poleg njejra, isto- | ".časno pa je tudi spoznal, da mu I manjka v vrečici 12,960 kron, med , "item ko je tat pustil v njej 1,040L •lkron. Jurjee je takoj začel sumiti l.svojega sorodnika, katerega je na- . " šel ])o daljšem iskanju pred krdo- j
*	dvorom. Poklical je stražnike, ki'
*	"so prijeli Bosnarja, toda denarja
-	niso našli pri njem in tudi on sani , taji tatvino, dasi govore vsi znaki
5 proti njemu, da je on izvršil tat-
-	vino. Vsled tega so ga z.aprli ter 1 ga izročili sodniji.
3 "Prodana nevesta" prepovedana v Trstu.
3 Dunajska '' Arbeiter Zeitun-g7'!
-	javlja iz Trsta, da je bila "Pro-j
-	dana nevesta" (prepovedana in da
*	je morala mesto nje dati zagreb-
*	ška opera Verdijev "Traviata" v hrvatskem jeziku. Gledališče je
. bilo popolnoma razprod;ino. Obla-
-	sti so nameravale istotako prepovedati tudi opero "ZirinjsJd",
JI vendar pa so pozneje dovolile pod ^pogojem, da ne sme nositi pred-Hstavljač Zrinjskega pri odhodu iz t trdnjave hrvatske zastave. List -j pristavlja temu:
-j "'To je nenadkriljiva slika Av-a^slnje! Delo češkega umetnika, ki a je istočasno tudi avstrijski umet-l|nik, se ne sme dajati v Trstu, ki i(je takorekoč avstrijsko mesto!! '-jTo neumrljivo delo glasbe, ki je i-j odšlo vse in narodnim sporom. Za-,to so morali Hrvati peti italjan-a sko opero! Prav avstrijsko!"
0	Istrski in slovenski otroci na i, Hrvatskem.
»-- 1. julija zvečer je dospelo v Za->. irreb 105 otrok iz T*ulja, katere so i- odpremili v djurdjevački kotor, e kier bodo ostali na oskrbi. Zvečer a je dospelo 100 slovenskih otrok, e katere so naslednjega dne odpe-e Ijali v ludbreški okraj, kjer je za v njihovo prehrano popolnoma pre-i- skrhljeno. \ Zagreb je dospelo e dalje 100 slovenskih otrok iz trža-
1	ške okolice, katere so porazdelil".
-	po varaždinski okolici.
') Težka železniška nesreča pri Zidanem mostu.
Zagrebška korespondenca jav-
-	Ija: Kakor smo izvedeli od potni-kov,, ki so dospeli v Zagreb, se je
t dogodila v nedeljo 2. junija okoli » pol desetih dopoldne težka železni-"
ška nesreča na progi Zidani most-Z a grel) ter je bilo baje ubitih do 80 potnfkov. medtem ko se za težko >n lahko ranjene še ne ve, koliko jih je. Nesreča se je pripetila vsled trčenja dveh osebnih vlakov za prvim tunelom pred Zidanim mostom.
Kako skrbe avstrijske oblasti za inro.
Ko je že skoro vse obnemoglo, oslabljeno in pomrlo, se je spomnila avstrijska oblast, da bi h H o dobro nekaj stoiiii. da se vsaj k<v-ga reši smrti vsled gladu. Rekvi-riiali so v Srbiji 220 krz za otok Krk. Te koze so vpravdi najprej Trsi. Namesto da bi jih tu na-jkrmili, so jih pustili v železniških L vozovih in iih šele čez nekaj č-:sa odpravili dalje proti Reki. Ko so na Reki odprli vozove, so našli 71 | koz. ki so poginile \ -1; d la!xote. 'Tudi tudi -etlaj jim niso dali itra-'!ne. temveč so jih pustili zapel nekaj čjuhji na Reki v vozovih ; tko " da jih j' poginilo nnda' jnih -14
-	Predno so jih spm\nli na paro-1 brod. se iih n:orali pok i r. t i >e 21.
-	ker so bih* p*':^več oslabljene, da 1 bi vzdržale vožnjo. Tako je do-1 »]>elo na Krk mesto 22'» koz samo " 84. -- l"boge koze — namenjene, f da rešijo ljudi irladu. so morale
same poginit i "od sladu. — Tako i se dela v Avstriji!
Nemci in Slovanski
problemi
- • i
(Jug. C'as. Frad, Washing: ip ^
"Hrvatska Država" poroča dne 7. julija:
"'Slovenski Narod" je prejel iz Dunaja iz povsem zanesljivega j vira:
i — V palači nemškega veleposlanika se zbirajo že ves čas raz-jni odlični nemški parlamentan-i 1 i ki z nemškimi diplomati razprav^ " Ijajo o političnih zadevali ter o jtaktiki nemško naeijon. strank. 1 V zadnjem času so se vršil posebno živahni razgovori o stali-'|šču. ki ga naj zavzamejo Nemci " |napram jugoslovanskemu, poljske k imu in češkemu vprašanju. Pri tej " priliki je nemški veleposlanik nem j "~|škim voditeljem izjavil, da po
I	[njegovem prepričanju nemška |>o-zjlitika ne more vzdržati poze zgol;,
negativnega odpora proti strem-ljenjem teh treh narodov.
II	Jugoslovansko in poljsko vpra-j '.sanje je internacijonalno. češko pa!
se da rešiti notranje -politično. i
I	C'e se to zgodi na pometen in j zadovoljiv način, bo država moč-no utrjena.
:1' Pozicija Nemcev postane nevz-a drzna, ako ne pride med njimi in
II	Čehi do poštenega kompromisa.
1 Zato naj nemško liaeijonalna ~ politika svoje cilje in metode še r pravočasno revidira.
Ta nasvel nemškega državnika) je napravil na vodilne nemške j a j kroge najglobokejši nt is. Značil-|no je. da mnogi nemški politiki v| :zadnjem času zaupno pripovedu-j )_|jejo. da je s Čehi vendarle še lažje a izhajati nego z Jugoslovani. >_ Pojavljajo se torej že prvi u-x ; čin ki nasveta nemškega državni-e ka. Treba počakati. kako bodo, sedaj nemški nacijonalei zasukali j svoje zastave.
Kolikor jih poznamo, bodo pred j ^ vsem začeli še bolj vpiti o — ju-j i- goslovanskih izdajalcih.... iz	----
't	Lenin bo okreval.
London, Anglija. 8. septembra, a Soglasno z zdravniškim poročilom. 1- katero se je sprejelo v nedeljo " zjutraj potom ruskega brezžične-
!! ga brzojava. bo boljševiski mini. ie strski predsednik Nikolaj Lenin i- okreval od ran, katere so mn pri-i- zadeli streli atentatorke. Dore Kaplan.
DELO! DELO!! DELO!!
Charcoal Iron Co. of America i- v Newberry. Mich., potrebuje de >o lavee v gozdu za delati drva. Pla-r, ča o<l klaftre $2.40. Gozd je lep. m" še ni bil sekan; kampe nove, vse k, dobro urejeno, blizo za hodit de-e- lat. Za vsa nadaljna pojasnila se :a obrnite na: Charlv Laurič ah e- Math. Kerne, McMillan. Mich., ali
10	na John Knaus, Newberry, Mich.
n- -----
I*. Želim izvedeti za svjojo prijatelji.
co MAIilJO ŠLOSER, podoma-če KovaČiea iz Zabič pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. Prosim eenjene rojake, če kdo ve r- za njen naslov, da ga mi naznia-i- ni. ali naj se pa sama javi svoji je prijateljici: Mrs. Helen Kolih,
11	Box 621, Kane, Pa. (9-11—9) i-——-■
* C
(g)	—	g
Jugoslovanska	Katoi. Jedncta
"
(Jfctanovljeca leta 139£ - ^nkorporlraua Ida 1900
Qlavni urad T.L.Y, MINN.j
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK. box 251. ConemauLdi. Pa. Podpredsednik; LOI IS P»ALANT, b..\ 1 tUi. Pearl Av. l.or;iui, Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISHl.F.R, Fly. Minn. Blagajnik • CEO. L. BROZh lJ. Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih >mr1nin: LOFIS COSTEI.LO, Sali.la, CoV».
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. J. V. ORAHEK. 843 E. Ohio St., NS. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI: JOIIN OOl'ŽE Ely. Minn.
ANTHONY MOTZ. !Mi41 Ave M". So. Chicago, 111. IVAN VAROCA. 512« Natrona Alley. Pittsburgh. Pa.
POROTNIKI:
ORFCIOR J. PORENTA. bos 17(5. H;a,-k Diamond. Wash. LEONARD Sf.ABOl>NIK h x '4>0. Elv. Minn JOHN RITNIK. S. R. box 2L Export". I»a.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAFTZ. Jr. 432-Ith Sr.. Calumet. Mi,-h.
•TOIIN ^fOVERN. 624-2n<; Ave.. Uulnth. Minn.
MATT POGORELC. 7 W. Mad-son St.. Room *;0f>, Chicago. II!.
ZDRUŽEVALNI ODBOR: RT'DOLF PER DA N. 602(1 St. Clair Ave. N. E Cleveland. O. FRANK SKRABEC. Sik. Vds. sra. box 63. Denver. Colo. GREGOR TfREšČAK. 407-šth Ave., Johns own. Pa.
-Tednotino (.lasi!o: GLAS NARODA. Vsi dopisi, tikajo.'-i ^e uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljat ve naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote. v-.e pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na o-ehna ali neu radna pisma od strani članov se ne l>r„Te oziralo.
Jugoslovanska Katoliška Jednoia se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jednota posluje po "National Fra ternal Congres?" lestviei. \* blagajni ima okrog t-H)0.000 tri stotisoč dolarjev). Bolniških podpor, poškodnin in smrtnin je /<• izplačala do M.500 000 <'en miljon in pol dolarjev .
