Cerkveni

za

vse nedelje In zapovedane praznike

skozi leto.

■omko-

Na sviti o dajo'

nekteri

MfeMABDRO D.uhov-n,^

(I. tečaj.)

Natisnil Jožef Blaznik«



397

Četerto postno ali sredpostno nedeljo.

Jezus je vzel kruhe, in je zahvalil, ter jih razdelil med
sedeče. Jan. 6, 11.

Priprava za sv. obhajilo.

Daj nam dans naš vsakdanji kruh , nas uči moliti večna
Modrost; in ker je človek iz duše in telesa, potrebuje tudi za
oboje potrebne hrane, dvojniga kruha. Ta dvojni kruh vidimo Je¬
zusa deliti v današnjim sv. evangelii. On oznanuje besedo Božjo
ukaželjni množici, ki vsa zamaknjena v sv. nauke pozabi, česa na
telesu potrebuje. Pa tudi njih trudno telo usmiljeni Jezus čudno
nasiti, tako de se vsi nad tako očitnim čudežem od veselja zavza¬
mejo, in na ves glas hvalijo dobrotljiviga učenika, kije  tako
usmiljeno svojo Božjo mogočnost razodel! — Drugi dan ljudstvo
spet k Njemu hiti; Jezus pa vidi, de so zdaj le bolj zavoljo teles-
niga živeža za Njim prišli; zato jih posvari, in jih opomni, de
naj išejo boljšiga, potrebnišiga kruha. Išite jedi , jim reče, ki ne
mine , in ostane v večno življenje , ktero vam bo Sin človekov
dal... . Vaši očetje so jedli mano v pušavi, ter so umerli ; to pa
je kruh iz nebes, de, kdor od njega je, ne bo umeri. Jez sim
živi kruh, ki je iz nebes prišel', kdor bo jedel od tega kruha, bo
živel vekomej ; in kruh , ki ga bom jez dal , je moje meso za
življenje sveta.  In ko se Judje pričkajo, rekoč: Kako nam on
zamore dati svoje meso jesti ?  jim Jezus torej reče: Resnično ,
resnično vam povem, ako ne hote jedli mesa Sinu človekoviga,
in ne hote pili njegove kervi, ne bote imeli življenja v sebi. Kdor
je moje meso , in pije mojo kri, ima večno življenje, in jez ga
bom obudil poslednji dan. Zakaj moje meso je zares jed, in
moja kri je zares pijača. Kdor je moje meso in pije mojo kri,
ostane v meni in jez v njem.

Ta kruh ki ga Jezus tukej obljubi, in je zraven Božje besede
potrebni kruh za dušo, je On dodelil svojim učencam pri zadnji
večerji, in nam ga še zmirej daje pri sv. obhajilu, namreč svoje
presveto telo v podobi kruha. In kakor je že On Judam ojstro
zaterdil, de naj jedo njegovo meso, tako zapoveduje tudi kato-

'37

398

liska cerkev vsiin vernim posebno zdaj o velikonočnim času, prejeti
Jezusovo presveto telo v podobi kruha. Koga zmed nas slabih
stvari pa ne bo obšel svet strah, prejeti nar Svetejšiga samiga ?
zakaj svete reči so za svete ljudi. In komu ne bo skerb , se za
to imenitno sveto opravilo vredno pripraviti, de bi bil zares obil¬
nih gnad deležen po volji Jezusa in katoliške cerkve? Zato mislim,
de vam zdaj o tim času pokore nič bolj koristniga in potrebniga
ne morem govoriti kakor od potrebne bližnje priprave za sv. ob¬
hajilo.  — O Jezus, na altarji resnično pričujoč, uči nas spoznati
vredno pripravo za nar svetejši opravilo!

Veliko skerbne priprave je bilo treba že tistim, ki so se liotli
vdeležiti skrivnost stare zaveze, ki so bile le senca in podoba. S
kakošno skerbjo so se pripravljali Judje vsako leto za velikonočno
jagnje! Kako čisti so mogli biti njih duhovni, de so smeli zavžiti
le zgolj posvečene kruhe! Koliko bolj smo dolžni skerbeti za vredno
pripravo pri nar svetejši skrivnosti nove zaveze ! Ako ima posvetni
kralj priti, vse nečedno odpravimo, in vse pota in stanovanja
olepšamo. Koliko bolj moramo pot pripravljati, kadar hočemo
sprejeti kralja nebes in zemlje! V  tim nam je David lep zgled.
Ko je on sklenil, Gospodu tempelj zidati, je pripravil v ta namen
silno veliko draziga in lepiga blaga, zlata in srebra. V^ender se
mu je vse še premalo zdelo za tako imenitno delo , ter je rekel:
Veliko delo imamo izpeljati: stanovanje pripraviti ne za ljudi ,
ampak za Boga samiga.  Iz tega sklenite, kako skerbna mora
biti tudi priprava našiga serca, v ktero hočemo Gospoda sprejeti.

Zato moramo 1. dušo vsiga greha očistiti,  in saj brez smert-
niga greha biti. Kako bi sicer smeli nar Čistejšiga in nar Svetej¬
šiga v svoje z greham oskrunjeno serce sprejeti? Gospodove oči
so čiste in ne morejo hudobije gledati , pravi prerok. Luč interna,
Kristus in Belial se ne spovzameta,  uči sv. apostelj. Kakor so
k večerji evangeljskiga kralja le tisti smeli, ki so imeli svatovsko
oblačilo, tako se sme Jezusovi večerji le tisti bližati, ki ima sva¬
tovsko oblačilo gnade Božje. Zato tako resnobno opominja sv. apo¬
stelj: Človek naj presodi sam sebe in potem naj je od tega kruha
in pije od tega keliha.  Presodi torej vse misli in želje, in poglej ,
ali ni v dnu serca še skrit strup napuha jn nevošljivosti, ogenj ne¬
čistosti in jeze. Presodi svoje besede, ali se v njih razodeva strah

399

Božji, ali posvetni in pregrešni duh. Presodi svoje djanje, ali je
pošteno in spodobno, ali krivično in pohujšljivo. Gorje mu, kdor
s smertnim greham omadežvan sv. rešnje telo prejme! Kdor ne¬
vredno je in 'pije, sam sebi je in pije sodbo  in pogubljenje. Strašne
besede za grešnika, ki Judežu enak Jezusa nevredno prejme in
po hinavsko izda; pa se ga tudi kakor Judeža hudobni duh pola¬
sti, de ves oslepljen in terdovraten postane. Resnobno in milo je
Jezus Judeža svaril: Čimu si prišel? Enako svari tudi tebe, krist¬
jan, ki si še v smertnim grehu. Čimu si prišel ti, ki imaš v sercu
še jezo do svojiga bližnjiga? Čimu si prišel ti, ki imaš roke s
krivico omadežvane, ki bližnje priložnosti nočeš zapustiti? Čimu
si prišel ti, ki si ves v slabih navadah zastaran, in le z lažnjivimi
besedami poboljšanje obetaš?

Operi tedej poprej dušo vsili grehov v solznim potoku vredne
pokore; odpovej se grehu in vsimu napeljevanju v greh, kakor si
pervikrat storil že pri sv. kerstu; očisti vest, kakor bi zadnjikrat
v svojim življenji sam sebe sodil. Jezus sam umiva pri zadnji
večerji učencam noge, v znamnje, kako čista mora biti tudi duša,
ki hoče Gospoda sprejeti. In po sv. Tomažu Kemp. govori On duši:
Ako hočeš , de k tebi pridem in pri tebi ostanem, pospravi stari
kvas, in očisti prebivališe svojiga serca.

Pa tudi nagnjenje do malih grehov moramo, kolikor moč, za-
terati, ker mali grehi zaderžujejo moč sv. zakramenta. Vsiga
radovoljniga razstresenja pri molitvi, vse nejevolje, vsiga neči-
merniga veselja in navezovanja na svet, vse radovednosti in dru¬
gih vsakdanjih pregreškov se moramo bolj in bolj ogibati, de bo
serce prazno vsili drugih reči le za Jezusa pripravljeno in vse
obilnosti njegovih gnad deležno. — O de bi pač kristjani to že
pred spovedjo pomislili, in se ne le večili grehov skesano spove¬
dovali, ampak tudi manjših se zmirej bolj omivali z molitvijo, z obu-
jenjem grevenge in dobriga sklepa in z drugimi radovoljnimi spo¬
kornimi deli; imeli bi saj pervo pripravo za sv. obhajilo, namreč
čisto vest, in bi veliko obilniši zajemali iz studenca gnad!

2.  Za vredno sv. obhajilo je potrebno tudi pobožno serce,  to
je, naše serce naj bo olepšano z dobrimi deli in z lepimi čed¬
nostmi , z živo vero, z veliko pobožnostjo in ponižnostjo, z go¬
rečo ljubeznijo, s svetimi željami, aj  Perva lepota duše je živa vera,
de je Jezus v presvetim zakramentu res pričujoč, kakor Bog in
človek, pripravljen se z nami skleniti; de je tukej dobri pastir,

27  *

400

ki svoje ovce nasituje z lastnim mešam ; nebeška mana, ki daje
večno življenje; večna Modrost, ktere veselje je, biti med člo¬
veškimi otroci. Če ravno je to skrivnost, ktere ne razumemo, ven-
der vemo, de je Gospod sam govoril: To je moje telo;  njegova
beseda pa je resnična in vsigamogočna ; to nam pričajo nebo in
zemlja, njegovo življenje in njegovi čudeži, Tabor in Golgota;
On je rekel, in je bilo; On je ukazal, in je stalo. Nebo in zemlja
bota prešla, Njegove besede pa ne bodo prešle, ko pravi: To je

moje telo.  — Tako veliko vero, ki jo je Jezus sam pohvalil, je

imel rimski stolnik, ki je Jezusa vidil v revni človeški podobi in
ga je vender spoznal za nar višiga Gospoda, čigar sama beseda
je dovolj za ozdravljenje hlapca. Tako vero so imeli trije modri,
ki so vidili le slabo dete, pa so ga vender molili in mu darovali.

Tako vero so imeli aposteljni, ki so vidili Jezusa v človeški po¬

dobi in so vender spoznali: Ti si Kristus, Sin živiga Boga,  in so na
njegovo besedo: To je moje telo, tudi verovali in ga v veri prejeli,
in za to vero tudi svoje življenje dali. Kristus Jezus pa je včeraj
in dans in vekomaj ravno tisti, in če vanj verujemo, bomo tudi v
njegovo besedo verovali, in v njegovo pričujočnost v presvetim
zakramentu, kakor bi Njega vidili v podobi, v kteri je šel v ne¬
besa; polni te žive vere bomo klicali z veselim začudenjem, kakor
sv. Tomaž: Moj Bog in moj Gospod!  K taki veri nas opominja
sv. Krizostom rekoč: Vi vsi, ki to telo zavžijete, pomislite in
vervajte, de Tistiga zavžijete, ki v nebesih kraljuje, češen od
angeljev v večni mogočnosti. In sv. Avguštin: Kdor hoče živeti,
naj pristopi, naj veruje in naj se ž Njim sklene.

Tako vernim se Gospod da najti; taka vera pa le v čistim,
nedolžnim ali zares spokornim sercu živi, raste in velike reči dela.
Take vere se uči od zgledov svetnikov in od pobožnih kristjanov,
ki imajo svoje veselje, biti pri Jezusu v tim prečudnim zakramentu.
Take vere prosi Gospoda z evangeljskim služabnikam rekoč: Go¬
spod, verujem, pomagaj moji slabi veri; verujem, de si Ti tukej
pričujoč v mojo dušno hrano; pomnoži s svojo gnado to vero v
men i! — O ko bi živela vselej ta vera v nas z vso močjo, kako
obilen sad bi mi prejeli! Saj Jezus sam pravi: Naj se ti zgodi,
kakor si veroval;  to je, po velikosti tvoje vere bo tudi sad tvoji—
ga vdeleženja.

b)  Če imamo to živo vero v sercu, bomo molili  Njega, kije
V presvetim zakramentu pričujoč kakor Bog in človek. Ites po-

401

Vsod ga zamoremo moliti, tudi v delu stvarjenja; pa še globokeje
naj se vklone pred Njim naš duh v kraljestvu gnade, v tempeljnu
skrivnostne pričujočnosti, pred altarjem, ko imamo Njega zavžiti.
Saj je On tisti, v čigar imenu se vklanjajo kolena vsili, ki so v
nebesih, na zemlji in pod zemljo, ki ga časti ves stvarjeni svet,
ki mu hvalo dajo vsi izvoljeni, ki mu kerubini in serafini „Sveto“
kličejo. Njim pridružimo tudi mi svoj slab glas in kličimo: Sveto,
čez vse sveto Jezusa rešnje telo v sv. zakramentu! Molimo ga,
kakor so ga molili že pastirji pri jaslicah, kakor so ga molili trije
modri, kakor so ga molili vselej kristjani pred prejemo ; nihče ga
ne prejme,  pravi sv. Avguštin, de bi ga popred ne molil.  Te časti
in hvale nas vse opomni, kar vidimo na altarji okrog sv. rešnjiga
telesa, podobe klečečih angelov, večna luč, sveta posoda, globoko
priklanjanje mašnikovo, vse se združuje, tudi naše serce k češenju
povzdigniti; zato iz serca kličimo: Daj nam, o Gospod! svete
skrivnosti tvojiga telesa in tvoje kervi tako častiti, de sad tvojiga
odrešenja vedno v sebi čutimo.- Molimo te, hvalimo te, častimo
te, Gospod, edinorojeni Sin Jezus Kristus, Jagnje Božje, sprejmi
našo prošnjo, ker ti sam si svet, ti sam si Gospod, ti sam si nar
viši v edinosti s sv. Duham v časti Boga Očeta !

c) Ako si po živi veri prepričan od visokosti in svetosti Tega,
ki je pričujoč, in se svoje lastne slabosti in nevrednosti spomniš,
se bo obudila prava ponižnost.  Glej tukej je On, Kralj kraljev in
Gospod gospodov, kterimu vse stvari služijo, pred kterim se vse
nebeške moči tresejo, proti čigar veličastvu vsa stvarjena mogoč¬
nost še majhna kapljica ni; — in ti proti Njemu, slaba, revna,
grešna stvar, in vender hočeš svojiga Gospoda prejeti! Ali se ne
boš v sercu in v vsirn zaderžanji globoko ponižal, in z začude¬
njem zdihnil: O Gospod, kdo si ti, in kdo sim jez ? Ali ne boš
v spoznanji svoje nevrednosti in Gospodove visokosti s Petram
klical: Gospod! odstopi od mene, ker jez sim grešen človek!  in
ne boš s stotnikam spoznal: Gospod, nisim vreden, de greš pod
mojo streho!  Te besede ti tudi mašnik narekvajo, preden ti pre¬
sveti zakrament dele; o de bi tudi tvoje serce bilo polno tistih
občutljejev prave ponižnosti, s kterimi jih je stotnik pervikrat iz¬
rekel! In zares, kako bi se grešni človek smel vredniga imeti, de
bi prejel Začetnika vse svetosti ? Če Mojzes v pušavi pred gore¬
čim germarn čevlje izuje; češe viši judovski duhoven ne prederzne
iti v nar Svetejši, kakor le enkrat v letu; če se Elizabeta nevredno

403

ima, de jo Marija obiše, sv. Janez Kerstnik , de bi Jezusa jer¬
mene odvezal, sv. Peter, de bi mu Gospod noge umival; koliko
bolj se mora nevredniga šteti grešni kristjan, ki pomisli Božje
veličastvo in lastno nevrednost! In ko bi tudi imel čistost nebeških
duhov in vse čednosti svetnikov, močno vero očakov in gorečo
ljubezen aposteljnov, bi se mogel ponižati in nevredniga spoznati
pred Njim, ki je sicer Stvarnik in Gospod, pa se je sam ponižal
od jaslic do križa, in nar bolj še v ti sv. skrivnosti, ter le poniž¬
nim daje svojo gnado in z besedo in z zgledam kliče: Učite se od
mene , ker sim ... iz serca ponižen.

dj  Vera obudi tudi ljubezen,  nar lepši in nar potrebniši
čednost za sv. obhajilo. Kako bi verni kristjan zamogel biti
brez ljubezni, ko mu nar viši ljubezen Jezusova naproti pride?
Sicer je On že popred svojo ljubezen mnogoterno skazoval; ali
na zadnje je ta ljubezen brez mere in konca, močneji kakor smert ne
plameni le za učence, ampak za vse verne, ki se bodo v sv.
cerkvi zbirali okrog njegovih altarjev; vsim hoče deliti jed lju¬
bezni, in serca vernih spremeniti v tempelj Božje ljubezni. Od zad¬
nje večerje se raztegne ta ljubezen čez ves svet in ostane do konca
časov, kakor po pravici sv. Janez piše: Ker je svoje ljubil , jih
je ljubil do konca;  in sv. Frančišk Salezijan govori: Nikjer se
ne pokaže bolj ljubeznjiviga , kakor v sv. obhajilu.  Tukej je njegova
ljubezen neskončna, ker nam samiga sebe da; nezapopadljiva, nad
ktero se le čuditi moremo; tukej je ljubezen ogenj, ki ne ugasne,
limbar, ki vedno cvete, sapa, ki vedno diha. Zato pa tudi nobeniga
boljšiga pomočka ni, ljubezen v nas užgati, kakor sv. rešnje telo, pa
tudi mem Ijubesen nič bolj potrebniga za vredno prejemo. Kdo bo stal
zraven ognja ljubezni, kliče sv. Tomaž Kemp., de bi se od njega
ne vnel ? Lepo opominja sv. Ludovik Granaški: O Adamovi otroci,
ali išete ljubezni? glejte, tukej je nar čistejši, nar slajši, nar veči,
ki si jo misliti zamorete! In sv. Terezija opominja: O sestre, ko
bi ljudje to pomislili, od ljubezni bi gorelo njih serce. Zares Bog
je ljubezen, ki ljubezen skazuje in ljubezen hoče: Ljubi Gospoda
svojiga Boga iz vsiga serca. Kdor v ljubezni ostane, ostane v
Bogu in Bog v njem. Ljubezen je tisto svatovsko oblačilo, ki ga
mora duša imeti, ko gre k večerji Gospodovi; ljubezni polno serce
je tista goreča lampica, s ktero moramo nebeškiga Ženina priča¬
kovati in sprejeti, in le toliko smo vredni, kolikor imamo ljubezni
ne le v besedi, ampak v sercu in v djanji; z ljubeznijo mora biti

403

sprejet, ki se nam je iz ljubezni daroval, pravi sv. Frančišk Sa-
lezijan. Zato so tudi ti služabniki Božji od sv. ljubezni vneti bla¬
grovali vse reči okrog sv. rešnjiga telesa , in so neutrudljivo kli¬
cali: O Gospod ljubezni, ljubezen! Glejte mojo ljubezen, dajte mi
mojo ljubezen! Tako sv. Alfonz Lig. in Filip Ner. O de bi ta lju¬
bezen , ki je Božje prijatle napolnovala in užigala, se vender tudi
enkrat v naših sercih obudila! de bi pač mi že enkrat njeno vred¬
nost spoznali in njeno sladkost občutili! Zato si pred sv. obhajilam
živo k sercu vzemimo Jezusovo neskončno ljubezen, ki sebe po¬
zabi in le naše sreče želi, ki je vnela toliko Božjih služabnikov,
in je še zdaj v nebesih njih sreča. Prosimo ga za to prelepo čed¬
nost, rekoč: Gospod, ljubim te, stori, de te bom še bolj ljubil,

de ti reči zamorem: Gospod, ti veš vse reči, tudi veš, de te lju¬
bim, de me nič ne bo ločilo od tvoje ljubezni; daj mi tisto ljube¬
zen, ki so jo imeli tvoji zvesti prijatli, de kakor pri njih zbeži

iz serca vsa ljubezen do sveta, in le tvoja ljubezen v njem go¬
spoduje , de le na Tebe mislim, po Tebi hrepenim, Tebi živim
zdaj in vselej!

e) Iz te ljubezni izvirajo serčne šselje  po Jezusu, ki sam
pravi: Serčno sim želel, z vami jesti velikonočno jagnje, preden
terpim; ki blagruje lačne in žejne pravice. Te želje nas še le
pripravne store za obilnost gnad, nas povzdignejo čez pozemeljske
reči; te želje so višji stopinja ljubezni, ki hrepeni po sklenitvi z
ljubljenim. Kako serčno so hrepeneli po Zveličarji stari očaki, ki
so pričakovali njegoviga prihoda! kako je želel David priti v tem¬
pelj pred obličje Božje! Kakor je pa Odrešenik še le potem prišel,
ko so želje zmirej veči prihajale, tako bo tudi zdaj z vsimi gna-
darni le tiste duše napolnil, ki imajo velike želje po Njem. In kako
srečne so tiste duše, ki z gorečimi željami k Gospodovi mizi sto¬
pijo; one občutijo veselje In sladkost, ktere si mlačni kristjani še
misliti ne morejo ; jim je, pravi sv. Krizostom , kakor bi terpele
lakot in smert, kadar se ne morejo vdeležiti nebeške večerje, ker
ta je moč njih duše, njih luč, zaupanje, življenje in sreča, kakor
vidimo nad zgledi sv. Filipa Ner., Ludovika Gran., Alojzija, sv.
Terezije, Magdalene Pačiš, in sto in sto drugih. In kako bi bilo
drugač mogoče, kjer je živa vera in goreča ljubezen v sercu? O
kristjani, zakaj je med nami tako malo tega hrepenenja, malo
gorečih želja po ti nebeški jedi? Oh manjka nam tiste sv. ljubezni,
ki želi le Jezusu živeti, le ž njim sklenjena biti! Ko bi ona v nas

404

živela, z veliko večim veseljem in hrepenenjem, pa tudi z bolj
obilnim sadam bi hodili k Gospodovi mizi; nar veselejši dan bi
nam bil dan sv. obhajila. Simeon od veselja ne najde besedi, ko
Jezusa v naročje sprejme in je pripravljen umreti; Cahej se ve¬
seli, ko Jezus pri njem ostane; še Jeruzalemsko mesto hiti Jezusu
naproti, in ne ve, kako bi svoje veselje razodelo: „Veseli se hči
Sionska, tvoj kralj pride“, kliče že prerok v stari zavezi. Koliko
bolj poln sv. želja in sv. veselja bi mogel biti ti, ko ima priti v
tvoje serce Jezus, tvoj kralj in učenik, tvoj pastir in zdravnik,
tvoj prijatel in ženin! Reci mu tedej: Pridi, o Jezus, moj kralj,
in vzemi v last moje serce, de sam Ti v njem kraljuješ ! Pridi,
o Jezus, moj učenik, in uči me postavo voljno spolnovati! Pridi,
Pastir, in pelji me na dobro pašo k svoji mizi! Pridi, Zdravnik,
in daj mi samiga sebe za zdravilo, in ozdravljena bo moja duša!
Pridi, o Prijatel, in daj, de bom tvojo prijaznost za nar veči
srečo spoznal! Pridi, o Ženin moje duše, de z veseljem kliče :
Najdla sim ga, ki ga želi moje serce.

Tako, kristjan, se pripravljaj zdaj in vselej za prihod svojiga
Zveličarja, de ga prejmeš ne le brez smertniga greha, ampak
tudi s pobožnim sercam, namreč s tisto živo vero, ki jih je toliko
vodila skoz britko življenje do gledanja tega, kar so verovali, s
tisto gorečo ljubeznijo, ki jo je On na svet prinesel in želi, de bi
v sercu vsih se užgala, ki tudi unkraj groba seže , de se bo za
večno sklenila z Njim, po kterim je v življenji hrepenela; in za¬
gotovljen bodi, obiln sad boš prejel od sv. obhajila že tukej, in
enkrat večno življenje tamkej od Njega, ki pravi: Kdor je moje
meso , bo živel vekomej. Amen. A. č.

405

Peto postno ali tiho nedeljo.

Če kri kozlov in juncov in potreseni telični pepel ognušene
posveti v telesno čistost: koliko bolj bo kri Kristusova,
kteri je po sv. Duhu sebe brez madeža Bogu dal, našo
vest očistila od mertvih del, de bomo služili živimu
Bogu! Heb. 9, 13. 14.

Sveta maša.

v

Človek ima vse le od Boga; zato je sebe in vse svoje Bogu
dolžan; Njemu naj posvečuje vse svoje misli in notranje čutila časti
in hvale. Ker je pa človek iz duše in telesa, bo kmalo svoje
znotranje občutljeje tudi odzunaj razodeval; in kolikor močneji so
znotranje čutila ljubezni ali češenja, toliko bolj gotovo se bodo
tudi v vnanjih delih pokazale, de se človek v znamnje svojih no¬
tranjih čutil kake vnanje reči znebi, jo Bogu poda v znamnje
svoje hvale ali zahvale, prošnje ali kesanja. In to imenujemo da¬
ritev  sploh, ki je že potreba človeške natore, in zato daritve povsod
in vselej najdemo. Tudi v sv. pismu stare zaveze se pogosto bere
od daritev že pri otrocih pervih staršev, in pri sv. očakih. Po¬
sebno je bilo pri izraelskim ljudstvu zastran daritev vse natanko
določeno. Imeli so poseben kraj, popred v šotorji, pozneje v tem-
peljnu za mnoge, kervave in nekervave daritve, ki so se oprav¬
ljale ali vsak dan ali v posebnih časih. Vse te daritve same na
sebi niso imele veljavne moči, ampak so le pomenile in napovedo¬
vale popolnama daritev, ktera je sama na sebi neskončne vredno¬
sti in moči. To daritev je v novi zavezi Kristus opravil, ko je
sam sebe radovoljno v smert dal, in je s tim namesti nas Bogu
edino dopadljivi, sveti, in neskončni dar prinesel. In to Kristusovo
kervavo daritev primerja v listu do Hebrejcov sv. Pavel z da¬
ritvami stare zaveze ter pravi, de je Kristus z lastno kervjo šel
v Svetiše, in de kri Kristusova našo vest očisti od mertvih del,
in de z njegovo smertjo zadobimo obljubo odpušenja grehov, ker
je On srednik za nas pri Bogu.

Ker je pa Jezus poznal naše potrebe, in je hotel, de bi se
kervave daritve vsi vdeleževali, je On postavil in nam zapustil
vidno daritev svojiga telesa in svoje kervi, ko je pri zadnji večerji

406

rekel: To je moje telo , ki bo za vas dano. To je moja kri , ki
bo za vas in njih veliko 'prelita v odpušenje grehov. To storite
v moj spomin.  S tim se je dopolnilo prerokovanje, de bo Mesija
duhoven vekomej po redu Melkizedekovim , ki je v dar prinesel
kruh in vino. Dopolnilo se je prerokovanje preroka Malahija, de
se bo povsod od izhoda do zahoda opravljala Gospodovimu imenu
čista daritev, ker se zares vedno po vsim svetu opravlja ta čista
daritev sv. maše. Ta daritev je po besedah sv. očetov solnce du¬
hovnih vaj, studenec Božje ljubezni, serce pobožnosti, duša sve¬
tosti. Ker je v ti daritvi zaklad Jezusoviga zasluženja nam odpert,
in nam cerkev veleva, vsaj ob nedeljah in praznikih biti pri sv.
maši, vas hočem nekoliko od pomena in vrednosti te daritve pre¬
pričati , in k lepimu zader tkanju napeljevati , de bi se radi te da¬
ritve vdeleževali in veliko sadu od nje zadobili; gotovo imeniten
in vaše zamerkljivosti vreden nauk!

