Mostnina plačana v gotovini ZADRUGAH GOSPOD MINISTER SOCIALNE POLITIKE IN NARODNEGA ZDRAVJA V GOZDU-MARTULJKU V ŠVEDSKO POTROŠNO ZADRUŽNIŠTVO / CILJI DANAŠNJE ZADRUŽNE VZGOJE / NAŠE OGNJIŠČE: SPOZNAJTE SE Z UČITELJICO SVOJEGA OTROKA / ZDRAVSTVO: NEOPRANO SADJE / RAZGLEDI: VALVASOR O ČEBELARJENJU / PISANO POLJE / LEPOSLOVJE: MAJSKA NOC ALI UTOPLJENKA / ZADRUŽNI VESTNIK / HUMOR / REŠITEV NALOG IZ 7. ŠTEV. - NOVE NALOGE IVPMMMS Obvestilo! H' ffl:' W^: ■ ' ;'-':v.|Fv:r)V (^|' j\ -m ■ ■-AjArA' '-C,< ■' u•■■''■/jV^->vz Obveščamo člahstvo mariborskega okoliša, da so se preselile prodajalne iz Aleksandrove ceste št. 42 v novo stavbo v Cafovi ulici št. 5 poleg kino Uniona v Mariboru. HI v' ■ V Obvestilo! Članstvo obveščamo, da nam kljub vsestranskemu prizadevanju ni uspelo nabaviti namiznega olja; staro zalogo pa smo povsem razprodali. Na zalogi imamo le malo količino olivnega olja, katerega prodajo smo bili primorani omejiti. Izvolite to upoštevati pri bodočih naročilih. * ' \f ’, i’ | % , Slive sveže Pričetkom prihodnjega meseca bomo prejeli večjo količino prvovrstnih svežih bosanskih sliv. Pridelek sliv je letos mnogo manjši od lanskega in bo zaradi tega tudi cena višja. Slive bomo dobavljali le na podlagi predhodnih naročil, ki jih sprejemajo blagajne vseh Paradižnik 7 u / i / l/fl Vi; •m Wj |j|S . lž' ■ i'- ^ Prvovrsten trdo okuhan paradižnik v dozah po,1/« in M- kg prodajamo še po stari nizki ceni, kljub temu, da se je to blago v zadnjem času močno podražilo, članom priporočamo nakup. Poslužite se ugodne prilike, dokler še traja zaloga. h ........ i , , i, . i f , več zvokov kot lahka ženska obleka. Čebela ima svoj ton glasu. V mirnem stanju daje tone a, ha in c, med letanjem pa gis in a. Ti zvoki nastajajo s tem, da čebela spušča zrak skozi dihalne odprtine. Najstarejše drevo na svetu se nahaja na Japonskem, in sicer v samostanu Karasaki. Izvira še iz dobe cesarja Jone j, ki je vladal v letih 629. do 641. po Kristusu. Drevo je sveto * Sestavek smo posneli iz: Valvazor: Slava vojvodine Kranjske. III. knjiga: Rastline, rudniki, rudnine, živali, ptiči, ribe itd. XXXVII. poglavje: Vsakovrstna golazen in gomazen. Slovenski prevod: Dr. Mirko Rupel — Valvasorjevo berilo I. in se ga ne sme nihče dotakniti. Visoko je 24 m, toda deblo meri 12 m. Veje se razprostirajo preko 100 m. Seveda je drevo in vejevje podprto, in sicer z nič manj kot 380 kamnitimi in lesenimi stebri. Največji vulkan na svetu se nahaja na Havajskih otokih in se imenuje Mauna Loa. Ta vulkan je visok 4309 metrov; njegovo žrelo je široko 2 km, globoko pa 600 m. 200 parov lastavic more v enem letu pojesti 32 milijonov komarjev, muh in drugih insektov. V Avstraliji so se gosenice tako razplodile, da so nekoč ustavile vlak na progi. V Nemčiji je približno 20 milijonov kolesarjev, v Angliji 10 milijonov, v Franciji pa 8 milijonov. Največja žival na svetu je bila in je še kit. Plavi kit meri nad 50 m; druge vrste kitov pa so malo manjše, po dolžini merijo 25 m, težki pa so okoli 150.000 kg (kot 25 slonov). V eni minuti umre 68 ljudi, na dan 97.920 in v enem letu 55,740.800. Najvišji vrh v Sahari je visok 5415 m (Triglav le 2863 m). Vsak dan gre skozi pljuča okoli 10.000 1 krvi. V človeškem telesu se pa nahaja le 25 1 krvi. Rdeča, plava in bela toča je padala I. 1880. (14. junija) v Rusiji. Krokodili živijo dvesto let. Krokodilov je približno dvajset vrst, od katerih številni dosegajo dolžino desetih metrov. Čebela lahko nabere enkrat iz cveta prbližno dvajset miligramov medu. Da ga nabere za 1 kg, mora letati od cveta do panja 50—60.000 krat. V človeku se nahaja 208 vrst kosti. Domačini na Madagaskarju se odlično orientirajo, kje je sever in jug in to brez kompasa. Najgloblji predor na svetu se nahaja v Ameriki. Veže New York s New Yerseyem, nahaja pa se pod reko Hudson. Dolg je 5 km, njegova gradnja je trajala deset let. Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Prevedla: M. Kragelj in S. Kun Majska noč ali utopljenka (Povest.) — (Nadaljevanje.) II. Župan. Ali poznate ukrajinsko noč? O, ukrajinske noči ne poznate! Zamaknite se vanjo; z nebesne sredine gleda mesec; brezbrežni nebesni obok se je razmaknil; razprostrl v še večjo brezbrežnost; gori in diše. Zemlja je vsa v srebrnem svitu; divni zrak, osvežujoče dušeč, prepoln nege, dviga ocean blagovonja. Božanska noč! Očarljiva noč! Negibni, navdahnjeni so ostali gozdovi, polni mraka in so vrgli raz sebe ogromno senco. Tihi in mirni so ribniki; hlad in mrak raz njih voda sta mračno zajeta v temnozelene stene vrtov. Deviške čremsove in češnjeve gošče so plaho razpredle svoje korenine v studenčni hlad in v presledkih vztrepetava j o z listi kakor da negodujejo in se hudujejo, kadar jih krasni, vihravi nočni veter iznenada kradoma poljubu je. Vsa pokrajina spava, a tain gori vse diše, tako čudežno, tako svečano. V duši ti je brezbrežno in divno; v njeni globini sozvočno vstajajo množice srebrnih prividov. Božanska noč! Očarljiva noč! In na mah vse oživi. Gozdovi, ribniki in stepe. Usiplje se veličastna grmijava ukrajinskega slavca, da se ti zdi, da se je še mesec sredi neba zamaknil vanjo ... Kakor začarana dremlje na rebri vas. Še bolj, še lepše se blišči v mesečini množica koč; še bolj slepeče se odražajo iz mraka njih nizke stene. Pesmi so umolknile. Vse je tiho. Pobožni ljudje že spe. Tu pa tam se svetlikajo ozka okenca. Le pred pragi nekaterih koč se še mudi zapoznela družina pri koncu svoje kasne večerje. — Ne, gopak2 se ne pleše tako! Zato že ves čas opažam, da se ne sklada. Kaj bo kum govoril!,.. No: hop-trala! hop-trala! Hop, hop, hop! — Tako je govoril sam s s albo, ko se ga je bil nabral, kmet srednjih let, ki je zdaj plesal po ulici. — Boga mi, tako se gopak ne pleše! Čemu da lažem? Boga mi, tako ne! No: hop-trala! Hop trala! Hop, hop, hop! 2 ruski ples. — Glejte, možak je znorel! Če bi bil vsaj fant — a to ti je staro prase, ki ti pleše otrokom v zasmeh ponoči po ulicah! — je vzkliknila priletna mimo idoča ženska, ki je v naročju nesla slamo. — Domov pojdi, davno je že čas spanja. — Pojdem! — se je kmet ustavil. Pojdem — ne da mi je kateri koli župan kaj mar. Kaj misli — vrag ton srečaj očeta — kaj če je župan in če na mrazu lahko ljudi poliva z mrzlo vodo in še nos dvigne povrhu! No, župan! Kje si župan? Jaz sem sam svoj župan. Ubij me Bog, Bog me ubij! Jaz sem sam svoj župan. Vidiš, ne pa kar ... — je nadaljeval, ko se je približal prvi koči ob cesti. Pod oknom je obstal, podrsnil s prsti po šipi in si prizadeval najti leseno kljuko. — Odpri, stara! Stara, hitro, pravim, odpri! Za kazalka je čas leči! — Kam pa, kam, Kalenik? V tujo kočo si zadel! — so se oglasila izza njega dekleta, ki so se vračala od veselega prepevanja. — Ali ti naj pokažemo domov? — Pokažite, ljubeznive ženičke! — Ženičke? Ali ste čule —, je povzela ena, — kako vljuden je Kalenik! Zato mu moramo pokazati njegovo kočo. Toda ne . . . zapleši poprej! — Plesati?... Ej, zvita ve ddkleta! — je zategnil