Bolniška pod pot a je eent ralizirana. V>;ik (»pravičen bol nik si je sves* da dobi podporo, kadar jo potrebuje.
Društva Jednote se nahajajo po raznih naprednih slovenskih naselbinah. Tam. kjer jih še ni. priporočamo vstanovitev novih. Drnšt v » -e lahko v stanovi z > člani ali članieami. Za nadaljna posojil i	obrniti na glavnega lajnika.
Zavezniško napredovanje
Zavezniki prodirajo na dvesto milj dolgi fronti. — Bcji pri gozdu St. Gobain. — Napad na Hindenbur-govo črto.
London, Anglija, ."». septembra. I Zavezniške armade napredujejo na I dvesto mil j dolgi črt i med Vpre-jsoni in Rheimsom.
Ameriške in francoske čete s< že dospele do višin, ki kontrolirajo Aisne, za katero so se umaknile one nemške čete. ki so se prej nahajale ob reki Vesle.
Nemci se obupno branijo proti armadi generala Mangiua, ki prodira med rekama Aisne in AiJIet-I te. —
I	i
j \ enem samem dnevu so Francozi osvojili trideset mest in vasi. j Čete generala Humberta so osvo |jil»' danes pri reki Oise 1 ri ali štiri milje ozemlja. Mesti Ha m in Chau-n.v bosta vsak čas padli.
Med Oise in Ailette so dospeli ! Francozi na staro Ili;u!> ubnr«rovo | črto.
I Mesto Couev je padlo.
Pri gozdu St. iiobain se vrše i zelo vroči boji. v katerih zmagu-j"jo zavezniki.
Silen odpor, ki so ga nudili Nemci MafVginovi armadi med Ailette iji Aisne i<» zlomljen. f)l> treh pooldne so izbrane kaJzit.]t_ v? čete popustile, in Francozi -o napredovali za štiri milje.
VELIK JAVEN KONCERT.
Komisijonai za parke Filip p„-rolzheimer naznanja, da bo v «"•<• *rp-k 12. septembra ob S. uri /v.-Čer velik ! i a -.-i t v Central Parku v New Yorku. V slučaju slabega vremena »e preloži koncert na na-sh-dnji vc.'er. K«.t pos bno važno se j »o v i a rja, da bo pri tem koncertu pe! -lavni op«'i*ui pevc.- Ivn-rieo ( 'rrii^o. !;: pravi, da je to pr^ i in edini javni .«oncert. f»ri l<at»-rem je kdaj pet brezplačno in pel l"> i/ prijazno-r; d , prebivalstva
me>ta New York. Spremljal na bo orkester Metropolitan Opere. Program j«- shdeči:
Star S. angled P..inner. Marcia reale.
. KovaTnica "S]>irito Militi: i re". Komi.
2. <»ver!e.ra Nabuceo. Verdi !. a M inuet, «.'ialdini: b Ma1 -' t la. Leone:«valht. • !. l/.vlečki •/ .per. Puci ini. •"«. ^'»»kste, i/ l.ueia di Lamm- r-.:')■•. m- i -traet ia Viktorja i !••)•-1 '-rtu. !)' .:/.»•■.; i a t'>ojna pe-em : ' r'ii <•>:)■• '.sie' re ca . t,iordano; b Ca: i'aidij-\ a himna Mcrean-t iid-Clivie; i. }i".je 1'urieo Caruso.
o. <> . n . i,. William T-li. Rossi: d.
! 7 :. Ciirau-ka ser« rada i/ Ami-eo Fr;tz ^iasr.igni - vijoiin-soh : >"aliam Kranko: Cavotte L In-. .'.i . A i lit i
.s Veliua fantn/ija i "Ai.le *. Verdi.
' !'lf:s ]/. !.a Gincoiid i. Ponchia-velli
! 1". Koiačniea l.i'x-r'v Forcvr, Enrc-o I 'ariiso.
America.
| Boljše zdravljenje za manj denarja..-^!	|
| Profesor Doktor B. F. Mullin	\
f	Slovenski zdravnik-špecijalist
\ 411-4th Avenue, Pittsburgh, Pa.
p	(Na*pe«ti {Utm peiU, Četrt* pailopje ed SailUicM Si. Fazilc m» »nil z a*)ia imtntaj
j Si	l^- Jaz eem DastarejSI z«lruvnik-Spe-	|
i	cl j alist" za Slovence v Pittsburgh ti.	R
C dgl . |ytlr|Mr~~ra|	Zdravim že več kot 38 let bolne	R
m ..^Sp jjflm^^ Q moške in ženske. Ozdravil sem že na	m
K	tisoče in ti.soče oseb in morem tndi	#
E ^gh fl^jl- ffftffl vas> * zdravljenja raznih bolezni	w
5 BUL JrJ^B čflatjBaj ima.n največje isknsnjo. Rabim sa-	w
Ž SE MB 1 lil M fr Jc*feM mu najboljša zdravila. Imam najbo-	y
C ^BlftHjJnF HB^jHffP Ijši električni stroj za preLskavanje,	P
l^fiyjl In m nRj iHitom katerega se vidi celo va9e	i
^V B^Sjjr IjJ |Vfl telo kot na dlani. K meni prihajajo	f
Hi ljudje od l>li%u in daleč, da jih zdra-	^
^Pl^^P^* jjlftj^ vim. Zdravim razne bolezni nspeft-	f
no 'n naglo. Govorim čisto sloven-	J
■■ ■	^ iko. Moje cene so zmerne. Znsnstve-	4
na preiskav« zastonj. Pridite k*mrni kot k prijatelja.
5 VlUhM irr cd 9. nr« zjatraj do 6. zvečer. V nedrij« urno od 10, ure zjutraj do 2. popoldne.
CIAS NARODA, 9. 8EPT, 1913.
| Preko nesebičnosti to koncentraciji I,	narodnih sil
■rs"'	1---
Ootovo je — nacrlfiša 7apntT)ftki "Tayrblatt" — da slovanske ■stranke in skupine na slovanskem ju mi žele takozvane koneentra-
■- I.V narodnih sil.
Da. /Hja je t ti in volj« rudi. T«»da želja sama ne zadosea. < e
■	jO h-r.Vmu »dejstvi' . treba velike nioraliene si'e in nravstvene res-
■	nosti. Moramo odnu ti o."i in priti do ir.po/naitja. da svoboda se
■	nu.r,- priboriti le z lastnimi »ih.mi. Vsak korak ta pro j j«, treba ku-■]»iti s težkimi žrtvami. ker najlepše besede ne morejo odtehtati dej-Bsiev. l/p< •/na! i moramo. da preporod naroda mora prieeti pri posa-
■	iiie:'»iostih : pri pojvliiu-m ."lo\eku. pri sknpiiir.fi. pri posameznih
■	strankah, ila preko strank. -o rimkar^kih zvez. koalicij in novih «rrn-■paeij zajame in otvjame skiiitm »t. Zato se moramo omisliti od ma-
■	lelll ost nega osebnega, strankarskega in plemenskega egoizma, da
■	homo s • vio dnšo n jasnim razumom pokladnli potrebne žrtve,
■	vedno imajo«' svoj ei!j pred o«-mi.
S eisto dušo in jasnim razumom, kajti žrtve same ne zadoščajo. I Tn.li jagnjeta se koljejo. Ko govore pri nas o koneentru«-iji. radi
■	Ua/ejo na < ehe. Porabljajo pa. da •"♦^ški narod ni porazdeljen pod
■	razlieiie vlade in v različna upravna območja, kak ^r smo .Ingoslo-' Ivani. Pozabljajo, da .1«' «"-eški narod na visoki stopinji — knltnrelno
gospodarski, da ,»* bil /e pred vojno narodno in politično trdno H organiziran Slednji." po/ahljajo da m) <>hi od probuditve k na-:
■	rodni zaveti čutili kni en narod. doT-ini so -p pri nas še celo skupi-lite intrlektualeev imajo najbolje namene, borile v notranjščini s
■	pojmom enotnega hrvatsko-slovensko-srbskeg anaroda. Narodna po
■	litična organizacija » .-hov mor- biti za nas vzor mi so moramo tu<V
■	truditi. <la *>•» približamo t«>mu vzoru: primerjati pa ^e še ne more-I mo s (Vhi.	»
To je resnica. i<i joj moramo iskreno gledati v lice. Hrvatje se
■	navdušujejo za južno Slovanstvo. ne izvajajo pa — obremenjeni po
■	strankarskih tradicijah pottebriih konsekvene ter prepuščajo te
■	lepo. uspehe obetajočo delo svojim otrokom in otrok otrokom.
■	otežuje delo za koncentracijo. Vrhu tega jim nedostaje poguma do I lastnega mnenja, če to ni — popularno. Zato ne more priti do de | I la. ki hi bilo tako potrebno, ako hočemo dosegati narodne uspehe
■	velike vrednosti.