I. Na Kalvarii je Jezus opravil edino pravo kervavo daritev, ko
je bil darovan, ker je sam hotel; njegova smert je središe vsih
daritev; spod njegoviga križa izvira studenec vsih gnad ; zaslu-
ženje njegove smerti je neskončno in dovolj obilno za odpušenje
grehov vsiga sveta. Ta zaklad gnad in zasluženja je Kristus zapustil
svoji cerkvi. V ti cerkvi se ponavlja vse delo odrešenja, ker Kri¬
stus vedno v nji živi. V nji se oznanuje Kristusov nauk, v nji
se dele gnade v sv. zakramentih, v nji se gotovo opravlja tudi
nar bolj imenitno delo, njegova daritev, in se mora opravljati, de
se posamezni zmed ljudi neskončniga zasluženja kervave daritve
vdeležujejo. Kakor je Adamov greh smert na svet prinesel, in se
od rodu do rodu poerbuje ter z greharu tudi njegovi nasledki;
tako je Kristusova smert naše življenje, in njegovo zasluženje gre
na vse rodove, in mora biti poskerbljeno , de se vsak za se tega
vesoljniga odrešenja vdeleži. Prilike nam bodo to še bolj razjas¬
nile. Solnce; vir vse pozemeljske svetlobe, vedno svoje žarke na
zemljo pošilja, in ž njimi oživlja, ogreva, in razsvetljuje, pa le
tam , kamor sežejo. Tako mora Kristusova kervava daritev, ki je
zapopadek vsiga zasluženja, na posebno vižo svojo moč vsim de¬
liti , ki ne zaprejo serca pred njenimi oživljajočimi žarki. Voda,
ki iz močniga studenca izvira, se mora po suhim travniku nape¬
ljati, de trava ozeleni in oživi. Enako je treba, de na sv, križu

407

zasluženo odrešenje slehernimu doteka. Slehern mora k temu za¬
kladu iti, in iz njega se obogatiti;' se mora temu morju gnade
bližati in iz njega zajemati. In to se zgodi v daritvi sv. maše.
Tukej se Kristus, pričujoč pod podobama kruha in vina, po ne-
kervavo daruje nebeškimu Očetu, de bi bili mi vsi deležni obilniga
zasluženja kervave daritve. Tukej nam Kristus nasprot pride, ter
ima v rokah zaklad svojiga terpljenja, in ga ponuja slehernimu,
de se ga vdeleži. In gnade, ki jih tukej zadobimo, so ravno
gnade Jezusove smerti na križu, tako, de po pravici smemo reči
z nekim pobožnim učenikam: Križ je drevo življenja, na kterim
nebeški sad raste, sv. maša pa je zlata posoda, v kteri se nam
ta sad podaja; sv. maša je živ potok, ki izvira spod križa na
Kalvarii, in na svojih valovih keršanskim družbam moč življenja
donaša. Kakor kri iz serca izvira, ter vedno po vsili žilah teče
in vse truplo živo in močno ohrani: tako doteka iz studenca ker¬
vave daritve Jezusove vedno vsim udam njegoviga telesa duhovno
življenje skoz daritev sv. maše.

Iz tega že vidimo 'pomen  sv. maše, ki je v tako tesni zvezi
s kervavo daritvijo, ne le vedni spomin, ampak tudi ponavljanje
daritve sv. križa, ker se pri sv. maši ravno Ta daruje , ki se je
na sv. križu daroval; razločna je le viža, kako se je daritev
opravljala na Kalvarii, in kako se opravlja na altarji. Kristus na
križu je enkrat sebe v dar dal, svojo kri prelil, in svet odrešil.
Pa Jagnje enkrat zaklano, se vsak dan vnovič na naših altarjih
v podobah vpričujoči, Očetu svoje zasluženje za nas kazaje, ne de
bi novo odrešenje dopernesel, temuč de bi ceno enkrat doperne-
seniga odrešenja nam podelil. Jagnje Božje je vsak dan vnovič na
naših altarjih, ne de bi bilo vsak dan zaklano, temuč de bi enkrat
zaklana daritev nam zasluženje odrešenja donesla. To je edina
prava daritev, prerokovana od prerokov, postavljena od Gospoda
samiga, v njegov spomin vedno opravljana v keršanski cerkvi; to
je daritev, vredna Božjiga veličastva ; ker na altarji, kakor na
križu, ni nič minljiviga, ne zlato in srebro, ampak telo in kri ne-
omadežvaniga Jagnjeta, nebeškimu Očetu v dar perneseno. Skriv¬
nost, ne manjši, kakor na Kalvarii; zato pravi sv. Bonaventura:
Kolikor kapelj ima morje, kolikor žarkov solnce , kolikor zvezd
nebo, toliko skrivnost ima sv. maša v sebi. Sv. cerkev nima nič
svetejšiga, nič bolj gnade polniga. Kako hvaležni bi mi mogli
Jezusu biti, de nam je odperl ta nezmerni zaklad, zapustil ta živi

408

studenec. Kako veseli bi mogli biti, de smo brez zasluženja v
katoliški cerkvi, v kteri edini se ta sv. daritev opravlja ! Kakošna
sreča za nas, de se ne le na enim kraji, ne le enkrat, ampak
povsod in vsak dan ta presveta skrivnost ponavlja !

Kaj ima namreč veči vrednost  v sebi, kaj je Bogu bolj do¬
padljivo in ljudem bolj koristno , kakor ravno ta skrivnostna dari¬
tev? Pri sv. maši, pravi sv. Tomaž Akvinčan, zamoremo tisti sad
in tisto korist spet zadobiti, ki jo je Jezus zaslužil, veliki petik
s svojo smertjo na križu zadobil; sv. maša je skrivnostno drevo
polno dragiga sadu, s kteriga obiln blagoslov ljudem dohaja, je
sv. ognjiše, s kteriga ogenj jemljemo, de svoje serca vnamemo za
Njega, ki se tukej za nas daruje. Posebno pa s to daritvijo
ffl) nar bolj vredno Boga častimo.  Vsili stvarjenih reči konec je:
Stvarnika častiti; vsakiga, ki v moje ime kliče, govori On , sim
v svojo čast vstvaril in naredil. Zato smo opominjani, Boga ča¬
stiti in vse v njegovo čast opravljati. Vender se človek sam čuti
preslabiga, Boga vredno počastiti. S čim ga hoče vredno poča¬
stiti? Če iše pri sebi, ne najde ničvredniga, če zunaj sebe, nima
Bog dopadajenja nad kervjo juncov in ovnov, ker vse, je njegovo.
Edino vredni dar v čast Očeta nebeškiga je le Kristus sam s svojo
daritvijo, po kteri je veliko Gospodovo ime med narodi; pri kteri:
je v Njem in po Njem in ž Njim Tebi, vsigamogočnimu Bogu v
edinosti sv. Duha vsa čast, in hvala. To je vedno spoznanje
Božjiga veličastva pred nebam in zemljo , de je Sin sam Očetu
pokoren do smerti. To je vedno povikševanje Božje ljubezni in mi¬
losti , de je lastniga Sina za nas v smert dal. To je spričevanje
Božje svetosti, de nič v nebesih in na zemlji ji ni zadosti, kakor
le ponižanje Sina. Tukej z Jezusam, s svojim presvetim višini
duhovnam, sklenejo verni svoj glas Očeta častiti, rekoč : Vreden
je Gospod prejeti hvalo in čast. In po pravici piše sv. Ciprijan:
Gotovo z nobeno daritvijo Bog ni bolj češen, kakor s sv. mašo,
ktero je Zveličar, de bi Očetu popolnama vredno čast skazal ,
svoji cerkvi zapustil.

b')  S to daritvijo Boga vredno zahvalimo  za vse prejete do¬
brote. Že lastno čutilo nas uči, de smo dobrotniku zahvalo dolžni.
Poglejmo pa, kako neizrečene dobrote smo od Boga prejeli in še
prejemamo. Kamor se ozreš, vse je le dobrota Božja; na telesu
zdravje in potrebno preskerbljenje; na duši toliko gnad od sv.
kerštasem, in toliko perzanesljivosti zavolj greha. Pač res bi

409

mogli Z mladim Tobijem vprašati: Kako ■plačilo bomo dali, de bi
bilo vredno tolikih dobrot ?  Vse , kar vidimo in imamo, bi ne bilo
dovolj za tolike darove. Le skrivnostna daritev Tega, nad kterim
ima Oče vse dopadajenje, je vreden dar zahvale. On je vedilnašo
nezmožnost, in je zato zapustil dar zahvale, in je zato že pri
postavljenji nebeškiga Očeta zahvalil, in pri sv. maši vselej maš-
nik pričujoče opomni: Gratias agamus — zahvalujmo Gospoda
našiga Boga! Tukej se spomnimo, kakor hvaležnost hoče, prejetih
dobrot. Tukej izrečemo z Jezusam združeni nar vredniši zahvalo
nebeškimu Očetu. Tukej mu za prejete dobrote — nasprotni, nar
boljši dar, Jezusa ponudimo. Le tukej imamo obiln zaklad, s kte¬
rim dolg svoje hvaležnosti vredno poplačati zamoremo.

c)  S to daritvijo tudi od Boga sprosimo  vse, kar potrebuje¬
mo na duši in na telesu. Le iz milosti nam Bog dobrote deli,
zato ga moramo za nje prositi. Pa preslab je naš glas, in nevredni
smo dobrot zavoljo svojih grehov. Kje bomo najdli sredstvo, s
kterim bi potrebne gnade od Boga sprosili; kje dobili besednika ,
de bi vredno s svojo besedo za nas prosil? Glej sv. maša je tisto
močno sredstvo in v nji Jezus naš besednik pri Očetu. On prosi
s tisto ponižnostjo, s ktero se je v ti daritvi ponižal; On prosi
z glasam svojih sv. ran, in te rane so dosti močen glas, nam
Božjo milost nakloniti. On prosi z glasam svoje sv. kervi, ki en¬
krat prelita se pri sv. maši vedno daruje. On prosi z glasam svo-
jiga neskončniga zasluženja, ki je dosti obilno', nam vse potrebne
gnade zadobiti. On sklene s svojo daritvijo tudi vse naše pobožne
prošnje in molitve', ter jih daruje svojimu Očetu. Koliko zaupanje
mora to v nas obuditi! Ko bi Marija, ko bi drugi svetniki za nas
pri Bogu prosili, svoje zasluženje za nas darovali, ali bi ne upali
terdno , de bomo uslišani ? Zdaj se pa daruje in za nas prosi Je¬
zus , in naše prošnje podpera On, ki je učil: Karkoli bote Očeta
prosili v mojim imenu, vam bo dal; On ki je obljubil; Prosite, in
bole prejeli; kako bi nam Bog ne dal, kar prosimo v ti daritvi, ki
je studenec gnad in dobrot, ki ni nikoli pozajet! In zares so verni
po ti daritvi sto in stokrat v dušni in telesni sili pomoč zadobili.

dj V  ti daritvi prosimo odpušenje grehov  za se in za druge.
Kaj je strašnejiga, kakor greh, in kako zamore slabi človek Božji
pravici zadostiti? Vsi klavni darovi in vse stvarjene reči tega ne
morejo. To zamore le On, ki je sam naše grehe nosil na svojim
telesu, na lesu, včlovečeni Bog Jezus Kristus; On je sprava %a

410

naše grehe.  On je postavil daritev nove zaveze, rekoč: 'Po je moja
kri , ki bo za vas in za njih veliko ■prelita v odpušenje grehov.
Zato govori sveti Pavel: Če kri kozlov injuncov ognušene po¬
sveti v telesno čistost , koliko bolj bo kri Kristusova ... našo
vest očistila od mertvih deli  In učeni Evzebi piše: Tukej se
opravlja sprava za ves svet, daritev za duše vsih, za vsak ma¬
dež in greh nar čisteji dar. Modri učeniki uče, de bi bil svet
zavoljo velikih pregreh že zdavnej od pravičniga Boga pokončan,
ko bi ta daritev zasluženih kazen ne od vrače vala. „ Kakor Sodo¬
ma in Gomora bi bili postali Le Jezus je Srednik med greš¬
nim svetam in razžaljenim Očetam, ter kakor boljši Mozes prosi
za svoje ljudstvo, in kakor Jakop Ezava, z darovi utolaži serdi-
tiga Očeta. In kako bi Oče nam ne prizanesel zavoljo Sina, nad
kterim ima vse dopadajenje! Ko je Temistokles mogel živeti v
deželi svojiga sovražnika Admeta, zoper kteriga se je popred
vojskoval, se je bal maštovanja. Kaj stori? Kraljeviga sina vzame
v roke, in ž njim gre pred kralja ter reče: Kralj, pred tvoj pre¬
stol pridem s straham in z zaupanjem; pa veči kakor strah, je
upanje, de mi boš zavoljo tega sina milostljiv, in vse poprešnje
pozabil. In več ni bilo treba; pogled na sina je imel tako moč
čez očetovo serce, de poprejšnjiga sovražnika v svojo prijaznost
in službo sprejme. Kristjan, ako si ti Boga žalil in se bojiš Božje
jeze, stori, kakor Temistokles; vzemi Sinu Božjiga in daruj ga
nebeškimu Kralju, in Božja pravica bo utolažena, tvoje serce se
bo omečilo, in solze prave žalosti te bodo spet pripeljale v pri¬
jaznost Božjo.

II. To de tako prečudne moči in koristi je sv. maša le za tiste,
ki se vredno vdeleiujejo  te svete skrivnosti. Pobožni Peter Flij-
ski je med sveto mašo zamaknjen vidil zrasti prečudno drevo
polno lepih rožic, ki so padale na glave pričujočih; nektere so se
posušile, druge so zelene ostale. Njegov modri brat mu to pri¬
kazen razloži, rekoč: Drevo je podoba blagoslova, ki od neker-
vave daritve Jezusove tako obilno na ljudi doteka. Božji darovi
padajo doli, kakor cvetlice; v suhih sercih se posuše, v bogabo¬
ječih dušah pa zelene ostanejo. Ljudje, ki so bili na Kalvarii
pričujoči pri Jezusovi smerti, so bili mnogoteri, in zato je bilo
razločno njih vdeleženje. Veliko zmed njih je zadobilo, kakor
stotnik, gnado prave grevenge. Desni razbojnik na Jezusovi strani
je zadobil popolnama odpušenje in zagotovljenje nebeškiga veselja.

411

Sv. Janez je prejel samo zvoljeno Devico za mater. Veliko drugih
pa ni imelo nobene koristi, desiravno so pričujoči bili, ker niso
imeli vere v Jezusa, so ga žalili, se slabo obnašali, in v svoji
slepoti rado volj no ostali. Ravno tak razloček je med kristjani, ki
pridejo k sv, maši; vsim je odpert zaklad gnad, pa eni s skesa¬
nim sercam na persi terkajo in odpušenje zadobe; drugi se vsi
Jezusu izroče in prejmejo pomnoženje gnade; veliko jih pa, kakor
Jezusovi sovražniki, njega še tukej žali; taki, ki se ozerajo,
zgovarjajo, posmehujejo, ki pridejo v pohujšljivi obleki, se na¬
stavljajo, slabe misli pasejo, enaki pobeljenim grobam ; in zato
brez sadu in terdovratni sv. kraj zapuste. Zato pa sv. cerkev
zapoveduje, pri sv. maši s spodobno pobožnostjo  biti; spodobnost
naj se kaže v zunanjim, pobožnost naj bo v sercu.

De to pobožnost serca zadobiš, odpravi , preden k svetimu
opravilu prideš, vse razstresenje misel, varuj se vse radovednosti
oči, ter vsiga, kar te moti. Potem si živo pred oči postavi, kaj
je sv. maša  in si misli: Zdaj se začne skrivnostno ponavljanje
Jezusove smerti, kjer se večni duhoven Kristus daruje večnimu
Očetu, de Bogu čast daje, nam pa zaklad gnad odpera. Pri tih
mislih skleni , de hočeš pri tim sv. opravilu z nar čistejšim na¬
menom  pričujoč biti; z namenam namreč, de hočeš s Kristusam
vred tudi sebe z dušo in s telesam Bogu v čast darovati, de bi
od Njega odpušenje grehov in vse druge potrebne gnade zadobil;
z namenam, tako se zaderžati in vse tako opraviti, kakor je Bogu
nar bolj dopadljivo in tebi koristno. Če v svoji priprostosti ne veš,
kako bi ta namen storil, stori, kakor zvesti služabnik sv. Ignacija
in sv. Frančiška Ks. Ko je vidil ta dva sv. moža celo uro moliti
in premišljevati, je sam v kot pokleknil, in rekel: O Bog, ta dva
sta sv. moža; jez sim priprost in ne vem kaj govoriti, zato ž
njima sklenem svojo misel in molitev. S tim pobožnim služabnikam
reci tudi ti: Gospod, jez revna stvar ne vem, kaj govoriti; skle¬
nem se z Jezusam, tvojim ljubim Sinam , in se vsiga hočem vde-
ležiti, kar On pri ti sv. daritvi opravlja , in ti darujem njegovo
zasluženje in prošnjo. In ti, Jezus, sproši in dodeli mi v ti da¬
ritvi tiste gnade, ki so mi nar bolj potrebne. Verjemi, tako stor¬
jeni namen bo Bogu dopadljiv, in večkrat z zbranim duham po¬
novljen je že sam lepa viža pri sv. maši biti.

Po tako storjenim namenu moli  iz bukev ali na roženkranc,
in skleni svoje molitve s tistimi Jezusovimi molitvami, s kterimi v

412

ti daritvi Očeta za nas prosi, z molitvami mašnika, in vsih pobož¬
nih. Spremljaj  mašnika v mislih pri njegovih svetih opravilih in
molitvah. Bodi od začetka  kakor očitni grešnik, ki je v tempelj
prišel, in ž njim pri očitni spovedi na persi terkaj, rekoč: Gospod,
bodi meni, ubogimu grešniku, milostljiv. Ko moli gloria,,  skleni
svoje češenje ž njim in z vsimi nebeškimi prebivavci, ki so kli¬
cali: Čast Bogu po višavah! Ko on bere list in evangeli , zahvali
Boga za razodete resnice in prosi za gnado, po njih živeti. —
Pri darovanji  zahvali Boga za vse prejete dobrote in daruj se
mu sam popolnama z dušo in s telesam. — Ko mašnik v predglasji
glasno Boga hvali, povzdigni tu(Ji ti svoje misli vnovič proti ne-
besam, in iz serca časti Boga, kterimu angeli neprenehama „Sveto“
pojo. Ko začne tihe molitve , moli tudi ti za vse žive, za ktere si
posebno dolžan moliti. Ko pride spremenjenje in povzdigovanje ,
na persi terkaj, in kakor desni razbojnik Jezusa odpušenja prosi,
moli ga v vsi ponižnosti, spomni se njegove neizrečene ljubezni
na križu s prošnjo, de bi pri tebi zgubljena ne bila, ker On pravi:
Ko bom od zemlje povzdignjen, bom vse k sebi vlekel. Spomni
se potim vsili zvestih služabnikov, ki so že pred nami šli z znamnjem
vere v večnost. — Mašnik se začne pripravljati za sv. obhajilo ,
moli Oče naš, ki vse v sebi ima, kar potrebujemo, prosi Jagnje
Božje, de bi se nas usmililo, in de bi vredno zavžil nar veči
skrivnost, in ko ima zavžiti, ponižno kliče: Gospod, nisim vreden,
de greš pod mojo streho , pa reci le z besedo, in ozdravljena bo
moja duša. Ti pa, de boš deležen tega opravila, se obhajaj po
duhovno, to je, obudi in imej goreče želje, Jezusa prejeti; pred
oči si postavi rimskiga stotnika , in ponižno izreci njegove pre¬
lepe besede, ter prosi Jezusa, de bi te On ozdravil in očistil, de bi
kmalo smel v resnici ta zakrament prejeti. Ko mašnik Boga zahva-
luje  in poslednje molitve opravlja, zahvali (udi ti Boga za vse gnade
in posebno za gnado, de si se te sv. skrivnosti vdeležil. — Pri iegnu
prosi Jezusa, de te On blagoslovi po mašniku, de te njegov žegen
povsod spremlja, te hudiga obvaruje in v dobrim poterdi; prosi ga,
de On nadomesti s svojim zasluženjem, kar si pri ti daritvi pomanjklji-
viga storil, de bo Bogu skoz in skoz dopadljiv in tebi koristen dar.

O ko bi tako bili pri sv. maši, kako bi bili pravični poter-
jeni, grešniki omečeni! kako nezmeren studenec časnih in večnih
dobrot bi nam bila ta daritev! Kako lepo bi bilo viditi keršansko
družbo okrog altarja, kakor izvoljene okrog sedeža Božjiga! Nad

413

nami bi se vresničilo, kar sv. Pavel piše od vernih, ki so se
Kristusoviga zasluženja prav vdeležiti vedili: Hvalim Boga vselej
zavoljo vas za gnado , Id vam je dodeljena po Jezusu Kristusu,
de ste po Njem vsi obogateli , de vam nobene gnade ne manjka.

O preserčni kristjani, sama revšina nas je od glave do nog,
na duši in na telesu, ter zmirej nam je treba Božje pomoči. Za¬
klad vsih darov in gnad pa je odpert vsak dan na naših altarjih.
O pridimo sem radi in z veseljem v vsih potrebah in nevarnostih;
položimo svojo prošnjo po Jezusu pred nebeškiga Očeta , bodimo
pričujoči s svetim straham, kakor pod križem na Kalvarii, po¬
vzdignimo in odprimo svoje pobožno in skesano serce , de bo v
vsi obilnosti deležno vsih potrebnih gnad, ktere vernim dotekajo
v ti skrivnostni daritvi po Jezusu Kristusu, Gospodu našimi
Amen. A. Č.

Šesto postno ali cvetno nedeljo.

Ponižal jc sam sebe, ko je bil pokoren do smerti,
smerti pa na križu. Fil. 2, 8.

Sveti križev pot.

2» veliko trumo ljudi se poda Jezus zadnjikrat v Jeruzalem
na velikonočne praznike. Iz Betanije pod oljsko goro, kjer je bil
nekoliko dni popred Lazarja, svojiga prijatla, obudil, pride na
jutro današnjiga dne do Betfage , kraja že prav blizo Jeruzalem-
skiga mesta. Zdaj se hoče kakor poslani Mesija vsimu ljudstvu
v svojim veličastvu pokazati, in jezdi po navadi jutrovih dežela v
mesto kakor kralj miru na krotki oslici. Ljudstvo mu od vsih
krajev naprot hiti in ga spremlja. Od veselja ne vedo, kako bi
ga počastili; svoje oblačila mu na pot pogrinjajo; z lepimi cvete-
čimi vejami mu cesto zaljšajo ; z oljknimi vejicami v rokah vsi
veseli na glas kličejo in ga pozdravljajo rekoč: Bodi pozdravljen,
obljubljeni Mesija, Sin Davidov! Slava Tebi, ki prideš v imenu
Gospod Boga! čast in hvala na višavi! Toliko časti mu skazuje
vesela množica na ti veseli poti. —

28

Pa kako hitro in močno se je to spremenilo! še teden ne mine,
in ravno to ljudstvo , ki ga zdaj veselo sprejme ter mu liozana ,
čast in slavo kliče, od hudobnežev našuntano z divjim vpitjem
kriči: Križaj ga, križaj ga!  Le nekaj dni, in na oljski gori,
kjer zdaj z veliko častjo memo gre, v kervavim potu zdihuje:
Oče , vzemi od mene kelih terpljenja  ! Le malo časa , in po tistih
ulicah , po kterih zdaj kakor častitljiv kralj jezdi, On gre svojo
zadnjo pot iz Pilatove hiše proti žalostni Kalvarii, ter ped težo
križa omedluje. Zdaj ga učenci in prijatli spremljajo in svoje ob¬
lačila razgrinjajo, takrat gre sam od vsili učencov zapušen; zdaj
ga veselo pozdravljajo, takrat le žalostne žene jokajo. l)e kratko
rečem: Kakor vesel in častitljiv je bil današnji Jezusov prihod,
tako britka in žalostna je njegova zadnja mertvaška pot s težkim
križem. — Vender je pa ta njegova zadnja pot, od Pilatove hiše
do Kalvarije in do groba, za nas močno podučljiva in zveličavna,
ker nam kaže Jezusa v njegovim terpljenji, ktero je On radovoljno
na se vzel, in ž njim nas odrešil; ponižal je sam sebe, ko je
bil pokoren do smerti , smerti pa na križu.  De bi pač mi to nje¬
govo zadnjo pot pogosto pred očmi imeli, silno veliko bi se mi
učili, in obilno zasluženja in gnad zadobili! V  ta namen je sv.
cerkev vpeljala posebno vsim znano pobožnost sv. križeviga pota;
in skorej v vsaki farni cerkvi, in na več gričih vidimo štacijone
ali staje križeviga pota, ktere pobožni kristjani obiskujejo ob pet¬
kih in nedeljah, posebno pa v postnim času. De bi verne k ti
lepi pobožnosti še bolj spodbudil, in jim za njo nektere potrebne
vodila dal, sim si namenil, nekoliko govoriti od sv. križeviga pota.
— O Jezus, ki si nas učil: Kdor hoče za menoj priti, naj vzame
svoj križ in hodi za menoj, uči nas, Tebe vredno spremljati na ti
britki poti!

I. Sv. križev pot imenujemo tisto žalostno, terpljenja polno
pot, po kteri je naš Zveličar s težkim križem obložen šel od Pi¬
latove hiše na goro Kalvarijo potem, ko je bil krivično k smerti
na križu obsojen. Ker se je Jezus na ti poti dvanajstkrat zader-
žal, po smerti pa še dvakrat prenesen bil, zato sc križev pot v
štirnajst štacijonov ali staj deli. Dere se, in je verjetno, de
je Marija Devica pogosto obiskovala tiste kraje, na kterih je njen
Božji Sin terpel, in je z milim sercam premišljevala velikost nje-

govih bolečin. Tedej se sme reči, de je Marija Devica perva
obiskovala sv. križev pot, in to pobožnost ona perva začela. Po
njenim zgledu so ravnali tudi aposteljni in drugi zmed pervih krist¬
janov; in kakor hitro ]e bil mir, so hiteli pobožni verni iz vsih
krajev sveta proti svetimu mestu Jeruzalemu, in posebno so radi
obiskovali kraje Jezusoviga terpljenja. Debi bili pa verni k obisko¬
vanju tih sv. krajev, kjer je naš Zveličar terpel in umeri, bolj
spodbujeni, so rimski papeži obilne odpustke delili tistim, ki so
se podali na božjo pot v Palestino, obiskat sv. kraje Kristusoviga
terpljenja; n. pr. popolnama odpustek v Pilatovi hiši, kjer je bil
Jezus k smerti obsojen, na gori Kalvarii, na kraji Kristusoviga
groba; odpustek 7  let in 7  kvadragen (40danskih postov) na kra¬
jih, kjer je Marijo srečal, kjer je Simeon križ pomagal nositi,
kjer je žene tolažil, kjer so oblačila razdelili.

