Ossttina dohodnifia (PlP.a Tvaii Vesenjak.) odnošaji sedaj sJabgi, kakor so bili pred vo]sko in vendai" ravno isti Gospodarji z ravno istim posestvon sedaj pl^'>ijcjo osebnodoliodisinski davek, medtem ko gn prej niso. To jz-vira iz dejstva, ker naše davfiuo oblnsti ne iipOf-tova.io duba zakona, temve5 se držijo krčcviio in iui $k(s(!o tcr krivico; ljudstva le besedila. Mi smo v .našili orgaiiizacijah, na shodih, v Casop;sju, in osobno pri davcnih oblaslih gori do iinančuega ministra in v Narodnem prcdstavništvu opozarjan na to ter znhtovaii koi neobdačljiv znesek 10 tisor> kro-i. Pod pritiskoin javnega nmeiija se je morala odlofiiti tudi pokvn.I.uiskK vlada, da v tem smislm pritiska na fiuanoiiCua minislra. Upajmo torej, da se kri Cftfta ki'ivica na«l iiiišjm ljudstvom odpravi in sc uvobdaf-Ijiv cksisUinSiii niinimum zviša od 1600 kron vsaj na 10 t.sof; kron. To je neobhodno poirebno iu pravi sooijalni in tro^podarski roo nad naSim kmeisfcim liudštvo vr&ionj, ki tega noče izpeljati, temveč mivija davčni vijak enostransko in krivlčno. Nesoplasje z dubom zakona in krivica je So tem vefija, ker pi-raciina na podlagi odmerjenega cse^TiocioIiOitninskop1! davka davftna oblast kar kratkomalo tudi iukoiinonovani davek na vojne dobičke. Tako zaide med vojno dobičkarje sedaj marsikatcri uboj-ri davtcojiJj^-evalec. ki ne more oskrbeti s svoiimi doliodki niti potrobne obleke in obuvala za sebe in svojo drtižino ! Ako bi naf:a davfina oblast upo&tevala duh /akona o osebni donoclnini, bi odpadlo na tisoče pritožb in vrSila bi to, Var je v današnjih dneb socijalno pravičuo in jt-ospodarsko pametno. Tako pa s se danjim svojim r-unaiijem vzbuja upravifieno nevoljo ljndstva nad državno upravo in izziva našo odloOnn obsodbo. Nismo pi*oti davkom, ali proii temu smo, da bi nani davčna ohlasi z napačnim razumevanjem in enoslranskim toima^enjem zakona o osebni dohodnini gospodarsko ubj.iaia našega kmetain obrtnika. Tako smo videli glavno ali temeljno napako in krivico pri odmeri osebno-doliodninskega davka. Prihodnjič si .liočemo ogledati še nekatore, ki izvirajo iz krivcio davkophu-eviiloev samib in iz vsakovrslnih okulSčiti pri odraeri osebne doliodnine. \ zadnji šlovilki ,,Slov. Gospodcrj;i" sera v kralkt sotici naznanil. da bom pisalo oscbni dohodniiii: pci tera sem oraonil, da so ponekod odnierili ta davek krivično. Gospod državn pravdnik Gr--;¦ U v» to opr,/, ko zaplenil; zato je cela notica zraeficiia. Gotovo b« skušal uterneljiti svojo preveliko vnerno. z znano nesliif!« trditvijo, da hujskajno proti držnvi in no vom Se kaj. Bodi iijenm in enakim tukaj v uvodu jasno in glasno povedano, da deluje in hujska proti državi, kdor brani govoriti in pisati resnioo, kakor dela to g. komisar s svojo cenzuro in pa tisti, k; odira naSe Ijudstvo z nei«riraernimi drakoni^fiinu prodpisi davkov, kateri često ne. odgovarjajo ne duhu. ne besodiln zakona samoga. Da taki predpisi niso socija!no pravični in gospodarsko) pamotni, tn se mi no zsli potrebno §o posebej povdarjati. Ki-ivico iis nespametnost pa borao pobijali v besedi in pisnm. ker smo ljudslvu odgovorni in hočemo zanj red irr praviBnost in ker Ijubimo državo. katero smo z, vsem srcom hotcli. Sp.veda ne takŠne, kakor so nam jo sedaj naredili lažidemokratski politiki; in njihovi podrepniki. Po tem poirebneru uvod'j za radi nepotrebne cenzure prcidflmo k stvari saaii! , Tomeljjue napake in kriviee. (>sfii»no do"iodniiiski davek se predpisuje in pobira na podlagi zakona o osebnih davkik z dne 25. oktobra 1896 ter doviatuega zakona ali novele z dne 23. januarja 1013. Ce prebiramo takratne razprave in izjave miiristi^ov \\>- poslaitcev, se takoj prepričamo, da s to davčno poslavo ali zakonom nihče ni mishl zadeti pretežne večine tistih, katerim se sedaj zadnin leta, posebej pa So Jeta 1917, 1918 in 1919 davck predpisuje Prva femejjna napaka in krivica je, da se davf.ne oblasti uedosltHino držijo glede davka prostega zneska besedila in no duha zakona. Kakor znano, ,je kot neobdavčljivo eksistenfini minimum, to je znesek, ki je brezpogojno poiroben, da mu zagotovi obstoj, 1600 kroii. Ta vscta ie bila določena jtred vojsko in vsak otrok ve, da sedaj niti desetkratni znesek ninia za davkoplačevalca (iste gospodarske vrednosti, kakor je imel pred voj&ko znesek 1600 kron. Tega dejstva so je zavcdala tudi že uprava razpadle državs sama, saj je opi"os(i]a vse svoje državno uslužbeac* vseh prislojbin in davčin, posebej še tudi osebne doliodnine. Ako lorej eksistenčni minimunt K'0') kron i)i bil vef gospodarsko in socijalno primeren in pravifton za uradnika, potera vclja ravno ista za našega kmetskega posestnika in obrtnika! Ce primerjamo dohodko in stroške kmolskib gospodarstev pred vojno z dohodki in stroški oi leta 1917 naprej, potera moramo priti do odino pravilnega sledečega zakljnčka: povprečno so za vsako poedino gospodarstvo eksistenfiui