Kalenik svoj glas, se zasmejal, žugaje s prstom in omahujoč, ker mu noge niso dale stati na enem mestu. — Ali pa se boste dale vse poljubiti? Vse, po vrsti vas bom poljubil!... In opotekajoč se, je stekel za njimi. Dekleta so zakričala in se zmedla; toda potem, ko so se ohrabrila, so zbežala, videč, da Kalenik v nogah ni preveč trden, na drugo stran. — Tu je tvoja koča! — so mu v slovo še zaklicala in pokazale na kočo, ki je bila mnogo višja od ostalih in ki je bila županova last. Kalenik je poslušno zakolebal v označeno smer in pričel iznova zmerjati župana. Kdo pa je prav za prav ta župan, ki je izzval o sebi toliko nevšeo-nih govoric? Tačas ko bo Kalenik stremel doseči cilj svojega pota, bomo nedvomno utegnili nekaj o njem povedati. Vsa vas sega, čim ga ugleda, po kučmi; dekleta pa, najmlajša, ga ogovarjajo z „dober dan“. Kateri fant ne bi hotel biti župan? Županu je odprta prosta pot v sleherno tobačnico. Zastaven kmet spoštljivo ter s kučmo v roki stoji ves čas, ko tišči župan svoje tolste in okorne prste v njegovo lubnato tobačnico. Na ljudskem shodu ali na gromadi zmaguje župan, ne glede na to, da je njegova oblast omejena, redno z nekoliko glasovi in s skoro neomejeno voljo pošilja, kogar mu drago, ravnati in gladiti cesto, ali pa kopati jarke. Župan je mračen, na videz surov in nerad govori. Že davno, zelo davno tega, je bil, ko je blagopokojna velika carica Katarina potovala na Krim, izbran za njenega spremljevalca. Dva cela dneva je vršil to dolžnost in bil je celo počaščen 6 tem, da je -sedel na kozlu s caričinim k-očijažemi. Izza te dobe se je župan naučil zamišljeno in važno skloniti glavo, gladiti dolge, navzdol viseče brke in streljati s sokoljimi pogledi izpod čela. In izza tega časa um e je župan vedno, pa naj se z njim govori o čemer koli, zasukati pogovor na to, kako je vozil carico in sedel na kozlu carske kočije. Župan se včasih rad dela gluhega: posebno takrat, ko zasliši nekaj, česar ne bi rad slišal. Župan ne trpi gizdalinstva. Nosi vedno suknjo iz črnega, domačega sukna; prepasuje se z volnenim, barvnim pasom in še nikoli ga ni nihče videl v drugi obleki, izvzemši čas prihoda carice na Krim, ko je bil oblečen v modri kazaški kaftan. Toda tega, dvomim, da se ta čas v celi vasi še kdo spominja. On pa še hrani svoj kaltan v skrinji pod ključem. Župan je vdovec; ali v hiši živi pri njem svakinja, ki mu kuha obed in večerjo, snaži klopi, beli kočo, mu prede srajce in upravlja ves dom. Na vasi namigujejo, češ da mu ona ni docela v sorodu; toda videli smo že, da ima župan mnogo nevoščljivcev, ki radi trosijo sleherno kleveto. Pravi povod za takšne govorice pa je menda v dejstvu, da je svakinji bilo vselej nevšečno, kadar je župan zahajal na polje, kjer so žele žanjice, ali pa h kazaku, ki je imel mlado hčerko. Župan je na eno oko slep; ali zato je njegovo drugo kakor sam vrag in je v stanu zagledati brhko kmetico iz največ j e oddaljenosti. Toda nikoli ne naperi prej svojega pogleda na brhki obrazek, preden se ni ozrl, ga li morda nekod ne opazuje svakinja. No, s tem smo, kar je treba, že skoro vse povedali o županu, dočim ni tačas pijani Kalenik dosegel niti še pol svojega pota in je še dolgo obkladal župana z vsemi izbranimi besedami, kakršne so mu le mogle priti na leno in brezzvezno se vrteči jezik. III. Nepričakovani tekmec. Zarota. — Ne fantje, ne maram! Takšna razuzdanost! Kako, da vam to pohajkovanje že ne preseda? Saj smo že tako razkričani kot pravcati pobalini. Pojdite raje spat! — Tako je zavračal Levko svoje razposajene tovariše, ki so ga nagovarjali k novim podvigom. — Zbogom, bratci! Lahka vam noč! — in z naglimi koraki je odhitel od njih po ulici. ,,Ali moja jasnooka Anka že spava?“ je ugibal v mislih, ko se je približal znani nam, z višnjami obdani koči. Tedaj je nenadoma sredi tišine zaslišal šepetanje. Levko se je ustavil. Med drevjem se je zasvetila srajca ... „Kaj neki to pomeni?" je pomislil, ko se je prikradel bliže in se skril za drevo. V mesečini mu je zableščal naproti obraz dekleta ... To je Anka! Toda kdo neki je ta košati človek, s hrbtom obrnjen proti njemu? Zaman si je prizadeval razločiti ga: od nog do glave ga je zastirala senca. Le s sprednje strani je bil nekoliko razsvetljen. Ako bi se Levko le za korak premaknil bliže, bi tvegal biti spoznan. Zato se je, tiho naslonjen na drevo, rajši odločil, ostati na mestu. Dekle je razločno izgovorilo njegovo ime. — Levko? Levko je še mlečnež! — je hripavo in polglasno povzel visoki človek. — Če ga zasačim kdaj pri tebi, ga zgrabim za čop in zlasam. — Le to bi rad vedel, kdo je ta gad, ki se postavlja s tem, da me zlasa! — je tiho izpregovoril Levko in še bolj iztegnil svoj vrat, trudeč se, da bi mu ne ušla niti besedica. Toda neznanec je nadaljeval tako tiho, da ni bilo moči ničesar več slišati. — Da te le ni sram! — je rekla Anka po končanem njegovem govoru. — Ti lažeš, ti me varaš; ti me ne ljubiš; nikoli ne bom verjela, da bi me ti ljubil! — Vem — je nadaljeval visoki mož — Levko ti je vtepel v glavo vsakojake budalosti in ti popolnoma zmedel pamet (tu se je fantu zazdelo, da mu neznančev glas ni čisto neznan in da ga je nekoč že slišal); toda Levku že poikažem! — je neznanec pretil dalje. — On misli, da vseh teh njegovih spletk ne vidim. Pesjanu že pokažem svojo pest! Levko pri tej besedi ni več mogel krotiti svoje jeze. Stopil je tri korake naprej. Že je krepko zavihtel roko, da pripelje neznancu tako zaušnico, da bi od nje možak kljub svoji zastavnosti prav gotovo omahnil, kar je ta hip razsvetlila svetloba njegov obraz. Levko je dkamenel, uzrši pred seboj svojega očeta. Neprostovoljno zmajevanje z glavo in rahlo požvižgavanje skozi zobe sta bili edini izraz njegove osuplosti. Tedaj se je od strani zaslišal šum. Anka je urno zbežala v kočo in zaloputnila za seboj vrata. — Zbogom, Anka! — je tisti hip zaklical eden od fantov, ki se je bil pravkar priplazil in objel župana. Toda z grozo je odskočil, ko je naletel na ostre brke. — Zbogom, lepotica! — je vzkliknil drugi, toda že v naslednjem hipu je fant od težkega županovega sunka odletel na glavo. — Zbogom, zbogom, Anka! — je zaklicalo zdaj hkrati nekoliko fantov in se obesilo možu okrog vratu. — Poberite se mi, prekleti obešen jaki! — je zatulil župan, se jih sunkoma oprostil in zacepetal z nogami — kakšna Anka sem za vas! Glejte, da izginite na vešala za svojimi očeti, vražja otročad! Prilepijo se ti kakor muhe na med! Vam že pokažem Anko! — Župan, župan! To je župan — so zakričali fantje in se razbežali na vse strani. — To je oče! — je izpregovoril Levko, ko se je zdramil od prvega iznenadenja in zrl za županom, ki je psovaje odhajal. — Glej, glej, kakšne šale se zbijajo na tvoj račun! Imenitno! Jaz pa se še čudim in premišljam, kaj naj pomeni, da se dela gluhega, ko si prizadevam resno z njim govoriti. Čakaj, le počakaj me, ti stari hren! Boš že še spoznal, kaj se pravi laziti k mladim dekletom v vas; boš že še izvedel, kaj pomeni prevzemati