Ko so pa pozneje sveti kraji v oblast sovražnikov keršanske
vere, namreč mohamedancov prišli, in ker je sploh tako daljno
popotovanje ljudem veči del nemogoče: so vpeljali mnihi reda sv.
Frančiška pobožnost križeviga pota s tim, de so napravili po cer¬
kvah podobe od tega, kar se je na vsakim štacijomu zgodilo , ter
so verne k premišljevanju in obiskovanju napeljevali in spodbudo-
vali. Verno ljudstvo se je rado te pobožnosti poprijelo in sv. kri¬
žev pot se je čedalje bolj razširjal. Rimski papeži, posebno Ino¬
cenci XI. in Klemenz XII. so vse tiste odpustke, ki so bili do¬
voljeni sv. štacijonam v Jeruzalemu, dovolili tudi vsim kristjanam,
ki postavno vpeljane in žegnane križeve pota obišejo, ter so to
pobožnost vedno priporočevali in razširjali. Posebno učeni Bene¬
dikt XIV., viditi obilno korist, ki izhaja iz obiskovanja sv. križeviga
pota, ni le te pobožnosti poterdil, ampak je tudi vse duhovne po¬
glavarje opominjal, de naj v svojih cerkvah tako koristno pobož¬
nost vpeljejo in jo vernim priporočajo.

Zares je pa sv. križev pot zlata jama in shramba nebeških
zakladov, nikoli pozajet studenec časnih in večnih dobrot in gnad
Božjih; zakaj obiskovanje križeviga pota nidruziga, kakor premiš¬
ljevanje britkiga terpljenja Kristusoviga. Nobena pobožnost pa,
piše sv. Bonaventura , ne obudi toliko sv. želja, kakor premišlje¬
vanje terpljenja, smerti in križa našiga Gospoda Jezusa Kristusa.
Ena solza, pravi sv. Avguštin , v premišljevanji Kristusoviga ter¬
pljenja prelita več velja, kakor post ob suhim kruhu. In sv. Fran¬
čišk (šal.  uči: Po premišljevanji Jezusoviga terpljenja se nar po-

416

pred ljubezen Božja v naših sercih vžge; za to ga imenuje nar
bližeji pot k čednostim. Vse to velja tudi od križeviga pota; zato
sv. Tomaž Kempčan  pravi, de nobeno premišljevanje ne more
grešne duše tako močnb k pokori buditi in na poti pravičnosti na¬
peljevati, kakor premišljevanje križeviga pota. Zato je rimska
gosposka zapazila očitno poboljšanje v krajih, kjer so verni križev
pot pogosto obiskovali. Božji služabnik, O. Leonard, je najdel v nekih
krajih svojih misijonov ljudstvo posebno pobožno zato, ker so vsak
dan,- po letu pred delam, po zimi zvečer to pobožnost opravljali,
in s tim v čednosti rastli. Zato je on imenoval štacijone vedne
misijonske pridige, ker zmirej oznanujejo grešniku pokoro, in greha
branijo, posebno pa uče posnemati Jezusove čednosti, in tudi ve¬
liko gnad po njih dobivamo. Pomislimo to nekoliko bolj.

a)  Ta pobožnost nas k pokori vabi in greha varuje.  Glasno
nas budi iz spanja in oznanuje pokoro, ko vidimo, de je Jezus
zavoljo naših grehov obsojen, de zavoljo naših grehov pod težkim
križem pada, in svojo sv. kri preliva. Ko je sv. Vincenci Pavijan
navadniga grešnika dolgo, pa zastonj k poboljšanju opominjal, mu
je dal majhno podobo štacijona, pri kterim je Kristus pod križem
padel, ter mu je milo rekel: Usmiljenja vredni prijatel! vzemi to
podobo za spomin na ta najin resnobni, pa vender nerodovitni po¬
govor, in le to te prosim, de vsak večer to podobo en čas gledaš in
premišljuješ, de so tudi tvoji grehi usmiljeniga Jezusa k tlam tlačili!
Kako dolgo ga boš pustil pod tim težkim bremenam ležati? Kako dolgo
se boš še abotavljal, s pravo pokoro sebi in Njemu breme polajšati,
in mu od tal pomagati ? In glej, čez malo časa pride popred oterp-
njeni — zdaj pa skesani grešnik k sv. Vincenciju nazaj in reče, de
ubogi Jezus pod križem mu ni več miru dal. Kaj pomaga moja
kri, nam hoče On reči, ako se je sami z resnično pokoro ne vdele-
žite; le zares spokornim, ki skesano na svoje persi terkajo, in
odpušenja prosijo, On s križa sveti raj obljubi. — Kristusov križ jo
pa tudi nar močneji bramba zoper greh in skušnjave; tukej je za¬
pisano: „In hoc signo vinces", v tim znamnji boš premagal — vse
zapeljivosti sveta, pod križem bo utihnil ogenj poželenja, odletele
bodo vse pšice skušnjavcove. Zato govori sv. Avguštin: Kadar
me nečisto poželenje skuša, hitro pribežim v kervave rane Kri¬
stusove , in sovražnik je premagan. O koliko jih je to moč sku¬
silo ! koliko jih je pri Jezusovim križu za vselej grehu odmerlo I
bj  Nas uči Jezusove čednosti posnemati.  Pri obiskanji kri-

417

ževiga pota nam Jezus sam, ki ima besede večniga življenja, bolj
močno na serce govori, kakor vsak pridigar. Zgled sim vam za¬
pustil, nam kliče, de hodite po mojih stopinjah. Jez sim pokoren
do smerii, smerli pa križa; bodi tudi ti pokoren, če je ravno treba
terpeti in se zatajevati. Jez se ponižam do smerti na križu; uči
se od mene, ki sim iz serca ponižen. Jez zaničevanje voljno pre¬
našam ; uči se od mene poterpeti. Jez nesem težki križ zavolj
tvojih grehov; poglej na me in boš lože svoj križ nosil. Jez se
dam križati; križaj ti svoje hudo nagnjenje v zatajevanji samiga
sebe. Zares križev pot je nar lepši ogledalo vsih čednost; sv.
evangeli nam jih oznanuje, sv. križev pot nam jih kaže.

c) Po ti pobožnosti bomo gotovo potrebne gnade zadobili od
Jezusa. Kakor je On Veroniki za njeno ljubezen podobo svojiga
obraza v pertu podal, kakor je Jeruzalemske žene tolažil, in des-
nimu razbojniku sv. raj obljubil: tako bo gotovo posebne gnade
za plačilo delil njim, ki ga po poti križa spremljajo, ž njim usmi¬
ljenje imajo, njegove kervavo zaznamvane stopinje posnemajo s
poterpežljivostjo in vdanostjo v Božjo voljo. O naj bi vsak sku¬
sil, in bi poterjeno najdel nad seboj, kar zgodbe od drugih uče,
de je sv. križev pot zares shramba nebeških zakladov ! Kako obilno
odpustke ti tukej že sv. cerkev ponuja, ktere zamoreš za se dobiti,
ali vernim dušam v vicah v prid oberniti, in Bogu darovati!

Glej tedej, koliko svetih reči te križev pot uči, kako velik
prid zamoreš od njega dobiti! Ali se ne bo tvoje serce vnelo od
ljubezni za to pobožnost, ki toliko v sebi zapopade, toliko dobrot
deli? Ne moreš iti v sv. deželo, in tamkej Jezusa v duhu sprem¬
ljati od Pilatove hiše na goro Kalvarijo; vender se pa lahko vde-
ležiš ravno tih dobrot, ako v svoji cerkvi postavljeni križev pot
pobožno obišeš. Zato ne opušaj te pobožnosti, temuč pridno se
je poprimi. Majhen je trud , obilno pa plačilo, ki ti bo došlo iz
tega neizmerniga zaklada.

II, De pa ta prid in sad zadobiš, glej,.de boš to pobožnost
vredno opravljal. Zato že pred začetkam zberi svojiga duha , in
preseli se v mislih v Jeruzalem, kjer so od nekdaj pobožni krist¬
jani te svete štacijone obiskovali. Bodi skesamga, pripramiga serca,
kakor bi ti Jezus govoril: Ne jokaj čez mene, jokaj čez sebe in
svoje grehe. Stori namen in daruj  svojo pobožnost, de bi bila
Bogu v čast, tebi v obilen prid in zadobljenje vsih odpustkov,
grešnikam v spre ob črnjenj e in dušam v vicah v pokoj. Prosi Je-

418

zusa , de bi te On vodil v premišljevanji te kervave poti, po kteri
je On hodit za tvoje odrešenje, de bi si njegovo terpljenje tako k
sercu vzel, kakor bi ga z lastnimi očmi vidil; kakor so storili
Marija, aposteljni in drugi pobožni kristjani.

Po vredni pripravi se podaj k posameznim štacijonam, in pri vsa¬
kim premišljuj njegovo skrivnost, obudi grevengo, odpovej se posebno
enimu  grehu, prizadevaj si za eno  čednost; pri 1. štacijonu  vidiš,
kako je Jezus, kterimu so pred kratkim hozana klicali, ki je smel
vprašati: Kdo zmed vas me bo greha prepričal? kako je (a Jezus
ranjen, s ternjem kronan in zvezan, od Pilata nedolžno v smert obsojen
in se ti sodbi voljno vda, de bi nas smerti rešil. Misli, de so tudi tvoji
grehi tiste krive priče, ki so sodbo podpisale; de je tvoj hudobni
jezik vpil: Križaj njega , ki nima madeža na sebi. Prosi ga od-
pušenja in gnade, de voljno vse krive sodbe preneseš. — Pri 2. šla-
cijonu  vzame Jezus težki križ na ramo ; in kakor nedolžni Izak
nese sam les za dar na rami; kakor jagnje ves krotek ne odpre
ust. Glej, kako se na te milo ozera in kliče: Kdor  ne vzame svo-
jiga križa na se in za menoj ne hodi, ni mene vreden. Pomisli,
kolikrat On s križem terka na tvoje serce, de bi mu odperl. Prosi
ga, de ti da ljubezen do križa, de ga rad za Jezusam nosiš in
s sv. Terezijo kličeš: Gospod, terpeti, ali pa umreti! — Jezus je
sicer voljno križ na se vzel, pa ves oslabljen , opeša pod težo in
pri 3. štacijonu  pade pod križem. Postoj, kristjan, zraven Njega,
ki obleži pod križem , ki ga je za te nosil, ki si tolikrat v greh
padel, se tako globoko pogreznil. Prosi ga gnade, de nič več v
greh ne padeš in njegovih bolečin ne ponoviš. — Ko pri 4. štaci¬
jonu  Jezus sreča svojo žalostno mater, pomisli, kolika bolečina je
presunila Jezusovo serce, ko je Marijo zagledal, in Mariino, ko
je svojiga Sina srečala. To razumeti, bi mogel velikost nasprotne lju¬
bezni pri Jezusu in Marii poznati. Oh kaj je obema vzrok tolike britke
žalosti? Grehi, tudi tvoji grehi so tisti ojster meč, ki je presunil
nar svetejši serci. Zatozdihni: O Jezus, obudi v mojim sercu serčno
žalost nad mojimi grehi, de jih vse žive dni objokovaje milost naj¬
dem ! O žalostna mati Marija, bodi tudi meni milostljiva mati!

Ko pri 5. štacijonu  Simeona prisilijo Jezusov križ nesti,
in on po ti sili voljno Jezusu pomaga: pomisli, kako se tudi ti
križa bojiš, pa ga vender velikrat moraš nositi; o podaj se, de
ga voljno nosiš, de (udi za te pride zveličanje s. križa. Prosi Je¬
zusa gnade, de z voljnim sercarn križ za njim nosiš. — Ko pri

419

6. štadionu  Veronika Jezusu pert poda, poglej, kako z usmilje¬
nim sercam ona želi Jezusovo ierpljenje polajšati, in kako lepo ji
Jezus ta trud poplača. O kako je pač ta pobožna duša pogosto
pregledovala Jezusovo presveto obličje v ta pert vtisnjeno! Vtisni
si tudi ti v svoje serce in v svoj spomin sveto podobo Jezusoviga
kervaviga obraza, de ti bo ta britka podoba zmirej tudi v skuš¬
njavah pred očmi, de njegove ljubezni do tebe grešne stvari nikol
ne pozabiš. — Pri 7. štadjonu  Jezus drugič pade pod križem.
Pomisli, kaj bo pri ojstri sodbi s ter-dovratnim grešnikain , ki Je¬
zusa še zmirej zaničuje in z nogami tapta, kakor nar hujši so¬
vražniki, ki so ga na tleh z nogami sovali. Zdihni k Jezusu, de
ti da pravo spreobernjenje, de se grešnimu življenju za zmirej
odpoveš! — Pri 8. štadjonu  Jezus tolaži Jeruzalemske žene, de
naj bolj nad seboj, nad svojimi grehi, kakor nad njegovim terplje-
njem jokajo. Glej, kako Jezus sebe pozabi in druge ljubeznjivo
tolaži, kako ljube so njemu prave solze. Prosi ga, de se tudi na
te ozre, kakor na Jeruzalemske žene, de tudi tebi da prave solze,
ktere primešane Jezusovim kervavim kapljam tvojo dušo očistijo.
— Ko pri 9. štadjonu  Jezus tretjič pod križem pade, se spomni
svojih tako pogostnih padcov v stare grehe , svoje nestanovitnosti
v poboljšanji. Prosi ga pred njegovimi nogami, de poterdi s svojo
gnado tvoje sklepe, de v stare grehe nikdar več ne padeš!

Pri 10. štadjonu  Jezusa slečejo, in On silno terpi za tvojo ne-
čimernost in nesramnost. Glej, kakošen razloček je med Njim in med
teboj ! On ves ranjen in kervav, ti ves posveten in nespodoben.
Prosi ga, de ti da čisto in ponižno serce, de se ti posvetnost in
pregreha pristudi. — Ko pri 11. štadjonu  Jezusa na križ pribi¬
jajo, se spomni njegovih silnih bolečin po vsili udih, ktere terpi,
ker smo mi z vsimi udi grešili, liušuj njegove sv. rane na rokah
in nogah , in prosi ga gnade, de se z rokami in nogami nikoli ne
pregrešiš. — Pri 12. štadjonu  je Jezus na križ povzdignjen, umira
in umerje. Pomisli tukej njegove sv. besede , ki jih je še s križa
govoril; objemi kakor Marija Magdalena sv. križ, in se spomni
besedi sv. Avguština, ki pravi: Poglej rane visečiga, kri umira-
jočiga Kristusa; njegova glava je nagnjena, de bi tebe poljubil;
njegovo serce odperto, de bi tebe ljubilo; njegove roke razpete,
de bi tebe objele; — povzdigni tudi ti k njemu svojo glavo, ste¬
guj proti njemu svoje roke , ne odtegni se njegovi ljubezni in od¬
pri mu svoje serce, de on vedno v njem prebiva! —Pri /3. šta-

420

cijonu  polože Jezusovo truplo v Mariino naročje , de zadnji meč
žalosti njeno serce presune. Združi tudi ti svoje žalostne solze z
Mariinimi, in prinesi jih njenimu ljubimu Sinu v dar, priporoči se
Mariini priprošnji, de svetu odmerješ in le Jezusu živiš! — Pri
14 . štacijonu  je Jezus v grob položen;-pomisli njegov častitljivi
grob , in postoj pri njem , kjer je Jezus po tolikim terpljenji po¬
čitek naj del. Prosi ga, de On v tvojo serce pride prebivat T  v njem
ostane s svojo gnado, posebno kadar sv. rešnje telo prejmeš.
Ozaljšaj svoje serce z lepimi čednostmi za Jezusovo stanovanje,
in v njem vedno vtisnjen ohrani spomin Kristusoviga terpljenja.

K koncu daruj  še enkrat Bogu to pobožnost, zahvali ga, in
ponovi svoje dobre sklepe, rekoč : Usmiljeni Oče, po tisti neskončni
ljubezni, s ktero nas je tvoj ljubi Sin v svojim terpljenji odrešil,
ti darujem ta sv. križev pot; sprejmi ga v povikšanje svoje časti,
v odpušenje naših grehov, v zadobljenje potrebnih gnad, v reše-
nje vernih duš! O mili Oče, poglej obličje svojiga Kristusa, usliši
glas njegove sv. kervi, in bodi milostljiv nam ubogim grešnikam !
Zahvalim se Ti za svete misli in želje, za omečenje serca in vse
dobre sklepe, ki sim jih pri ti pobožnosti občutil. Prosim te le še:
Stori me močniga, de jih spolnujem, in se tako pokaže dragi, lepi
sad tega sv. pota!

Ozri se še enkrat nazaj, in pomisli, koliko je Jezus iz lju¬
bezni do tebe terpel, koliko kervavih stopinj je storil, kako je čez
tvoj revni stan milo jokal, in za te kri prelival! Pa vse te bole¬
čine ga toliko ne bole, kakor, če se ti od Njega oberneš, in v
pogubljenje tečeš. Oh kaj pomaga Njegovo zasramovanje, ktero
ponižno prenaša, če pa ti v napuhu in nečimernosti v lastno po¬
gubljenje hitiš! Kaj pomaga terpljenje, ki ga je iz ljubezni do
tebe prestal, ako ti v pregrešnim veselji sodbo zaveržehja nad se
kličeš! Kaj pomaga, če je tvojo dušo drago odkupil, ti jo pa z
gerdim greham peklenski pošasti v oblast daš! To Njega bolj boli,
kakor vse martre. Preglej tedej svoj dušni stan, in skerbi, de ti
bo Njegovo terpljenje v večno veselje, Njegova smert v večno
življenje pomagala.

Taki in enaki občutljeji in sklepi naj te vodijo pri obiskanji
sv. križeviga pota, in ti bo odperl tudi pot v nebesa. Po razloč¬
nosti svojiga dušniga stanu se ozeraj ali bolj na velikost greha,
ki te teži, ali bolj na lepe čednosti, ki ti tukej svetijo. Pa bodi
kakoršen koli ?  nedolžen ali grešnik, učen ali priprost, ako le to

421

pobožnost opravljaš z dobrim namenam, s pripravnim sercam, boš
vidil in okusil preobilni sladki sad, ki izraste iz tega sv. opravila;
poterjeno boš najde!, kar nam sv. učeniki pravijo, de je tukej šola
čednost, živi evangeli, zerkalo svetosti; poterjene boš najdel be¬
sede sv. Bonaventura,  de ni boljšiga pomočka, v čednostih rasti,
in gnado v sebi pomnožiti, kakor to premišljevanje Kristusoviga
terpljenja. Stori, kristjan, to, kadarkoli imaš priložnost; sprem¬
ljaj Jezusa na tim britkim potu, hodi po Njegovih kervavo za-
znamvanih stopinjah , nosi ž Njim križ proti Kalvarii, de se boš
ž Njim na Taboru veselil. Če tudi ne znaš brati, Jezusove rane
glasno govore, On vse k sebi kliče, vse vabi na to pot, ki je vsim
odperta in znana; le pridi in pogleduj, obžaluj in sklepaj pred
terpečim Jezusam, ki je sam rekel: Ko bom na križ povzdignjen,
bom vse k sebi vlekel. O de bi vsi to pobožnost prav pridno
opravljali, de bi nam vsim sv. križev pot — pot kazal in pomagal
v obljubljeno deželo k poveličanimu Jezusu ! Amen. Č.

——-

V praznik svetiga Jožefa.

»Očisti me, o Gospod! mojih skrivnih grehov; ako
ti čez mene ne bodo gospodovali, bom brez ma-
deža.“ Ps. 18, 13. 14.

Tudi samo z mislimi storjeni grehi so smcrtni grehi, in njih
kazen peklenski ogenj.

Jfcifc,akošniga, ljubi moji poslušavci! si vile mislite sv. Jožefa,
ženina prečiste device Marije in Jezusoviga rednika, ki ga da¬
našnji evangeli imenuje pravičniga, kaj vse je nek sveti Jožef
storil, de ga sv. Duh tolikanj povzdigne? Ker je keršanska pra¬
vica iz dveh delov: Varuj se hudiga, in stori dobro , si

moramo pač misliti, de sv. Jožef ne le samo nobene prepovedovane
zapovedi nikdar nikoli ni prelomil, ampak si moramo tudi misliti,
de je on vse svoje dolžnosti do Boga, do samiga sebe in do bliž-
njiga zvesto, na tanko spolnil, in toliko dobrih del storil, kolikor
jih je mogel storiti. S prilogam: Jožef pa, Mariin mož, je* bil
pravičen, je  sv, Duh vse izrekel ?  karkoli se v njegovo pohvalo

izreči zamore. Jožef je v sleherni čednosti do popolnamosti dorastel,
razjasnuje sv. Krizostom besedo „pravičen“.

Ker tedej beseda „pravičen“ po razlaganji sv. Krizostoma vse
čednosti v sebi zapopade, kaj pravite, na koliko zmed nas, ki smo
tukej zbrani, bi jo smel oberniti sv. Duh, ko bi nas prišel sodit?
Kteriga zmed nas bi kakor sv. Jožefa pohvalil in mu rekel: Ti
si 'pravičen?  Oh! ako pomislim le samo pervi, nar manjši del ker-
sanske pravice: Varuj se hudiga,  bi že utegnili marsikteri tukej
biti, kterih bi sveti Duh s prilogam pravičnih ne mogel počastiti.
Pomislim pa, de k keršanski pravici še drugi, imenitniši del gre:
Stori dobro;  oh! se pa po vsi pravici bojim, de bi sv. Duh tudi
eniga samiga zmed nas ne najdel, kteri bi verh opušanja vsiga
hudiga, tudi vse svoje dolžnosti na tanko spolnil, de bi nobenimu
zmed nas reči ne mogel: Ti si pravičen, kakor Jožef; zakaj ni
ga, tudi eniga ne,  toži David, kteri bi storil dobro.  Ps. i3, 3.

Kar pa ni pravično, ljubi moji ! to je krivično; in ker nič
krivičniga v nebesa ne more, sodite sami, kamo le pojdemo mi,
ki nismo pravični, ki se hudiga ne varujemo, kakor bi mogli, ki
toliko dobriga ne storimo, kolikor smo storiti dolžni? Ako iz kri¬
vičnih popolnama pravični ne postanemo, peklu odšli ne bomo.

Ne reci mi pa: peklu bom že odšel, ker me svet za pravič-
niga ima in mi nobene krivice očitati ne ve, ker verh tega tudi
toliko dobriga storim, de za pravičniga kakor pred svetam, tako
mende tudi pred Bogam obveljam. — Ali poslušaj me, kaj ti na
to odgovorim: Tvoja pravičnost, prijatel moj! ti je res pred sve¬
tam, čez in čez zadosti, de te po ječah ne vlačijo. De te pa samo
zavoljo tega, ker te svet ne pogubljuje, tudi Bog v pekel pogubil
ne bo, tega pa jez zagotoviti ne morem; zakaj vedi: Bog ima pe¬
kel v kazen pripravljen ne le samo tistim grešnikam, ki so očitno,
pred svetam hudobije dopernašali, ampak tudi takim, ki so hu¬
dobno in krivično delati mislili, le želeli kaj taciga storiti, pa jim
je pripravne priložnosti manjkalo, ino zdaj sami pri sebi mislijo,
de, ker tega, kar so mislili in želeli storiti, le vender v djanji
niso storili, so brez vsiga greha, so že pravični, in bodo Božji
jezi, peklu odšli. Ali močno se motijo; tudi takim grešnikam, ki
so le v mislih grešili, je pekel odpert in široko zija, jih požreti.

Ako bi ti, ljubi moj kristjan! keršansko pravico v vsi njeni
obsegi pred svetam dopolnil, in se verh tega pred Bogam tudi
skrivnih grehov, ki se samo s sercam, z mislimi storijo, skerbno

423

varoval, in ako si se kdaj s tacimi ognjusil, se tudi očistil pred
Gospodam; potem še le jenjam te strašiti s peklam in kar veselo
ti rečem, de si brez madeža, pravičen kakor Jožef, in pojdeš
kakor on v nebeško kraljestvo. Očisti me , o Gospod , mojih
skrivnih grehov , zdihuje David; ako ti čez mene ne bodo gospo¬
dovali , bom brez madeža.

De se ti torej ne bo le samo pozdevalo, ampak de se do
živiga prepričaš, de tudi taisti, ki so le z mislimi grešili, pojdejo
samo zavoljo tacili notranjih grehov v vnanje lame, kjer bo jok in
škripanje z zobmi, poslušaj, kako bom dokazal, de tudi  * mis¬
limi storjeni grehi so pravi smertni grehi , in njih kazen pe¬
klenski ogenj.

Ker pametni človek prej misli, in potem še le dela, je raz¬
vidno, de se vsaka zapoved, naj bo Božja, ali eerkvena, prej v
sercu, v mislih prelomi, kakor v djanji; to sledi iz tega, ker pa¬
metni človek prej misli, in potem še le dela. Greh, smo se učili
v keršanskim nauku, je zavedno in prostovoljno prelomljenje Božje
zapovedi. K grehu je tedej treba uma in proste volje; um pa, s
kterirn umemo, se zavemo, kaj vemo, kaj zapopademo; in volja, s
ktero hočemo ali nočemo, poprimemo ali zaveržemo, nista lastnosti
našiga mesa, našiga telesa, — sta le lastnosti naše duše. Ker je
pa greh zavedno in prostovoljno prelomljenje Božje zapovedi,
Božje zapovedi z golim telesam prelomiti ne moremo ravno zato,
ker telo uma in proste voljenima, ni tedaj telo, ktero greši; duša,
duša je taista, ktera greh stori. Je pa človek tudi vnanje, pred
ljudmi grešil, ni nič druziga storil, kakor to, de je njegova duša
k notranjimu grehu, kteriga je že prej v sercu storila, še telo
na posodo vzela, de bi ravno po telesu pričujočim zamogla do¬
povedati, pokazati, kakošno je njeno serce, kaj je v njem že
storila, kaj sklenila.

Tat, goljuf, krivičnik, preklinjavec, opravljivec, nečistnik,
vsi ti so že v svojim sercu grešili, preden so kaj taciga vnanje
dopernesli. Tat je že v svojim sercu kradel, in če je kaj zmaknil,
je notranjimu grehu roke posodil, s kterimi je zgrabil; opravljivec,
preklinjavec, je že prej v svojim sercu preklinjal in opravljal, in
de je to tudi drugim pokazati zamogel, je notranjimu grehu svoj
jezik posodil, s kterirn seje  rotil, pridušcval, in opravljal; ne-

424

čisfnik je že prej v svojim sercu vse ostudnosti dopernesel, in de
je notranji greh v djanji storiti zamogel, si je svoje telo z vsimi
počutki na posodo vzel: oči, ušesa, jezik, roke, vse telo, s kte-
rim je greh storil.

Ker človekovo telo njegovi duši v greh služi, le pomaga, de
se notranji greh tudi vnanje stori, je tudi telo nekoliko deležno
greha. Ker pa duša greši, preden se telo njeniga greha vdeleži,
mora tudi duša prej terpeti, kakor telo. Je li ta prazna? ni
gola resnica? Glejte! duša grešnikova, pa tudi pravičniga, prejme
koj po smerti plačilo po zasluženji, truplo še pa v grob položi in
nič ne terpi do sodnjiga dne. Dan splošne sodbe bo pa vender
tudi telo iz groba vstalo, se z dušo sklenilo, in kakor je ono nji
služilo, ali v čednost ali v greh, se bo ono še le pozneje z dušo
sklenjeno ali vekomaj v nebesih veselilo, ali pa vekomaj v peklu
gorelo.

Ali če le dvomite o ti resnici, ktero nas zdrava pamet uči,
de se prav za prav s sercam, s sprideno voljo,' z mislimi greši,
odprimo sveto pismo,  in išimo tamkej spričevanja, de so z mislimi
storjeni grehi, pravi grehi, ktere Bog s peklenskim ognjem strahuje.

