Proslava za prazno dvorano
Za letošnji Prešernov dan ali po novem Slovenski kul-turni praznik so se črnuški pevci in recitatorji odlično pripravili. Proslava je bila vredna odra v Cankarjevem domu in radijskega prenosa. Mešani pevski zbor je z iz-branim programom in^odlič-no izvedbo očaral dvorano. Enako sta se odrezala tudi Crnuški Oktet in Nonet. Tudi garderoba je bila na višku, čeprav je bila razsvetljava samo črno bela. Človek se sprašuje, koliko večerov so ti pevci žrtvovali za vaje. Koli-kokrat so bili njihovi družin-ski člani sami doma in reci-mo, koliko dobrih tilmov so zamudili. Vse to so delali iz čiste Ijubezni do lepega petja.
Do tu vse lepo in prav. Pevci so očarali dvorano, res samo dvorano. Kaftl dvorana je bila prazna. Peli so peščici otrok in nekaj upokojencem seveda sami sebi. Ni bilo niti enega predstavnika krajevne samouprave ali združenega dela. Organizator pa je po vseh štirih KS. po vseh urad-nih oglasnih deskah in pred objekti splošnega pomena izobesil dovolj vidne letake, ki so vabili na proslavo. Kot zanimivost še to, da v tem času na TV ni bilo niti tekme, niti druge zanimive oddaje. Kje so tista skupna jedra, da smo Črnučani pozabili na svoj kultumi praznik. Kje so časi, ko je bila ob podobnih prireditvah velika dvorana polna. Vsako leto nas je na Črnučah vse več, na izpitu naše kulturne zavesti pa vse bolj dobivamo negativne ocene.
Jože Šimenc