tuje neveste! — Hej, fantje, sem, le sem brž! — je zaklical, mahaje z roko fantom, ki so se iznova zbirali vkup. — Sem stopite! Prej sem vas nagovarjal, da lezite, zdaj sem si premislil in sem še sam, če hočete, pripravljen prenoreti vso noč z vami. — Imenitno! — se je oglasil plečat in zastaven fant, ki je bil na glasu kot največji razgrajač in pohajač na vasi. Kar srce me že boli, ako mi ne uspe pošteno kakšno zavrteti ali katero zagosti. Vedno mi je tako, kakor da mi nekaj manjka, kakor da sem izgubil kučmo, pipo — z eno besedo, da sem nekazak in konec. — Ali ste za to, da nocoj pošteno zakurimo gospodu županu? — Županu? — Da, županu. Kaj prav za prav misli? Kakor kak lietman ravna z nami. Ni dovolj, da dela z nami kakor s svojimi tlačani, ampak nam še celo zalezuje dekleta. Menim, da ni v vsej vasi brhkega dekleta, ki bi ji župan ne dvoril. — Res, tako je, prav tako! — so v eno sapo zaklicali vsi fantje. — Mar smo fantje res tlačani? Li nismo istega rodu kakor on? Hvala Bogu — svobodni kazaki smo! Pokažimo mu, fantje, da smo! — Pokažimo! — so zaklicali vsi. In če že županu, potem zakaj ne še pisarju? — Tako je! Tudi na pisarja ne pozabimo! Kakor nalašč se mi je porodila v glavi sijajna pesem na župana. Pojdimo, naučim jo vas, — je nadaljeval Levko in že pri tem udaril po istrunah svoje bandure. — Poslušajte: vsak od vas naj se, kakor pač more, preobleče. — Živela kazaška glavica! — se je oglasil stasit srboritež, udaril z nogo ob nogo in zaploskal. — Kakšno razkrije! Kakšna svoboda! Ko pričneš noreti se ti zdi, kakor da se zamakneš v davna leta. Lepo, svobodno ti je pri srcu, a duša ti je kakor v raju! Hej fantje! Zavrtimo ga!--------- Bučno je zdrvela tolpa po ulicah. In pobožne starke so dvigale, prebujene od vrišča, naoknice in se križale z zaspanimi rokami, govoreč: „No, zdaj nore fantje!" (Nadaljevanje prih.) ZADRUŽNI VESTNIK 7 A D B1J 7 N A—PRODAJALNA EJCJEII IZ NAŠE ZADRUŽNE PRODAJALNE. Zalogo šolskih potrebščin smo letos še bolj izpolnili. Zdaj imamo prav vse predmete, ki jih otroci potrebujejo za šolo: zvezke, svinčnike, peresa, gumice, ravnila, barvice, mape, pivnike, pa male nahrbtnike in aktovke. Za deklice imamo tudi predtiskana ročna dela z veliko izbiro raznih prejic in voln za pletenje volnenih jopic. Jesenski čeveljčki. Za šolo smo nabavili otroških čevljev raznih vrst. Za jesen in zimo prihajajo v poštev v glavnem le visoki čevlji. Prav ti čevlji so letos izdelani izredno dobro in lepo. Čeprav so iz močnega usnja in so nekateri zbiti, imajo vendar obliko lahkega čevlja. V močnem črnem in rjavem bdksu imamo visoke zbite čevlje s kapico. Druga vrsta visokih čevljev je v nekoliko svetlejšem rjavem usnju brez kapice in šivani so. Izredno lepi, močni, mestni čevlji! Tretja vrsta, ki jo imamo tudi v črnem in rjavem usnju, so čevlji, ki bodo prenesli blato in dež. Napravljeni so iz močnega mehkega boksa, so zbiti in podloženi z usnjem. Izdelava vseh čevljev je prvovrstna in tudi trpež-nost blaga je še vedno ista. Kot najmočnejše čevlje za podeželska in gorska pota so gojzarice, ki jih naši člani že dobro poznajo in cenijo. iPoleg omenjenih čevljev pa je v zalogi še mnogio drugih nizkih in visokih za dečke in deklicei Stalno imamo otroške tople copatke in telovadne čevlje. Blago za tople oblekce. Tudi jesenski blagovi so že dospeli. Posebno /opozarjamo naše člane na pol-volneno blago v ceni od din 22"— do din 44"—. To blago imamo v vseh modernih barvah in vzorcih. Ti blagovi, ki so naš domač proizvod, so se izkazali kot izredno trpežni v barvi in nitki. Dostikrat nam ni drago inozemsko blago toliko zaleglo kakor zdaj maše domače in ceneno. Iz tega blaga bi bile kaj lepe oblekce za šolske deklice. Ker ni popolna volna, jih lahko sami operemo, če znamo 'količkaj previdno postopati pri pranju. Sicer pa naj se deklice že v rani mladosti navadijo, da ne bodo doma nikoli brez predpasnika! Če se doma, ko pridejo iz šole, takoj ne preoblečejo, potem naj bo njihova prva skrb, da si oblečejo predpasnik. Predpasnik je lahko oprati, obleko teže, pa še strga se rada. Tudi naj bodo život ki takih obleke, posebno če so namenjeni za zimo, podloženi, Blago za jesenske plašče in jopice. Za jopice imamo v glavnem mehko križasto in črtasto blago, ki je letos tako moderno. Takih jopic nam ni potrebno podlagati, če pa imamo iz takega blaga plašč, je pa dobro, če podložimo vsaj poloviooi života. A,ko nimamo jesenskega plašča, tedaj je bolje, če izberemo barvo jopice bolj temno, da jo lahko oblečemo tudi v deževnem vremenu. Lepo je imeti oboje, a teže je biti brez plašča /kakor brez jopice. Jopice so še vedno moderne zelo ohlapne; sliko take jopice dobimo v vsakem modnem listu. Za hlačke in jopiče za šolske otroke imamo .močni deftin v črni, rjavi, sivi in zelenkasti barvi. Za jopiče k takim hlačkam pa razno športno blago. Naša zadružna prodajalna je polna vsakovrstnega blaga. Bojazen, da nam za jesen ne bo morda mogoče preskrbeti blaga v taki /množini kakor druga leta, ni bila upravičena. Za sedaj nismo slkoro še prav nič prizadeti v nabavi in tudi ne v vrednosti blaga. GLASBENA ŠOLA Narodnega železničarskega glasbena društva „Sloge“ v Ljubljani. Vpisovanje gojencev v Glasbeno šolo Nar. žel. glasbenega društva „Sloge“ v L-IIL-J 1 • 1 Ljubljani se bo vršilo v času od 2. do 7. septembra t. 1. dnevno od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure v pisarni Glasbene šole v Ljubljanskem dvoru. Pražakova ulica 19. Gojenci naj pridejo k vpisovanju v spremstvu svojih staršev ali njih namestnikov. Predložiti morajo krstni list gojenca, njegovo zadnje šolsko izpričevalo, zadnje izpričevalo društvene Glasbene šole ter izpolnjen ter od staršev ali njih namestnikov podpisan stanovski izkaz, ki ga dobe pri vpisovanju. Vpisnina, skupno z enkratnim prispevkom za učila znaša din 10"—, mesečna ukovina za gosli in klavir ter vse druge orkestralne predmete (instrumente) din 45. za solo petje din 90"—, za teorijo, harmonijo, kontrapunkt in oblikoslovje din 20. Pripominjamo obenem, da je teorija in mladinsko petje poleg učenja violine, klavirja ali kakega drugega instrumenta ukovine prosta in za vse gojence obvezna. Pri vpisovanju se plača enkratna vpisnina in enomesečna ukovina za instrument, odnosno za predmet, za katerega se gojenec prijavi. V ponedeljek, dne 9. septembra t. 1. se morajo zglasiti vsi gojenci radi razdelitve učnih ur, pri svojih glasbenih učiteljih, in sicer: oni za klavir ob 4. uri popoldne, za gosli ob 5. uri popoldne, za vse ostale instrumente kakor tudi za solo petje ob 6. uri popoldne. Začetek rednega pouka je v torek, dne 10. septembra t. 1. šolsko vodstvo si dovoljuje, ob tej priliki opozoriti spoštovane starše, da poučuje Slogina glasbena šola vse instrumente in želi tudi, da bi se prijavljali gojenci za vse instrumente. Doslej je bil običaj, da se učijo pri nas gojenci po veliki večini le klavirja in gosli, vsi drugi instrumenti so manj upoštevani. Iz tega sledi, da že dolgo