Angeli, vemo, so čisti duhovi, ki imajo um in voljo, telesa
pa ne. Vprašam: so angeli grešili? So, mi bofe odgovorili. So
grešili s svojim telesam? Kako s telesam, bote rekli, sej ga ni¬
majo. O, ker je pa gotovo, de so angeli grešili, so grešili le s
svojo voljo. Luciferja je napuhnjena misel obšla: Enak bom nar
Višimu , (Iz. 14, 14.) samimu Bogu, in komaj je vanjo privolil,
je Bog že bil razžaljen; in kakor hitro je bil Bog razžaljen, je
bil že tudi greh storjen, kteriga je On kaznil s tem, de je Luci¬
ferja in njegove tovarše^v pekel pahnil. Od velikosti kazni skle¬
pamo na velikost greha; pekel je pa nar veči kazen za greh, in
v to nar veči kazen je padel Lucifer zavoljo greha, kteriga je s
svojo voljo storil; torej je tudi pekel v kazen pripravljen vsim
tem, ki s svojo voljo v mislih grešijo, če tudi tega, kar so mislili
storiti, v djanji Je vender niso storili. Vse, karkoli misliš, pa
storiti ne zamoreš, to ti bo Bog tako prištel, kakor de bi bil v
djanji dopernesel, uči sv. Avguštin. Sodite po tem, kar smo sli¬
šali dozdaj , ali so z mislimi storjeni grehi pravi grehi, in njih kazen
peklenski ogenj ? Gotovo.

Morebiti je pa Jezus Kristus  sam od grehov’, ki se z mis¬
limi storijo, kaj drugač učil? Nič drugač ni On učil. On ni pri-

425

šel postave razderat, le dopolnit jo je prišel. Mat. 5, 17. Jezus Kri¬
stus ni overgel deset zapoved Božjih, kterih deveta in deseta ne pre¬
povedujete pregrešnih djanj, kakor druge, ampak le gole pregrešne
želje. Jezus Kristus ni preklical besedi Modriga v sv. pismu : Hude
misli ločijo dušo od Boga, in jo storijo njegovo sovražnico.  Modr.
1, 4. Jezus Kristus je poterdil, kar David v 23. psalmu poje,
de le taisti pojde v nebeško kraljestvo, ki ima pravične roke in
pa čisto serce , to je , kteri je brez vnanjih in notranjih grehov.
Jezus Kristus, ki je kakor Bog, na tanko v človekovo serce vi-
dil, nad kterimi grešniki se je nar bolj znesel? Morebiti nad ženo,
ktero so v prešeštovanji zasačili? Res imel jo je terdo; ali še
velikoveč se je razserdil nad farizeji, kteri so bili na videz pra¬
vični, ki so Božje zapovedi, kterih zadnje dve le vender pravite:
Ne želi svojiga bližnjiga žene, ne želi svojiga bližnjiga blaga, na
rokah ovite, in na čelu pripete nosili, de so jim po obličji bengljale,
te tolikanj natančne spolnovavce Božjih zapoved je imenoval kačji
rod in obeljene grobe , pri več priložnostih je nadnje zagromel,
rekoč: Kaj mislite hudo v svojih sercih?  Mat. 7, 14. Njim je s
povdarkam govoril, ter rekel: Kar iz ust ven gre, to iz serca
pride, in to je, kar ognju si človeka. Iz serca izhajajo hude misli,
prešeštovanja, loternija, ubijanje, tatvine , lakomnosti, hudobije,
preklinovanje, napuh in nespamet.  Mark. 7, 21. 22. Še bolj
osramotiti svetohlince, je Jezus svoj glas povzdignil in očitno učil,
de ni le pred Bogam smertniga greha ubijanja kriv, kteri je člo¬
veka ubil, ampak tudi on je smertniga greha ubijanja kriv, in bo
sodbi podveržen, kteri se je zoper njega le v svojim sercu raz¬
serdil; de ni le on šeste zapovedi prelomil^ kteri je prešeštoval,
ampak tudi on, kteri je svojiga bližnjiga ženo pogledal in je po¬
želel, je že ž njo prešeštoval v svojim sercu. Mat. 5. Je mogel
Jezus razločniši učiti, de z mislimi storjeni grehi, so pravi grehi?
Slep bi bil mogel biti, komur toliko jasen uk v glavo ne gre.

Ravno tako enoglasno pa tudi vsi sveti očetje  učijo, de z mis¬
limi storjeni grehi so pravi grehi in njih kazen peklenski ogenj.
Namesto vsih zaslišimo le sv. Avguština; on uči tako: Samo za¬
voljo tacili grehov, ktere je človek storil s tem, de se je v njih
le poveseljeval, če tudi tega, v čimur se je veselil, v djanji ni
dopernesel, samo zavoljo tacili notranjih, skrivnih, samo s svojo
sprideno voljo storjenih grehov, bo človek z dušo in s telesam po¬
gubljen, vekomej v peklu gorel, ako mu taki grehi po Jezusovi

420

usmiljenosti ne bodo odpušeni. Grehi pa, naj si bodo v djanji,
naj si bodo v riiislih storjeni, se odpušajo le v zakramentu sv.
pokore. Zavoljo tega je tudi sv. Tridentinski zbor , (Seja 14,
člen 15.), ko je skladal nauk od grehov zoper 9. in 10. zapoved
Božjo, kteri grehi so le notranji grehi, naravnost izrekel, de tudi
taki grehi, zapazite dobro, se morajo na spovedi povedati, in od
njih je dostavil še to: de taki skrivni, z mislimi storjeni grehi dušo
globokeji ranijo in so nevarniši od teh, ki se v djanji dopernašajo.

Ta nauk sv. Tridentinskiga zbora, de notranji, le z mislimi
storjeni grehi pervič dušo globokeje ranijo, kakor vnanji, v djanji
doperneseni, se vam bo morebiti toliko čuden zdel de me bote
vprašali, kako je to mogoče, kako nas boš tega prepričal? Kako
nas tega prepričal? poslušajte, takole:

Greh, kakor smo že slišali, se prav za prav le z dušo stori,
s sprideno voljo; ako tega nočeš, kar Bog hoče, in pa ako to
češ, kar Bog noče, si grešil. Duša, kaj ne, je svobodna in je
hitreji od telesa. S telesam si zdaj tukej v cerkvi, in s svojo dušo
utegneš biti tukej, utegneš biti pa tudi doma pri opravilih, v tej ali
uni, pošteni ali nepošteni drušini; s svojimi mislimi si lakko tako
nagel, kakor blisk, in vender s svojim telesam si zmirej na enim
in taistim kraji, zdaj tukej v cerkvi.

Kakor lahko ti gre to v glavo, de je le tvoja duša svobodna
in hitreji od tvojiga telesa, ali de si lahko s svojimi mislimi na več
krajih, ker si s svojim telesam le na enim kraji, ti gre ravno tako
lahko tudi to v glavo, de le duša greši in ravno zavolj tolikošne
hitrosti svoje duše več grehov storiti zamoreš s svojimi mislimi,
kakor s svojim telesam.

Nagla kot blisk je tvoja misel; v cerkvi si zdaj. Grešiš zdaj
s svojim telesam? Oh! boš rekel, pač nisim semkej prišel, de bi
tukaj grešil. Res, ne grešiš tukej s svojim telesam, ti hočem tudi
jaz verjeti, ker bal ali sramoval bi se. Strah in sramožljivost
te zaderžujeta, de tukej v cerkvi v djanji ne grešiš. Zamoreš pa
vse to, brez straha in brez sramote viden, zasačen biti, s svojimi
mislimi storiti? tudi zdaj, tukej v cerkvi? Vse grehe zamoreš sto¬
riti tudi takrat, kadar molek v rokah deržiš in jagode na njem
preštevaš, tudi takrat, pa tudi zdaj v cerkvi utegneš poželenje
imeti po ptujim blagu in ga v duhu krasti, ali pa svojimu bližnjimu
zavoljo njega nevošljiv biti, utegneš poželenje imeti po drugim
spolu in se ž njim v sercu pečati; utegneš svojiga bližnjiga so-

vražiti in mu vse nesreče želeti; ti ga utegneš kleti, zmerjati, ob¬
rekovati, opravljati, ga tepsti, ga tudi umoriti. Si li v stanu toliko
razločnih grehov na enim in taistim kraji, s svojim telesam tudi v
djanji storiti, kolikor si jih v stanu storiti s svojo dušo, s svo¬
jimi pregrešnimi mislimi in željami? Gotovo ne. In ako bi jih (udi
hotel storiti, bi ne imel vselej ne priložniga časa, ne pripravne
priložnosti. Ali de v mislih grešiš, ti je vsak čas priložen, tudi
vsaka priložnost pripravna: v hiši ali zunej hiše, v cerkvi ali do¬
ma, ali si sam ali si v drušini; vselej in povsod zamoreš s svojimi
mislimi grešiti, brez strahu, de bi te kdo vidil, de bi se ti bilo
treba svojiga greha pred ljudmi sramovati; debi te prijeli, vklenili
in v ječo vergli.

Po pravici je torej sv. Tridentinski zbor izrekel, de notranji
grehi dušo globokeje ranijo, kot vnanji, v djanji dopernešeni, per-
vič zato, ker njih število hitro raste; to število pa zavolj tega
toliko hitro raste, ker s svojimi mislimi na več krajih, ob enim
biti zamoreš, ker si s svojim telesam le na enim kraji; in drugič
zavolj tega, ker notranje grehe povsod in vselej lahko doper-
našaš, kar bi pa v djanji vselej ne ne storil, ker bi se
ljudi ali bal, ali pa sramoval. Glejte zavoljo tega notranji grehi
dušo globokeje ranijo , kakor vnanji. Skušnjavec sam pa tudi tacih
skrivnih grešnikov dalje ne zapeljuje: zadovoljin je, de ima le tvojo
dušo v svoji oblasti, li bo še branil, de tega, kar misliš, česar
želiš, se veseliš in govoriš, tudi v djanji ne storiš.

Drugič pravi sv. Tridentinski zbor, de grehi le z mislimi stor¬
jeni so tudi nevarniši od teh, ki se očitno v djanji dopernašajo.
Iz dveh vzrokov so pa notranji grehi od vnanjih nevarniši, pervič
zato, ker jih je težko ozdraviti, in drugič zato, ker je lahko vanje
pasti tudi v bolezni.

Zdravilo za greh je le zakrament sv. pokore ; ali notranjih,
le z mislimi storjenih grehov ni spoznal vsak za prave grehe, torej
tudi zdravila zoper nje ni jemal; ni se jih na spovedi ne obtože¬
val ne kesal. Tako nas vsakdanja skušnja uči; inalokterikrat se
kdo obtoži, de bi bil tudi z mislimi grešil. To ali uno sim ukradel;
enkrat, pa le enkrat sim zoper šesto zapoved grešil, in pa svo¬
jiga sovražnika, ki ga konec očesa viditi ne morem, sim enkrat
nekaj omahal. To je vse, kar ima marsikak širokovestnež na spo¬
vedi povedati; to mi je žal, reče, se nekoliko po persih potolče
in dostavi: prosim za potrebno pokoro, in za sveto odvezo, če

428

sim je vreden. Smem li jaz spovednik brez vsiga daljniga popram
sevanja na tako poverhno obtožbo in na besedo: žal mi je, že
roko vzdigniti in ga odvezati? O zdajavec bi bil v svoji duhovski
službi, ako bi kaj taciga storil.

Naštel je naš širokovestni grešnik tri vnanje grehe: greh
tatvine, greh nečistosti in pa greh poškodovanja svojiga bližnjiga
na telesu, ker ga je pretepel. Od notranjih grehov, ktere je prej
in še v večim številu dopernesel, ni čerhnil; zakaj ne)? zalo, ker
jih za grehe nima. Preden je tatvino dopernesel, preden je svoje
nesramno poželenje nasitil, je'pač večkrat mislil, kako bo to do¬
pernesel, kteri bi bil nar ugodniši čas zato; včasih se je že vzdig¬
nil pri belim dnevu, včasih v temni noči, pa iz strahu, de bi ga
kdo ne zasledil, lovil ali še celo vjel, se je vernil; de je vender
enkrat svoj namen dosegel. Enkrat je v djanji grešil, stokrat pa
v mislih in željah; en sam greh je na spovedi povedal, s stoterimi
pa na svoji vesti se je prederznil k angelski mizi pristopiti. Preden
je svojiga sovražnika pretepel, ga je celi mesec, ali dle sovražil,
mu vse hudo želel; kolikorkrat se ga je spomnil, tolikokrat ga je
tudi v sercu preklel, de ga je vender enkrat na samim dobil in
ga stepel. Enkrat se je v djanji nad njim pregrešil, ter roko nanj
stegnil, sto in še večkrat se je pa pregrešil zoper njega v mislih,
kterih grehov se ni spovedal; in vender so, kakor smo slišali in
se prepričali, z mislimi storjeni grehi, pravi grehi, od kterih sveti
Tridentinski zbor uči, de se imajo tudi na spovedi povedali. Kako
bo on na duši ozdravel, ki njene bolezni ne pozna? To je nemo¬
goče. Kolikanj skrivniši je rana, tolikanj težej se zaceli.

Drugič so z mislimi storjeni grehi nevarniši od vnanjih, zato,
ker je lahko vanje pasti, tudi v bolezni. Človek v bolezni ni v
stanu veliko grehov v djanji, s svojilni rokami, s svojim telesam
dopernašati, čeravno jih je v zdravji dopernašal. Pa kar ne more
s svojim telesam, to pa zamore s svojo dušo , s svojimi mislimi in
željami. Kar je človek v zdravji rad imel, ljubil in neutrudeno
iskal, na kar je večkrat mislil, česar se je veselil in tudi večkrat
okušal; to mu bo tudi v bolezni pred očmi migljalo, tega mu bo
tudi v smertni uri glava polna, in ker je v življenji v take skuš¬
njave rad privolil, bo vanje tudi v zadnjim zdihljeji lahko privolil.
Hudič, zvita kača, vediti, de ima pri bolnim še malo časa, ga
bo že bolj s skušnjavami pritiskal, in z nar bolj živimi barvami mu bo
zmaloval tisto osebo, s ktero se je pred boleznijo pečal; vse mu bo

4 2 ti

V spomin sklicoval, koderkoli se je ž njo potikal: izbe, plesiša,
kerčme; vse to bo bolnimu po glavi šumelo, in uboga duša, va¬
jena v zdravji pregrešne sladnosti okušati, bo zdaj v nar veči ne¬
varnosti, v skušnjavo privoliti, in se, kakor lucifer, zavoljo notra-
njiga greha, vekomej v pekel pogubiti.

Sodite zdaj sami, če ima Tridentinski zbor prav ali ne, ki
uči, de samo z mislimi storjeni grehi dušo globokeje ranijo in so
nevarniši od teh, ki se v djanji dopernašajo. In ker je temu tako,
kaj mu je storiti, kteri ima mnogo taeih skrivnih grehov na svoji
vesti? Kaj mu je storiti? Glejte to le: Kolikor moč, dobro izpra¬
šati svojo vest, se jih serčno kesati in natanko spovedati. Kdor je
že več let v kakim navadnim grehu živel, če tudi zamore grehe v
djanji dopernesene na število povedati, se bo grehov z mislimi
storjenih le težko spovedal, imel jih bo več kot las na glavi, kte-
rih šteti je nemogoče. Pa le zaupljivo naj se razodene svojima
navadnimu spovedniku, ako mu je v resnici mar, de na svoji duši
ozdravi, zakaj tisti, ki spovednike vedno spreminjajo, so tudi na¬
vadno stari grešniki. Svojimu navadnimu spovedniku se torej po
dobro izprašani vesti odkritoserčno razodeni, in on ti bo poma‘gaI
ne le skrivnih z mislimi storjenih grehov šteti, kar je nemogoče,
temuč pomagal ti bo njih brezmerno število spoznati. Boš tako
s spovednikovo pomočjo svojo vest očitnih in skrivnih grehov oči¬
stil; skerbi, de več vanje ne padeš. V to ti bodo pa služili dobro
znani in že večkrat priporočevani pripomočki, ktere ti le naštejem
in so ti: Stanovitna molitev, beg iz grešne priložnosti, neutrud¬
ljiva pridnost in pa pogostno prejemanje svetih zakramentov. Sicer
pa svoj današnji govor sklenem z besedami sv. Pavla, kakor piše
Filipljanam rekoč: Sicer pa bratje in sestre v Jezusu Kristusu !
karkoli je resničniga , karkoli je sramo&ljiviga , karkoli je svetiga ,
karkoli je ljubeznjiviga, karkoli je do brig a imena, kar k čednosti,
karkoli k hvale vrednimu podučenju ravna, to mislite... pa tudi
to storite, in Bog milosti bo z vami.  Amen. O. Sotesčan,

29

430

Veliki petik.

„Veei ljubezni od te nihče nima, de da svoje življenje
za svoje prijatle.“ Jan. 15, 13.

Ljubezen križaiiiga Jezusa.

j£&.!fonz, španjski kralj, je v mestu, ktero so sovražniki ob-
legli, dolgo časa sebe in svoje ljudstvo serčno branil. Kar se
primeri, de njegovi edini sin pride sovražnikam v roke. Zdaj, so
mislili, je mesto že v njih rokah. Vjetiga sina peljejo blizo me¬
sta, in vpijejo proti obleženim: Alfonz, ali nam daj mesto, ali pa
tvoj sin mora umreti! — O kako strašno je bilo to za kraljevo,
za očetovo serce! Kako težko je bilo zvoliti, ali de ljudstvo tri¬
nogu v sužnost izroči, ali pa, de ljubiga ediniga sina da v ker-
vav dar! — Po silnim boji v svojim sercu verže kralj Alfonz svoj
lastni meč čez zidovje in reče: Itaji naj umerje moj sin; ljudstvo
pa naj živi! Natorna ljubezen mora jenjati; zvestoba premaga.

Če se sme človeško djanje z Božjim primeriti, je ljudstvu
Božjimu, vsimu človeškimu rodu, dolgo časa ojstra pravica žugala
večno smert. Sin Božji, ki je z nebes na zemljo prišel, je bil od
ojstre pravice Božje vjet, in do nebes je šel glas: Ali mora člo¬
veški rod pogubljen biti, ali pa mora Sin Božji umreti. Nebeški
Oče odgovori: Moj Sin naj umerje, človek naj živi; moj edinoro-
jeni Sin naj bo križan, umorjen, človeški rod naj bo rešen, de
ne bo pogubljen. Tako je Bog svet ljubil , deje  svojiga edinoro-
jeniga Sina za nas dal; svojima lastnimu Sinu ni prizanesel ,
temuč ga je xa nas v smert dal.  In Sin Božji, naš dobrotljivi
Odrešenik, svet in nedolžen, privoli v ta sklep nebeškiga Očeta.
Nihče , pravi On sam, mi ne more življenja vzeti ; pa ga rado-
voljno dam. Darovan je bil, ker je sam hotel,  govori že prerok
Izaija. Tako me je ljubil,  kliče sv. Pavel, de je sam sebe zame
dal.  Iz ljubezni do nas je hotel Božji pravici zadostiti, kazni na¬
ših grehov prevzeti, s svojo kervjo naše dolgove zbrisati.

In ravno dans obhaja sv. cerkev skrivnostni spomin te britke
Jezusove smerti. Od sebe je djala vso lepoto in v mertvaško obla-

431

čilo oblečena je vtopljena v morje žalosti; do kamna so oropani
njeni altarji, in ne sliši se druziga, kakor žalostno petje in ropot
lesa. In po pravici, ker nad to prečudno skrivnostjo se same ne¬
besa zavzamejo in otemne, zemlje je groza, in se trese, živi ter—
kajo na persi, mertvi vstajajo iz grobov, ves stvarjen svet se gib¬
lje in terpi, ko Stvarnik na križu terpi in umira. In zakaj Stvar¬
nik za stvar terpi, Sin Božji za človeka umira? Le ljubezen ga
je k temu naklonila. Zares, ko je svoje ljubil , jih je do konca
ljubil. Veci ljubezni nihče nima od te, de da življenje za svoje
prijatle.  Skazal nam je pa toliko ljubezen, de bi tudi naše serca
z ljubeznijo napolnil, in z vezmi ljubezni k sebi potegnil. Zato
poglejmo dans ljubezen križaniga Jezusa , in učimo se Njega
ljubiti.  *) — O križani Jezus, ki nam še zadnje ure z besedo
in z djanjem ljubezen glasno oznanuješ, dotakni se sere vsih po-
slušavcov, de bodo pripravni, tvojo ljubezen spoznati in povra-
čevati!

I. Bog je ljubezen, in vse, kar je storil, je storil iz lju¬
bezni. Lepo sveti solnce ljubezni Božje pri delu stvarjenja; paše
lepši se nam kaže pri delu odrešenja — v terpljenji in smerti Sinu
Božjiga, in nobena skrivnost sv. vere nam bolj živo ne kaže Nje¬
gove neizmerne ljubezni. Desiravno je vse njegovo življenje ne-
prenehana ljubezen, se vender k koncu še nar bolj obilno razo¬
deva. Nič se ne Sliši na zadnje, kakor besede ljubezni, nič se ne
vidi, kakor dela ljubezni. Z milo besedo pokaže svoje ljubezni
polno serce že pri večerji rekoč: Priserčno sim želel z vami
jesti to velikonočno jagnje,  še jim priporočuje svojo zapoved,
rekoč: Novo zapoved vam dam, de se ljubite med seboj, kakor
sim jest vas ljubil’,  in de bi jim besedo v zgledu bolj razumljivo
storil, vzame vode in umije noge učencam. Pa močneji in močneji
prihaja njegova ljubezen in znajde pot, vedno pri ljubljenih ostati.
On postavi prečudno znamnje svoje ljubezni sv. rešnje telo, in hoče
vedno med svojimi ljubimi prebivati. Ali nam zamore veči zaklad
ljubezni dati, kakor de nam sam sebe v testamentu zapusti?

Pa ni mu bilo še zadosti; ljubezen ga pelje dalje proti Kal¬
varij, ktero SV. Frančišk Salezijan imenuje goro ljubezni, in kdor

Po .Scliloru,

29 *

432

hoče ljubezen spoznati,’naj gre na to goro v šolo Jezusoviga
križa; križ je sedež ljubezni, kjer se ona v vsi velikosti razo¬
deva; križ je altar ljubezni, kjer se ona v svojim lastnim plamenu
daruje. Tukej poglej človeka bolečin, kteriga je lastno ljudstvo
prebodlo! Kaj pomenijo rane na njegovih rokah in nogah? To so
rože ljubezni, pravi so. Bernard , ki so v naše zveličanje cvetele.
In lepa roža na njegovi strani, ali nam ne priča glasno, de nas
njegovo serce ljubi? Odpreti si je dal ta sedež ljubezni, de bi
očitno vsim pokazal svojo ljubezen. Niso ga žeblji na križ pribili,
ampak le moč ljubezni; vzrok terpljenja je bila njegova ljubezen.
Pač res veči ljubezni nihče nima od te, de da življenje za svoje
prijatle. In ta križana ljubezen brez mere in brez konca, ki za
nas dolge plačuje, in je močneji kakor smert, visi na Kalvarii na
križu razpeta med nebain in zemljo, s kervjo in ranami pokrita terpi
neznane bolečine-. Pa še v tim britkim stanu ljubezen uči in skazuje.

Velike trume divjiga ljudstva stoje okrog križa, ter umirajo-
čiga zasramujejo in zasmehujejo, rekoč: Oh, ki Božji tempelj po-
deraš, in v treh dneh zopet zidaš, reši sam sebe! Drugi vpijejo:
Drugim je pomagal, sam sebi ne more pomagati! Ge jeJezusKri-
stus, naj stopi s križa, in bomo vanj verovali. Med takim zasra¬
movanjem se ozre'Sin Iložji z milim očesam proti nebesam, in
poln usmiljenja do malopridnežev govori veliko besedo ljubezni:
Oče, odpusti jim , sej ne vedo, kaj delajo.  O prečudna ljubezen!
On ne toži čez lastne britkosti, On ne želi šibe Božje čez'svoje
sovražnike; On pozabi lastne bolečine, se usmili lastnih morivcov
in moli: Oče odpusti jim! Kar je -v življenji z besedo učil, v
smCrti v djanji skazuje, in ljubezen razodeva, kakoršne svet še
nikdar vidil ni. V nar hujših bolečinah nedolžna ljubezen prosi za
te, ki so krivi vsih bolečin; blagoslovi te, ki jo preklinjajo; moli
za te, ki jo zasramujejo. O neskončna ljubezen! kteri nm te za-
more zapopasti; ktero serce ti zoperstati, de bi ne bilo omečeno,
za tebe vneto?

In vender se dalje razlega preklinjevanje Judov: Je na Boga
zaupal, naj ga reši, če mu je ljub; saj je rekel: Sin Božji sim.
Celo eden zmed razbojnikov, že blizo smerli, se prederzne reči:
Ako si Kristus, pomagaj sebi in nama. Druziga pa vname ogenj
ljubezni, ki je gorel na altarji križa; žarek vere zasveti v njegovo
temno serce, upanje odpušenja povzdigne njegovo glavo, grenka
Žalost se obudi v njegovim sercu, začne ljubiti in kliče: Gospod,

433

spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo! In ljubezni polni Je¬
zus, ki tudi nalomljeniga stabla ne pokonča, dobri pastir, ki je
prišel zgubljenih iskat in zveličat, ga Ijubeznjivo zagotovi: Res^

nično ti povem, še dans boš z menoj v raji.  — Kako nezmerna

je tukej Jezusova milost in ljubezen, ki jo tudi zadolženi razboj¬
nik doseže, ki mu jo Gospod še zadnjo uro skaže, in ga hoče k
sebi vzeti, ako le to ljubezen spozna in, se je vdeležiti hoče! O
de bi jo tudi mi tako obilno dosegli!

Zrnirej še visi. Sin Božji na križu med nebam in zemljo z raz¬
petimi rokami, kakor bi hotel vse objeti in na svoje serce pritis¬
niti, in ne neha ljubezni skazovati. Pod križem stoji Marija, ne¬
kdaj srečna imenovana, zdaj z mečem žalosti v sercu, in desi-
ravno se ves stvarjeni svet giblje, ona stoji močna pognadi; njeno

serce je le pri Njem, ki je njen Sin in Stvarnik, njeno vse. Zra¬

ven matere ljubezni stoji tudi učenec ljubezni —oh pa ne na persi,
ampak na križ svojiga učenika naslonjen. S križa sena nju ozre
Jezus in v skerbni ljubezni reče: Zena, glej , tvoj sin! Sin, glej,
tvoja mati.  O prelepa, za nas vse vesela beseda! Jezus ne skaže
ljubezni le svoji žalostni materi, ki jo učencu v varstvo zroči;
ne ljubi samo učenca, ki mu tako mater v tolažbo da; nas vse
je ta skerbna ljubezen spoznala otroke Marije; nam vsim je
postala njegova mati tudi naša mati, druga in boljši Eva, resnična
mSti vsili živih, ker nam je Začetnika življenja rodila. Tako mater
nam je Jezusova ljubezen na križu dala; v nar veči britkosti nje¬
govo serce še ljubeznivo za druge skerbi.