Tako ostajajo lepe besed" — besede, ker ne odgovarjajo res-I ničnemu stanju stvari in resničnim razmeram. K:»jti narodi se o<vn-I bojajo le z lastno močjo, nc pa z radikalnimi govori, ki naj služijo I ugledu si rank. In ,:dor »tavlja strankarski na narodni interes, ni
■	vsposobljen. da sodeluje na os\obojenja naroda. Saj nam govori hr-
■	vatska zgodovina, kako često je bilo strankarsko sovraštvo močne-I je, noj/o pa ljubezen do naroda, lil poslediee občutimo Še danes, t
Ta izvajanja, i t preresni epomin. ta prrziv k preporodu pojedin-I cev in pojedin iii skupin k smoičrnemu, nesebičnemu delu in preko I tega preporoda h koncentraciji narodnih sil- ie naslovljen sieer na
■	hrval sko javnost, vendar pa vsebuje mnogokatero resnico, ki naj
■	bi m jo zapomnili tudi mi Slovenci in jo nvaževali. Mi smo se v zad-' I nje čase po veli.cem delu /e preporodili in skušamo izbrisati posle-
I »lice grehov, ki -ni', jih do nedavna zagrešili tudi mi _ dvigamo
I se iz zmot. v katerih smo tavali proti koncentraciji narodnih sil.I I Ali do cela se še ni-ino očistili tudi mi. Še je tudi v nas elementov. I ki jim je prepričanje konceniracijo — program, ki jim je osebni. I ali strankarski interes nad interesom skupnosti, ker vedo. da nji-I hova zvezda more blesteti le v temi med seboj sprtega in razdejane-I ga naroda. Se je Ijndij v nas, ki zbog svoje sebičnosti niso v*pos<yh-I Ijeni. da Id sodelovali na osvobojenju naroda. Te «dabe ostanke na I na.še m narodnem in političnem življeinju moramo še odstraniti do
I zadnjega. To n;<j lore pojedinei, pojedine skupine n stranke, ki I so e že očistile vsake sebičnosti, strankarske in osebne podredivši I svoje specijalne Interese interr>u naroda in njegove bodočnosti. I
Ta članek iz tr/.aške "Kdinosti" hi morali upoštevati zlasti mi ^ I ameriški Slovenci in Jugoslovani sploh. Tudi nam je treba koneen-I t racije narodnih sil. ki so dosedaj razkosane, predvsem pa se nam I je otresti sebičnosti, bodisi osebne, bodisi strankarske ali plemenske. Ta sebičnost, to predpostavljanje koristi posameznikov in posameznih strank korist >m celokupnega naroda je glavna ovira, da ne moremo združiti svojih sil. Xapovejmo toraj predvsem boj tej sebičnosti, ki vidi le lastni jaz. ali kvečjemu svojo stranko pred seboj da bomo gledal vsi edincle na koristi vseh Jugoslovanov in podpirali to. kar more jtospešiii našo borbo in dosego našega eilja.
Prepovedan shod
Po ljubljanskem "Slovener'r od 4. Vil. je vlada prepovedala shod, ki bi se imel vršiti 3. julija v št. durju in na katerem sta imela nastopiti poslane:; dr. Koroš« c in <lr. Verstovšek. Kljub temu, da je bil shod prepovedan, in da je lilo kot iz. škafa, se je zbralo vendar okoli :{000 oseh. Ko je ljudstvo slišalo, da je shod prepovedan, so se podali vsi pred gostilno kjer sta odsedla dr. Korošec in dr. Verstovšek. Ljndsrv«. je vstrajalo pri tem. da bi poslanca govorila, toda navzoči vladni komisar ni dovolil nobenega govora, niti v gostilni. Poslanca sta pozivala ljudstvo, da se vrne na svoje domove, in s klici; "Živela Jugoslavija!" .se je pričel narod razhajati. Kljub temu da so bili ljudje zelo razburjeni, so stali vendar mirni in tihi. Padla pa je marsikatera ostra beseda na račun vlade. Vlada bo morala uvideti, da bo uspeh prepovedi shodov ravno nasproten, kakor ga je pričakovala. < Tri vrste zaplenjene.}'
Od vseh Strani je bilo slišati odmeve naših narodnih himii: Hej Slovani' in Lepa naša domovina', kakor tudi klice: "Živela Jugoslavija !"
Prazen je vsak poskus, zatreti to gibanje, katerega se udeležuje celokupen naš narod, od najbolj izobraženega moža do naj-priprost. jšega kmetica. Tak poskus bi pomenilo le podvzeti Sisifo-vo delo. (Dve vrsti zaplenjeni.)
Stavka slovenskih radarjev v Idriji
(Od Juge si. ras. Urada, Washington, D. C.)
Pod tem naslovom piše "Slovenski Xarod'* dne 10. julija:
"V državnem -udniku živega srebra v Idriji se je začela generalna stavka delavec v.-Glavni vzrok stavke je pomanjkanje živeža, ki postaja od dne do dne hujše. Poleg tega je rudnik še vedno v rokah vojaške komande.
V nedeljo se je \ ršil shod delavcev, na katerem je bilo sklenjeno. da se započne z, generalno stavko. Stari odbor je odstopil ter so1 delavci izvolili nov odbor, sestoje«"* i/, po treh članov od vsake stranke, jugoslovanske, demokratične, ljudske demokratične in soeijal-no-demokratiene stranke. Ta odbor, bo imel izvrševal no avtoriteto v glavnem stanu.
Isti list objavlja tudi besedilo delavskih zahtev, ki so sledeče: znatno zvišanje plače, :KX) gramov kruha na dan za delavce in po 200 gramov za vsakega člana njih dnržin. 20 gramov masti za delavce in po 15 gramov za vsakega družinskega člana, pol kilograma krompirja na osebo. 100 gramov mesa na dan za delavca in 50 gramov za vsakega čluna njih družin in konečno 100 gramov leče na dan in osebo ter istotako tudi drva za kurjavo in petrolej za razsvetljavo. Zahtevajo tudi uradnike, ki znajo slovenski in konečno pravico do štirinajstdnevnega dopusta na leto s polno plačo in odpravo militarizaeije rudnika.
"8. t. m. se je ustavilo vse delo. Delavski svet je naznanil de-
laveem uspeh pogajanj, ki so se vršila v nedeljo z rudarsko upravo. Delavci so zavrnili ponudbe in so sklenili, nadaljevati v stavko. Tekom dneva je imel delavski svet več sej. katerih se je udeležil tudi vojaški poveljnik rudnika in poslanec Gostinear. Vojaški poveljnik je poslal delavskemu svetu ultimatum, da se morajo delavci vrniti na delo in začeti z delom do četrtka, v drugem slučaju pa bo poklical vojaštvo na pomoč. Istočasno je opozoril delavski svet. da je prišlo vojaštvo v Idrijo in da bo tudi ono nastopilo, ako bi bilo potrebno. Ta ultimatnm pa ni najmanje prestrašil delavcev. Oni vat raj a jo pri svojih zahtevah. Poslanec Gostinčar jim je zagotovil pomoč Jugoslovanskega kluba ter se jo takoj j>odal na Dunaj.
Simpatija Idrijeanov kakor tudi okoKčanskega prebivalstva j« izključno na strani delavcev."
Po "Slovencu" od 0. julija stavka v Idriji kakih 3000 delavcev.
Z ozirom na to stavko piš* "Slovenec" 11. VII. :
"Kakor je znano so znižal: dnevni odmerek moke za polovico. Ta naredba je zadela delavce ter je b.'la vzrok, da so začeli stavkati. Oni zahtevajo, da se jim da vsaj dovolj hrane, da bodo v stanu delati."
Samostanska zgodba !
__J *
Spiral dr. Ivo česnik.	1
_ i*
" !'
(Konec.)	JI
. ■	T
"Obljube je storilo ljirlstvo. o <*ospod ' Zakaj se ga ife usmiliš 1
T	-	»
> semo^ročni ' Prevelik je bil greh. 1
kaj ne, m preslabotna naša moli- ;
... i tev ! hi vendar, o Stvarnik. nsmil\
se nas radi nedolžne deer m sk.lju-č -nih. revnih starcev, ki jih bo lakota najhuje t H a Vsmili se reve žev. ki jim ne bo nungla dobrotna roka rezali kruha, usmili se jih!" I Tedaj je odprl '1 omaža Kemip-L *ana ter bral o Jezusovem križu\ in veliki neskončni ljubezni*
"Ko bi se ostro .pokoril, bi bilo T !•* malo. in ko bi vso n-"-en osi pri-dobil, hi bil še daleč. In ko hi bil ( velik v svoji kreposti in v pobož- j nfrst i sjjnti gore'-, bi mu s*-, mnogo } I manjkalo, enega namr^;, kar je ^ najbolj potrebno. In kaj je to eno? Da \se zapustiv-i tudi sam sebe zapusti, sebe pozabi ter ne ohrani , nobene lastne ljubezni."	;
I Z.iurl je knjigo in ponavljal: ^ " — -- ter ne ohrani nobene last- ( ne ljubezni."
! In tedaj je obžarelo nebeško t solnce s svojimi zadnjimi žarki nj'-gov ol?i*a.<, njegov pogled je ^ t>l»jel v veliki ljubezni vso dolino -i s > v njegovi duši se je l-mlila ini-sel na daritev in zastavo Bogu. j "O Gospod, obljubilo je ljud- . s t vo poboljšan je, obljubilo darove. A treba je še poroka, da bo <'"n-]s ljubo izpolnilo. In ker ljubim to [ljudstvo, o Ooipod, 7.:\to se žrtvujem zanj. Dober pastir da življenje v.a svoje ovce. Kristus. si K žrtvoval vse za odrešenje človeštva, ko si umiral na Oolgati metih nebom in zemljo. DoVoli, da te v ( malem posneriam, moj Gospod M Zastaviti se ti hočem za ljudstvo. *jv Žarelo je obličje patru Ciervazi- . ja ter samostanski bratje in očetje so videli velik sijaj svetosti v L njegovih očeh in gioriolo okrog-j njegove glave.	i
Tisto noč je pater (lervazij pre-l; čal v molitvi; m rodila se mu jej-v srcu vera. močna vera. da bo;3
uslišan.	:
* ^ * 1
D nt g i dan je bila Porcijunkuki'. 5 Od povsod so vreli ljudje v samo- , staiisko cerkev, mladeniči iii starci. dekleta m zene so z goa-ečntvst- ] jt> zrli na
Madono v velikem ol-|] t ar ju. velika pobofniost m skes-a- , nosi se je naselila v njih srca. Iz-p<vv*Mlali so se m prejeli iSospoda s čisto dušo.	1
" I smiLi se ikis. o < ios]x>d, usmili * -e nas!" je vzdihovalo ljtidstvo. , Na levem stranskem oltarju je ; zrl Kristus z usmiljenjem na klečeče in trpeče. Visel je 11a križu. , ves oMit s krvjo, razpet med ne-b;»m in zemljo, pribit z ostrimi žeblji "a roke in nofire. darujoč se za vse človeštvo nebeškemu tu. Na desnem je klečal sv. Frančišek na gori, zamaknjen v nebo z izrazom nadzemske sladkosti in radoPti in miru. ki ga ne more dati svet.
liiugJja'i so zvončki in vrstila se je maša za mašo.