časa hira in bo še hirala vsa slovenska instrumentalna glasba. Slogina glasbena šola želi dvigniti zanimanje tudi za druge instrumente. Marsikaterega se bo gojenec preje naučil kaikor klavirja in gosli in marsikateremu gojencu utegne tak manj gojen instrument v življenju preje koristiti, kakor pa omenjena dva, za katere ne primanjkuje dobrih glasbenikov. Gojenci, ki še ne poznajo notne pisave, se morajo vpisati najpreje k pouku osnovne teorije in ostati samo pri tem predmetu tako dolgo, da se popolnoma seznanijo z notno pisavo. Nato so šele zreli za pouk svinanja na kakem instrumentu. Starše opozarjamo, da naj nikar ne silijo otrok k študiju sviranja na kakem instrumentu, preden otroci ne poznajo vseh potrebnih znakov glasbene pisave. iPri takih gojencih je pouk na instrumentu skoraj nemogoč. Instrumentalni učitelj moira učenca učiti osnovne pojme teorije, namesto, da bi ga učil sviranja na dotičnem instrumentu. To je pa naloga teoretičnega pouka, ki je tudi mnogo cenejši od instrumentalnega. Tak gojenec, ki pozna osnovne pojme teorije, napreduje mnogo hitreje pri instrumentalnem pouku in pridobiva s tem veselje za ta pouk. Šolsko vodstvo opozarja, da je obisk pouka osnovne teorije obvezen za vse gojence, ki tega predmeta še niso absolvi-rali. Šolsko vodstvo pa toplo priporoča tudi obisk ostalih višjih predmetov glasbene teorije, nauka o harmoniji, kontrapunktu in oblikoslovju. „Sloga“ opozarja dalje, da polaga veliko važnost na pouk orkestralne in komorne glasbe; gojenci, ki so dovolj napredovali v obvladanju instrumentov, naj se mnogoštevilno udeleže pouka v skupnem sviranju. šolsko vodstvo. n V O I . Robida: Jesenska opravila pri čebelah. V avgustu imamo pri čebelah le malo opravka. Predvsem moramo skrbeti, da bodo panji v redu do ajdove paše. Nato bomo poslali le prav močne panje z oplo- jenimi maticami, ker bi slabiče in osirotele panje prav gotovo izropale. Slabiče moramo združiti, čeprav se težko odločimo zmanjšati število panjev. Imejmo pa pred očmi, da je bolje imeti en krepak plemenjak, kot pa par slabičev. Združevanje družin ni težko ter se lahko izvrši na več načinov. Panju, 'ki ima slabejšo matico, odvzamemo matico, a to brezmatično družino prestavimo v medišče onega panja, s katerim jo hočemo združiti. Čebele v medišču se kmalu zavedo svoje osirotelosti ter se preselijo navzdol. Drug način je, da osirotelo družino ometemo v zabojček ter jih nato vse naenkrat stresemo s pomočjo sipa laika v panj, kateremu jih hočemo pridružiti. Zaradi velikega navala novih čebel je družina v panju tako iznenadena, da novo-došlili čebel niti ne napade. Najbolje združujemo takrat, ko čebele nič ne iz-letavajo ali pa le malo. Po združitvi je dobro, da jim pokladamo, ker se čebele potem izpraše in vrnejo v novi panj, razen nekaterih, ki stari panj še nekaj časa obletavajo, naposled se pa tudi te privadijo novemu bivališču. Konec julija je bil tudi še čas, da smo zamenjali matico. Kdor ne bo vo,zil na ajdo, a v njegovem kraju ni jesenske paše. naj čebele pita špekulativno, kakor sem opisal v 7. številki „Zadrugarja“. Kdor pa vozi na ajdo, maj pomni: težke, medene sate treba prej iztrčati, toda čebelam treba pustiti vsaj za nekaj dni hrane, sicer se utegne zgoditi, da mu bo treba še med ajdovo pašo pitati. Med v satju je še bolje shranjen kot v loncih, saj kolikor ga čebele porabijo, ga bomo itak stočili z ajdovcem. Iztočiti pa moramo na vsak način hojev med, tudi v plodišču; če ga pa tudi radi zalege ne moremo iztočiti, potem prestavimo take medene in zalezene sate v medišče. Med ajdovo pašo pa ne smemio točiti, ker med še ni goden ter prerado nastane ropanje. Sploh je najbolje, da pustimo čebele na ajdi popolnoma na miru. Kdor je pital tekom tega meseca čebele špekulativno, mora v drugi polovici septembra pitati še enkrat dodatno. Oboj- no pitanje, špekulativno in dodatno ne moremo izvršiti naenkrat, ker bi radi obilne zalege v panju čebele nanesle med v stranske sate, kjer bi tudi ostale, ter bi ga, strnjene v zimsko gručo, pozimi ne imele nad in za sabo. Ko se torej večina zalege v panju zaleže, pokladamo sladkorno raztopino, ki je za prezimljenje prav dobra. Panj naj ima okrog 6 kg medu, ostalih 6—7 kg sladkorja jim dodamo. Ker sladkor raztopimo v enakem delu vode, jim moramo torej pokladati 12—14 kg sladkorne raztopine, ker čebelam ostane le teža suhega sladkorja, a ostalo porabijo ob prenosu in predelavi. Hojev med in med iz resja moramo na vsak način odstraniti iz panja ter ju nadomestiti z najboljšim medom (ajdovcem) ali pa s sladkorjem, sicer se nam radi slabega medu pojavi griža že sredi zime. Dodatno pokladamo v velikih količinah po 2—4 litre naenkrat. Če radi hladnega vremena čebele ne bi hotele vzeti pionu-jene jim hrane v plodišču, pa čeprav jim jo pokladamo toplo, tedaj moramo pokladati v medišču, s posebnimi zato urejenimi pitalniki. Prepričan sem, da je pitanje iz medišča, posebne v hladnih dneh, boljše, ker se čebele drže radi toplote raje pri vrhu ter imajo do hrane bliže in isto na toplejšem kraju, kakor pa do pitalnikov na dnu plodišča. Na ta način moremo pokladati v sili celo sredi zime, pri čemer je važno, da je hrana topla in medišče dobro odeto, pa bodo čebele prav rade segle po njej. Iz Kreditne zadruge RAZPIS volitev delegatov in njih namestnikov za Kreditno zadrugo uslužbencev državnih železnic z o. j. v Ljubljani. Upravni odbor Kreditne zadruge uslužbencev državnih železnic v Ljubljani razpisuje v smislu § 28 Zakona o gospodarskih zadrugah, oziroma čl. 44 zadruginih pravil in predmetnega pravilnika volitve delegatov in njih namestnikov za občni zbor zadruge. Volitve se bodo vršile dne 20. oktobra 1940 med 9. in 12. uro. Pregled volišč in glasovnice bodo dostavljene vsemu članstvu po dosedanjem prvem delegatu vsakega volišča. V Ljubljani dne 10. avgusta 1940. Upravni odbor: Tajnik: Predsednik: Oulrata Drago, 1. r. Jeras Ernest, 1. r. Kolo žen zadrugark Obvestilo. Odbor Kola žen zadrugark obvešča svoje članice, da priredi dne 5. septembra t. 1. ob 15. uri ekskurzijo na velesejem po znižani vstopnini. Posebno pažnjo pa bomo polagale letos razstavi, ki jo priredi Zveza gospodinj. Razstava bo obsegala sledeče oddelke: 1. Hranilna vrednost posameznih živil. 2. Vitamini v živilih. 3. Prehrana zdravega človeka: a) prehrana dojenčka do 1. leta in otroka od 1. do 2. leta; b) prehrana predšolske dece; c) prehrana kmečkega otroka, stanje prehrane kmečkega, tovarniškega delavca in njihovih otrok; d) prehrana ročnega in umskega delavca. 