Vedno se množijo njegove bolečine, vedno strašneji groza ga
opada. On zdihuje po tolažbi, pa je ne najde ne od spodej, ne od zgo-
rej; zato z milim glasam toži: Moj Bog, moj Bog  ! zakaj si me zapu¬
stili■  On ne najde za se tolažbe, de jo mi najdemo; On je od Boga
zapušen, de nas ne zapusti. Glej tukej ljubezen, ki vse da, tudi
nebeško tolažbo pogreša, ker le našiga zveličanja želi. — Poln
teh želja in te ljubezni kliče : Žeja me.  Dvojno žejo je občutil
Kristus na križu; na telesu, ker je v svojih bolečinah toliko kervi
zgubil; še hujši pa je bila njegova dušna žeja po našim zveliča¬
nji. Serčne želje, nas odrešiti, goreči ogenj ljubezni, nas zveli¬
čati, to je bila nar hujši žeja za njegovo dušo, de se je mogla
od telesa ločiti. O ljubezen, ki sebe pozabi in le drugim dobro hoče!

Zrnirej veči prihaja ta moč ljubezni, zrnirej bolj gori nje pla¬
men, in se polasti od vsili strani Jagnjeta Božjiga; lica vpadejo,

434

ustnice oblede, na čelu je mertvaški pot, bliža se ura ločitve; glo¬
boko povzame Umirajoči svoj glas, in reče v ljubezni, ki je vse
premagala: Dopolnjeno je;  vse sim storil, kar mi je’nebeški Oče
zapovedal, vse dopolnil, kar je stara zaveza od mene prerokovala
in pomenila. Dopolnjeno je delo odrešenja; toliko ljubezen sim
ljudem skazal, nar veči dar sim na altarji križa prinesel, dolžno
pismo sim na križ pribil, kači glavo sferi; nova zaveza neskončne
ljubezni se začne in terpi vekomaj. Dopolnjeno je delo neskončne
ljubezni, kaj bi bil še mogel storiti, de bi storil ne bil? Le še to
ostane, de dam svojo dušo za njih duše. Poln zaupanja in lju¬
bezni se On proti njemu ozre, od kteriga je bil poslan, in reče:
Oče, v tvoje roke s&ročim svojo dušo , nagne glavo in umerje smerti
ljubezni! O vi vsi, ki križ vidite, poglejte in povejte, ali more
kdo imeti veči ljubezen od te, de da svoje življenje za svoje pri-
jatle, še več, za svoje sovražnike!

Pa la ljubezen tudi v smerti ni ugasnila; vedno živi, de lju¬
dem gnado in zveličanje deli. Roke križaniga so zmirej razpete,
nas vse objeti in na serce pritisniti; njegove oči so doli ober-
njene, se na grešnike milo ozreti; njegova glava nagnjena, nam
vsim dati kušljej ljubezni; njegove rane odperte, nam vsim dode¬
liti gotovo pribežališe. Vedno se On za nas daruje, in studenec rešnje
kervi dalje teče s Kalvarije; do konca sveta stoji sedež ljubezpi,
s kteriga kralj ljubezni, ženin naših duš, Jezus Kristus, gnado
za gnado deli iz neskončniga zaklada svojiga zasluženja!

Tako nas je Jezus ljubil, tako nas On še ljubi. Kaj bomo
Njemu za toliko ljubezen povernili? O kristjani, ljubezen šene da
drugač poverniti, kakor le z ljubeznijo. To je edino povračilo, ki
ga križana ljubezen od nas hoče in ga mi dati zamoremo. O de
bi pač tudi nas vžgal ogenj svete ljubezni pred altarjem ljubezni,
sv. križem, ko je On sam govoril: Ko bom od zemlje povikšan,
bom vse k sebi vlekel!

II. Tigran, armenski kralj, je imel dobro, čedno ženo, ki jo
je priserčno ljubil; ž njo vred je bil vjet v vojski s Ciram. Gu¬
ga vpraša, kaj bi hotel dati, de njegova žena-prostost zadobi.
Tigran odgovori: Ko bi imel še svoje kraljestvo, bi ga rad zanjo
dal; zdaj pa druziga nimam, kakor kri in življenje, tudi to z ve¬
seljem v dar prinesem. Čira, blagoserčniga gospoda, gane ta
odgovor, ter da obema prostost in njuno poprešnje kraljestvo.
Doma vpraša enkrat Tigran ženo, kako ji je dopadla na Cirovim

435

dvoru vsa lepota in imenitnost z nezmernim bogastvam, proti kte-
rimu je njuno kraljestvo le revšina. Pa žena mu reče: Od kar sva
bila vjeta, nimam za druziga misli in serca, kakor za njega, ki
je pripravljen bil, za me kri in življenje dati. Zares lepa ljube¬
zen in hvaležnost, de vse bogastvo, vso imenitnost sveta pozabi.
Vender je bil pa Tigran le kralj armenski, in je bil le pripravljen,
življenje dati za svojo ženo; ali kralj nebes in zemlje, Jezus Kri¬
stus, je v resnici v dar dal svoje življenje za nas, de bi nas rešil
sužnosti greha in večne smerti; veči ljubezni nihče nima od te, de
da svoje življenje za svoje prijatle.

Ker nas tedaj On tako priserčno ljubi, tudi želi in hoče, de
bi mi Njega ljubili, in že po Mojzesu govori: Kaj hoče Gospod,
tvoj Bog od tebe, kakor de ga ljubiš iz vsiga serca ? On hoče to
ljubezen, ter stoji pred vratmi našiga serca in terka rekoč: Moj
Sin, daj mi svoje serce ! On hoče to ljubezen, ko kaže na svoje
serce, ki od ljubezni puhti, ter pravi.: Poglej moje serce in povej,
ali je tvoje tako do mene, kakoršno je moje do tebe? Moja stran
je prebodena, in ti priča od mojiga ljubezni polniga serca; moje
roke in noge, ki so le dobrote delile, in se v delih usmiljenja
utrudile, so zavolj prevelike ljubezni prebodene; moj jezik v hudi
suhoti le ljubezen oznanuje in skazuje.

Zares pa nobena reč ni pripravniši, naše serce z ljubeznijo
napolniti, kakor ravno križani Jezus. Kdo bo stopil k temu altarju
ljubezni, de bi sam od nje ne gorel? kdo se bo bližal temu ognju,
de bi se sam ne ogrel? Kristusove rane, pravi sv. Bonaventura,
tudi terde serca omeče, in tudi merzle duše z. ognjem ljubezni
vžgejo. Kteriga premišljevanje umirajočiga Kristusa z ljubeznijo
ne napolni, ne bo nikoli Boga ljubil, govori modri Skupoli.  In sv.
Ignaci  pravi: Noben les ni bolj pripraven, ogenj ljubezni vžgati,
kakor les sv. križa, in zato kliče: Moja ljubezen je križana. In
sv. Avguštin  s podobo križa v roki kliče: O Gospod, zapiši svoje
rane v moje serce, de bom v njih bral tvoje bolečine in tvojo lju¬
bezen, de bom zavoljo te ljubezni vse drugo zapustil, in de dru¬
ziga ne bom ljubil, kakor tebe! — V ti ljubezni do križanigaJe¬
zusa so pravični najdli vse veselje, vso sladkost, in pričali od
tega, kar že David govori: Okusite in poglejte , kako sladak je
Gospodi  O le tisti, pravi sv. Bernard,  ki je sam skusil, zamore
razumeti, kaka sladkost in kakšno veselje je že v ti dolini solza,
Jezusa ljubiti! To je skusila sv. Roza Limanska , ko je iz njenih

ust tako goreča ljubezen, kakor ogenj puhtela. To je skusil sv.
Stanislav Rosika , ki si je persi z merzlo vodo močil, de bi po¬
tolažil ogenj sv. ljubezni do Jezusa, ki ga je vnemal. To je sku¬
sila sv. Katarina  iz Genue, ki je bila od sv. ljubezni toliko vneta,
de se ji je ogenj ljubezni z obličja svetil, in ni najdla besedi, to
ljubezen popisati. O srečne duše, ktere edini taka ljubezen s Si-
nam Božjim; nje imenuje On svoje prijatlice, svoje neveste; one
okušajo že tukaj srečo, ktera bo enkrat nar obilniši veselje izvo¬
ljenih : Jezusa ljubiti in z Njim sklenjenim biti!

V' ljubezni do Jezusa je pa tudi vsa svetost in popolnost pra-
viga kristjana. Ona je čednost vsih čednost, solnc.e vsih, iz ktere
se kakor žarki druge izhajajo; ona je po besedah nekiga učenika
studenec vsih dobrih del, življenje čednost, krona zmage; ona je
tolika, de se Bog sam imenuje ljubezen. Kdor to čednost ima,
mu ni težko, Bogu služiti in zapovedi spolnovati, goreča je njegova
molitev, ker je serce goreče; voljno t prenaša težave, ker rad hodi
po potu križa za njim, ki ga ljubi; ne bo mu težko, skušnjave
premagati, ker v ljubezni z Jezusam združen ve, de je On pri
njem, ki je vetrovam zapovedoval ter smert in greh premagal.
Zato tako lepo pravi sv. Avguštin : Ljubi, in stori, kar hočeš; v ti
besedi je vse zapopadeno, kar se imenitniga reči zamore. In sv,
Ignaci  kliče: O Gospod, daj nam svojo ljubezen, in zadosti bomo
bogati!

Kakor lepa in imenitna je pa ta čednost, ljubezen do Jezusa,
vender s težkim sercam od nje govorim, ker je človeška beseda
preslaba, toliko svetost obuditi, zraven pa vender tako malo
ljubezni med njimi, ki se po svojim Učeniku kristjane imenujejo;
in morebiti bi bilo boljši za njo moliti, kakor od nje govoriti. Oh,
kje jo boš najdel med kristjani? Ali pri mladosti, ki si pregrešno
ljubezen prisega, in do dobriga Jezusa zaduši še perve iskre, ki
so bile v otročjih letih vnete? Ali pri priletnih, kterih serce je
postalo kakor suha, pohojena zemlja, in je neobčutljivo za besedo,
zaperto gnadi Božji? Ali pri tistih, ki imajo to ljubezen na jeziku
v lepih besedah, v sercu pa še gospodarijo strasti nevošljivosti in
napuha, jeze in sovraštva? O Jezus, kako malo je vnel serca da¬
našnjih vernih ogenj, kteriga si ti na svet prinesel! Kako malo
ljubezni ti skazujejo oni, kferim si ti iz ljubezni vse dal in storil ■
Kako britko je za tvoje ljubezni polno serce, de vidiš toliko sere
do Tebe merzlih in neobčutljivih; sere, ki so za Tebe vstvarjene

437

in po Tebi odrešene, in te vender ne ljubijo! O kristjani, ali se
niso po pravici zavzeli svoje dni neverniki, ko so zaslišali, de
kristjani tako dobriga Boga imajo, pa ga vender ne ljubijo? Kako
nas bo osramotilo toliko zgledov pravičnih, kterih nobena stvar ni
mogla ločiti od ljubezni Božje, ki je v Jezusu Kristusu? Kako
bomo enkrat pri sodbi obstali, če pomislimo strašne besede sv.
Pavla: Kdor ne ljubi našiga Gospoda Jezusa Kristusa, naj bo
preklet!

Od kod pa vender pride, de je te ljubezni do Jezusa le malo
med nami? Zakaj so naše serca toliko merzle do neskončne do¬
brote? To pride od tod, ker mi Jezusa ne poznamo, in ne pomi¬
slimo, koliko lmdiga nas je rešil, koliko ljubezni nam je skazal;
ne pomislimo njegove ljubezni na križu, kjer ljubezen uči in ska-
zuje. Pod križem so se ljubezen učili svetniki, in jo v vsim svo¬
jim djanji obilno skazovali, in v svetosti rastli. Hodi tudi ti rad
in pogosto v to šolo ljubezni, k nogam križaniga Jezusa,-in pri¬
tisni ga pogosto na svoje usta, de tudi tvoje serce postane altar,
s kteriga se dobre dela v duhu ljubezni nepreneliama proti nebe-
sam vzdigujejo. Če si bil dozdaj merzliga serca do Jezusa, je
bilo zato, ker se tega pomočka nisi poslužil; zato pa zdaj odpri
oči in serce, in reci, kakor sv. A%^guštin  potim, ko se je bil k
Gospodu vernil, v nezmerni ljubezni milo toži: O večna in zmirej
nova lepota! kako pozno sim te spoznal, kako pozno začel lju¬
biti; pa še pristavi: Kako malo te še ljubim, ki si neskončne Iju-
bežni vreden, in si meni toliko milost skazal! Čigar duša je enkrat
neizrečeno sladkost te ljubezni okusila, ne more dosti obžalovati,
de te neskončne dobrote toliko časa ni ljubil.

Zato kristjan, dans, ko zaslišiš glas Gospodov, ne vterdi
svojiga serca; glas Gospodov s križa je, ki te k ljubezni vabi in
jo serčno priporoča; tje pojdi in obljubi mu ljubezen, ter prosi ga
za njo, rekoč: O Jezus, ti veš vse, tudi veš, de te ljubim ! Ljubim
Te, pa stori, de Te bom še bolj ljubil, de me nob'ena stvar ne
bo od tvoje ljubezni ločila! — O križani Jezus! ljubezen brez konca
in mere, vdihni nam vsim tisto ljubezen, ki brez prenehanja gori
in nikdar več ne ugasne, de Te vedno ljubimo zdaj v življenji, in
bomo enkrat s Teboj sklenjeni v večni ljubezni! Amen. Č.

438

Veliko nedeljo.

Tam ga bote vidili. Mark. 16.

Kako visoko nas je Sin Božji s svojini vstajenjem povzdig¬
nil; kako močno je našo vero poterdil.

2»a nočjo pride dan, za mrakam solnce, za žalostjo veselje;
za dolgočasnim poštam veselo Aleluja; zakaj „solnce izide in
zajde, in se zopet na svoje mesto verne"; pravi  sv. Duh (Prid.
1, 5.). To solnce je Kristus naš Gospod, kije  izšel v svojim
rojstvu, zašel v smerti, in zopet izšel v svojim častitljivim vsta¬
jenji. In ravno to častitljivo vstajenje je veselje otroka, mladenča,
in starčka današnji dan.

Natora se v se oberne, mnogo želiš omahne, in veliko cvet¬
lic se stisne in zapre, ko zahaja kraljevo solnce; ko pa solnce iz¬
haja, vse žive in nežive stvari k viško seboj povzdigne. Tako je
Kristus Jezus, ko je od smerti vstal, človeka od žalosti k veselju,
od malo ser čnosti k zaupanju , čez vse pa k neki visokosti in ča¬
stitljivosti povzdignil , ktero le tisti bolj spoznd, kdor ve in preu¬
dari, koga je bil človek brez Kristusove vere. Pred vsimi nar
bolj pa to visoko povzdignjenje človeka po Kristusovim vstajenji
spozna naša mati sv. Cerkev; torej ona dans, in še več časa
potlej Alelujo na Alelujo  prepeva v svoji nar slovesniši lepoti
oblečena, in je ta dan od nekdaj svoj nar srečniši dan imenovala.

De se pa tega tudi mi še bolj prepričamo in hvaležni spoznamo ,
premislimo nekoliko bolj na tanko: 1. kako visoko je Sin Božji
človeka s svojim vstajenjem povzdignil , 2. kako močno je s tim
našo vero poterdil.

I. Skušnja večje človeku rekel: v i\ikar ne bodi Bogu pokoren,
in boš kakor Bog".  In on ni bil pokoren, in bil je kakor Bog,
ali čuden bog; — neusmiljen in samopašen in poželjiv. Padla
je bila z njegoviga čela časti krona, s ktero ga je bila Stvarni¬
kova roka ozaljšala; po tem se je slep na dušnih očeh v blato

*j  Po Gaume-u in druzih izvirkih.

439

greha usedel, pozabil, kaj de je bil, kaj je vreden, in kaj bi mo¬
gel biti. Od tod je bilo pri nejevereih tako globoko zaničevanje
človeka  samiga do sebe in do bližnjiga. Povsod zaničevanje člo¬
veštva: zaničevanje nad otrokam,  ki so ga po svoji volji zadavili,
zavergli, prodali; zaničevanje nad starši,  ki so jih njih lastni
otroci neusmiljeno morili. Zaničevanje nad ubogim , ki so ga ka¬
kor nečisto žival od sebe podili; nad suknjim in slukabnikam , ki
so ga v železje kovali, do smerti tepli, levam, tigram ali mor¬
skim pošastim ljudem v zijalstvo požreti metali. Zaničevanje člo¬
veka do samiga sebe;  zaničevanje na umu,  kteriga je z
naj nagnusnišimi zmotami pasel, rodovitne in svete učenosti pa
zaničeval. Zaničevanje na sercu , ki ga je z nečednim poželenjem
ognusoval; zaničevanje na počutkih , ktere je brez usmiljenja
omodeževal, ker jih je v sužnost vsakterih naj ostudniših hudo¬
bij in pregreh dajal. Zaničevanje poslednjič nad svojim lastnim
kivljenjem,  kteriga si je, bivši brez vere in upanja, z železarn
ali strupam sam sebi jemal, in zaničevanje celiga svojiga bitja,
kteriga je sam v gnus in sramoto izdal in oskrunil.

Človek ni več poznal svoje lastne časti in visokosti,  zvezda
podobe Božje v njegovim bitji je bila zatemnela, človek se je bil
pokivinil  pod železno palico nejeverstva. Treba ga je bilo zopet
iz blata vzdigniti , pa ne le povzdigniti, temuč ga opomniti in pod¬
učiti, kdo de je, in kaj ga čaka, treba ga je bilo od zveri k
angelu povzdigniti.

Ko je vse človeštvo, zunaj nekaj malo Izraelcov, čumelo
skoz štirikrat deset sto let zapušeno v toliki sužnosti, lejte! kar
se perkaže obnovljavec človeškiga rodu,  Sin Božji se včloveči.
Njegov namen je, vse človeštvo iz teme k svitlobi, iz nečednosti
k lepoti, iz sužnosti k sinovštvu povzdigniti, iz živinskih ljudi
modre ljudi’ napraviti — nov rod, kteri bi bili vredni, njegovi bratje
imenovani biti, s kakoršnim imenam jih je vse sam počastil. Sin
Božji se nobeniga ne ogiba, vsi so njegovi ; ozrimo se na visoko,
ozrimo se na nizko; vsi so njegovi: otroci  so njegovi; suknji  sonje-
govi; ubogi  so njegovi, bolni  so njegovi; očetje  so njegovi, ma¬
tere  njegove: vse je njegovo,—nobeden mu ni prenizek, nobeden
preubog; tudi grešniki so njegovi — berž ko se poboljšajo. Ako
sim komu škodo storil, je rekel Cahej,  Gospod! čveterno mu bom
povernil, — in že je bil njegov. Magdalena  nič ni rekla, njene
solze so govorile, in že je bila njegova. Od nog do glave, od zi-

440

beli do groba, od ubožca do častnika je Sin človekov ljudstvo po¬
svetil, k Bogu povzdignil. Vsak je podoba Božja,  vsak, tudi nar
ubožniši in sključeni in hromasti tam na cesti je časti in spošto¬
vanja vreden; Sin človekov je govoril: Vse, kar koli nar manj-
šimu -zmed človeštva storite, to meni storite;  — dobro vedite,
ne njemu, ampak meni, meni storite. Mat. 25.

In zdaj gre Božji glas do nas, in kliče: O človek! ali se
boš vedil zdaj spoštovati s svetim spoštovanjem samiga sebe ?  Boš
vedil spoštovati svojiga bližnjiga,  tudi poslednjiga,  tudi nar manjši g a
tudi naj slabšiga  tebienaciga spoznati? Mu boš podal v sili srojo roko?
Ali ga boš zniževal,  zaničeval, po krivim zoper njega pričal? Ga
boš terpežil, moril,  sramotil in omadeževal po svoji hudi volji? Do¬
bro glej! ako se ga dotakneš, se dotakneš sredice  Božjiga očesa:
ako ga zaničuješ, zaničuješ otroka Božjiga.; ako ga omadežaš in
pohujšaš, ti pohujšaš otroka Božjiga! Jest se bom zanj maševal,
govori Gospod, moja strela je perpravljena, in večnost je v mojih
rokah. Jest sim ga ljubil , sim ga visoko cenil, v otroka sim ga
sprejel. In ker si tudi ti sam otrok Božji, moj sin, in brat svo-
jimu bližnjimu , uči se ga ljubiti, ga spoštovati kakor samiga sebe,
če je tudi ubog in stergan, če je tudi slep ali hrom. On je bil
sužinj, kakor ti, ali nebeški Kupec ga je odkupil,  kakor tebe, ga
je plačal z visoko ceno in s svojim pečatnikam zaznamnjal; vi¬
soko med nebo in zemljo  se je dal povzdigniti, in v obličji Božjim,
angelov, ljudi in satanov je On ceno položil zanj, in ta cena je
bila njegova kri.  In ko je njegova kri na curke tekla, je šel glas
od kraja sveta do konca njegoviga: Človek! ti nisi več svoj,  am¬
pak moj; odkupil sim tebe, odkupil sim vse tebi enake, lej, za ko¬
liko ceno  sim te odkupil! lej , koliko si zdaj vreden!  In kolikor si
ti vreden, je vsak človek vreden, otrok je vreden, revež je vre¬
den, vas vse sim odkupil, vse za ravno tisto ceno.

In ko je bila vojska odrešenja, dokončana,  ko je bilo neo-
madežano Jagnje razdraženiga zmaja, staro kačo premagalo, se
je začel tudi človek čutiti,  kaj deje,  čigave podobe, čigaviga
rodu. Lev iz judoviga  rodu (Zveličar) je stopil pred pekel,  je
vklenil satana, in ta trinog, ki se je bil prederznil Glavo skušati,
je tudi gospodarstvo čez ude zgubil. Neomadežano Jagnje je re¬
šilo s kervjo svojiga testamenta vjete spred pekla,  in ko je bila
premagana smert iu začetnik smerti, je začetnik življenja tretji
dan častitljiv od smerti vstal,  potem ko je bil minljivo odložil in

44 i

se oblekel z obiačilam lepote In neumerjočnosti. la ko je bilo vse
to dokončano, in se je človek kakor iz globokiga spanja zbudil
in predramil in vidi! in slišal, kaj se je zavoljo njega zgodilo, ni
mogel od čudenja skorej k besedi priti in glasilo se je v ustih per-
vih kristjanov: Jest sim vreden , de je tekla za me Božja kri ;
jest, vsak otrok, sužinj, ubožec, žena, mož, vsak je vreden, de
je kri Božja za njega tekla. Jest sim otrok Božji; otrok, sužinj,
revež — vsak človek je otrok Božji. In človek, kr je poslušal
. apostoljski nauk od kraljestva Božjiga, je stopil v Zveličarjeve
stopinje, je bil poln ljubezni, poln svetosti, dober, usmiljen, k Bogu
povzdignjen, ves novorojen, kakor v življenji pervih kristjanov
vidimo. Tako visoko tedaj si ti, o človek, povzdignjen s Kristu¬
sovim zasluženjem in častitljivim vstajenjem. Ali pa to spoznaš,
ali se zaveš, ali čutiš? Ali ti je mogoče živeti, de bi Njemu ne
bil hvaležen, kteri te je tako povzdignil?

II. Kristus pa s svojo smertjo in vstajenjem ni le človeka visoko
povzdignil, temuč njegovo vstajenje je tudi skrivnost našiga nar
vikšiga tolažila , ker je s tem našo vero v prihodnje življenje
uterdil, de vemo in smo si svesti, zakaj de živimo, zakaj terpimo
in zatajujemo sami sebe. — Nesrečen , do konca nesrečen je tisti
človek, kteri od resnice svoje vere ni prepričan.  Sleherna ne¬
umna žival je srečniši , kakor pa taki človek. Zakaj' žival nima,
ne pozna in tudi ne poželi nobene veči sreče, kakor je ta, ki jo
na tem svetu ima; človek pa, naj bo kdor koli je, čuti v sebi
hrepenenje in gnanje do veči in stanovitne sreče, in tudi ve, de
le samo v pravi veri se do te sreče priti zamore. Pa če nobeniga
prepričanja nima , ali je njegova vera tista, po kteri se v večno
srečo priti zamore, kolik nepokoj mora vender taki človek v sebi
občutiti, kolikorkrat se spomni in sam per sebi misli: morebiti, de
moja vera ni tista, po kteri se v večno zveličanje pride? Koli-
košen mora še le ta nepokoj o njegovi srnertni uri  biti, ko začne
misliti: Zdaj, če nisim v pravi veri bil, tudi nisim prav Boga

častil, kaj bo zdaj z menoj? •

Kako srečen  pa je tisti človek, tako dobro v življenji, kakor
v smerti, kteri ima gotovo prepričanje, de se v pravi veri znajde!
In lej te f ravno to, de je Jezus , začetnik in dokončavec naše svete
vere, tretji dan od mertvih vstal,  je očitno spričevanje,  in nar
močnejši prepričanje, de se v pravi veri znajdemo. —

lio je Jezus še v grobu bil,  so se njegovi sovražniki, višji

44SŽ

duhovni in farizeji, tega nar bolj bali, de bi le od sraerti ne vstal,
kakor jim je v življenji večkrat pravil, de bo od smerti vstal.
Zato so vse počeli, kar so vedili in znali, de bi se ta ču¬
dež ne zgodil. So šli k Pilatu in mu rekli: Gospod, spomnimo
se , de ta zapeljivec, dokler je še živ bil, je rekel : čez tri dni
bom vstal.  Ukaži tedaj, naj se grob obvaruje, do tretjiga dne,
de kje njegovi učenci ne pridejo in ga ne ukradejo, in ne poreko
med ljudstvam: vstal je od mertvih,in bi bila poslednja zmota hujši
odperve. Ko jim je Pilat rekel: Pojdite in obvarujte grob, kakor
veste, so šli, grob obvarovali zvarili, kamen zapečatili; in ko so
tretji dan varhi groba vsi prestrašeni k njim pritekli in jim po¬
vedali, de je Jezus iz svoje lastne moči ves častitljiv in vsvitlobi
iz groba vstal, so svet imeli, kaj de jim je zdaj storiti, insovar-
ham dosti denarjev dali, rekoč: „llecite, de njegovi učenci so
peršli po noči, ko ste vi spali, in so ga ukradli". Tako so Zveli-
čarjevi sovražniki vse storili, kar so vedili in znali, de bi Jezu¬
sovo vstajenje od smerti zatopili. Pa kaj, ker je bil ta čudež
preočiten in je imel preveč prič; ker se je bil verh vsiga tega Je¬
zus še toliko ljudem perkazal; varhi groba so bili potlej sami Jezu¬
sove priče, na pervo Petrovo pridigo se jih je precej 3000 spreober-
nilo in kerstiti dalo, in drugi dan pri 5000, ker Jezusovo vsta¬
jenje je bilo povsod tako očitno, de je slehern spoznal, de Jezus
ni noben zapeljive, kakor so ga zapeljivci judje imenovali, am¬
pak Gospod življenja in smerti, pravi Bog, večna Resnica, ker je
bil sam iz svoje moči od smerti vstal.