Zunaj je pa pripekalo solnce, niti Oblačka ni bilo na nebu in vsa. dolina ic vzdihovala v trpljenju' . in solzah.	!
Ob desetih je vstopil na leeo jrn-ter Oervazij in v cerkvi je zavla-
idala grobna tišina. (rla% se je tresel starčku, ko je pričel pridigati. A postajal je vedno krepkejei. vzpenjal se je od trenotka do tre-[iiotka, bičal je in žugal, pa zopet : gladil milo kakor mehka materina t roka in v sredi pridige se je obr-. nil proti križanemu Kristu in 1 obraz se- mu je zasvetil <>d nebeške
-	miiobe.
i J "K tebi. Križani, obračamo svo-
-	je oči. Poznaš našo revSčino in j slabost. Padli smo, a želimo vstati.
-	Grešili smo, a delati hočemo pokoro kot Marija Egiptovska. Ne
. zavrzi nas, kakor nisi zavrgel rats-j
bojnika Dizmo na Oolgati. (ilej, oblaki ne zastrejo neba in ne ro-si jo dežja. Lakota pride nad dolino. o Ciospod. Če se ne usmiliš nas. usmili ^.e nedolžne deee in za-radi nje ;>rizane-.i nn.111 Klija je profil in dežja ni bilo tri leta in ^e<t mesecev, in spet je molil in nebo je dalo dež. Velik si. o Vsemogočni. reM nas stiske! Ljudstvo ponavlja po meni svoje obljube in za te obljube sprejmi milostno ^ me.ne kot poroka. Ce bi jih ne jz- s polnilo, udari mene, (» Gospod. ^ vzemi moje trhlo t^Io iz tega sve- s ta. ti pa. o >lai ja. roža skrivnost- i! na. prosi pri ovojem sinu za nas.".1
trovoril je pater txervaz.j in zavzeli so se poslušalci nad njegovo 11 žrtvijo ter so zajokali. Parter Ger- ' vazij je pa odšel pred veliki oltar. 1 daroval G«»spodu "V. mašo ter po- x tem pokleknil in molil litanije. l" očenaše in rožne vence, molit je. 1 da >0 -e mu zažgala kolena od bolest i. s trdno vero je molil, da mo- 1 ra priti pomoč /. neba, saj je Kristus rekel: "Trkajte in se vam bo ! odprlo •
In glej čudo! Nebo se je pre- 11 preglo z oblaki, nad gorami je jelo bliskati in grmeti, od morja so 1 vlekle južne sape — in ]>ade-l j, dež. Težite kaplje so močile prah ] po cestah in potih, obilni curi-i so ohladili vroče slrehe ter osvežili's rjave travnike in vinograde. In I bilo je, kot bi se odprl * vse nebeške ltfatvorniee.	t
Ljudstvo je jokalo od radosti, t Pater Gervazij je pa vzd-hnil- / ' llvala 1i. o <ios]iod!" in molil 1 dolgo za hvalnico za rešitev iz
Stiske.	/
III.
Dva di.i je deževalo in obilno t i namočilo mater zemljo, i Vsem ljudem so srca prekipe- j vala hvaležnosti Bogu in patru ^ jGervaziju.
"Svetnik je že tu na svetu — jsvoje življenje je zastavil za nas". ( I so govorili.	•
I i.e eden ni bil zadovoljen, le | j eden je hodil s povešeno glavo. To } j je bil mlinar .Marko.
"Preslepil je ljudstvo, vse na-I črte mi je podrl ta pater lierva- j j Z.ij!" jo vzdihoval v noči brez spanja. Ko se je obračal na postelji f x eme -strani na drugo in poslušal kapanje dežja, je potrkala skriv- ( nohtna rol:a na okno. In odprla so se polki*a in k njemu je pristopila Alenka, objokanih oči. bledega ob-ličja; položila mu je roko na gor- ; ko čelo. obrisala mu pot z lic ter mu šepnila tako ljubeznivo, kalorij je znala le ona:
"Ljubljeni, dragi, zakaj je otož- j 11» tvoja duša? Veselja poskakuj, da se dolina odene znova v sveže j oblačilo."Marko, zakaj si zapustil < Boga T Kadi moj^ snniti ti Tie treba j ialovati, ker uživam neizmerno,; iradost. Bodi zopet mlad, Marko kakor si bil tedaj, lco si me z a snu- ] bil. Kaj bi se utegnilo zgnditi z menoj, če bi živela dolgo! Glej. pravili so. da sem«lepa. Obilo snubc-ev sem amcla, zasledovali me in komaj sem jih zavračala. Zasledovali bi me tudi v dolgem tzakonu in ti, dragee, hi zdvojil irad moJt> zvestobo, naselila bi s" v tvoji duši ljubosumnost hi bil bi liajnesrečnejši človek. Tako si pa . ohranil na me najdražji spomin.
■	Hvala ti zanj! Nečesa te pa po-; J prosim, predragi! Postani zopet j mlad in osveži v srcu verske spomine svojih detinskih let! Obljubi
■	mi to, Marko!"
Pogladila ga je po laseh in ni ji . mogel odreči.
"Obljubljam!" je zašepeta!.
"Pojdi k patru Gervaziju!" jer rekla, ga poljubila na čelo ter iz-1 ginila.
Polkna so se zaprla, mlniar je: 1 vzdihoval v postelji ter sc borili ' sani s seboj.
"To *je grozno! JJiti a-li ne biti! - Verjeti a.li ne verjeti! — Mlad naj 1 postanem -z<»pct! O, Alenka, kako .[rad, a je tako sililo, silno težko."! -I Ko je zasijalo jutro na zemljo, j s je nniKita mladost. -1 Prenehal je dež, razpršile so se
jggOI/RCQ
podelitev hrabrostnih svetinj za ameriške junake ob 0URCQ.
megle in avgustovn soli le s<- js-u koptlo v bisernih rosah, ki so se s svetlikale po travnikih, vinogra- c dih in drevju. Vsa dolma se je smehljala kakor 1'ant, ki ga oi> vr- s nit*'i na dom obliujajo ihv/estni t 111 ljubi spomini na pretekle dni. I V prvem jutru s«- je napori M mli- i liar Nlarko \ sanicf°tan na hrib. \ Brala vratarja je ]>oprcsal po patru Gervaziju, ki je >e !uwlil po £ vrtu. hvalil l'opa ill molil ter zrl čez dolino v nedogled in užival «' ra j sU o zad o vo I jnost.
Mlinar Marko .je sto:»il pre d en j \ te * ga pozdravil in se odkril.	j
Pater Gej-vazij se je razveselil s ter mu ponudil desnico.	I
"Kai te je privedlo k meni. 1 mlinar Marko?"	t
' 1'rišel seni iskat izgubljHne ve 1 re. časti'i pater."'	t
• < >. iivaia llosjiodu! Sree mi je < pravilo, da prid« š lifkor
In ali me ne zapodite, ker sem 1 storil ioli!:«> /.!.' ' Tudi vam sem ga \ p\ izadejal."
" Kako irovoriš Marko! Nikdar < te nisem sovražil, ljubil ^em te in t molil zale. Zo]>erna mi je bila l'1 i zmota, v kateri >i živel. (V hočeš v najti vero. pojdi /. menoj! "	1
Peljal L<a je v eelieo in - govoril Ž njim dolgo ter ga tolažil.
Marko in'.t je razodel svoje življenje, s*nje zmote in zablode. In J <rlejte. kako mu je postalo lahko 1 v -l".ši. s kako pobožnostjo je mo- 1 lil dol^o v samostanski cerkvi > preti Križaniin in s kako p rož- 1 iiostjo je stopal proti domu.
Te«la j so zabmeli zvonovi po ! dolini. Peli >0 v zahvalo za rešitev i i/ sti-ke. Lj. kako so klenkali ve- , ličastno in veselo, kako .so doneli j n jib glasovi čez plan!	_ j
Pater Gervaizij jih je čul Ln >e je | sponvnil sv. Fmnčiška. ki je tako i lepo govoril tam v I mbriji pti- i cam. naj bodo hvaležne Bogu radr ■petja, radi hitrega poleta, krasne, obleke. Ne sejej«. in ne žanjejo, a Gospod jiii vendar živi. Dal jim je j studenec in potoke, da so nanaša- , jo. gore, ihriče in holme, da se skrivajo. visoko drevje, da liapravlja-j j.» gnezda. Ko so ptice slišale nje-tjovč kesede. so odprle kljune. lTJ^-, 'pros-trie krila, pripomnile glave in za-peh: čarobne melodije stvarniku v zahvalo.
Tako poje danes vsa dolina hvalo liogu, pojo jo zvonovi in ljudstvo, poje jo valujoče žito na p<»-, lju, pojo jo -vinski grički, brajde •in sadno drevje.
"Hvala ti, Gospod!"' je vzkliknil pater G er vazi j in se zatopil v j sveta ] >rem i šl j ev a 11 j a.
IV.