4. ) Dietetična kuhinja. Jedilniki za bolnike, prepovedane jedi v posameznih boleznih, prehrana v raznih boleznih, brezmesna hrama, surova prehrana itd. Nadalje si bomo ogledale v posebnem paviljonu, kaj -so vse izdelali naši zadrti -garji zadruge „Žegoza", razne izdelke volne, volnenega blaga itd. Zbirališče četrt ure pred določenim časom radi ubiranja vstopnine pri levem vhodu velesejma. VLJUDNA PROŠNJA. Z dovoljenjem upravnega odbora Na-bavljalne zadruge je odbor Kola žen zadrugark postavil pri vseh blagajnah zadruge nabiralne puščice. Puščica milo prosi skromnega daru vsakega zadrugarja za najbednejše člane zadruge železničar- jev. Odziv zadrugarjev Nabavi jalne zadruge. drž. uslužbencev je bil nadvse časten in razveseljiv in je pokazal, da drž. uslužbenci kot zadrugarji pravilno pojmujejo delo in stremljenje našega „Ko!a“. Zato upamo in smo trdno prepričane, da železničarji ne bodo v našem stremljenju stali ob strani, ampak nasprotno pokazali še več smisla za naše skupne namene. Prostovoljni prispevki bodo omogočili, da bo Kolo žen zadrugark v jeseni moglo primerno nuditi podporo naj bednej šini otrokom zadrugarjev. Upamo, da ne odrečete naši prošnji. Odbor. Po zadružnem svetu Petindvejsetletnica Zveze popularnih bank v Bolgariji. Znano je, da je zadružništvo v Bolgariji zelo razvito. Še posebej velja to za kreditno zadružništvo. Na tem področju zavzema Bolgarija — razen Nemčije in Italije -r- prvo mesto v Evropi. Zveza teh popularnih bank (kreditnih zadrug), ki obhaja letos 25-letnico svojega obstoja, ima veliko širši delokrog kot slične zveze v drugih državah: ne daje kreditov samo svojim članicami, temveč tudi ostalim zadrugam in podpira vsako akcijo, za gospodarski in zdravsteni napredek vseh slojev prebivalstva. Največja zasluga za osnovanje in uspešno delo Zveze gre delavnemu in sposobnemu zadružnemu organizatorju dr. IHj i Palazov-u. Dvajsetletnica kooperativne centrale „Napred“ v Sofiji. Bolgarsko zadružništvo je praznovalo letos še drug jubilej: dvajsetletnico kooperativne centrale „Napred“ v Sofiji. Že pred minulo svetovno vojno je obstojalo v Bolgariji innogo nabavljalnih zadrug. Najvažnejša in najjačja med njimi jo bila I. 1903. v Sofiji ustanovljena nabavi jaIma zadruga ,.Napred“. Ko je po zaključeni vojni začelo število nabavljalnih zadrug neverjetno hitro naraščati, se je pokazala potreba po usta- no vit vi centrale za skupno nabavljanje. Toda vprašanje nove centrale se ni premaknilo z mesta, dokler ga ni vzel v roke „Napred“. V aprilu 1. 1919. je sklical „Napred“ kongres vseh bolgarskih na-bavljalnih zadrug. Na tem. kongresu naj bi se ustanovila nabavi ja In a in hkrati revizijska zadružna centrala, čije področje naj bi obsegalo takorekoč vse nabavi jalno zadružništvo v državi. Zamisel je bila lepa, ali šla je predaleko. Teženj raznih vrst zadrug ni bilo mogoče spraviti v sklad in tako se takrat poskus ustanovitve nabavijalne centrale ni posrečil. „Napred“ je skušal sedaj idejo uresničiti v ožjem okviru. V oktobru istega leta je sklical nov občni zbor, ki se ga je udeležilo samo omejeno število zadrug, ki pa so se zato laže zedinile glede skupnega dela. Tako je bila tedaj ustanovljena nabavljalna centrala „Napred“, ki je imela konec minulega leta 68 včlanjenih zadrug s 84.105 člani. Centralo vodi priznani bolgarski zadružni organizator Peter Pen če v. Gospodarski in tržni pregled Koruza in moka. Evropska vojna ima težke posledice za gospodarstvo, posebno pa še za gospodarstvo nevtralnih držav, ki so sedaj skoroda odrezane od vsakega uvoza iz inozemstva. Prve čase vojne je bilo še na zalogi dovolj živil, sedaj pa se opaža, da je polagoma začelo primanjkovati glavnih življenjskih potrebščin. Naša zadruga, katere skrb in dolžnost je, da oskrbi svoje članstvo' z dovoljno količino živil, je prišla v zadnjem času v zelo težko situacijo. Že mesec je od tega, ko v naši državi ni mogoče dobiti niti 100 kg koruze, ki jo potrebujejo naši člani mesečno 6 do 7 vagonov. Intervencije pri merodajnih faktorjih, najsi bo pri Zvezd ali Prizadu, so zaman; korfize v naši državi ni in moramo čakati pri tein artiklu na novo žetev. Glede na pomanjkanje koruze trpi posebno naš Gorenjski kot, ki je bil tako rekoč največji k on s u men t. Zaloge so pošle in zadruga je morala izločiti iz prometa koruzo, da je lahko vsaj iz preostale zaloge zmlela koruzne izdelke, ki pa so tako minimalni, da nam bodo vsak čas pošli. Članstvu bo že iz časopisnih vesti znano, da namerava naša država uvoziti koruzo deloma iz Bolgarije, deloma pa iz Turčije. Kdaj dobimo to robo. nam ni znano. Zadnje čase je pa postalo veliko pomanjkanje moke. Našemu Zvezdnemu mlinu se ni posrečilo dobiti večjih količin pšenice, akoravno je žetev v Banatu in drugod že za nami. Kmetje niso zadovoljni z odkupno ceno in zato pšenice nihče ne more kupiti, ker proizvajalci čakajo, da se mora odkupna cena pšenice na vsak način še zvišati. Spraševali in iskali smo moko povsod in z le največjim trudom ter po visokih cenah se nam je posrečilo zaključiti nekaj vagonov. Res je, da je bila letošnja pšenica mnogo slabša od lanske in je razumljivo, da je zaradi tega cena višja kot lani; vprašanje pa je, če bodo konsumenti, zlasti delavci in državni uslužbenci, to ceno zmogli. Pičlo povišanje njihovih prejemkov zdaleka ni v razmerju s po rastjo cen najnujnejšim življenjskim potrebščinam, med katera spada v prvi vrsti tudi moka. Letošnji pridelek sončnic. Za izdelavo namiznega olja, ki ga primanjkuje v celi državi, se potrebuje v veliki meri seme sončnic, katerih letošnji pridelek kaže prav dobro. Na posejani površini od 50.000 hektarjev je pričakovati ca 8000 vagonov semena, iz katerega bodo tovarne izdelale okoli 2000 vagonov namiznega olja. Letošnji rekordni pridelek sončnic je posebno radi tega dobrodošel, ker je oljnata repica slabo rodila. Akcija kmetijskega ministrstva, ki je forsirala na- sade sončnic na večjih površinah, se je torej izkazala za pravilno. Iz teh podatkov moremo sklepati, da v bodoče v državi ne bo pomanjkanja namiznega olja. („Privredni pregled"). Gradba tovarne za olje v dravski banovini. Ker je banovina Hrvatska prepovedala izvoz namiznega olja v ostale banovine, je potrebno, da se v naši banovini čim-prej zgradi tovarna za izdelavo tega artikla, da ne bomo več odvisni od sosedov. »Gospodarska Sloga11 organizira prodajo olivnega olja. Ker je zmanjkalo namiznega olja, je »Nabavna potrošačka središnjica zadruge Gospodarske Sloge" v Zagrebu stopila v zvezo z edino rafinerijo olivnega olja v državi, katere lastnik je „Prvo dalmatinsko trgovačko društvo" v Dubrovniku. Kvaliteta olivnega olja iz te tovarne je enaka francoskemu olju iz Aixa. Pogajanja so bila uspešna in banovina Hrvatska bo z olivnim oljem kmalu preskrbljena. Cena je določena na din 32'— za kilogram franko Zagreb. Pripominjamo, da prodaja naša zadruga svojim članom olivno olje iz iste tovarne po ceni din 25’— za 1, vendar nekateri kljub nizki ceni s tem oljem niso zadovoljni, češ da ga niso navajeni. Znamo pa je, da je olivno olje bolj zdravo kot namizno in tudi bolj izdatno. Namizno olje ima samo to prednost, da je lažje in brez duha. J. L. Drva. Naši člani so se večinoma že preskrbeli z drvmi in se poslužili to pot v glavnem svoje zadruge kot dobaviteljice. Sicer pa drv ni bilo dobiti drugod, ker so jih pokupili lesni trgovci in izvozniki. Pred- stavka zadruge na bansko upravo, da naj bi se izvoz drv v druge