O verni kristjani! ali čutite kaj, koliko gotovost in terdnost
od resnice naše sv. vere nam Jezusovo vstajenje daje? Ako bi
Jezus ne bil pravi Bog, kakor je sam rekel, in ako bi njegov
nauk ne bil resnica, ali menite, de bi mu bil Bog dal moč od
smerti vstati, ali de bi ga on sam obudil bil? Nikakor ne. Jezus
je rekel: Jest in Oče sva  eno; je rekel: de bo pšenico v svoje
žitnice spravil  (dobre v nebeško veselje vzel), luliko pa z več¬
nim ognjem požigal  (hudobne večnimu terpljenju izdal); je rekel,
nebo in zemlja bo prešlo, moje besede pa ne bodo prešle-,  in vse
te in take nauke je on s svojim vstajenjem poterdil. Vzemite te¬
daj tudi vi v roko škit vere , vam rečem z aposteljnam (Ef. 6, IG.),
s kterim zamorete vse ognjene psice nar hujšiga Ugasiti.  Ta
Škit vere je Jezusovo vstajenje od smerti, s kterim zamoremo vse
skušnjave zoper vero odbiti. Ko bi vas tedaj hudi duh  kdej s ka-

kim dvomam nad ktero resnico naše sv. vere kaj skušati hotel j.
preeej mu škit sv. vere zoper postavite in recite: Jezus Kristus
ki je to resnico učil, jo je tudi poterdil, ker je on iz lastne moči
od smerti vstal. Ko bi kdej vpričo vas kak krivoverec  katoliško
cerkev in njene zakramente, p. spoved, kaj zaničeval, odgovorite
mu s serčnostjo: Katoliško cerkev in njene zakramente je Jezu$
postavil, in on ni ne Lutru, ne Kalvinu, ne Mohamedu ključev
dal, ampak dal jih je sv. Petru, in de je vse to resnica, kar je
storil, je s tem poterdil, ker je od smerti vstal. Ko bi vam kdej
kdo rekel, de ni vse tako, kakor katoliška cerkev uči,  ker tudi
krivoverci v Kristusa verujejo; pa veliko naukov drugač imajo; od¬
govorite mu: Kar katoliška cerkev uči zdaj, to je vselej učila, in
to uči Jezus, ki je le samo katoliški cerkvi obljubil, de ostane
per nji vse dni do konca sveta',  — tega pa gotovo luteranski ali drugi
krivoveri obljubiti mogel ni, ker je tačas še na svetu ni bilo, in
na to obljubo se smemo terdno zanesti, ker je Jezus iz svoje last¬
ne moči od smerti vstal. Ko bi vas kadaj iskal kdo zapeljati in
bi vam govoril, de nečistost  ni noben greh; serčno mu odgovorite;
Jezus je ojslro zaterdil, de nič omadežaniga ne more iti v nebe¬
ško kraljestvo, in ta svoj nauk je on poterdil, ker je iz lastne
moči od smerti vstal. Ko bi vam kdo tajil,  de ni nobeniga Boga,
ne prihodnjiga življenja,ne nebes, ne pekla; recite mu: Če ni Boga,
kako je pa Jezus od smerti vstal, ki je sam učil, de je on Bog,
in je živel; — in če ni prihodnjiga življenja, kako je pa Jezus
živel po svojim vstajenji in vpričo veliko ljudstva v nebesa šel in
še živi na desnici Boga Očeta, in ravno on nam je dal nauk od
nebes in pekla, in ga je poterdil, ne le s čudeži, ampak tudi s
svojim od mertvih vstajenjem. Per teh kratkih besedah: Jezus je
od smerti vstal in on je to poterdil,  mora vsak skušnjavec zoper
našo sveto vero, naj bo kdor hoče, človek ali hudič, per tej priči
obmolkniti in osramoten biti. Tako terdno in mogočno nas Jezu¬
sovo vstajenje potolaži, de se mi, ki njegov nauk imamo, v pravi
luči znajdeme, in de, če po tem nauku svoje življenje ravnamo,
naravnost proti obljubljeni deželi večniga pokoja gremo.

Ker je Kristus našo sv. vero s svojim vstajenjem popolnama
vterdil, se nič ni čuditi, de so se verni katoliški kristjani sploh ob
vsih časih tako močne v veri skazovali in se skazujejo še vselej,
per tem ko pa krivoverci vedno omahujejo, zdaj tako, zdaj dru-
gači verujejo, in so kakor terst, ki je od vetra sem ter tje majan.

444

Zgodbe i% jutrove Indije  pripovedujejo od nekiga imenitniga vla¬
darja Džihangira, ki se v tisti deželi veliki mogul imenuje, in je
bil Mohamedove vere. Ta je bil nad resnico svoje turške vere
jel dvomiti, in je v svojim poslopji polno svetih in druzih podob
nastavil, vino pil in svinjsko meso jedel, kar vse je po turški
veri in njih svetim pismu ali koranu ojstro prepovedano. Ko so
mu duhovni njegove vere jeli praviti, de te reči koran svojim ver-
cam prepoveduje, je bil zavoljo tega serdit in je žugal, de bo
Mohamedovo vero s silo zaterl in keršanstvo vpeljal. To je bilo
zadosti, jih s straham navdati; precej mu pošljejo naznanilo, de
zapovedi korana so le za ljudstvo in ne vežejo njih visokiga
poglavarja. Vse drugači je po. keršanski veri, ktera ima ene in
ravno tiste zapovedi za naj nižjiga, kakor za naj vikšiga. Papež,
cesar in kralj se morajo svojih grehov ravno tako, kakor naj
ubožniši berač, spovedovati in za nje pokoro delati, in vse ver¬
ske dolžnosti spolnovati, ako hočejo zveličani biti. To vidimo
nad cesarjem Teodozjem, kteriga sv. Ambrož škof velikonočni dan
celo v cerkev ni pustil, ker je bil ljudstvo nekiga mesta po ne¬
dolžnim dal posekati, in ko se je cesar izgovorjal: Sej je tudi
David grešil, pa mu je Bog odpustil, mu je odgovoril škof: Si z
Davidam grešil, moraš tudi z Davidam pokoro delati. — Kako
terdna de je vera praviga katoličana, je skusil ravno popred ime¬
novani veliki vladar Džihangir.  Ta poglavar je nekiga dne skli¬
cal duhovne svoje vere, in je tudi poklical katoliškiga misijonarja,
jezuitarja O. Jožefa da Ko st a , in je temu misijonarju ukazal, de
naj unim učenim Mohamedove vere vse razodene, kar ve zoper
veljavnost korana. Misijonar se začne z njimi prepirati in jih je
tako vgnal, de so vsi obmolknili in mu ni mogel nobeden besede
odgovoriti.' Zdaj mu pa eden zmed njih reče, de je keršansko
sveto pismo skaženo in popačeno. Misijonar v svoji terdni veri in
čistim prepričanji, de je vse sveto pismo neskaljena beseda Božja,
svetuje unimu nejeverniku, de naj skušnjo naredita: naj vzame
nejeverec svoj koran, ki ga za sveto pismo čisla, in on, misijonar,
pa keršansko sv. pismo, in bota oba ž njim skoz oginj šla. Ker
se je bil pa nejevernik začel tresti, jima je poglavar to ognjeno
skušnjo odpustil, ali misijonar Jožef da Kosta je od tistiga časa
imel ime: Ognjeni pater.

Resnica katoliške  vere je z Jezusovim od smerti vstajenjem
tako vterjena,  deje vsakimu človeku že kakor prirojena, in vsak.

445

kogar ni kako hudo nagnjenje oslepilo, jo mora spoznati. Za to
imamo tudi silo veliko zgledov, de na smertni postelji,  ko ima
človek že večnost ravno pred seboj in vse bolj jasno vidi, jih
obilno veliko prestopi v katoliško cerkev; nimamo pa zgledov, de
bi ljudje na smertni postelji katoliško vero zapušali. Ko je neki
naslednik imenovaniga Džihangira v Indii imel ravno po nedolžno
od svojiga brata ob glavo djan biti, je preserčno prosil, de naj
mu katoliškiga misijonarja perpeljejo; ker ga pa niso k njemu pu¬
stili, je vender v zaupanji v Jezusa kratko pred smertnim udar-
cam rekel lepe besede: „Mohamed me je končal, .Jezus Kristus,
Sin Večniga, me bo otel (i .

Pa tudi naši skorej nar hujši sovražniki, protestanti , so bili
velikrat persiljeni, se čuditi in stermeti nad stanovitnostjo in serč-
nostjo kat. kristjanov v njih sv. veri. To nam pričajo zlasti tisti
časi, v kterili je bila protestanška vera v angleško zemljo vsiljena,
in pri kterili je neznano veliko ljudi, zlasti duhovnov, za katoliško
vero smert terpelo, zato ker niso hotli od sv. kat. vere odstopiti.
Med drugimi neštevilnimi je bil tudi duhoven Regnold  še z dve¬
ma drugima, enim duhovnam in enim neduhovnam, k smerti vlečen.
Ko je bil na moriše perpeljan, je med drugim rekel: „/io bi toliko
življenj imel, kolikor je svetlih zvezd na nebesu, bi vse rad dal
za to pravično reč 11 ,  namreč za sveto katoliško vero. Ko so bili
ti sveti možje nar popred od protest, rabeljnov na moriše neusmi¬
ljeno vlečeni, potlej obešeni in na zadnje že mertvi še četerteni
ali na 4 dele raztergani, so celo protestanti stermeli, več zmed
njih se jih je jokalo, tudi veliki rabelj sam, in eden zmed njih je
rekel: „Pač dolgo bi mogli čakati, de bi kdo iz naše vere tako
umeri, kakor ti možje umirajo za svojo vero', rajši bi se k sto
veram spreobernili li .  Neki protestanški plemetnik pa je rekel, de
je nejevoljin, ker so jih obsodili, ker to je izvir, de jih bo na¬
mesto teh dveh duhovnov 2000 druzih za papežem potegnilo.
Tako tedaj tudi naši sovražniki sami spoznajo, kako terdni in sta¬
novitni so pravi katoliški kristjani v spoznanji in pričanji svoje
svete vere, in zanesti se smemo, de tudi taki, ki so viditi ali so
tudi res bolj mlačni, ko bi na to peršlo, de bi jih kdo silil, sv.
vero zatajiti, bi se k serčnosti in gorečnosti povzdignili in rajši
umerli, kakor de bi od vere odstopili, desiravno se mora tudi k
našimu osramotenju spoznati, de se najdejo tudi taki, kterimje vera
in zveličanje manj, kakor njih življenje, ali še kaj manjšiga.

446

Od kod drugod je pa tolika stanovitnost, kakor od tod, ker
smo iz Jezusovih čudežev, in zlasti iz njegoviga vstajenja od
mertvih čisto in popolnama prepričani, de je naša vera prava in
resnična.

Kavno tako prečudne zglede verine stanovitnosti imamo nad
kristjani na Javanskim ,, ktere je bil sv. Frančišk Ks. kerstil in
se je bilo pred 200 leti hudo preganjanje zoper nje vnelo, ki je
10 let terpelo. Samo pervo leto jih je bilo 20000 nekaj križa¬
nih nekaj sežganih. V  nekim poznejšim preganjanji nam posebno
mati z dvema otrokama lep zgled stanovitnosti daje. Sin je bil
11, liči 16 let stara. Vse 3 so k kolam privezali, tode tako
rahlo, ko bi se bili skesali in hotli nezvesti biti, de bi se bili lahko
odvezali. Okoli vsaciga je kake 3 čevlje deleč bilo zakurjeno, in
rabeljni so imeli povelje, kar per ti priči oginj pogasiti, ako bi
kdo omahnil, želel rešen biti in malike moliti. Permeri se, de se
je «inček na zadnje odvezal, in kristjani so prestrašeni na glas
zavpili, ker so mislili, de hoče zavoljo prevelicih bolečin od vere
odpasti. Ali kako so od veselja ostermeli, viditi, deje  otrok čez
vse ognje naravnost k materi tekel, jo objel in se je oklenil in
tako dolgo per nji ostal, de je oba smert rešila. Hči je naj dalj
terpela; poslednjič se je od kola odvezala, se na. tla perpognila, si
živiga oglja kakor krono na glavo djala, in se spet po koncu zrav¬
nala in oči v nebesa povzdignila. Bolečina jo le premaga, zgrudi
se in pade mertva na žerjavico. —

Ker tedaj, preljubi kr.! po eni strani vidimo, kako visoko
nas je Sin Božji s svojim častiti, vstajenjem povzdignil, in de bi
sramotno bilo, ako bi se zdaj sami v blato nazaj zatapali, — po
drugi strani pa spoznamo iz povedanih zgledov, kako lepo in ča¬
stitljivo je, ko se kristjan svoje vere terdno derži in ravno tako
živi, kakor ona uči'; torej vas povabim dans, de bi vsi Božjima
Jagnjetu zvesti ostali, in kteri še niso z Božjim Jagnjetam, k dušnima
življenju vstali, de bi se ne mudili vstati, ter prave in resnične
pokore storiti. Dans je vse veselo, kar je Božjiga, in v sercu in
v ustih Aleluja nosi. Jagnje Božje — z banderam premaganja iz
groba vstalo — daj to srečo tudi skorej skorej tistim, kteri je še
nimajo, de bomo vsi skupej v nebeško Galilejo šli in tam ga bo¬
jno vitlili na vekomaj. Amen. —-n.

447

Velikonočni pondeljik.

Zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, te tri; vender
poglavitna med njimi je ljubezen. I. Eor. 13, 13.

Tri rožice na Jezusovim grobu.

TY

Jdivaležni otroci imajo lepo navado, de na grobu svojih
ljubih staršev rože sadijo. Radi jih s svojimi solzami zalivajo,
in rožice, ki prirastejo, pobožno utergajo, in v posebni časti imajo.
— Tudi mi, ljubeznjivi moji! smo pretečene sv. dni pri Jezusovim
grobu molili; molili z žalostjo in veseljem. Z žalostjo, de so naši
grehi tolikiga terpljenja Jezusu krivi bili; z veseljem, deje Jezus
za nas umeri, in večniga pogubljenja nas odrešil. Mi smo odre¬
šeni, smert je premagana, Jezus je od smerti vstal! Aleluja!

Vender, preljubi poslušavci! preden se popolnama ločimo od
Božjiga groba, in se veselo za Jezusam podamo, najmo kakor
hvaležni otroci v spomin Jezusoviga vstajenja tudi mi na njegovim
grobu nektere rožice si utergati. Rastejo namreč nad Jezusovim
skalnatim grobam marsiktere lepe rožice, kristjanam v veselje in
podučenje; tri izmed njih vam jaz danes v spomin Božjiga groba
podam. Perva roža je bela lilija sv. vere Jezusove; druga roža
je prelepo zelenje keršankiga upanja; ino tretja roža je rudeča
cvetlica čiste ljubezni. Zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen te
tri; poglavitna med njimi pa je ljubezen.

Preljubi Jezus! tvoja usmiljena roka je te rože sama sadila,
ti sam si jih s svojim kervavim potam na oljski gori zalival; o do¬
deli nam, de jih z veliko pobožnostjo danes utergamo, in na svo¬
jih persih neovenljive do smerti ohranimo!

1. Perva roža, ktera prelepo na Jezusovim Božjim grobu
cvete , je bela lilija sv. vere Jezusove. Ce Kristus ni od smerti
vstal , pomenljivo sv. apostelj Pavel kristjanam v Korint piše, je
p razna vaša vera.  I. Kor. 15, 14. V resnici, ljubeznjivi moji,

30 *

448

če Kristus ni od smerti vstai, je prazno in je laž vse, kar mi
govorimo s prižnice; je tudi prazno in brez zasluženja, kar vi
verujeteV svojim sercu. Preroki so že v stari zavezi oznanovali,
de bo obljubljeni Mesija od smerti vstal; tudi Jezus sam je od
sebe pričal: Poderite ta tempelj , ino v treh dneh ga bom zopet
sozidal.  Jan. žž, 19. Ne bo vam dano drugo znamnje razun
znamnja preroka Jona.  Če se torej te besede dopolnile niso, če
Kristus ni od smerti vstal, ni res, kar je on učil; vse je le gola
sleparija, in zapeljevanje; ni res, deje  od Boga poslan, deje
Sin Božji. Vender, veselimo se, preljubeznjivi! de temu ni tako!
Kristus je v resnici od smerti vstal; seje  Magdaleni, Petru in
drugim učencam prikazal; Tomaž je roko v njegovo stran položil;
glasno pričajo od Jezusoviga vstajenja aposteljni v Jeruzalemu
vpričo vsiga ljudstva; nobeden Jezusovih sovražnikov si ne upa
jim zopergovoriti; preglasno je ta čudna prigodba po vsim mestu že
znana; že na pervo pridigo sv. Petra se da tri tavžent ljudi kerstiti.

Če je pa Kristus od smerti vstal, je res vse, kar mi
učimo v njegovim imenu; je res vse, kar vi verujete v njegovim
imenu na našo besedo. Ker je Kristus zares vstal, je spričana
njegova Božja natora, ki je rekel: Oblast imam, dati življenje in
ga spet vzeti. Kakor je druge k življenju obudoval, tako zdaj
sam častitljivo vstane, ki je radovoljno v smert šel. Kamen, ki so
ga delavci zavergli, je postal vogelni kamen. Ker je Kristus
vstal, je poterjena resnica njegoviga nauka, in naše dolžno pismo
je zbrisano, ker Jagnje, ki je zaklano, spet živi; po pravici se je
On imenoval resnico in življenje; njegov križ je postal znamnje
zmage in odrešenja. Ni ga več greha na svetu, ne tako velikiga
ne ostudniga, de bi nam odpušen ne bil, če po Jezusu Kristusu
Boga odpušenja prosimo. Ni ga več grešnika pod solncam, ka¬
teri bi ne mogel zveličan biti; zakaj za vse je Jezus na križu molil:
Oče, odpusti jim, je prosil. Nič več se nam ni treba, ljubeznjivi
moji! večniga pogubljenja bati, če čisto serce ino čisto vest imamo;
Jezus na križu nam je zaperte nebesa odperl. Nič več ni za¬
stonj, kar mi britkiga terpimo na zemlji; noben žulj, ki ga od
teškiga dela imate na roki; nobena kaplja potu, ki vam v poletni
vročini na čelu stoji; nobena težava in reva, ki jo voljno prene¬
semo; nobena solza , ki nam v žalosti teče po licu; vse to nam
bo plačano po smerti, križ in terpljenje se nam bo spremenilo v
peskončno veselje; zakaj Jezus je od smerti vstal, ino res je'to-

449

rej, kar je učil: Blagor žalostnim, zakaj potolaženi bojo, blagor
lačnim in žejnim pravice, zakaj nasiteni bojo; blagor jim, ki so čistiga
serca, zakaj Boga bojo gledali. O glejte, ljubeznjive čiste duše!
tudi vaša vojska za sv. čistost zastonj ni; ni zastonj, de svoje
meso pokorite, se posvetniga veselja zderžite: Blagor jim, ki so
čistiga serca, pravi Jezus, zakaj oni bojo Boga gledali. O pre¬
sladka vera Jezusova! čigavo serce bi se v takošnih naukih ne
razveselilo! čigavo serce v njih miru in tolažbe ne najdlo! Hvali
zato, keršanska duša, svojiga Zveličarja; polna žive vere kliči s
prepričanim Tomažem: Moj Gospod in moj Bog;  z začudeno mno¬
žico ukliči: Velik prerok je med nami vstal, in Bog je svoje ljud¬
stvo obiskal!  in tudi tebi se bo zgodilo po Jezusovi besedi: tvoja
vera bo tebi pomagala. Glejte, tako je vsa lepa, bela lilija sv.
vere Jezusove, ki perva nad njegovim skalnatim grobam cvete;
bela lilija ji pravim zato, ker je dušno oblačilo človeka, ki po tej
sv. veri živi, bolj belo, ko beli sneg, bolj čisto njegovo serce, ko
bela lilija, ino ker jo tudi marternikam radi v roke vpodobimo, ker
so ravno za sv. vero kri in življenje dali. Vender bolj žlahtno,
kakor lilija sv. vere, je še prelepo zelenje keršanskiga upanja,
druga roža, ki nad Jezusovim grobam cvete.

2. Žalostno je polje jeseni, kadar ga ojstri sever obrije, ino
vsa rujava vsaka travica mraza trepeče: ali kadar zopet začnejo
pihati mlačne sape mladiga leta, z zelenjem se odevati planine in do¬
line, zeleno perje po drevji se razvijati, gleda veselo naše serce
prihodnji jeseni nasproti, zakaj zelenje nam novo žetev obeta.
Zelena barva je barva veseliga upanja. Žalostna* ker še nima,
kar pričakuje, ino vender vesela, ker upa zadobiti, kar rada ima,
ino ravno zato ne modra, ne rudeča, ampak želena. Ino tudi ta ro¬
žica raste nad Jezusovim grobam. Če Kristus ni od smerli vstal,
bi od smerti ne vstali tudi mi. Umerlo bi naše telo, ino na veko-
maj v grobeh trohnele naše trupla, naše duše pa jokale v večnim
pogubljenji. Vender Kristus je od smerti vstal, ino torej bomo
od smerti vstali tudi mi; zakaj on je le pervina spijočih, govori
sv. pismo. Kristusovo vstajenje nam je tudi naše vstajenje po-
terdilo. Čudno je ino skoraj nas grozi, če pomislimo: Mladi in
stari se danes združeni tukaj veselimo, ino morebiti še ne bo pre¬
teklo 60 let, ino lahko že tudi nar mlajši med nami več živel ne
bo. Drugi se bojo današnji praznik tukaj veselili, mi pa mirno
počivali in spali po grobeh. Tekle bojo leta, pozabile se popol-

450

nama naše imena; nobeden se nas več spomnil ne bo; drugi bojo
v naših hišah gospodarili, strohneli križi na naših grobih, preko¬
pala se bo zemlja, v kteri bojo naše kosti spale, in nevoljno si
ljudje od nog otresali blato, ki je zdaj naše prevzetno meso.
Tode veselimo se, ljubeznjivi moji! nad Jezusovim božjim grobam
prelepo zelenje keršanskiga upanja cvete — tako zmirej ostalo ne
bo. Kakor danes praznik Jezusoviga vstajenja obhajamo, tako bo
prišel tudi enkrat veliki dan, ko bojo bučale trobente božje nad
našimi grobi, odperale bojo pokopališa, ino z ravno tem telesam,.
s kterim zdaj tukaj stojimo, bomo vstajali iz zemlje.

O blagor nam, če je bilo Jezusovimu življenju podobno naše
življenje, podobno bo po tem njegovimu tudi naše vstajenje. Ve¬
selite se torej, vsi pobožni kristjani! kteri si po Jezusovih nau¬
kih živeti prizadevate; in nikarte se motiti, če vidite, de se raz-
ujzdanim ljudem boljši, kakor vam godi; prišel bo našiga vstajenja
veliki dan — ino ta mora priti, Jezusov prazni grob nam je tega
porok—takrat bo razločil večni sodnik dobre od hudobnih, vi bote
postavljeni na desno, grešni posvetneži na levo. Takrat se bo
vam po krivim dolženim ukradena čast poverniJa; takrat se vam
pomankanje v večno obilnost spreoberniio; takrat bote vi žalostni
potolaženi, in zavolj, svete čednosti hude skušani k nebeški ve¬
čerji poklicani. Takrat se bo očitno pokazala pravica božja; vi
zdaj zaničevani se bote veselili na desni; grešniki, zdaj srečni in
veseli, od strahu in sramote trepetali na levi. To upanje je tola¬
žilo že pobožniga Joba, ko od vsih zapušen v silnih bolečinah
vender poln zaupanja kliče: Vem, de moj Odrešenik živi in de me
bo poslednji dan zopet obudil; de bom spet obdan S svojo kožo,
in ga bom s svojimi očmi vidil. Ako je že to moč imelo upanje,
preden je Jezus iz groba vstal; koliko veči moč mora imeti
pri nas, ko nam je njegovo vstajenje spričano, ko vidimo to¬
liko zgledov pravičnih, ki so v tim upanji tolažbo najdli v terp-
Ijenji in v smerti. O kako lepa je zelena roža keršanskiga upanja,
ki nad Jezusovim božjim grobam cvete; ino kako lepo se k beli
lilii sv. vere prileže! Perva nas uči prav živeti, druga nam serce
daja, de ne opešamo, tem.uč vedno naprej gledamo na svojiga vsta¬
jenja veliki dan-, kjer nam bo plačano vse, kar zavoljo Jezusa
terpimo na zemlji. Tode lepši ko obedve, je še tretja roža, ki
nad Jezusovim božjim grobam cvete, ino ta je rudeča cvetlica či-
jste ljubezni,

451

S.  Naše serce je za ljubezen vstvarjeno, zakaj Bog je lju¬
bezen, ino po božji podobi smo vstvarjeni mi. Človeško serce
ljubi od zibeli do groba; ino razloček je le ta, de je naša ljube¬
zen ali čista in sveta, ali pa nesramna in grešna. In ravno ru-
deča cvetlica čiste ljubezni, prelepo nad Jezusovim božjim gro-
bam cvete. Jaz pravim rudeča, zakaj prava ljubezen za tega,
kteriga ljubi, tudi kri in življenje da. Zgled take ljubezni nad
Jezusam v božjim grobu imamo. Ljubiti vsak zamore; dete še
prav misliti ne zna, in govoriti ne ve, in že ljubi svojo mater;
prijatel ljubi svojiga prijatla, žena svojiga moža, prejemnik svo¬
jiga dobrotnika, zato drugi drugimu mnogo dobriga storijo; ino
tudi ta ljubezen je čista, Bogu prijetna; tode toliko dobriga nam
noben človek storil ni,'toliko za nas nobeden terpel ni, kakor on,
kteriga smo pretečene dni v božjim grobu častili, in ki je danes
od smerti vstal. On nas je ljubil, preden smo ga mi še ljubiti
zamogli, on nas je ljubil vse življenje; iz ljubezni do nas je ter¬
pel uboštvo, revšino, zaničevanje; on nas je ljubil še v svojim
terpljenji, v nar hujših bolečinah je sebe pozabil ino za nas molil,
on nas je ljubil noter do smerti, ino zadnjo kapljo kervi je iz lju¬
bezni do nas prelil. On si da odpreti svojo Stran, de bi mi vsi
njegovo serce, to svetiše ljubezni, vidili, in v njem pribežališa
iskali. Iz ljubezni On redno pri nas ostane, se nekervavo za nas
daruje, in se nam vživati daje. On tudi v nebesa seboj vzame
znamnja svoje ljubezni in svojiga terpljenja, ter za nas
prosi pred Očetam. Zares je čudež ljubezni, kar je On nam ska-
zal in za nas storil. Take ljubezni še svet poprej vidil ni, in je
tudi v prihodnje vidil ne bo. O kako prelepo torej rudeča cvet¬
lica ljubezni nad Jezusovim grobam cveteš! Ce je pa Jezus nas
ljubil, ga hvaležno in iz vsiga serca ljubimo tudi mi. Kdor
zamore brez žalosti pred Jezusovim križem stati, z merzlim ser-
cam Jezusa v božjim grobu gledati, in se mu od ljubezni do njega
serce ne vname, je terji, ko kamen, in se bo teško kedaj pobolj¬
šal. In glejte Ijubeznjivi moji! to je tretja in nar lepši' cvetlica
— cvetlica čiste ljubezni, ki rudeče nad Jezusovim božjim grobam
cvete.

O kako lep je venček, spleten iz teh rožic ki smo jih zdaj
premišljevali, bela lilija sv. vere, rudeča roža čiste ljubezni, ino
v sredi med njima zeleno perje keršanskiga upanja. Blagor mu,
kdor ta venček vse življenje na persih, in v sercu nosi! blagor

462

mu, kdor vere nikdar z greham ne zataji, upanja nikdar ne
zgubi, ino ljubezen vedno v sercu ohrani! on je že neskončno sre¬
čen v življenji, pa bo še bolj srečen po smerti. Vera bo ne¬
hala, zakaj gledal bo obličje v obličje, kar zdaj le veruje; upanje
bo nehalo, zakaj vžival bo na vekomaj, kar zdaj pričakuje; lju¬
bezen pa mu bo večno ostala.