""prišla je bogata jesen. Obilo je. obrodilo sadno drevje, da so veje' kar klonile k tlom. Po Vinogradih! 1 je 1 umenelo zrelo grozdje; bing-j •ialo je na ročih in latnikih. Po nji vali se je pripogibala koruza.! če je zavel čez polje lahek veter.] Nebeško solnee je z veseljem zrlo na dolino. Ogledovalo je tr-J
<»ač"e ki s«» vriskali in peli ter 110-
...
sili brentače na vozove 111 jui stre-] sali v uriie, ogledovalo dekleta v pisanih rutah. 11a obrazih mneh. v očeh nedolžnost in snunežljivost. j ogledovalo otroke, ki so vjnli ter. zobali pod trtami, ogledovalo sive starce s pipami v ustih, ki so posedali večkrat na konceh in si od-" ' dihali. Voz za vozom je drdraL I proti vasem. V kleteh so se pa' polnili plavniki in badnji. Pozno ! v noč so 1'ant je in možje niastili j in prešali ter nalivali sede	j
> Tedaj so se priklatili v dolino ?|Enova trije godci cigani. Zaorila ,jje pesem, zapele so gosli, močan most je razgrel glave in srca, za-' ; plesala je dolina. Fare ae niso bri-
ti.-1 !r za obljub«'. storj«*iie H«>gu v j1 stiski, ni^o se. biiiral" /a bese«h* dušnih pastirjev.	'
Le eden je poslal darov v f«i:iio- I slan. Mlinar Marko je pripeljal 1 g'ozdja in koruze. Ni'Vsar ni <»L ; ljubil, -pa se j<' "-r.til velikega «lrflž-nika pred I>og«nn in patrom <k*t-ji vazi jem.	{'
Stopil je v e< lii-o k starčku in ■ ga pozdravil.
"Hvaležen sf»u v:int na vekeji častiti pater ", je govoril.
Pater t.'ervazij mu je dal svoj«) velo desnii-<» in se mu zahvali!. Pil je potrt in /ji<>sten ker je ljud- l stv<» tak«; hitrn pozabilo svoje ob- : ljube. Vedel je da pride <mit in 1 ga odpelje v boljše življenje A ! to :>ui ni de'.o hudo; si ilili -o se : mu rojaki rer sveta jeza mu j«* žarela v očeh. če se je spomrtil god-ef v ciganov.
"Ti edini. Marl o. si prišel. l»«»gi, t.- blago>U>vi radi tega! Ali še! vedno žalui«>š po Alenki?''
"Vtolažil sem se. Molitev mi daje tešikt in veselja. Alenka se1 mi j«1 v sanjah prikazal«: in -viTo-J v a hi. naj se p«»?'očiin. Tako sani; sem. Na stara leta občuti človek-to bii<l!;o. Kaj mi svetuj«-te. ča-| s.titi pater.' Ali naj -e porodim v ' dritffič
' ".Marko, vsi dobri, močni, telesno in duševno zdravi ljudje, ki!. rnorejo rediti družino, imajo <iol/.-j( no.-M. da so očetje, bodisi «>eelj« j s'oji de- i. botlisi dušni in'-et.j«- na-j r-<i>iii. župnijam, občinam. Vsi < 111 -•, ,-ševiio ivvni. tiili'sn«i bolni. ubfiž«-.iJ ki ne morejo pre redit i družine, pa! imajo rl'»lžni>st «lo celokupnega;, človeštva, da ne onesrečtijejo sebe! in drugih."
i Marko se je zahvalil in ou-š«L ... . . ... 1 Pater pa .j«1 v rivo.ji eelici h«*«li! gor
in dol. mislil na Kristovo triilje-'
nie in snu*t in molil.
I	* * *
I Koncem oktobra so i>ili pobrani
vsi pridelki, a dolina ni hotela slišati o obljubi 'ničesar. < e je lid«* opomnil kaj o njej. so <ia prego-j v.»rili !vn.;:lu ti miri. da je unu.lii-r> t i. Petj«-. vriskanja in vt-^elj«* j«1 vladalo povsod.
, Se je bilo zeleno drevje na samostanskem vrtu in [>o doLini, a tu iii tam se j«* prikazoval rumeni! list. Zdelo si' j»>. tla nastopi v krat-j kem smrt svi;jo pot in pokosi vse. življenje.
i Tedaj se je zgodilo, da je p«rtr-| kala najprej na vrata patra ijor-
1.___:_
. vazi ja. *!*i. ji* bilo i.ek«> m><"-. k«> je /uua.j ti*e»»eiala me>ečina eez v-i. dolino in «_'a je .»hšla velika žalost. I'<tl j«' t«--uaj svetniško nav«lali!ijen in .je •'•■<! mii«- prijetne glasove angelov :
I ' • N: boj se. priiateij <ier%*azij!
Po te prihajam«) in t«- «wlpeljeino Is »eboj. Tvoja Ninrt b<. rešif<sv t.i-s«ičei"im. *
Sliš;il je pater »iervazij i.-i vda-'rf; odgovoril:
"Dober pa »tir da življenje za svoje ov-e !''
In videl j«* v preroškem »bihu. kak«t p<»_ inja no- /'\ lj-nje 1/ njegove«ra «rrobsi. In je /. ra«he»ljo pozdravljal drago znanko smrt p«)ljubil križ pri molku ni m««l an
u«'N'.im petjem zaspal.
* *
4t
Ko so ga drugo jutro prišli kli-eal. so našli mrtveca, s smeh-Jljajei* bhiženosii na obrazu, z mob J kom v rol'.ah. I'«»klcknili so patri j in bratje okrog njcg«»ve postelj«« j ter molili.
. Ko so dokoiič.di. cek<-l pater j 'j-vartlijaii:
j "X'zela ga je ljudska pregieua. j Darova! se je za ljudstv«». I»lag«»-I slo v) jen mu hodi spomin!'"
Položili s«^ ga v kapeli irb veži na mr«va-'*i oder, l;ap;v«> so nui !p)te<rni!i '■• ■/ glavo, k:i>. in m«ilek ,so mu p*M'sniii v roko. «»krog in okrog so pa pi":/«•:: 1 i sveče, j In za'pel je zv«m i 1 • ratnesel glas i po v>ej «lolini, -la je umrl pat«tf* rGervazi.i.
Ljudstvo se j.- odkrivalo, križa-; lo in molilo t«-r »e trkalo n: pr-si: j'" M i smo I. ri vi!
Spomnili so <0 nI,ljube -p.minili jjifitrovih Inl.cot i 1 orošenj.
Se tisti ilar. so ]>; ijn*i :«sli «1.j rove '.v si*j!:'c^tan in l;ropiii hm .1 >ol/^,mi
(trnpb. <Ui«-tra. ki ji'i ie t.: <o '.pihll.
•	Kioj.il g,. • t ii mlinar Maruo iri !/. njim nj'-«jo\a ; •■vc->" r.
Ko s rt fn'.isajali na sv<>je domove.
s., žugali •_'«•«l«*«*m 'Mgajnin, i-.i so
' jih zapeljali i; ] regr-ehi. In /.«»« «li-
jlo se je da mi jih tidporlili usti
: v« e«'r in da s«- m'-o v«*«'- vrnili. In
'.m! leda j živi \ dolini duh pa-i
j t vn < .erviv.ija. !_______
I A NATION'S STRENGTH! -J IS IN ITS FOOD SUPPLY
•	; Eat less —"Vkkstrt nothing ^^^
I t Create a Rezerve " (^Hwji
AJiEEICA MUSI FEED l^gF . 1 no. OOP. OOP ALLIES ^^
Zdravim samo moške.
Dr. Koler je najstarejši slovenski zdravnik, bjieejalist v Pitt9-burgbu in ima ^8-letno iskušnjo v zdravljenju moških boleznL
tžastrupljenje krvi sdravl % ilovitim C06, ki ga Je Iznafiel profesor dr. Ebrlieh. Ako imate izpuščaje in mozole po telesu, t grlu, ako ram izpadajo lasje, - ves boli v kosteh, pridite in čfistil vam bom krL Nikakor ns čakajte, kajti ta bolezen se pre-
Vso izločevanje lz kanala za Izpiranje vode zdravim po najnovejši metodi in v kolikor mogoče kratkem času. Kadar sj>o-znate, da nimate več moške moči. ne čakajte, temveč pridite in vrnil vara bom moško moč.
Kilo ozdravim v 30 urah bre«
Bolečine v mehurjo, od česar prihajajo bolečine ▼ brbtu j	Slovenski zdravnik.	in križu, palenje pri moltrenju
, in ostale bolečine te vrste zdravim z največjo gotovostjo. I	Revmatizem, trganje* bolefhie, otekline, lišaj, škroflje in droge
>	koine bolezni ki nastanejo vsled nečiste krvi, ozdravim v kratkem f času, da nI treba ležati.
>	Uradne ure: V ponedeljek, sredo in petek od 8. zjutraj do 5. po-\ poldne. V torek, četrtek iu aoboto od 8. zjutraj do S. zvečer. V n^dtr-| Tli 2. oopoldne.
'	Po pošti ne delujem. Pridite osebno. Ne pozabite Ime in Številke
i Dr KOLER, 638 PENN AVE
I	PITTSBURGH, f»A.
ciiAft naroda. 9. SEPT, ima.
m—mm-mmmi^mmmm—
JBJfflfc I"™*"-
SLOV. OEUVSKA J« PODPORNA ZVEZI
kUM>u«lj«ct da« lfi. aTfMta *	1 iBkorporiraaa 22. apnla 190t
Sedež: Johnstown, Pa.
►	6L&TNI {JUCNIHI
MUmili r?AH PB08T0B, 1008 Norwood M'd^ OavMaai. OH*. Mpradaedalk: JOSIP ZORKO. & F. D. 2, Box 11«, We«* Vawtn, fa.