banovine in v inozemstvo prepovedal, dokler ni pokrita domača potreba, je ostala namreč brez uspeha. Dravska banovina torej ni sledila zgledu banovine Hrvatske. ki je razen olja prepovedala tudi izvoz drv. Naša zadruga je kupovala drva po 20—21 par za kg (banovina Hrvatslka jim je določila maksimalno ceno 22 par), vendar cene še niso ustaljene. Zadruga bo morala nabaviti še najmanj 70 vagonov drv, da bo osigurana potreba vsega njenega članstva. Preskrba Ljubljane z rezervno hrano. ..Politika" z dne 17. t. m. piše: ljubljanska občina je edina mestnih občin v državi, ki si je nabavila rezervno hrano za svoje prebivalstvo. — Ljubljanska občina je nabavila nad 100 vagonov moke in pšenice, velike količine olja, svinjske masti, fižola in kave. Z glavnimi dobavitelji soli je sklenila pogodbo, tako da bo imela v primeru pomanjkanja sol vedno na razpolago. Podobno pogodbo je sklenila tudi glede dobave sladkorja. Tako je. ljubljansko prebivalstvo preskrbljeno s hrano, ako bi utegnili nastopiti kritični časi. Denarna sredstva za nakup rezervne hrane je občina dobila pri Mestni posojilnici. Tudi banska uprava zbira rezervno hrano in uvaža pšenico iz Banata in Vojvodine. Tudi ona se zaveda težke situacije. ki bi nastala, če bi bil dovoz živil zaradi izrednih prilik otežkočen. Izvedba celotnega načrta je sicer še daleč, ker primanjkuje kreditov in velikih skladišč, vendar delo napreduje. Prav tako si tudi naša zadruga prizadeva, da bi si nabavila večje zaloge najvažnejših življenjskih potrebščin. Toda s svojimi prošnjami za potrebna posojila ni uspela. Iz uprave Slavnostna otvoritev nove železničarske zadružne poslovalnice v Mariboru Obveščamo vse članstvo, da je naša nova zadružna poslovalnica v Mariboru v Cafovi ulici dograjena in da bo v nedeljo, dne 1. septembra 1940 ob pol 9. uri slavnostno blagoslovljena in izročena svojemu namenu. Vabimo članstvo, da se te slovesnosti v čim večjem številu udeleži. rT ,, Upravni odbor. Kadar daje kralj svojo sliko. Nekoč je Leopold II. incognito potoval s svojim avtomobilom, ki se mu je pa pripetil defekt tako, da se je moral ustaviti v bližnji vasi. S svo jim adjutantom je odšel v gostilno in naročil kozarec mleka. Medtem pa ko sta pila mleko sta se pogovarjala v angleščini. Gostilničarju pa to ni bilo všeč ker ni mogel ničesar razumeti in je zato dejal v flamskem jeziku svoji ženi: „Kaj misliš koliko nam bo dal ta angleški idijot?'1 Tedaj je Leopold II. vzel zlatnik iz svoje denarnice in ga izročil gostilničarju s temi besedami, ki jih je govoril prav tako v flamskem jeziku: „Glej, dal ti bom za to svojo sliko.“ V družbi. „Oprostite, moje ime je Gobec.“ „Oprostim.“ Škotska. Škot je rinil s težkim in velikim kovčkom na londonski tramvaj. Kondukterju pa to ni bilo prav in tako sta se pričela prepirati, da je kondukter ves besen prijel Škotov kovčeg in ker je tramvaj vprav takrat vozil čez most, ga je vrgel v Temzo. Tedaj mu je Škot dejal: „Ni vam bilo dosti, da ste zahtevali še voznino za kovčeg, ampak ste mi vrgli edinega sina v vodo.“ Rešitve nalog 1. Številnica: Dumas, redova, Vazov, Irtiš, lokala, jelke, Esen, Mahatma, kdo, Ihan, Noč, Gide. Navpično brane prve črke: DR. VILJEM KING. Črke v polju od 1—57 dajo Luzzatijev izrek: Močne so lahko samo one zadruge, v katerili vlada ideja nad številkami. 2. Naši sotrudniki: 1. Sušnik; 2. Tratnik; 5. Rurik; 4. mujezin; 5. izkopan; 6. Šimen; 7. Kilauea; 8. imajoč. V debelo obrobljenih poljih: Strmiški. V dvojno obrobljenih: Štrekelj. iz 7. številke 3. Računska: Hitrost brzega vlaka znaša 25, tovornega 10 km. Do stavljenega termina, t. j. do' 15. avgusta uredništvo ni prejelo nobene pravilne rešitve! Uredništvo je mnenja, da naloge niso bile pretežke in da tiči razlog, da niso dospele rešitve, nekje drugje. Zato priobčujemo v naslednjem nekaj novih nalog in razpisujemo za pravilno rešitev 5 nagrad po din 20. Kdo dobi nagrade, bo odločal žreb. Rešitve pošljite uredništvu do 15. septembra t. 1. Nove naloge 1. številnica. 1 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 | 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 3 4 15 11 9 nasledstven 16 26 18 27 19 25 kos 20 21 54 29 7 62 30 22 79 65 64 naravna krasota pri Ljubljani 5 17 49 35 kraj na Štajerskem 57 12 68 40 zimska rosa na drevju 10 45 60 53 37 na pljučih bolan 8 13 72 24 56 69 abeceda (srbohrvatsko) 34 2 46 73 6 75 47 38 33 70 podaništvo 14 58 28 71 gorstvo v Južni Ameriki 41 77 32 66 76 48 kraj na Štajerskem 55 50 amerikansko ime 63 78 23 . hijat 51 39 61 1 80 rusko mesto 52 59 44 31 36 74 67 42 43 ugledna sovjetska osebnost Številke je treba zamenjati s črkami, da nastanejo opisane besede. Prve črke vseh besed dajo od zgoraj brane ime in priimek bolgarskega zadrugarja, ko se pa črke prenesejo v polja, dajo vse črke od 1—80 izrek ruskega pisatelja Tolstoja. 2. Zadružni delavec. 1 D | | 2 D| | 3 IDI 4 IDI 5 1 IDI 6 ID 7 D Besede se uvrščajo vodoravno, v vsako polje pride po ena črka. V debelo obrobljenem delu: 1. južni sadež; 2. češki borec za osvobojen je; 3. pločevinast (srbohrv.); 4. kraj v Bolki Kotorski; 5. grški otok: 6. spev; 7. drugo ime za Obre. Skozi ves lik: 1. sibirsko mesto; 2. prah (srbohrv.); 3. ime sovjetskega podpredsednika vlade Vorošilova: 4. izbrisano; 5. spreten (srbohrv.); 6. moško ime; 7. grška luka (morska bitka med Turki in Griki!) Črke v dvojno obrobljenih poljih dajo ime t slovenskega zaslužnega zadrugarja. 3. Posetnica. P. N. OT. 1 . DRENIK RUMA Kaj je ta gospod? •.Zadrugar" Izhaja mesečno 20tega in stane celoletno 24 Din. tosamezna številka 3 Din. Naroča la reklamira se pri upravnem odboru N. Z. U. D. 2.. Ljubljana. Masarvkova cesta, kamor se pošiljajo tudi dopisi. — Odgovorni urednik: Dr. Benko Leopold. Tvrševa cesta štev. 89. — Tiskali J. Blasnika nasled.. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. — Odgovoren L. Mlkuš. Opozorilo —.......................................III IIIIIEUttMMIBiBMffiBfHHIBnMHHMMiranBIMfflffBTOffHlIffiirnBBSttlMMfcJvifflBHJI Opozarjamo naše člane, naj v bodoče, zlasti v terminskih dneh prinašajo s seboj za nabavo mlevskih izdelkov platnene vrečice, kar je v interesu članov samih. Blago, ki ga prevzamejo v vrečicah, se ne raztrese,: razen tega pa se članu hitreje postreže. S tem v zvezi naprošamo člane, naj prinašajo s seboj tudi nahrbtnike, odnosno košare, da bi se na ta način izognili zamudnemu zavijanju nabavljenega blaga in stroškom, ki za potrošeni čas in papir podražijo blago. Ljubljanski in mariborski člani naj pri naročilu v blagajni točno poyedo, kakšno embalažo so oddali v trgovini; člani s proge pa naj isto označijo na naročilnici. Vreče, steklenice in drugo posodo je označiti z imenom, člansko številko in nazivom blaga, za katerega je dotična embalaža namenjena. Uvažujte to opozorilo, ker bo s tem zamenjava embalaže skoro nemogoča in bodo odpadle tozadevne reklamacije. Dalje prosimo člane, da priložijo vsaki reklamaciji, ki jo je točno pojasniti, tudi originalni račun, da se s tem pospeši rešitev. < ■ W / -\ '1 • A4' v & A ' /V' 5: ‘V-;., v'|V '*■]/ :;,v v-.''1 -i ..v.;- X . '■ ' X • v':w:t<}k' ,„x ' ;v'' ■ .. "••.