O ljubi Jezus ! z veselim in hvaležnim sercam pred tebe po¬
kleknemo, ino te z gorečo pobožnostjo zahvalimo za prelepi nauk,
kteriga nam s svojim vstajenjem iz božjiga groba daješ. Ti si v
resnici od smerti vstal, resnična je torej naša vera, resnično naše
upanje, pa tudi goreča naša ljubezen do tebe. O pomnoži te čed¬
nosti v našim sercu bolj in bolj; in ako bi kadaj jele pešati, nas
spomni svojiga božjiga groba, nad kterim prelepo cvete bela lilija
tvoje vere, prelepo zelenje našiga upanja, rudeča cvetlica tvoje in
naše ljubezni, de bo zmirej bolj močna in živa naša vera, terdno
in stanovitno naše upanje, goreča in velika naša ljubezen, dokler
se vera in upanje v gledanje in vživanje ne spremenite, ljubezen
nas pa s teboj združi tam, kjer veseli Aleluja nikdar ne neha. O
dobrotljivi Jezus, iz čigar častitljiviga groba so te skrivnostne
rože prečudno prirastle, daj nam gnado, de se tudi v našim sercu
lepo razcvetejo, obilno sadu obrode, in nas k tebi pripeljejo v
nebeško čast in veselje! Amen. K

V god oznanjenja devici materi Marii.

„Glej , dekla sim Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi“.

Luk. 1, 38.

Mariino in naše zročenje v Božjo voljo,

bližala se je polnost časov, v kteri je Bog hotel poslati
svojiga Edinorojeniga, de bi bil, rojen od žene, nam enak, postavi
podveržen. Zato Bog pošlje svojiga angela k devici Marii, kteri
ji nar veči veselje oznani, ter jo s častjo pozdravi, rekoč: Če¬
čena si, Marija, gnade polna, Gospod je s teboj, kegnana si med
penami', milost si najdla pri Gospodu, glej , spočela boš in Sinu,

453

imela ; imenuj ga Jezusa. On bo velik, in Sin nar Višiga ime¬
novan ... njegovimu kraljestvu ne bo konca.  In ko devica pomiš-
ljuje, kako se bo to zgodilo, jo angel zagotovi, de se bo zgodilo
po čudežu, z močjo sv. Duha, in de bo njeno dete Sin Božji, ker
ima odrešiti vse ljudstvo greha. O veselo, častitljivo oznanjenje,
ki se ga veseli nebo in zemlja, in ima devico čez vse stvari po¬
vzdigniti! Ne pomišljuj dalje, govori, o Marija! glej na tvojim
privoljenji, tvojim odgovoru stoji odrešenje sveta; željno ga pri¬
čakujejo očaki, ki so želeli ta dan viditi; njega čakajo preroki, ki
so te naznanovali kot devico, ki bo spočela; njega se vesele vsi
pravični, ter se milo k tebi ozerajo; govori, o devica in pomagaj
rešiti nesrečni svet! In ona odgovori: Glej! dekla sim Gospodova,
%g6di se mi po tvoji besedi.  O besede , kterih se nebesa razve-
sele, ktere zemlji vrata odrešenja odprejo! Dekla Gospodova sim;
zgodi se mi po tvoji besedi. O prelepi odgovor, de lepšiga vsi
učeni niso v stanu dobiti; besede, v kterih se kaže Mariina pre¬
lepa duša, kakor v ogledalu, in nam naznanujejo njeno ljubezen
do revnih Adamovih otrok, nje ponižnost pri vsi visokosti, skleni¬
tev njene volje z Božjo voljo! Zato tudi po opominovanji sv. cerkve
kristjani ponavljajo vsak dan besede angela do Marije, pa tudi
besede Marije v čast Marije in v lastno spodbujenje. 0 de' bi pač
teh lepih besedi ne imeli le na jeziku, ampak tudi v d jan ji se po
njih ravnali! Polne nauka so za nas v sreči in nesreči, de se v
sreči ne prevzamemo, v nesreči ne mermramo. Zato si hočemo dans
o veselim Mariinim prazniku Marijo v zgled vzeti in pomisliti,
kako je ona vedno po tih besedah ravnala , in kako imamo tudi
mi ravno tako storiti , de časno in večno srečo dosežemo.  — O
Marija, ki si dans sicer za mater Božjo izvoljena , pa se vender
le deklo Gospodovo imenuješ, obudi po svoji prošnji tudi v vernih
kristjanih skerb, de si za pregovor vzamejo v besedi in v djanji,
v veseiji in v žalosti tvoje podučljive, prelepe besede : Dekla
Gospodova sim; zgodi se mi po tvoji besedi!

I. Po vsim keršanskim svetu je ena vera in en glas, de zmed
vsili stvari nar bolj popolnama in nar bolj sveta, pa tudi Bogu nar
bolj dopadljiva in nar bolj povikšana je ona, ki jo angel imenuje
gnade polno, nar srečneji med vsimi ženami, ki je dekla in mati
Gospodova, devica in porodnica, ki je rodila Jezusa, nar svetej-

454

žiga. Ktera pa je čednost in pot, ki je Marijo peljala in vzdignila
na visoko goro popolnosti, ji pomagala k tolikim gnadam? Zares
prečudnih čednost je ona polna, ki jo obdajajo, kakor svitle zvezde.
Ni je nji enake v ponižnosti, ki sicer spozna, de jo bodo vsi ro¬
dovi blagrovali, vender se le deklo imenuje, ki, zvoljena mati odre¬
šenika , vender podložna ostane postavi. Angelam enako jo stori
njena čistost, ki v sredi med posvetnim Ijudstvam zamore reči:
Moža ne poznam. Čez vse pravične jo povzdigne njena bogabo¬
ječnost, ki je rada v svojim sercu besedo Božjo premišljevala,
rada svojo dušo v molitvi k Bogu povzdigovala. Pa vso njeno
svetost vkupej najdemo v nar viši stopinji v njeni vdanosti v Božjo
voljo, kakor je že angelu odgovorila: Dekla sim Gospodova , zgodi
se mi po tvoji besedi ; kakor bi rekla: Oznanilo od Gospoda pri¬
neseno sim zaslišala, Božje vsigamogočnosti in modrosti sim pre¬
pričana, moj stan, radovoljno izvoljen, je znan Vsigavednimu. On
je Gospod, ki ima zapovedati, jez njegova dekla, ki ima pokorna
biti; naj me povzdigne ali poniža, naj me razveseli ali z žalostjo
navda, jez sim vselej zadovoljna, se izročim njegovi sv. volji, ter
hodim po poti njegove modre voditve, prepričana, de bo to nar
bolj gotova pot k mojimu poklicu r k svetosti in zveličanju. Dekla
Gospodova sim; zgodi se mi po tvoji besedi; ta odgovor je podoba
njene presvete duše, ki je vsa vdana Božji volji. Ker je namreč
ona pri oznanjenji angela, desiravno prestrašena, precej te -besede
na jeziku imela, pričuje, de je nje serce zares bilo podverženo
Božji volji, de jih je pogosto ponavljala; zakaj, česar je serce
polno, to tudi iz ust gre. Ne le v sreči tedej, ko ji angel nar
veči veselje oznani, tudi v brhkostih, kterih je bilo polno njeno
življenje, ona ostane vselej Bogu vdana; le poglejmo nekoliko v
njeno življenje.

Desiravno kraljeviga rodu, ona raste enaka skriti vijolici ,
svetu neznana v revšini in tihoti, vesela, de le Božjo voljo dopolni.
Loči se od tega, kar je nam nar ljubši-, od staršev, in se v tem¬
pelj poda, ter se daruje z dušo in s telesam Bogu, in mu prinese
nar ljubši dar, svojo lastno voljo, in se srečno šteje, deje  v
gnadi Božji ter govori: Dekla sim Gospodova.  Ona močno želi
obljubljeniga Odrešenika, vender tudi pri tim hrepenenji moli Božjo
modrost, in pričakuje z vdanostjo prerokovaniga Emanvela. In ko
se po spočetji v težavnim stanu mora podati na dolgo pot proti
Betlehemu, in so ji vse hiše zaperte; ko mora v bornim hlevu pre-

455

bivati, kjer ni bilo nobene postrežbe, kako milo ji je moglo biti
pri sercu! Vender ona mirna ostane, in sama ta misel: Gospod
je tako naredil, je dosti, vse težave v veselje serca spremeniti, in
ona si misli: Dekla Gospodova sim.  Še bolj očitno se pokaže in
je bolj terdo skušena ta njena vdanost po rojstvu Sina Božjiga.
Vsa pokorna postavi novorojeno dete Gospodu daruje v tempeljnu,
in prečudni občutljeji napolnijo njeno materno serce, ko Boga —
Bogu daruje v dar. Pa kako ojstra skušnja tudi tukej za njeno
vdanost! Simeon poln sv. Duha, pokaže sicer vsimu ljudstvu to
dete za luč sveta, pa prerokuje, de bo mnogim v spotiko, pre¬
rokuje, de bo materno serce meč žalosti prebodel. Spoznala je
zdej, de se bodo Jezusovimu nauku ustavljali, de bodo Njega za
nespametniga, požrešniga, obsedeniga imeli, in umorili. Od zdaj jo
to vedno spremlja; kakor jelena, ki je od psice ranjen, bolečina
spremlja, kamor koli beži, ker mu psica v kosti tiči, tako Marijo
spomin tega prerokovanja; vender ona ostane mirna, in Bogu
vdana govori: Dekla Gospodova sim:  Ko je bila kralju Davidu ozna¬
njena po preroku Natanu smert njegoviga sina, ni imel več miru,
je jokal, se postil, spal na golih tleh; Marija je le Bogu vdana.
Ko Abraham tri dni popred zve, de ima darovati sina Izaka, več
ne more spati; Marija ve to 33 let poprej; in kar je še hujši, njo
Sin je nar ljubeznjivši, ki raste v starosti in modrosti, na kterim
imajo nebesa in Marija vse dopadenje; in bolečina raste, kolikor
bolj se bliža čas spolnjenja, vender ona z očmi v nebo vpertimi
kliče : Dekla sim Gospodova !

Ravno tako vdana ostane pri novi skušnji, ko mora be¬
žati v ptujo deželo pred grozovitnim Herodam ž njim, ki je
prišel odrešit ves svet. Zdaj z žalostjo spozna, de se začenja
spolnovati Simeonovo prerokovanje: Deje  postavljen v znamnje,
kterimu se bo zopervalo; komaj rojen, je že preganjan in za smert
iskan; ž njim mora bežati v ptujo deželo, brez pomoči, deleč od
znancov, deleč od tempeljna praviga Boga med malikovavce! Kaj
bi občutila sleherna mati, ko bi mogla bežati med nevernike, kjer
ni nič njeniga, nič znaniga? Marijo vterdi v tim britkim stanu njena
vdanost v Božjo voljo; ve, de je Gospod to pripustil, in de je On
povsod pri nas, de On ve za naše britkosti in jih nam v prid ober-
ne; zato Njemu zročena z zaupanjem reče: Dekla Gospodova sim,
hudiga se mi ne bo zgodilo, ker me bo On obvaroval in ohranil.

Ona sicer pride nazaj po Herodovi smerti, in veselje je imela

456

nad detetam, ki je rastlo na letih in ijiibeznjivosti, pa tolikanj
ojstreji je bila skušena njena vdanost, ko zgubi to ljubeznjivo dete
v tempeljnu! Žalostna stori dolgo pot, in poprašuje, kakor neve¬
sta v visoki pesmi: Ali ga niste vidili, ki ga ljubi moja duša ?  Kakor
Ruben po svojim bratu Jožefu , je ona trudna od hoje in skerbi
klicala: Mladenča ni več tukaj, kam hočem iti in kam se djati! Kakor
David je ona tri dni zdihovala: Solze so moja jed no<T in dan, ker
mi vsak dan pravijo: Kje je tvoj Bog? Hujši je bila ta skušnja
njene vdanosti od drugih, v kterih je imela vsaj Jezusa, svoje
veselje, pri sebi; zdaj je brez njega , in ne ve zanj; in tolikanj
hujši je ta ločitev, kolikor bolj ga je ljubila. Naj si mislijo tiste
pobožne duše, ki spoznajo, de je že na svetu nar veči nesreča ,
od Jezusa ločenimu biti, kako je bilo Marii, ktere serce je za tega
gorelo, ki ga je pod sercam nosila! Zato s Tobijem toži: Kje je
kako veselje za me, ki v temi sedim in Luči nebes ne vidim!
Kaka skušnja njene vdanosti! Vender ni nejevoljna, ne mermra ,
le žalost naznani: Moj sini zakaj si nama to storil ? Vsa Bogu
vdana, ve, de je tudi to On pripustil, ter si misli: Dekla Gospo¬
dova sim  !

In ko ga vidi po vsi deželi učiti resnico, čudeže delati
in dobrote skazovati; nasproti ga pa Judje le čertijo in pre¬
ganjajo, mu dobrote s krivico povračujejo: ona ne toži čez Božjo
previdnost, se ne grozi nad nasprotniki; v svojim sercu si misli
in z ustmi govori: Dekla Gospodova simi

Če  pa hočeš to njeno čednost viditi v vsi visokosti, pojdi na
pot proti Kalvarii. Sina nar nedolžnišiga, obloženiga s križem ,
oslabljeniga, zapljevaniga, raztepeniga, de ni podobe na njem, sreča
nar boljši mati, in vender ne omedli, čeravno nje serce gori od
ljubezni do terpečiga Sina. Ko je Marjeta, hči Tomaža Mora,
srečala očeta po nedolžnim k smerti peljaniga, je omedlela, in ni
mogla druziga reči, kakor: Moj oče! moj oče! Marija, je sicer v
žalost vtopljena, ker vse bolečine dobriga Sina občuti dobra mati,
vender podperta od posebne gnade Božje, ker Bogu vdana, spremi
Sina na mertvaško goro, gre za nedolžnim Jagnjetam, ki ima biti
zaklano v dar za ves svet.

Pa še ni dosti skušena njena vdanost, še hujši skušnja je
čaka na kraji, kamor spremlja Sina Jezusa. Na gori Kalvarii stoji
Marija pod križem umirajočiga Sina. Več, pravi sv. Janez, se od
britkosti Mariine reči ne more. Velika, kakor morje, je moja ža-

45 ?

lost, ona tukaj zdihuje; poglejte in povejte, če so bolečine , ka-
koršne so moje. Na križu nar svetejši Sin se s smertjo bori, pod
križem stoji mati, ki vso britkost ž njim čuti. Kolikor ran je imel
Jezus na telesu, pravi sv. Hieronim, toliko ran^je čutila Marija
v sercu. Takrat sta bila viditi na Kalvarii dva altarja, piše sv.
Avguštin, na kterih sta darovana dva velika darova, na enim telo
Kristusovo, na drugim serce Mariino. Ona ne oberne svojih oč;
od Njega, de se ji bolečine toliko bolj v serce vtisnejo; vender
ne omedli, Bogu vdana stoji pod križem. Sliši ga klicati: Žejin
sim,  pa nima druge vode zanj, kot solze. Sliši, kako ga prekli¬
njajo in zasmehujejo, pa si misli: Bog to pripusti. Tožiti ga sliši:
Moj Bog! zakaj si me zapustil ? pa pomoči nima nobene. Kako
gredo skoz njeno serce besede: Zena'. glej tvoj sin , človeški na¬
mesti Božjiga, ptuji namesti lastniga; ona ne omedli, kot druge
matere; ne beži, kot učenci, nemermra; Marija stoji pod križem,
•na kterim Sin v smertni britkosti visi, ga vidi glavo nagniti, in
sliši klicati: Oče, v tvoje roke zračim svojo dušo ! Sulica prebode
stran blediga Sina, in meč žalosti materno serce. Komu te bom
primeril, o hči Sionska, velika kakor morje je tvoja žalost! ven¬
der ona stanovitna stoji, nobeniga znamnja nejevolje ali obupa ne
kaže. Ona hoče, kar Bog hoče, časti njegove sklepe in molči, pa
tudi na zapertih ustnicah se berejo besede: Dekla Gospodova sim  j
Toliko je vdana v Božjo voljo v ti nar veči žalosti, pravi sv.
Anton, de bi bila na Božje povelje pripravljena, kakor nekdaj
Abraham, lastniga sina sama darovati.

S križa Jezusa snamejo, in mertviga dajo Marii v naročje;
njegove oči so zatisnjene, roke omerznile, jezik je omolknil. Ktera
mati bi ne bila tožila čez tako britkost? Do zdaj je imel vsaj lastni
Sin usmiljenje; ali zdaj je mertev, sama zapušena od vsiga sveta,
in vender kakor kraljica marternikov serčna in stanovitna, ker Bogu
vdana, kakor se je od svojiga Sina učila moliti: Z godi se tvoja
volja'.  S solzami moči rane mertviga; pa še to tolažbo zgubi, z
naročja ga ji vzamejo ter v merzli grob polože. Rada bi bila ž
njim v Gospodu zaspala, in se nič več od njega ne ločila; pa Božja
volja ni-; z žalostnim sercam še poslovi in zroči sebe in Njega
večnimu Očetu z besedami svojiga Sina: Ne moja , ampak tvoja
volja naj se zgodi ! In to jo ohrani pri žalosti, za ktero bi bile
po besedah sv, Bernarda vse druge stvari pomerle.

Kaj bi še pregledovali daljno življenje Device Marije po Je-

458

zusovim vnebohodu? Gotovo britko zanjo, de, ko nje Sin z iz¬
voljenimi v nebesa gre, ona še na revni zemlji ostane; gotovo
britko, če prav pomisliš Mariine goreče želje, biti pri Bogu in
svojim Božjim Sinu, in vender ne ž njim k Očetu iti; to je za
njo, ki je tako močno Boga spoznala in ljubila , britkost, ktere si
merzel kristjan ni v stanu misliti, britkost, ki dušam v vicah ter-
pljenje tako hudo dela. Tukaj biti v dolini solz, v deželi pokore,
kjer se Adamovi otroci pokore za dolg, kteriga ona ni imela ;
tukaj biti od nebes ločena, ktere je že tolikrat zaslužila, je gotovo
za njo velika poskušnja. Če sv. Pavel zdihuje: Žene  me, želim se
ločiti in s Kristusom biti’,'  če druge pobožne duše po nebesih
zdihujejo z Davidam: Kako ljubeznjive so tvoje prebivališa , o
Gospodi kdaj bom prišel in stopil pred obličje Božje:  ali je v
ljubezni polnim sercu sv. Device manjši hrepenenje puhtelo, k
Očetu in Sinu priti ? Ali bi ne bila mogla sprositi od svojiga Sina,
de bi bila ž njim v nebesa vzeta ? ali bi bil taki Sin taki materi
prošnjo odrekel? Pa drugačno prošnjo se je učila od njega: Z godi
se tvoja volja , ne kakor jez hočem , ampak kakor ti hočeš , naj
se zgodi!  Če imam še dalje ostati na ti revni zemlji, naj se zgodi
po tvoji volji. Desiravno vsa hrepenim po svojim Bogu in Sinu ,
in ogenj ljubezni na altarji mojiga serca vsak dan močneje gori,
vender ne želim biti vzeta v nebeško kraljestvo, biti pri ljubljenim
Sinu popred, kakor bo Gospodu dopadlo: Dekla Gospodova sim  !

Tako je hodila Marija po stermi poti volje Božje; veselje in
žalost, sreča in terpljenje se je spreminjalo, kakor solnce in dež;
pa v vsili je bil noter do smerti vedno njen pregovor in njeno
djanje: Dekla Gospodova sim; njena volja je bila v vsili okolišinah
z Božjo voljo sklenjena, in ravno to je vzrok Božjiga dopadenja
in njene zadovoljnosti in svetosti; to nar boljši del, ki si ga je
zvolila. Njo imenujemo po pravici kraljico vsili svetnikov, ker je
nar svetejši zmed vsili stvari. Pa to je ona postala posebno
s tim, ker se je v vsim Božji volji podvergla, zmirej v svojim
sercu le mislila: Dekla Gospodova simi  To je edina prava pot k
svetosti in sreči, to je Marija nam vsim pokazala. O de bi pač
mi, njeni otroci in častivci, si te Mariine besede v serce zapisali,
de bi se mi v vsaki britkosti in vsakdanji zopernosti vselej Božji
volji podvergli, koliko bi nam Gospod gnad dodelil, ktere bi nam
vsi v veči svetost služile! Koliko bi pa tudi to k naši časni sreči:
k pravi zadovoljnosti pripomoglo!

459

II. Ko bi bil še tako v posvetne opravila zamišljen, in bi bil
še tako močno Boga pozabil, vender moraš spoznati, de nisi za
ta svet vstvarjen; tukaj ne moreš svojih želja dopolniti, ne pokoja
najti za svoje serce, ki je za Boga vstvarjeno. Le svetost in zve¬
ličanje ste za človeka pravi citj in konec. Pa ktera pot nas pelje
nar bolj gotovo' k temu cilju in koncu? dobrote ali nadloge, kratko
ali dolgo življenje? Tukaj se misli križajo, in človek v oziru na
svoj stan ne more nič gotoviga vediti, kaj bi mu v zveličanje slu¬
žilo ; sreča ali nesreča, zdravje ali bolezen, kratko ali dolgo živ¬
ljenje. Abraham, David in toliko drugih pravičnih vsih časov so
se posvetili v svoji sreči in obilnosti, časti in imenitnosti. Koliko
drugih pa seje v enakim stanu z evangeljskim bogatinam pogubilo!
Manaseta je nesreča k Bogu peljala, Heroda je v hudobii vterdila.
Peter britko joka, ko ga Jezus milo pogleda, Judež je oterpnjen,
ko ga prijazno ogovori. Na Jezusovi strani se eden razbojnikov
spokori, in milosti prosi; eden je pa oterpnjen in preklinja. Tega
kratko življenje obvaruje zapeljivosti sveta, uniga dolgo življenje
k pokori oberne; kar je temu v zveličanje, bi utegnilo biti unimu
v pogubljenje.

Kristjan , kaj bi bilo za te dobro, kaj bi tebe peljalo tukaj
v Veči popolnost, in enkrat v zveličanje? Ali bi te sreča in zdravje
do Boga bolj hvaležniga storile , ali bi te revšina in bolezen ne-
čimernost sveta bolj spoznati učile? Ali ti ni v časih, o kristjan,
kakor bi ne vedil, kaj storiti, česa se varovati, de zveličanske
poti ne zgubiš, kakor slep sromak, ki ne vidi in ne pozna nevar¬
nost? Ali te ne obide v tvojim delavnim stanu skerb, ker ne utegneš
tolikrat v cerkev iti, v bolehnosti, ker se ne moreš postiti? Kakor
trudni popotnik okrepčanja, tudi ti razsvetljenja in moči potrebuješ)
pa najdel je boš, če se v Gospodovo voljo zročiš, kakor moliš;
Zgodi se tvoja volja, in z Marijo govoriš: Gospodov služabnik
sim, in gotovo si na pravi poti čednosti in zveličanja; žark Božje
gnade te bo razsvetlil; če si v sreči, te bo učil jo prav obračati,
in prave sreče le v Bogu iskati; če si v nadlogah, boš tudi nje
spoznal za gole dobrote milosti Božje. Če tudi v revnim stanu
nimaš druziga, kakor kar si s kervavimi žuli zaslužiš, te On uči
ne iskati tega, kar je na zemlji, ampak le, kar je zgorej, v ne¬
besih; kjer je tvoj zaklad , tam je tvoje serce.  Če so ti tudi vzeti
starši, otroci, dobrotniki, s kterimi si srečno živel, te uči ne na
ljudi se zanašati, ampak v večniga Boga svoje upanje staviti. Če

460

tudi bogaboječo dušo dobri Bog tolikrat skušati in velike notranje
britkosti terpeti pusti, bo spoznala, de se ima ponižnosti učiti, in
de se čednost v slabosti poterdi. Tako so v Božjo voljo vdanimu
vse britkosti le skerbne služabnice nebeškiga Očeta, ki ga le k
Njemu peljejo, de bi ga zveličale. Ne bodi nejevoljin, kadar se
pri tebi oglase, ampak s ponižnim sercam odgovori: Naj se zgodi
Božja volja! in nar bolj gotovo si na poti zveličanja.

In komu bi se smel bolj zročiti, kakor Bogu, ki ima toliko
skerb za naše zveličanje! Zato se On primeri dobrimu pastirju,
ki pozna svoje ovce, iše tudi zgubljene , in da življenje zanje;
materi, ki lastniga deteta pozabiti ne more; očetu, ki si je sinove
zredil; koklji, ki mlade skerbno pod perute spravlja, de nevarnost
odverne. On nas obdaja po besedah kralja Davida z dobro voljo,
kakor z močnim škitam. On nas vodi na kraj dobre paše in k
hladnimu studencu po poti pravice zavoljo svojiga imena. Kdo bi
se tedej volji tega dobriga Očeta ne izročil in ne govoril: Z godi
se tvoja volja?  Kdo bi se mu mirno ne podal, ker je nar bolj
gotovo na poti zveličanja in popolnosti ?

Bes le to je pot k pravi popolnosti in svetosti. Saj kdor vse¬
lej to hoče, kar Bog hoče, je vse storil, kar Bog zapove; in ni
mogoče, de bi grešil ta, ki je vselej Božji volji vdan. Zato go¬
vori sv. Frančišk Salezijan: „Ko bi seti popolnama v Božjo voljo
vdal, bi po poti keršanske popolnosti deleč prišel, de bi sam ne
vedil, kdaj in kako; kakor ljudje, ki se po morji vozijo, in se
tistimu prepuste, ki barko viža, deleč pridejo, ko ne vedo, kdaj
in kako". Zato je sv. Jedert pri vsaki priložnosti s kratko mo¬
litvico z dihnil a: „Prosim, o Gospod, ne čislaj celo nič moje volje,
ampak le tvoja presveta volja naj se v vsih rečeh zgodi. Zato
zdihuje sv, Frančiška Fr. : „Kdaj bo prišel tisti srečni čas, de
bomo vživali sladkost Božje volje v vsih rečeh, ki se nam bodo
pergodile, in de v nobeni druziga ne bomo želeli, kakor njegovo
dopadenje ? Kdaj se bomo popolnama podali v roke svojiga prelju-
beznjiviga nebeškiga očeta , de si ne bomo nič ohranili, temuč le
želeli njemu dopasti, in mu služiti, kolikor mogoče" ? In neki sv.
mož, ki je visoko stopinjo svetosti dosegel, in so ga na zadnje
prosili prijatli, naj jih uči, kako in kaj imajo storiti, de tudi sami
k taki svetosti, doidejo odgovori: „Druziga ne, kot volji Božji se
vdati, voljo Božjo spolnovati". De, kristjani, v tim je vsa sve¬
tost: Gospod, ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi!