•tarnI tajnik: BLAŽ NOVAK, 634 Main Bu Jonnstowa, Pa. L Pool tajnik: FRANK PAVLOVČIČ, 634 Main St. Johnatowa, Fa. ft. Pom. tajnik: ANDREJ VIDRICH, 20 Main Street, Con—Fa. Blaga Jalk: JOSIP 2MIJL 6602 BL Olalr Av«., Cleveland, Okie. r«a aiagajalk: ANTOM HOCFVAR* R. F. D. S. Baa 29 Bridgeport,
Okie
KAMOKNI ODBOBI Fitl—Hili aadaor. odbora: JOSIP PBTBRNBL, Bex M, WM IB. ft. aart—ralk; NIKOLAJ POViB. 1 Grab BU Nuuv Hill. M. B. FltftO-
karfk. Pa.
I. aateoralk; IVAB BBOtBLJ, «9 & lBTtk St. ©eveiaai, OM*
POBOTKI ODSOIl Fr6dM#aH pent odkora: MARTTB OBlfifttB, Ba TS, Best IM
L porotnik: FRANC TBROPClO, R F. D. B. Box 146. Fort Bmftt, Alft. t parotalk: JOSIP OOLOB, 1016 So. 14tk St. gprtagflsH, BL
VRHOVNI ZDRAVNIKI
Dt, SOSIP V. BRAHBK. 646 U. Okio St, PlttakvfS, Fa,
Cteval wail 6S4 Mala ftt, Jikartiw, fa.
(JRADNO GLASILO I "BLAB BABODA". «2 Oortlaadt Btrset, Row left at*.
Osajeaa draltra. odraat ajlk oradnlkl. n aljodao |ii *mi, >se dopise aaramooc aa glavnego tajnika la alkogar dragega. Pan aaj aa poAJe adlno potom Poitnlk, Brpmenlh. all Bančnih daasrath aakaaatc, nikakor pa na potom privatnih Mor. Nakaznica aa] 66
naslovi jajo: Blai Novak. Title Trust A Quarantee Co. la tako aadov-ijese poAUJaJo s mMiečntm poročilom na naalov gL tajala.
V aioCajo. da opaaljo društveni tajniki pri poroflllh glimp tkj-alka kaka pomanjkljivosti, naj to nemodoam aaanaaljo arada alsiasga da aa v prihodnja popra v±
Magdalenina kita
Francoski ipisal JEAN RAMEAU.
17	(Nadaljevanje.)
Ali — jo m lil s<im pri ^ebi — ta je pa res lepši kot je bil
moj.___ silvere je je res »rečen fant. — Kako lepo šumi in kako
rasne -o njeg«ne p*~ne. — In mavrica! Tako pihana in lepa kot j-.;«- 'olaHopa dekleti« '
Pri pogledu na -iap so mu za/arele oči. Medtem *-e je približal Silvere.
No. silver*'. - mu rek«-! — «li si še vedno zadovoljen?
I)a. z"lo sen zadovoljen, poxpod župnik, liov rila -.tzelo pr jazno. XiT: sledu ni hilo več kaK.e prejšnja je/e_ — Kro»r slapa -o lelali ljudje. Nekateri ^o kopali zemljo, dm-' g i šo ?op?t zidali preeej visok zid.
Tako. tako. Silver«*, ti boš pa v»o okoli, o olepšal.
—	I »a, upam, gospod župnik.
—	Kaj h '* napravil tam, kjer je stala tvoja koča?
—	Ma!f' hiši«-o bom >ezldal. lepo z «»peko krito. —- Tam bom pro-<ta.;ol tuje«-m sadje. mleko in likerje.
to h pa dobra misel. — O bi bil jaz. prodajal v /,-ipn mu. t»i -i lahko napravil vel.ko prf-mo/.nje. — Toda za duhov-1 uika se >lioraj n-» spodobi. Brez dvoma bos imei tudi kravo, kaj ne? — —
l)ve kravi bom kupil. gospod župnik, dve kravi in par o-\a<-. — Ovce mi bo dal oe»-.
—	Nt;kaj denarja bo.š potreboval, kaj ne?
—	Denar mi bodo že posodili dobri ljudje. — Sedaj imam dovolj kredita. — Še več denarja mi ponujajo, kot ga zahtevam.
—	Ne čudim se. Silvere. — Ti si pameten fant, nate se lahko vsakdo zanese. — Samo na nekaj bi te opozoril. — Tvoj svet ni pripravljen za gradbo. — Karkoli boš zgradil, ti bodo vse porušili plazovi.
—	To dobro vem gospod župnik, zaradi tega bom pa napravil le začasne zgradbe. — Kravi in ovce bom dal čez zimo kakemu kmetu.
—	Če ')i imel oni košoek zemlje tam spodaj, na desno od slapa, bi lahko sezidal karkoli bi hotel.
—	To prav iobro vem, toda oni svet je vaš, gospod župnik.
—	Seveda je moj.
—	In jaz si nisem upal....
—	Česa si nm jpal?
—	Nisem se upal prositi vas, da bi mi prodali....
Abbe ni nič odgovoril. — Dolgo časa je gledal v tla, zatem pa potegnil iz žepa tabakiro in si natresel v nos tobaka.
—	Hm, hm. — je rekel sledinjič. — O tem se bova še pogovorila. Silvere. — To je kočljiva stvar. — To je treba natančno premisliti.
1'darila je enajsta ura. Abbe se je vrnil r.omov in s takim tekom pojedel >voj zajtrk, da se je Pepita kar čudila. — In ko je s kruhom obrisal krožni!:, je skrivaj pogledal v kuhinjo, ee je še kaj o-sfalo na ognjišč'*.
—	Danes vam pa gre v slast, gospod župnik.
—	To je zrak slapa. — Dovolj sem se ga nasopel in dobro mi je -loril. — Kaj hočtš? — V petintridesetih letih *em se ga dodobra privadil.
Po zajtrku je >.".pet odšel k slapu in gledal, kako izvršujejo de-lav-i svoja dela.
Ko ga je opazi: Silver, mu je prinesel udoben pleten stol.
—	Vidiš, vidiš, tako je prav! — Truden sem. — Saj veš, stare noge1
Poleg njega se je pnsel Sil vero v osel.
—	Ej. sej. a ti tukaj, škodljivec! — Zredil si se! — Lepa živa!. — Moje želj* te je odebelilo.
Zdelo se je. da je pozabi la vso jezo in na ves srd. — Smehljal s* je ljudem, živali .r vsemu, kar je bilo kro.^ njega. Sempatara se ic ozrl tudi v Silvera.
—	Priden fam ' — je rekel sam pri sebi. — Varčen fant. ki zna skrbeti za bodočnost obogatel bo.
In poleg tega je opazil, da se je Sihrere tudi na zunaj izpreme-nil. — Oblečen u bil več v pastirsko obleko, ampak nosil je dolge sive hlače, črne čevlje, lepo srajco in svileno kravato. Zdel se mu je Se bolj eleganten kot pa (iaston Roumigas. Nehote je zače1 oba primerjati. ' *
—	Gaston ima i'ijiojše obnašanje — je rekel — toda Silvere im^ bolj poštene oči. — Hm, zdaj že vero. ^akaj se Jakobinf dopade.
Abbe Bo rde.s se je popolnoma vdal svojim mislim, in. pred o^čmi :so mu začele vstajali slepe slike.
—	Če bi dal temi: fantu .Takobino. bi ne bil na dan svetega Antona ničesar izgubil.
In gospod žup:«ik je premišljeval dalje:
—	Moj slap bi menjal torej samo prostor, ne pa gospodarja. — Pripadal bi torej moj: nečakinji in njenemu možu. — Torej ee ravno ne meni, pa že vsaj moji družini. Na ta način .bi-imeli vsi trije
> i » i
dot :tek in prijetne čase. — In razen tega bi si lahko postavil poleg g slapa tudi delavnico. — V njo bi postavil stroj, za katerega sem k dal celih tristisoč frankov. — Stroj je zaenkrat zame brez vsake ve-ljnve. — R?s. neumen sem bil, zela neumen.
Župnika je začela peči vest. — Vstal je torej in se odpravil k j delavcem ob slapu.	jr
Izpraševal jih je o tem in onem ter nadzoroval delo. — Da, ob- > našal se je tako kot da bi bil on lastnik celega podjetja.	{js
ln ko je tako nekaj časa stopal naokrog se je naenkrat obrnil e k Silveru rekoč;	|i
—	No, kako bo pa z gradnjo tam doli na desni strani slapa? —. j Tudi o tem moreva misliti.	|i
—	O. gospod čonik, jaz vedno premišljujem o tem. — In Pe 1 bi mi vi hoteli prooati oni svet. bi takoj začel zidati. — Načrte že e imam. v	ji
—	Če ga imaš. ga pa pokaži!	s
Župnik si del na nos velike naočnike ter začel pregledovati načrt. To je pohvalil in to pograjal ter rekel slednjič:	c
—	To ,ie lepo, vse lepo, samo premajhno se mi zdi vse skupaj, s Jaz mislim na nekiij velikega, nekaj res lepega in imenitnega. — < Daj mi načrt, ga bom doma natančnejše pregledal. — Ali. še boljše, j pridi k meni opoldne na kosilo. — Tam se bova natančnejše dome- < nila. — Ali boš prišel?	s
—	Z veseljem, gospod župnik.	1 Torej dobro. -- Ob štirih pridi. — Čakali te pa ne bomo. i
da veš.
Tako se je zgodilo, da je bil tistega popoldne Silvc-re pri žup- < mku na kesilu.
Pepita ie zaznala in dolgo časa ni mogla spraviti nobene besede iz sebe.
—	O. sveta nebe«a, kdo bi si mislil! — je vzkliknila slednj Č. — Kdo bi si mislil, d.i bo Kagot sedel pri naši mizi!