>: x;:( 'V •- v : • r A<_': ■ • _ ■■ j,. \ j' Nabavljalna zadruga uslužbencev drž. železnic, r. z. z o. z. v Ljubljani CENTRALA: LJUBLJANA, MASARVKOVA CESTA 17 e TELEFON ŠT. 46-52 IN 46-53 PRODAJALNE Ljubljana: Maribor: Glav. kol., Masarykova cesta 17, telefon št. 4652-3 Koroški kol, Frankopanova c. 34, ^telefon št. 2061 Gor. kol., Bleiweisova cesta 35, telefon št. 4651 Glav. kol., Aleksandrova cesta 42., telefon št. 2825 Jesenice: Prešernova, telefon št. 606 Prodajamo samo članom. CINIK Št. 8 |,5 t<- U/lff o J-d >A bia<%. A . - sl .ij Obračunske cene veljavne od 20. avgusta 1940 naprej. Zadruga si pridržuje pravico, objavljene cene med mesecem znižati event, zvišati. Na reklamacije se oziramo le takoj ob prejemu blaga. Hlevski izdelki Moka Ogg kg * „ 0g 19 * „ št. 2 19 * „ št. 5 19 * „ ajdova 19 5-75 „ koruzna .... 19 3-25 „ „ krmilna 19 * „ pšenična krmilna . 19 * „ ržena 99 4-— Otrobi, pšenični debeli . 2-40 19 „ „ drobni . 19 2-20 Zdrob, činkvantin . . . V 4-30 „ koruzni .... 19 3-75 „ pšenični .... 19 * Žikin zdrob M kg . . . zav. 7-— Testenine Domače Fidelini . Krpice . Makaroni Polži . . Rezanci. Špageti . Zvezdice Makaroni Polži . . Jalčne kg n n » y> 19 v kg Jalčne * kartonih Makaroni...............kg Špageti.................„ Jajnine vseh vrst ... „ A. C. ,» .) ... , 8-25 825 8 25 8-25 8-25 8-25 8-25 11-50 11-50' 13-— 13*— 18-— 20-— Deželni pridelki Čebula, domača, nova . kg * Čebula, pražena „Cepo“ . doza 7-— Česen.....................kg 8-— Fižol, tetovski .... » 6-50 Ješprenj, srednji ...» 6 50 Ješprenjček, drobni . . » 8-— Kaša....................... 6-25 Krompir, novi . . . . » * Piča za kure...............» 8 20 Ptičja hrana...............» 8*50 Ječmen.....................» 8-20 Proso...................... 3'80 Semena zelenjadna in cvetlična..............zav. 1‘— Semena fižol in grah . . „ 2-— Sadje južno, sušeno in sveže Rozine, la..............kg 15 - Rozine, Ila................. 13- Slive, suhe.............„ 9- Orehi celi . . . Orehova jederca Lešniki, tolčeni Limone . . . Mak plavi . . Mandeljni, la . Rožiči, celi . Rožičeva moka kg kom. kg 19 V v 7-50 26--43-— T— 20-— 52-— 6-50 650 Sladkor Kocke .... Sipa, drobna „ debela V prahu . . . Bonboni . . . „ Fourres, Bonboniere . . Kandis .... Margo slad . . Šumeča limonada kg y> y> kom. kg •n kom. 15-50 14- — 1410 15- 50 30 — 42 — po izb. 36-— 44-— 1-— Sol Fina . Morska 4-— 1-50 Z * označeno blago prodajamo po dnevnih cenah, ker se iste stalno spreminjajo. Kava Surova Santos .... kg 92 — „ Braziljska .. . . Ti ■ 88-— Žgana Melange .... V 114'- „ Braziljska . . . Ti 104-- žitna kava Ječmenova, slajena, za- družna kg 12-50 Ječmenova, zadružna . T) 8-50 Ržena, slajena, zadružna Ti 13-50 Kneipp y> 15-— Perola . v 13-50 Proja v 10 — Žika v 15-— Ječmenova kava, odprta v 6-50 Ostale kavine primesi Cikorija Franck a % kg kg 19'— „ Franck & XA kg V 20-50 „ kolinska k Vz kg yy 19- „ kolinska a M kg 20-— Enrilo 22-- Figova kava 24'— Redilna kava v 22 — Mast Mast la kg 24-50 „ v dozah .... doza 132 50 Čajno maslo la gorenjsko y> * „ „ štajersko . r> * Kuhano maslo .... v 36 — Mesni izdelki Carsko meso . . . . . kg 25-— Hrenovke .... . . kom. 2-25 Jezik, goveji . . . . . kg 27-— „ svinjski . . • • » 27-- Krače • • » 15-50 Kranjske klobase . . . kom. 4-— Meso, prekajeno, vratina kg 26-— Delikatese Prsni vršci V 2*- Citronat kg Reberca, brez kože . . V 25 — Naš čaj zav. Salama, krakavska . . v 30-— Čaj v dozah . . . vel. doza „ letna .... v 25-- Čaj v dozah . . . mal. doza „ milanska . . . 64-— „ „ zavitkih .... zav. „ poljska .... 30-— „ „ „ .... Ti „ navadna . . . V • 14-— „ „ „ .... Ti „ ogrska .... y> 64-— Čaj v zavitkih .... zav. „ pariška.... v 26 — „ brazilski „Mate“ . . V „ posebna . . . ■n 25-- „ odprti kg „ tirolska . . . v 26-— Čokolada a 14 kg . . . tabl. Slanina, hamburška . . » 28-- »» a ^10 . y> „ krušna .... Ti 25-— v »» »» '20 jj • • • Ti „ papricirana . . a 26-— „ z lešniki . . kom. „ prekajena, deb. . v 26-— ff yj »» ^10 tabl. „ soljena .... v 25-— 1/ a a a 16 a Ti „ tirolska . . . » 28-- „ mlečna Vn kg Ti Svinjske glave, brez kosti y> 16-— i/7 Ti Šunka, domača, kuhana . v 50-— Čokolada ribatia . . . kg „ praška .... Ti 28-— Drobtine V „ zvita Ti 27-— Gorčica v> Želodec suhi n 30-— Jajca, štajerska .... koz. Ribe — paštete Polenovka..............kg Sardele, očiščene, v olju „ Sard. obr. s kaper., mala doza „ ,, „ „ velika „ Sardine Vs Sardine Vi Sardine Vs Sardine Vio Pašteta, jetrna „ sardelna Guljaž, goveji Vampi . . . kom. doza 28-— —•75 4-50 9-50 10-— 9-— 8-— 450 ' 1-25 6- 25 7- — 10-50 9-— 100--6-— 38-— 22'— 550 14-— 3--28-- 5- — 250-15 — 6- 50 3-50 1-50 8-— 16-— T— 14'— 50— 7'— 20-— 8-— * Na progo jih ne moremo pošiljati. Juhan, mali . . „ veliki . . „ na drobno Kakao, holandski Kaprni ..... Keksi v zavitkih ,, ,, ,, 5 1 kg „ na drobno „ v pločev. dozah Kruh črn in bel . Kumarce, kozarec Kvargeljni . . Kvas .... Maggi, mali . „ srednji „ veliki . „ na drobno . „ kocke . . Marmelada, slivna Marmelada, marelčna »> ,, d a 1 kg . . . Med, mali lončki Med, srednji lončki Med, veliki lončki Desert šnite . . Napolitanke, dolge Oblati .... Otroški piškoti . Ovomaltine, mala „ srednja „ velika Paradižniki, V0 kg . V. 1 oza stekL dkg kg zav. r> kg doza štruca 11-— 22-50 1- 45 74-— 60-— 6 — 25 — 25-— 28-— 2- - 38'- do 70- kom. kg steki. dkg kom. kg V zav. doza —•50 42- - 12-— 21-— 30- — 1-60 1-— 18'— 30 — 31- — 2 — 5--9 — 1-75 1-— 15-— 15- — 16- — 1050 24 — 43-5 — 11 — 20-— Prihajajte v prodajalno v odrejenem terminu, pa bodete dobro in hitro postreženi. Embalažo pošiljajte pravočasno. Ista mora biti dobro očiščena ter označena z imenom in člansko številko. Sir, Chalet „ emendolski, la „ Parmezan . „ trapistovski „ edamski . . Soda, jedilna . . * kom. skati, kg Pudingi in pecilni praški Citronin prašek za puding z a v. Čokoladna krema ... „ Čokoladni prašek za puding .................. Malinov prašek za puding „ Mandelnov prašek za puding ...................... Pecilni prašek .... „ Pripomoček za vkuhavamo ........................ Rumenilo...............„ Vanilijeva krema ... „ Vanilijin prašek za puding „ Vanilijin sladkor ... „ Zmes za šartelj .... „ Dišave Cimet, cel in zmlet . . zav. Ingver . . . Janež . . . Kamilce . . Klinčki (žbice), celi zmleti . . Koriander . . Lavorjevo listje „ zrnje Majaron . . Muškatov cvet Muškatov! orehi Paprika, huda „ sladka Piment, cel in zmlet Poper, ,, ,, ,, Vanilija v šibkah velika kom. Žafran..................zav. » 95 kg zav. kg zav. kom. zav. 1-50 9'— 32-— 87-— 28*— 30-— 20— 2- 75 3- 75 3*— 2-75 2-75 1- 25 2- 25 1- 25 3- 25 2- 75 r— 13- 3 — 2-50 250 55-— 2-50 2- 50 1-— !•- 65-— 3 — 1- 75 3- — 3-— 2- 50 3- — 7-50 l1— Tekočine l Kis za vlaganje . . . „ nav., dvojno močni . „ „ vinski................... Olje, olivno................ Francosko žganje, mala steki. ,, „ srednja » » velika „ 4*— 3-50 5*-2L-10-— 26-— 52 — Brandy, a 0'35 1 ... steki. 28*— Bruse potrebščine „ „ 0701 . . . 99 46--- Soda za pranje . . kg 2'50 Liker, Balkan, grenki . . 1 42-— Lug y> 4*— „ „ sladki . . 55 42*— Boraks zav. 2*50 „ Pelinkovec . . . 55 37 — carski . . . . skati. 5-75 „ razni v 38*— Škrob rižev . . . V 6*- Rum la, a Vz 1 . . . steki. 34*— n . zav. 1*50 „ la, „ 11.... 99 58-- Plavilo v kockah . 2'50 „ Ila, „ Vz\ . . . . 99 25*— Plavilni papir . . V 1-75 Esenca za liker .... 99 5-- Pralni stroji, leseni, mali som. 17*- Rumova esenca .... 99 8*— „ »> >» vel. » 18'— Žganje, borovničar, a Vz 1 55 24*— Pralni stroji, pločev. mali 19'— „ brinjevec, „ Vz 1 99 21-- >» „ „ vel. 21-— „ hruševec, „ Vz 1 n 21 — Vrvi za perilo . . 15 m . „ slivovka, „ Vz 1 99 21*— 20 m C „ tropinovec, „ Vz 1 95 21 — ,, 25 m ene Vino, belo, štajersko . . 1 14'— „ „ „ . 30 m po Inralit aIi „ Muškat. Silvanec . 99 14-— ,, „ „ . 35 m „ Jagodinsko, črno . v 12 — „ „ „ . . 40 m „ cviček 99 12-— Obešalniki za sušenje pe- „ belo, dalmatinsko . 99 11-— rila . . kom. 20'- „ Opolo in Ružiča 99 11-— Ščipalka za perilo . y> -•25 „ Prošek 99 26*— „ Vermut . . . . 99 30'— Malinovec, a Vz 1 . . . steki. 16 — „ odprti . . . kg 22- Toaletni predmeti Radenska voda 14Ao 1 . . steki. 7-50 Milo, Elida, Favorit . . kom. 8-50 i/2 1 99 375 „ 7 cvetlic . •n 8*- Rogaška voda “/101 . . 59 7-50 Glicerin . . 6'— „ „ Donati 11 59 7*— „ olivia 4'— Grenka voda Fr. Jožefova n 12-— kopalno . . vel. v 13 — „ kopalno . . mal. » 8'— »» Karbol . . • • 4*— n mandeijnovo • 7'50 . • — „ Olivia . . . » 7*50 „Astra“ . . . 5-— Potrebščine za perilo O si ris . . . • n 7'— za roke . . 5-— Mila peščeno Zlatorog . v 2-— Hubertus nav kg 16 — »» Speick . . • . » 3 — „ terp y> 17*— ,, Stella . . . v 5-— Hubertus, sivo .... D 15*— j za britje la . • 95 8-50 Merima V 1650 „ „ Ila . . . 55 3 — Schicht, navadno . . . kg 16'— Cimean . . . . . • 55 7'— „ terpentin . . . n 17*— Chlorodont . . . • 55 7'— Zlatorog, navadno . . . 16'— Doromat . . . . • . 55 9- „ terpentin . . 17'- Kalodont .... mala 55 7-- Radiša milo nav. . . . n 14'— • . . . vel. 55 13*— Odol mala steki. 22 — Pralni prašiš! sred. 35'— „Ena“, milne luske . . kg 42-— „ vel. 55 65*— Lux .... Perion . . . Persil . . . Radion . . .. Snežinka . . Ženska hvala . Radost peric . Teksil . . . Belil .... zav. 4- 50 5*— 6-— 5- 50 4-50 2-50 2-50 2-50 2-75 Olje za sončenje in masažo .................. „ Ustna voda Cimean . . „ Kolonska voda . . mala „ ...............vel. „ Esenca za kolonsko vodo steki. Krema za kožo Cimean . doza Krema za kožo Elida " nočna tuba Krema za kožo Elida čnem „ 8*- 19-- 15- 26'- 20*- 10*- 14*- 14- Nivea krema . . . . Uran „ . . . . Parfum Puder Elida Vazelin „ Šampon „ doza 79 steki. skati. doza zav. 11-lO— 19-- 12- — 725 3-- • Potrebščine za čevlje Krema, črna . . . mal. skati. 6-— » v sred. 79 7-50 „ „ . . . vel. 79 17-— „ rjava . . . . r> 6-— „ rumena . . . 79 6-— „ bela . . . . 79 6-— „ sortirana . . . v 3-- Mast za čevlje, črna . . y> - 5-— „ „ „ rjava . zav. 5-— Belin » 2-— Krtače za blato .... kom. 4-— „ „ mazanje . . y» 1-50 „ „ svetlenje . . » 12-— Vezalke, črne, kratke . par 1-75 „ „ srednje . 79 2 — „ „ dolge . . 79 2-25 „ rjave, kratke . 79 175 „ „ srednje . 79 2 — „ „ dolge . . » 2-25 „ usnjene, črne . „ „ rjave . v y> 2 — 2 — Razno Barva za pirhe . . . . zav. -•75 Ostara » 2-50 Brusači kom. 13-— Celofan, papir . . . . zav. 2-50 Čistilo za parkete . mal. doza 13-— ,, ,, „ • vel. 79 23-— Črnilo steki. 3-25 Schell-Toks, mala kant. . kom. 16-— „ „ vel. kant. . V 28 — „ „ črpalke . . 79 20-- „Čistinit„ za obleke . . steki. 12-— Grafit kom. —•50 Hobby, prašek .... zav. 4-— Kadilo kg 35-— Kolofonija 79 16-50 Kladiva za meso . . . kom. 13-— Kolesa moška, kromirana 1300--do1500-- „ damska, kromir. . 1350--do1550-- „ moška, poniklj. . kom. 1200-- Plašči za kolesa .... 79 75-— Zračnice za kolesa . . 79 22-— Likalit zav. 3-75 Krtače za obleko . . . kom. 16-— „ „ parkete . . • . 79 27-- Krtače za ribanje Ha . . 79 6-25 99 99 5» Iliči V 2-50 ” ” ” ^ • 99 7-— Krtače za roke . . . „ „ roke, dvostr. Krtače za zobe, male . Krtače za zobe, velike „Mali sadjar*4 „Mali vrtnar** Metle, male . „ velike Metlice, otroške „ za obleko „ „ posodo Muholovci . . . Nagrobne lučke „ „ v keram lončkih ........... Nočpe lučke .... Obešalniki, mali . . Olje za šivalne stroje Omela, bombažna . . „ mala .... „ za parkete . Omelčka za čiščenje steklenic . . Pasta za peči Peharji, srednji „ veliki Papir klosetni Peresniki Pergament papir . . Pesek za ernail posodo 2-75 Svinčniki, navadni . . kom. 1-50 79 5-- „ tintni .... 3-50 kom. 9-- Šivanke zav. 1-50 13 — Smirkovo platno, belo . pola 1-50 knjiga 5 — „ „ sivo . 79 2-25 5-— Sparklet steklenice . . kom. 150-- kom. 11-50 „ patroni, polni . 79 4-50 14-50 „ „ prazni. 79 2-50 6-75 Sted Regulator obroči: 6-75 160—220 mm .... 79 60- 1-75 230—240 „ . . . . 79 75-— kom. 1-— Sted Regulator plošče: kart. 11-— 18X12 col 79 115 - 21X12 79 120- kom. 4-50 Tepači, mali 79 8-50 skati. 2-— „ srednji . . . . V 13-50 kom. 2-50 „ veliki .... 79 18-5(i steki. 4-75 Umetno gnojilo .... kg 2 — kom. 32-— Vim zav. 2-50 12-- Vit 79 4-50 28-— Vžigalice 79 10 — „ skati. 1-— 7.50 do 15- „ male .... 79 0-50 skati. 3-— Zobotrebci zvez. —•25 kom. 4*- Jedilni pribor, navadni, Po 4-50 alpaka in kromiran . . izbiri zav. kom. pola zav. 3-25 2-~ !•— !•- 1- 50 2'— 2- 50 5-50 6 — 10-50 12-— 1450 9-50 13-50 19-50 3- 25 5, 10 „ „ alum. Pile, tri oglate srednje . kom. „ „ velike . „ plošnate, male . „ „ srednje „ „ velike . Platn. vreč. za ca 15 kg rt rt rt rt 25 kg „ „ „ 45 kg Prašek za čiščenje zlata in srebra................zav. Prazne pušice .... kom. Predpražniki la ... . 16 — do 49-- » Ha ... . kom. „ lila (slama) Prijatelj gospodinj (za štedilnik).................# Pahljači, brez ročaja . . „ „ z ročajem . . „ Sidol ......................tuba Svitol........................„ Vitol ........................„ Sita patent.................kom. Snažilne gobice za posodo ........................ „ Solnice, lesene .... „ Stročnice, male . . Stručnice, velike . „ srednje . 7 ob-cj, ^ ' »v. e* m ii— 4- — 110--12 — 15-— 5- 50 5-— 5-50 20-— Kurivo Drva, bukova, cela . . ,, „ žagana . „ mehka v kolob. . Premog, trboveljski, kosovec Dovoz se pri kurivu posebej zaračuna. Velika izbira manufakture, perila, nogavic, rokavic, galanterijskega blaga, dežnikov, klobukov in preprog. Emajlirana kuhinjska posoda, vse vrste porcelana, stekla, žarnice itd. Naša prodajalna na Jesenicah prodaja poleg špecerije tudi vse galanterijsko blago. Naprošamo člane, da prilagajo k naročilu platnene vrečice za vse drobno blago. Vrečice lahko dobite v vseh naših prodajalnah po nizki ceni. Svetujemo, da hranite vse mlevske izdelke odprte na zračnem in hladnem prostoru. Člani, ki jemljejo moko v originalnih vrečah se naprošajo, da predhodno prinesejo ali pošljejo vrečo, ker se jim bo ista drugače zaračunala.