Ko sta z veliko slastjo pojedla, je razgrnil abbe po mizi na-jčrf.--
—	Tukaj bo terasa za tujce. — bodo hlevi in stanovanje oiFrbnika. — Oskrbnika bova potrebovala. — Velik bo moral biti-.n moder frak bo nosil z zlatimi portami. — Tam bo pa glavno po-slop.ie s parkom.
Silvere je pa ugovarjal:
—	Gospod župnik, to bi stalo dvajsetisoč frankov. \
—	Kaj pa ie to? — Jaz ti jih posodim.
—	Na koliko < bresti?
—	O tem se bova že pozneje dogovorila.
Zatem je pa za-e! abbe vpraševati Silvera o vseh mogočih stva-ivli. —
—	Tvoj oče j" bil rojen v Gargosu. kaj ne? — In tvoj stari oče je bil tudi pastir kaj ne? — Kje je pa zdaj tvoj oče?
—	V Pontaeqi.. gospod župnik. — Toda v osmih dneh bo go-
tovo že v vasi.
—	In tvoja mc:i se je imenovala Graeija Armendariz?
—	Se v* da.	,
—	Kj*1 je biLi pa rojena? — Mislim, da v Espelette.
—	Da. gospod /upnik.
—	V sled če »a ie umrla? — Koliko je bila stara? — In tvoj stavi — Kcko i - pa stvojim bratom Kmilom ?— Slab j*, kaj ne? IV> , raviei ti poveri, da bi ne žele] biti v njegovi koži. — Kaj n<\ da
i še vedno pVjuje kri? — Ti si pa zdrav, ali ne. zdrav kot gora?
Na ta način j - bil silvere prisiljen, povedati inu vso zgodbo.
Abbe ga je vnelo poslušal ter *si celo n*-kaj imen zapisal, po-
i^Ciio pa ime njegove matere. i .
(Dalje piihodnjič.)
Vesti iz stare domovine
(Od Jugofl. Času. Urada. Washington.)
Zborovanje jugoslovanske demokratske ?tranke.
Due 29 junija .se je vršila v Ljubljani glavna skupščina novo-i osnovane jugoslovanske demokratske stranke. Ta stranka, z-i katero se je začelo delovati zaeert-kom tega leta. je bi-la konstituira-na na Petrovo in Pavlovo. Pripravljalni odi.or je v kratkem času dovršil deb:. ki j.? omogočilo pivo glavno skupščino. Po poročilu '' Glasa Slovencev. Hrvatov in Srbov" je bilo glavno zborovanje t« stranke zelo uspešno in brez vsake ovire, četudi so državne oblasti koiisignirale več bataljonov vojakov, ker so se oblasti bale nevarnih prevratnih manifestacij.
Na skupščino je prišlo iz ee-le
Slovenije	S' »> zaupnikov
■siranke. -'i >o napolnili zboiovalno dvorano v ponosnem Narodnem domu Zborovalo se je v treh odsekih. Skupščino je otvoril sklicatelj dr. Ivan Tavčar.
Preganjanje Slovencev.
Namestniški koncipij&nt Draoro-tin Trstenjak v Slovenjem Gradcu je bil, kakor poroča '' Slovenski Narod", za kazen prestavljen, ker ni hotel ob priliki slovenskega shoda v Janžu, delati po volji nemških in neničurskih navalni-kov. Proti njemu so razvili Neuici veliko agitacijo, ki je rodila tudi sad. Ta korektni uradnik je bil prestavljen iz Slovenjega Gradca k namestništvu v Gradec. Na nje-
A A A A A.. ................	AAAA J
tffTfTftfl »tftftlTftttTtftTT* tft'
Kam se boste obrnili,
! I kadar delate ugovore, pogodbe, zapriseženo Izjavo ali razne druge	«
dokumente, ki spadajo v notarski posel. Kdo Vam bode tolmačil na	^
sodni jI, pri mirovnem sodniku ali drugod? Ako hočete pravilno lz-	«
J * povedati ali pridati, potrebujete C-loveka, ki je zmožen slovenskega in	*
■ ► angleškega jezika. Obrnite se v tem pogledu vedno na	4
ANTON ZBASNIK,
JAVNI NOTAR IN TOLMAČ	]
I	Mkt IK BakeweU Bldg., Car. DiaaMoi aad Grant Sla,	1
t	(naaprotl Court Honsa) PITTSBURGH, PA.	<
• ► Telefon urada: Court 3459.	Telefon na domu: Flsk 1931 J. "
'MM*MMMMMMMtMfMMMH»HM4MMHIM>M*f
Ali ste bolni?
Ako Imata kako boleaea. ae gleda aa to. kako dolgo la aa oabaja M na to, kateri adravnlk tu al »ogel oadnrtti, prftdlfce k bmL Tnl
n Oddaljenost aH pa pomanjkanje denarja naj raa na Htdrfuje. V« adravlm enako: bogata la berae. Jaa aem r Pittsburghu najholjil ipedjallafc aa moške ln mm nastanjen le mnogo let Imam najbolje opremljen urad, tudi stroj m X-farU, a katerimi morem videti *osl na, kakor akoot steklo. Imam arojo lastno lekarno, ▼ kateri st aahajajo m vrste domaČih ln lmortlranlk adravlL Ne kodlto bajefl in pridite k SMaft kot k prijatelja. Govorim v vaiem Jeslkn. En obisk vas bo prepričal, kaj morem sa vaa storttL
Imam Erlidiov sloviti 606 m krvna bolemil ln oadravlm bolesnl t nekaj dneh. OadravU sem tisoče stnCsJsv stfsbrtostl. kogn^bolssnl, rrvmstl—6. Modfiae in
Prof. Dr.EG. BAER,1
govo mesto bo sedaj gotovo prišel kak zanesen nemški nationalist j
Proti dr. Susteršičn.
"Slovenskemu Narodu" se po-, roea zadetkom julija /. Vrhuike: Xa seji mestnega zastopstva je bil j z vsemi glasovi proti »'asu Nemca M alley a sprejet predlog, da se izbrišeta dr. šusteršif« ii. dr. Lam-pe iz imenika častnih elanov vrh-jnifiice obC-ine. IstoJasuo jc bilo knezoskoi'u Jegliču podeljeno . ea&tno obeanslvo. Postopanje ' j mestnega zastopnika Mulleva ipa .sploh vsakdo ob«oja.
Temu poročilu n;ij pristavimo, , da je zavzelo gibanje preti dr. Šu- 1 steršdču na Slovenskem :ak olvseg, da je on sam izjavil v listih, da se zahvaljuje na vseh-častnih obC-an-stvih. Umevno, kajti vsa mesta so se pripravljala, da ga sramotno vržejo i/ vrst častnih občanov radi njegovega avstrijanstva in njegovega protinarodnega izdajalskega delovanja.
"Glas Slovencev, Hrvatov in Srbov' ' prepovedan v Avstriji,
"Slovenski Narod" javlja, da j& avstrijsko ministrst/vo za notranje zadeve prepovedalo "Cilas Slovencev. Hrvatov in Srbov"' za ' Avstrijo. To je najbrž začetek no-' vega kur/a v Avstriji, odkar je prišel za ministra notranjih zadev bivši sef dunajske polieije
Proti hrvatskim lutom.
• Novi List ' v Zadru ^ Dalmacija • piše: Izvedeli srno. da poizveduje d žavuo redarstvo, kdo je naročen na "Književni Jug" ii nn " Cilas Slovencev, Hrvatov in 1 Srbov". Poleg teaa je v javnih prostorih, kjer se prodajajo listi, • vedno na straži kot slučajni čita-telj kak državni redar, ki pa--'i. kakšne li te kdc kupi Ali je torej /ločin, citati v Zadru ono. kar dovoljuje eenyura da se si^ka v Žagi c-bn 1
» Slovenski Narod'* prepovedan j	mornarjem.
"Slovenskemu Naro*iu" }>oro-T a j«• i/. u'Omai-siiih krr»go\, da je ii-t. n.- nekaT^iiit ladjah prepovedan iu tla ira naror niki enostavne i?e d«be v r oki3 ker se v sal". iztLs uni.'-i na /at»o e«i poveljnišf. A.
Bibe izginjajo v Savi
!lrvs.r«»..i lisi i poročajo: Po naših informacijah je o.-*al: S.ava skoro br.*z rib. tako da imajo ribiči l*1 malo k« iL>ti -d uie. di.-piat ujejo vi>oke nujemnine in iz-v gubljajo tio-T: ča^a z:i prazea nič.
-	Takt« je *«■ dni lovila ribiška dru-
-	žba, razdeljena na se<t skupin.
i teden ribe v Savi. toda ujela 1 z mrežo komaj 20 kilogram.»v rib. To je tudi vziok. da je na ribjem trgu tako malo savskih rib in da so one. ki pridejo na trg, st rasno
-	drage. Za vzrok, da je zmanjkalo
-	v Savi rib, navajajo ribiči dej
-	stvo, da so bile uničene z dinami-
u	Poniožite svoje zmaje
i	v naravoslovja. ^^
Narava nam daje mnogo rastlin, s i katerimi je mogoče zdraviti razne bo-i It/ui. Jaz imam v zi'ogi ter razpoSi-l Ijarn raznovrstne suhe rastline, cvetja, t jagode in korenine, take, ki izvirajo iz vst-b delov sveta. Pišite jo moj brta-" plučnl cenik. Knjiga	doma«
-	zdravnik", ki stane samo 23 centov. ■ obširno opisuje veliko število rastlin
►	in daje nasvet, za katere bolezni ln ka-
►	ko se naj rabijo. Ne odlašajte, naroČite l takoj to ponCtjivo knjigo.
MATH. PEZDIR, ; P. O. Box 772, City BaU Sta, New York. N. Y,
►
HARMONIKE
I bodisi kakrlnekoll rrsta tsdelnjem Is
►	popravljam po oajnlgjlh cenah, a dale » trpeCno In sanesljlva. V popravo sa
►	neeljlvo vsakdo poilje, ker sem ie aad 18 let tukaj v tem poeln ln sedaj v
" tvojem lastnem doma. V popravo vsa | mem kranjske kakor rse drage karma I nlka. Stara kupim ali sprejmem v ss
I	MBN WiNliU
[ Itll Basi Oni IL CWretasd, OMa
I POZOR EOJAKI!
SSlfkaEqm!!
m »rada Od ta ga matfa ara stajo v ttik ta
dnfk krasni g* ed ln dolgi maj« kakav tadl ma I tttm krasni mkl m brada te m boas
I odpadali la eetrelL Wnretlf kosti I bol aH trgaaje e rokah, aogak te v I krita, v osmih 4nsh popolnoma sadim*
I rim, rut opefcll—.	tare, krmato
I ta gHate, potne aogsb kntja oSeea, sasfc
i Une ▼ par dnevih popolnoma odstranim I Kdor U moje adrartlo brsa sijiks rabil ma JemAm m $5.00. PlBte tattj po esnlk, kt ga takoj poBJem ssstwj
j JAKOB WAH0ief
Ali je vase zdravjeK vredno 3 cente?
i
Ako trpite na slabih živcih, na Se-! lodčnih ali obistnih bole^nab. na splo-; šni slabosti, neprebavi, imate slab tek, , zapiranje, glavobol, ne spite, ako zjutraj izmučeni vstajate, ako imate bo ., ledine v hrbtu, ako je va?«a kri nt^-ista. i ako imate izpuščaje in mozole na obra-l ' j zu. ako izgledate starejši kot ste. tedaj i je fas. da začnete uživati
juvrro
zdravilo,
^ Pošljite nam pismo z znamko za 3 rente in s svojim naslovom in mi vam bomo poslali z obratno poŠto, popolno- ( 5 ma prosto, brez kake obveznosti od 1 vaše strani popolno tridnevno zdrav-- ljenje iz tega. iz čistih, zdravilnih tr.iv 1 p sestavljenega pri rodnega zdravila. 1 \ c Naslov: 4LVITO LABORATORY.1 South Hill Breach S. PITTSBURGH, < _ i
toni in ročnimi aranatami, katere so metali vojaki v Savo iu uničili p na ta na/in na tisoče in tisoče rib « ^ Oblasti bodo morale z najstrožji-Q mi odredbami nastopiti proti ta-kemu uničevanju rib.
i,
_ Po štirih letih obtožena.
u lz P;iz;na poročajo, da se v j kratkem pričela razprava proti kapitanu Pavlu Winter j a in prve-t. mu častniku .Josipu l.uppisu Obtožena >ta. da src zakrivila katastrofo. katera ,i>- zadela j arnik
n ''Karon Uautsch" dne l->. avgusta U»14. Državno pravdništvo ju ob-y. tožuje. d:t ii>ta «tr/ala voja'.kiiif e predp:M»v. da se mora pluti v <r»>-| tovi oddaljenosti c»d ob«V. «ia ite G zadene ladja na kitko mkie. Kt-i LS se nisia britrala /.* to oc*redb<». povzročila katastrofo, pri late-* je izea^Io nau o-eh živ;j-nje. Ta kata-ti o je r.iia najvevjri .»a, i. po»romI:ve Tifani-a
a "	.
rra.i.- bi i/vedel** br.tta FRAN ' *.' K A liAMPU* Te kavče v i/| t. r ravnika i*. 1!". in JAKO-j UA LAT KIt: iz Travnika -t. f»l. t. podoma'-e ta •.'••rnji. Pismo
nas!o\i: I\ j?ia Barubi -. An-e Umija Zvoke!, e o Frank Sa-} kser. S2 (.'ortlandt St., New n York, N. V. 7-1»- 9) a---*
Rad bi izvedel naslov svojega i brata FRANKA SKOK ter AN- I TONA in FRA^rKA KR£^E- I VIC. Vsi trije so doma iz To- I po!«5 pi" Ilirski Histriei na No I tranjskem. Slišal sem. da se na- M hajajo nekje v < 'olorado. Pro-1 sim eeniene rojake, če kdo ve 1 za njili naslov, naj mi gra javi. I ali naj se sami oglasijo. — Tonv I Skok. P. O. Hfithbnn. Pa. (7-10—
Kje je MATIJA i^MOU'4 Doma i je h. r»;-T2atuša št. 5 pri Črnom- I iju na Dolenjskem. V novembru 1 1017 se je nahajal v Leadville, S Tolo.. ptdem je pa odšel v pre- I mog-oiove v državi Colorado. Za j njegov sedanji naslov bi rad iz- j vede! Joe Mnsich. A. V. S. ^o., 1 LeadvUle, (.^olo. Cenjeni mjaki I v Colorado so vljudno proseni, I da mi sporoce njearov «edanji I naslov, ako pa slučajno sam ta 1 * Kri as čifa, naj se zgla.si na gori J navedeni naslov. Joe Musieh. (7-11—9)
POZIV.
Podpisani sem bil na veseliei I društva sv. Jeronima v Canons- | burgu. Pa. dne 31. avgusta. Tam J pri'itoju nekdo k meni ter mi v za- 1 'r^e klobuk 7 i*lave. Ostal sem brez 1 'l lobuka dva dni ter taval na- i okrog razoglav. Naj mi ga prine.se | nazaj. - Anton Sterle (Razoglav). 1 (6-9—9)
j Rada bi izvedela za mojega brata | ALOJZIJA PKTKRLIN, doma | Iz Roba pri Velikih Laščah. ! Pred dvema letoma je bil v | Kinney. MLnn. Pros-im cenjene j rojake, če kdo ve za njegov naslov. ga mi blagovoli na>na- I niti. ali če mogoče bere ta oj;las i 1 sam, naj piše svoji sevtri: Mn. Dortbe Zgone. ''.14 Ohio Street. \ Moxham. Johnstown. Pa. s 6-9-9 i
IV-em ANDREJA VIDKRUAR, i 'tomr» i-/ \asi Zgornji Ka,š°lj št. j 2. ob' na Deviea Marija v Polju nri Zalem	na Kranj- j vkem !*rosim, če kateri rojakov ve za njegov naslov, da mi blagovoli tiariuiuiti, ali pa. če sam h re na i >e oglasi. — [van-^ ;a K *: ik. Menard Street. | Saint Louis Mo. 7-10—9) i '" ■ 1 '. i ■ NAZNANILO.
rt Rojakom v državi Wis. na-I m an jamo. da jih bo oblaka! naJ 'zastopnik
Mr. OTTO PEZDIR,
-	ki je pooblaščen pobirati naročni-
-	no za "Glas Naroda" in izdajati r pravoveljavna potrdila. Rojakom
ga toplo priporočamo.
Upravništvo.
I	Dr. LORENZjJSl 644 Penn j
[	EDINI SLOVENSKO fj^S j
i	GOVOREČI ZDRAVNIK ^JA SV6DD6
M<&raUBoi«afi	Pittsburgh, Pa.
P	MoJa stroka je zdravljenje akntnlb ln kronlčntb bolecni. Jaa
|	aam ie zdravim nad 23 let ter Imam skninje ▼ vieb boleznlb la 1
I	ker nam slovensko, sato vas morem popolnoma razumeti ln tpo- J
[	mati vaSo bolezen, da vas ozdravim ln vrnem moč ln edrarje. j
!	Bkosl 23 let aem pridobil posebno skušnjo pri zdravljenju moSklb
I	bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa i
L	]«, da vas poopolnoma oadravlm. Ne odlagajte, ampak pridite Clia- i
\	prsJa. i
[	jaa oadravlm aastmpljeno kri, masnlje la list po telesu, ba-
|	leni v grlu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, tlvCne
L	bolezni, os>abelost, bolezni t mehurju, ledlcah, Jetrah la lelodca, j
i	menico, revmatlzem, katar, slato 2iio, navdnbo Itd. j
i	ar Uradne are sa: V ponedeljkih, rredah ln petkih od 9. ari
P	ajutraj do S. popoldan. V torkih, četrtkih ln sobotah od 0. are
|	ajutraj do 8. ure zvečer, ob nedeljab pa do 2. ure popoldne*. — Pa
f	t mM ne adravlm. Pridite oaebno. Ne pozabite Ime ln naslov:
Dr. L0RENZ, 644 Penn arc., Pittsburgh, Pi.
|	Nekateri drsal ad ravniki rabijo tolmača, da vas razumejo. I Jaa an am hrvatako ie la starega kraja, aato vas lalje adravtas.
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE,
kateri imajo v rokah naia potrdila sa denarne poliljatve, s Številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoče svoj natančni naalov radi važne zadeve. Pisma katera sme jim podali, so ta nam povrnila. _ _ .	Tvrdka Frank Sakaar.
ii
Bartol J.
No. 33073« Bear Dan.
No. 260638 Besen« Mary Ml*
No. 330063 Bobi« Vajo
No. 260583 Božiekovič Djuro
No. 26(^81 Braun Mary No. 260643 Dolar Valentin ""
No. 330086 Orgnri«	^
No. 260578 Gilbert Ofauapp« "
m+mm JI
Kastelic John No. 44708
JEovač Frank No. 260641
Mikolich John No. 323253
Modio Iran
Vo. 329720 ' • Novak Rosi • "J No. 45318
Oswald Joa.	^
No. 26062X ^^ PintaJ
umm m
Bamide Frank No. 330721 Binčič John No- 330762 Bpaniček Rod No. 328894 Btarčevič J ob ana
No. 331070 Tehler Anna No. 323896 Turk Chariea No. 830351 Turk Ivin
No. 260647 Turk Jerootj-
No. 829741 [J liffirl^nk
feuczs