461

Nasproti pa, kaj druziga je vzrok vsiga hudiga, kakor lastna
volja? kaj je greh druziga, kakor upor lastne volje zoper Božjo?
Kakor je nemogoče, de bi bil tam greh, kjer sta stvar in Stvarnik
združena, ene volje, tako tam ne more biti brez greha, kjer se
hlapec loči od volje Gospodove. Ni treba tega na dolgo spričeva-
ti; vzemimo vso černo trumo pregreh, ali niso vse, od greha an¬
gelov in pervih staršev noter do zadnjiga doperneseniga, od v nebo
vpijočih grehov noter do malih slabost, ali niso vsi rodovina lastne
spridene volje, ki se zoperstavlja Božji volji? Res lastna spridena
volja, ki se Božji volji zoperstavlja, je studenec vsiga greha. Ta
jih pelje toliko v jezo, preklinovanje, zamudo; ta jih slepi s po¬
dobo pobožnosti tudi pri molitvah in prejemi sv. zakramentov. Zato
kliče sv. Katarina iz Genve, de nobena kuga ni hujši in nevar-
niši, kakor kuga lastne volje, ki se tako dolgo brani in zgovarja,
hinavsko skriva in vsiluje in slepi, de Božji volji nasproti ravna¬
mo, in tudi po toliko prejetih gnadah k pravi svetosti ne pridemo.

In kam nas pelje ta lastna volja, ki se Božji noče vdati?
Žalosten zgled tega imamo nad Izraelci na potr iz Egipta proti
obljubljeni deželi. Sto in sto nevarnost so prestali na poti, sovraž¬
nik jim je protil, v goli pušavi jim vsiga pomanjkuje; pa trud vsih,
zunaj dveh, je bil zgubljen; v Božjo voljo se ne vdajo, z mermra-
njem se pregreše, in zato pri vsim trudu ne smejo iti v obljubljeno
deželo. Tako bodo ž njimi vsi spoznali: Mi smo se trudili, in kaj
nam je pomagalo ? O de bi se bili v Božjo voljo vdali, nikdar bi
ne bili zgrešili poti svetosti in zveličanja ! De bi bili z Davidam rekli:
Ali svoje duše ne bom podvergel Bogu, od kteriga samiga zveli¬
čanje pride?

Pa tudi že časne sreče prava zastava je vdanost v voljo
Božjo. Resnična zadovoljnost je nar veči dobrota tega življenja,
ona je konec vsiga truda in hrepenenja. To so spoznali ajdovski
modri; to vidi vsak človek. Kralji in cesarji bi zamenjali svoje
trone in krone za pravo zadovoljnost. Pa kje jo najdeš to lastnost?
Ali pri bogatinu, ki ga mučijo želje še več imeti, in skerb, vse to
ohraniti ? Ali v sercu serditiga, častiželjniga, nečistiga, ki jih hude
strasti, kakor močni viharji, sem ter tje mečejo? Oh kjer strasti raz¬
grajajo, poželenje peče, se strah in upanje versti, tam ne prebiva
srečna zadovoljnost; ona je najti le pri tim, ki se v vsim voljno
v Božje roke zroči in pri vsih okolišinah govori: Naj se zgodi
Božja volja. Sicer zastonj išeš zadovoljnosti na svetu; če preja-

31

462

driš morje in prekoplješ gore, najdel je ne boš, kakor le v vda¬
nosti v voljo Božjo; imej vso učenost in bogastvo , naj ti streže
pol sveta in se giblje na tvoj migljej: sreče in zadovoljnosti serca
imel ne boš, dokler te učenosti ne razumeš: Zgodi naj se mi po
Božji volji. Ako pa tako vdaniga tudi hude šibe zadenejo, ga
Gospod terdo skuša v stanovitnosti, in čisti v peči terpljenja; če
mu tudi blago in zdravje, prijatle in dobro ime pusti vzeti: on
ostane mirert in zadovoljili ter z Jobam govori: Gospod je dal,
Gospodje vzel. ..; njegovo ime naj bo češemo!  In ko drugi v stiski
zoper Boga in bližnjiga mermrajo, v nepoterpežljivosti križ z rame
na ramo prekladajo : Bogu vdan človek ostane, kakor mirna voda,
v kteri se lepo vtrinja solnčna podoba; je kakor visoka gora, z
nogo stoji v temni megli, in oblaki se operajo nanjo, verh ali
glava pa je razsvetljena od zlatiga solnca. Kakor mirno počiva
nedolžno dete v maternim naročji, tako mirno in zadovoljno živi
on, ki se v vsim Božji volji podverže. Saj ve, de je Bog moder
in dober kralj , ki pri vsili naredbah ne iše druziga, kakor sreče
svojih podložnih. Saj je on moder zdravnik, ki grenkih zdravil le
da, de sladko zdravje zadobimo, ki bolni ud žge, de vse truplo reši;
naj žge ali reže, vemo, de v dobro. Saj ve, deje Gospod zgolj ljube¬
zen, ki seje tudi sam v terpljenje za nas podal, in bi nas zdaj zapustil?

Ko te tedej njegova roka zadene, veselo govori s sve¬
tim možem: Ta roka, ki me je zadela, je bila za me na križ
perbita, ni neusmiljena, ampak mila. Če te po ternjevi poti vodi,
reci: To je pot, ki pelje v nebesa; ne najdem na nji le eniga
ternja, na kteriga bi Jezus, in njegova mati ne bila stopila ter ga
tako rekoč s svojo kervjo okervavila. In če tudi prosiš, de bi ti
Gospod stan polajšal, križ odložil, miren in poterpežljiv ostani
in Bogu vdan pristavi: Ne moja, ampak Božja volja naj se zgodi.
In kakor po hudim vremenu še enkrat lepši solnce posije, tako bo
tebi dobri Bog že tukej za terpljenjem še veči veselje pripravil,
ako se v njegovo voljo vdaš; kakor je Jožefa, od bratov in hu¬
dobne žene močno preganjaniga še v veči čast peljal, Joba terdo
vdarjeniga in mnogo skušaniga še obilniši blagoslovil, Tobiju po
slepoti in velikim siromaštvu obilno veselje pripravil.

In kaj bi ti pomagalo, se ustavljati Božji volji ? Kdo se je
zoperstavil, in ni bil pogubljen? Zdravilo, ki ti ga Gospod daje,
si spremeniš v strup; kamen, ki ga vzdigneš zoper Božjo previd¬
nost, nazaj na te pade; nadlog se hočeš odkrižati, pa si jih še

463

množiš, kelih odvernili, pa ga le greniš. Božjih sklepov ne moreš
spremeniti, Božji roki ne uiti.

O vdanost v Božjo voljo! ti prelepa čednost, ti nar lepši zvezda
nad glavo nebeške kraljice, ti studenec toliko gnad in vse za¬
dovoljnosti, kako malokrat se dobiš med pozemeljskimi otroci,
ki bi te bilo vender toliko treba, in si vsim blizo, ki tolikrat Ma¬
riine besede ponavljajo: Dekla sim Gospodova , meni se zgodi po
tvoji besedi! O lepe, svete besede, kisi jih imamo v serce vtisniti,
in se jih pri v-sih, veselih in žalostnih okolišinah spomniti, de
nas peljejo in ohranijo na poti svetosti in zveličanja, de nam to¬
lažijo ranjeno serce, in v mirnim zaupanji povzdignejo! 0 vdanost
v Božjo voljo, ti nam vsim toliko potrebna in koristna čednost,
ki v zveličanje pelješ s teboj obdarovane, in že na zemlji nam
solze brišeš, in z Bogam ediniš, o de bi pač ti obilniši med nami
prebivala! Amen. C*

Pervo nedeljo po veliki noči.

Mir vam bodi! Jan. 20, 19.

Kdaj se z mislimi greši.

2» e preroki so obljubljeniga Odrešenika naznanovali kakor
kralja miru, kakor tega, ki bo pravi mir prinesel. Zato angeli že
pri Kristusovim rojstvu vošijo mir ljudem na zemlji, ki so dobriga
serca. On sam zveličane .imenuje mirne, ker bodo otroci Božji
imenovani. Inko  se od učencov pred terpljenjem poslovi, jim spet
reče: Svoj mir vam zapustim, svoj mir vam dam. Po vstajenji
so spet to Njegove perve besede, ko se učencam prikaže: Mir
vam bodi! In po pravici, zakaj zdaj je bil peklenski sovražnik
premagan, Božji pravici je bilo zadosteno, ter mir in prijaznost
med Bogam in .človekam je bil storjen po besedi psalmopevca:
Pravica in mir sta se kušnila. Ta nebeški mir ljudem naznano-
vat, On pošlje svoje učence po vsim svetu, de mir oznanujejo in
dele z odpušenjem grehov v Jezusovim imenu, in tako se razlegajo
te vesele Jezusove besede: Mir vam bodi, po katoliški cerkvi

31  *

464

povsod, kjer koli se grešnikam grehi odpušajo, in se pravi ne¬
beški mir v njih spokorne serca vliva.

Pač res srečni so verni kristjani, kteri imajo ta nam po Je¬
zusu zasluženi mir v svojim sercu! Njim ne delajo prevelikih
skerbi ne težave, ki jih zadenejo, ne skušnjave, ki čez nje pri¬
dejo; s psalmopevcam v miru počivajo, ker jih je Gospod z zau¬
panjem napolnil.

Vender je pa veliko tudi zares pobožnih kristjanov, kterim
ta notranji mir poderajo in brez potrebe hud nepokoj delajo po¬
goste skušnjave, slabe misli, ki se jim v sercu bude, ker dosti¬
krat napčno mislijo, de so take misli in skušnjave že same na sebi
greh, če tudi vanje ne privolijo. Ali pobožne duše! ne dajte si
miru vzeti, in ne bojte se, ako ste tudi pogosto skušane in v
vedni vojski; v tolaživnim nauku vam hočem pokazati, kdaj se
z mislimi greši,  ali kdaj se v skušnjavi pade. Zvesto poslušajte
ta nauk ter ga v sercu ohranite, in gotovo bo zginil prevelik strah,
ki vas v skušnjavah obhaja, in od Jezusa nam vsim zasluženi
mir se bo povernil v vaše serca.

Ni ga človeka na svetu,naj bo v pobožnosti še toliko vterjen,
kteriga bi neprenehama le božje, svete misli obhajale. Slabe, ka-
koršni smo po žalostnih nasledkih poerbaniga greha, nas Ada¬
move otroke vse le prerado kake hude misli pomotijo, kake gerde
skušnjave obidejo. Pobožne duše tenke vesti, ako jih le
kaka gerda misel obleti, se že ustrašijo, preplašijo, v svojim sercu
nepokojne postanejo, ter menijo, de so se s tem, de jih je ta
gerda skušnjava obšla, Bogu že zamerile, in ga smertno razžalile.

Bogoljubne duše ve, ki radovoljno nobenimu grehu ne služite;
ve, ki imate svoje počutke toliko uberzdane, de nikoli v nobeni
veliki reči ne Boga prostovoljno ne razžalite, ne svojiga bližnjiga
nepohujšate; ve, ki pred senco greha že tako urno bežite, kakor
pred strupeno kačo, bogoljubne duše! vedite v svojo potrebno in za¬
služeno tolažbo pervič, de slabe misli le občutiti samo na sebi se ni
noben greh. Ko bi vsaka skušnjava, vsaka nespodobna misel, ki
se v nas zbuja, ino zoper našo terdno voljo v glavo vri¬
va, že smerten greh bila, kdo bi se zveličal? Greh v mislih
tedaj še ni nikakor v tem, de si imel kako gerdo misel, kako
hudo skušnjavo.

465

Vsaki je skušan , uči sv. apostelj Jakop, kadar je od svojiga
poželenja vlečen ino vabljen.  Pa kdor je vlečen, gre le po sili,
siliti se pa more le telo, duša nikakor ne, in kdor je vlečen, utegne
biti tudi močneji od tega, kteri ga vleče; in kdor je vabljen,
lahko tudi odpove in reče: ne grem tje, kamor me vabiš; tedaj
od poželenja skušan, vlečen in vabljen biti, še ni noben greh. Sv.
apostelj Jakop še dalje govori tako: Poželenje pa, kadar spočne,
rodi greh ; greh pa, kadar je storjen , rodi smert.  Jak. 1, 14.15.

Kdaj pa hudo poželenje spočne? je zdaj nar imenitniši vpra¬
šanje. Hudo poželenje spočne takrat, kadar se dobro zaveš, de
je to, kar ti zdaj po glavi roji in blodi, ali v kar si skušan, po
kaki Božji ali cerkveni zapovedi pod greham prepovedano, ino ne,
de bi se tega urno otresel in hitro znebil, pri tem še obstojiš, to
premišljuješ tako, de se ti kri vnema in počutki oživljajo; glej!
kadar se kaj taciga v tebi godi, takrat je tvoje hudo poželenje
spočelo.

Pa vse to nadlegovanje prepovedanih misel, tudi zbudovanje
tvojih počutkov še ni greh, ampak le pripravljeno je vse za greh,
to utegne le roditi greh. V tem stanu, ko tvoje hudo po¬
želenje spočenja, se mi zdiš, kakor dobro posušeno trušlje,
kjer je le samo iskrice treba, de se vname in zagori
pa trušlje se še ne bo vnelo, ako se mu z ognjem ne bližaš;
tako tudi tvoje hudo poželenje, ako ravno je že spočelo in je pri¬
pravljeno roditi greh, le greha rodilo, storilo ne bo, ako sam no¬
češ, ako v skušnjavo ne pi^voliš. Kadar je k tvojimu hudimu po¬
želenju pristopilo privoljenje, takrat in pa tudi še le takrat je
storjen greh, ki rodi smert tvoje duše, ki te oropa gnade Božje

De tako dolgo, dokler k hudimu poželenju tvoje privoljenje
ni pristopilo, de tako dolgo še tudi greh ni storjen, poterdim s
sledečim zgledam,

Sveta Katarina Sienska, tako se bere v popisu njeniga živ¬
ljenja, je bila neki dan hudo, hudo v nečistost skušana, in kakor
ona sama pripoveduje, je imela glavo polno nesramnosti in ostud¬
nosti; po njenim umu so se pahale in dervile skušnjave, kakor
se dervijo in pahajo oblaki na nebu, kadar se nasprotni vetrovi stepo;
vsi njeni počutki in serce, vse je v nesramnim ognji gorelo; le
samo v njeno voljo se ni zamogel plamen nesramnosti vriniti. V
tem nar hujšim boji, pravi sv. Katarina, je bila moja volja, ktera
je bila še edina in sama v moji oblasti, že tako slaba, kakor

466

majhno dete, kteriga brezdušni starši zaveržejo, de na samotnim
kraji lakote, žeje in mraza umira. In v tem nar britkejšim stanu,
v tej nar hujši vojski razgrete poželjivosti z njeno voljo je Kata¬
rina dolgo časa bila, dokler se ji ljubi Jezus sam ne prikaže, pri
kteriga zagledu skušnjava zgine, in se pokoj v njeno serce po-
verne. Zdaj ona Ijubimu ženinu svojiga serca milo potoži, rekoč:
Oh, kje si le bil, ljubi moj, ko sim tolike britkosti v svojim sercu
terpela, zakaj mi nisi na pomoč pritekel, ko sim te toliko milo
klicala? In Gospod ji na to milo pritožbo odgovori, rekoč: Ta¬
krat, o nevesta moja! sim jaz ravno v sredi tvojiga serca prebi¬
val. O moj Jezus! Katarina rahlo povzame, kako si zamogel v
taistim prebivati, ko ni bilo vredno prebivališe za te? kako si za¬
mogel prebivati v sredi toliko nesramnost, ktere so ga topile, de
bi ga bile zalile? Povej mi, jo dalje vpraša Jezus, si pri svo¬
jih gerdih skušnjavah li kaj veselja, kaj dopadajenja občutila?
Gospod, kratko nikar, odgovori Katarina, ne veselja, stud, stud
sim občutila, z vso svojo voljo sim se jim branila in nar grozo-
vitniši muke bi bila ložeje na svojim telesu terpela, kakor te skuš¬
njave v svojim sercu. Glej zdaj, Katarina, povzame Gospod, že¬
nin njene ljubezni, kdo drugi, kakor jaz, ki sim v sredi tvojiga
serca prebival, je tvojo voljo krepčal, de si se branila, kdo drugi,
ko jaz, ti. je pomagal, de nisi v skušnjavo privolila? Katarina,
jaz sim bil takrat s tabo, in ti si bila takrat z mano, ino glej!
zavoljo tega si zmagala. Ta tolaživni odgovor iz samih Jezuso¬
vih ust, de Katarina pri vsih svojih.skušnjavah zoper angeljsko
čednost čistosti, ker vanje ni privolila, Jezusove ljubezni ni zgu¬
bila, je svetnico popolnama vpokojil.

Bogoljubne duše, ki ste večkrat hudo skušane, glejte! če tudi
Jezus sam ne pride, vas kakor Katarino potolažit, vam vsaki po¬
sebej reč: dokler v skušnjavo ne privoliš, še nisi grešila, vas zamore
ta nauk le vender vpokojiti ino vam vsaki strah odvzeti zato, ker
vam to njegov namestnik oznanuje, kteriga je v sv. evangelii tako
poslušati zapovedal, kakor samiga sebe, torej v zasluženo tolažbo
zaslišite še enkrat: dokler v skušnjavo ne privolite, še niste,
niste grešile.

De kdo z mislimi greši, je treba treh reči: Pervič je treba,
de je to, v kar si po skušnjavi napeljevan, po božjih ali cer¬
kvenih zapovedih storiti ali pa tudi le izgovoriti, pod greham pre¬
povedano. Drugič je treba, de si takrat, kadar si skušan, toliko

467

pri sebi, pri zdravi pameti in čistim umu, de lahko spoznaš, de
to, v kar si skušan, je pod greharn prepovedano. Nezadolženi
stan nezavednosti človeka greha izgovarja, zadolženi pa le toži.
Pijanec, postavim, zadolži, de ne ve, kaj dela; pa to, kar v pi¬
janosti zoper kako zapoved stori, se mu v greh prišteje in se tudi
njegove pregrešne misli v greh prištevajo, ako ravno zanje ne ve,
ker je nezavednost sam zadolžil. In tretjič je treba, de je tvoja
gerda misel in huda skušnjava greh, tvojiga privoljenja. Dokler
ni privoljenja, tako dolgo tudi ni greha. Bi skušnjava tudi več
časa terpela, celo uro, celi dan, ali še dle te motila, dokler se
je braniš, dokler se ji ne vdaš, dokler vanjo ne privoliš, še nisi
grešil.

Tukej je vender zapomniti to, ko bi bil kdo vnemaren proti
skušnjavi, bi je ne odganjal, pa tudi ne poprijel; bi je ne sovra¬
žil, pa se je tudi ne veselil; ta še ni grešil, vender je pa v bliž¬
nji nevarnosti v skušnjavo privoliti in tako grešiti. S kačo
igrati ni varno , pičiti bi te utegnila. Iz tega pa tudi samo od
sebe sledi, de se morajo skušnjave odganjati, kakor hitro se ogla¬
sijo, in de se je tudi vsili taistih priložnost skerbno ogibati, po
kterih človeku rade hude skušnjave pridejo.

Kar sim vam dozdej v kratkim povedal, iz tega lahko spo¬
znate vsi, kdaj se z mislimi greši. Takrat namreč se z mislijo
greši, kadar v zavednim stanu gerdo misel, hudo skušnjavo ra-
dovoljno popriineš in vanjo privoliš. Ta nauk od skušnjav, kte-
riga si nisim sam izmislil, ampak iz sv. pisma, iz Cerkvenih očetov
in dobro znanih učenikov duhovskiga življenja posnel; ta nauk
zamore popolnama potolažiti vsako resnično bogoljubno dušo in ji
odvzeti tisti strah, kteri jo spreleti, kadar kako gerdo misel,
nanaglama, zoper svojo voljo v svojim sercu občuti.

In bogoljubne duše, kaj bi se bale skušnjav tolikanj? —
Pervič, kakor se zanesem, ne išete skušnjav, ker ne zahajate v
grešne priložnosti in svoje oči skerbno obračate od vsih tacih
reči, ktere bi grešne misli v vas obuditi utegnile; če vam pa le
vender pri vsi vaši čuječnosti pridejo, ve niste vzrok njih. Drugič,
kadar se zaveste te ali une skušnjave, se že stresete, se je
ustrašite, je ne poprimete, jo odganjate, kar je očitno znamnje, de
vanjo ne privolite, ino ker ne privolite, tudi ne grešite. Zadnjič,
kakor menim, živite v gnadi Božji, brez smertniga greha na svoji
vesti, in imate terdni sklep, raji umreti, kakor Boga kdaj s kakim

468

greham razžaliti. Storite si tedaj serce in nikakor se ne bojte
preveč.

Vse prav, bote morebiti rekle pobožne duše ve, vse prav,
tvoje besede nas sicer potolažijo, pa — še le bolje bi bilo za nas,
ko bi bile popolnama proste vsih skušnjav, vsih grešnih misel,
ktere nas tolikokrat v nevarnost postavijo, Boga razžaliti. Res,
vaše želje, skušnjav proste biti, so dobre želje, ker se operajo
na šesto prošnjo sv. očenaša: In nas ne vpelji v skušnjavo. Mo¬
lite le pogosto sv. očenaš, in kadar na to prošnjo pridete, še
posebno pobožno izgovarjajte: in nas ne vpelji v skušnjavo. Tode
če vas Gospod Bog ne usliši, vam skušnjav ne le ne odvzame,
temuč vam taiste še pomnoži, ne mislite, de ste zastonj molile,
ne prestrašite se zavoljo tega, ker Gospod velikokrat pripusti, de
so njegovi nar zvestejši služabniki, njegove nar ljubši prijatlice
hudo skušane. Sveto Marijo Egipčanko,.znano grešnico, pa tudi
znano spokornico, je hudič po njenim spreobernjenji celili 17 let
motil, skušal ino jo hotel v staro pregrešno, razujzdano življenje
pripraviti. Svetiga Jeronima je nečisti duh v samotni pušavi več¬
krat zalezoval. In de še kakiga druziga hudo skušaniga opom¬
nim, poglejmo le v sv. pismu sv. aposteljna Pavla, ki je bil go¬
tovo zvest in priden hlapec božji, ino vender je Bog pripustil, de
so ga skušnjave motile tako, de sam od sebe pravi: Dano mi je
želo mesa , angel satana , kteri me bije. Večkrat, trikrat že,
govori Pavel sam, sim Boga prosil, naj mi odvzame to skuš¬
njavo. Ali Bog mi odgovori: Zadosti ti je moja gnada. 2.  Kor. 13.
Glejte tako Bog tudi vas, kakor Pavla, ne usliši precej na pervo
prošnjo, vam skušnjav ne odvzme, marveč vam od ene strani
pomnoži skušnjave, od druge pomnoži pa gnado, de ne padete,
ako pridno ž njo delate.

Zavoljo tega nam Jezus Kristus sam po prošnji: In nas ne
vpelji v skušnjavo,  veli koj še drugo imenitniši prošnjo dostav¬
ljati: temuč reši nas hudiga.  Hotel je reči: Ako ne bo Gospodu
dopadlo vas skušnjav oprostiti, marveč vas bo skušal s taistimi,
prosite velikoveč za gnado, de v skušnjavo ne privolite, in tako
greha ne storite, kteri je pravo in edino hudo, kteriga se nad
vse bojte.

In ako me dalje vprašate, zakaj vas Bog skuša, ali skušati
pripusti, vam odgovorim, de Bog po skušnjavah iz vas zvediti
hoče to ?  kar je hotel iz Izraelcov zvediti, ko jih je pustil med mali-

469

kovavci živeti, de bi namreč zvedil, ali hodijo po Gospodovi poti,
kakor so njihovi očetje hodili, ali ne. Sod. 2 , 22 .  Ker Gospod
Bog nikogar v hudo ne skuša, ampak le v dobro; tedaj tudi vas
po skušnjavah le v dobro skuša, skuša vas, kako zvesto njegove
zapovedi spolnujete, koliko ga ljubite. Dokler se človeka nobena
huda skušnjava ne loti, dokler se mu vsako početje po sreči iz¬
haja, in mu gotov dobiček donaša, dokler je človek srečen, zdrav,
v veljavi pri ljudeh; rad moli, je pobožen, ponižen, poterpežljiv;
misli, de je že popolnama vterjen v vsih lepih čednostih in tako
le prehitro sam sebi preveč dopade; misli, kdo ve, koliko obilno
je njegovo zasluženje pri Bogu, koliko svitla je krona, ki mu je
v plačilo pripravljena. — Ali Bog te postavi na poskušnjo, kakor
tudi ti vsako reč poskusiš, preden jo kupiš, postavim blago, napre¬
den ga kupiš, na vse strani pregleduješ in skušaš; tako tudi tebe
Bog marsikaki poskušnji podverže, prepričati se, ali si tudi v
sleherni čednosti toliko vterjen, kolikor se sam sebi zdiš, in dru¬
gim dozdevaš še ga boš tudi v nesreči, v revšini, v pomanjkanjni,
v bolezni, s kterimi te je obiskal, toliko hvalil, kolikor si ga v
sreči, v obilnosti, v zdravji povzdigoval, si pokdzal, de si pravi,
v kreposti vterjen kristjan, in rad ti bo k tvojimu nekdanjimu pla¬
čilu veliko primaknil; ozaljšal ti bo tvojo krono s toliko dragimi
biseri, kolikor njegovih poskušenj si srečno prestal.

Današnji kratki nauk od skušnjav, je res tolažbe poln; velja
pa le za taiste resnično pobožne duše, ki se greha v djanji skerb-
no varujejo. Ž njim naj se pa nikakor ne tolažijo taisti, ki gre¬
he v djanji tako urno doprinašajo, kakor bi vodo požerali, kteri
bi radi tudi to tolikokrat v djanji doprinesli, kolikorkrat so sku¬
šani, in tudi tolikokrat v djanji dopernesejo, kolikorkrat se jim
le pripravna priložnost naleti. Pri tacih so navadno gerde misli
in hude skušnjave že tolikokrat smerten greh, kolikorkrat jih obi¬
dejo, zato, ker takih skušnjav prostovoljno išejo, se v njih po-
veseljujejo, in vanje popolnama privolijo. Ti, če v tem stanu, s
samo tacimi notranjimi z mislimi storjenimi grehi umrejo, grejo
naravnost v pekel, kakor Lucifer, kteri je tudi le z mislimi grešil.

Ve bogoljubne duše pa, ki se s skušnjavami vojskujete, ne
obupajte; ne mislite, de je vas Bog zapustil, ko je vas s skuš¬
njavami obiskal; On vas gleda, kako se vojskujete in pripravljeno
zmagovavsko krono ima, jo vam na glavo posaditi. Bi vam pa
serce vpadalo, bi vaša moč pešala, hudič zmagoval in vas toliko

470

nadlegoval, de se vam pozdeva, zgubljeni smo, o! takrat storite
tako, kakor delajo otroci, če jih kdo straši, in plaši. Jokaje te¬
čejo k svoji materi in kadar se njeniga krila deržijo, potihnejo.
Ravno tako se tudi mi k Marii zatecimo, kadar smo skušani,
in na vrata njene materne milosti terkajmo, ko nas hude skušnjave
motijo, po opominovanji sv. Bernarda: Ako se vzdigujejo vetrovi
skušnjav , če si verzen na skalovje otožnosti , kliči Marijo. Ako
te valovi napuha, opravljanja in ljubosumnosti sem ter tje za¬
našajo; če jeza, lakomnost, mesena poželjivost tvoj dušni čelnic
zibljejo , kliči Marijo. Ne pusti je iz svojih ust, ne iz svojiga
serca. Ako se nje deržiš, ne zaideš ; ako njo kličeš,
ne obupaš ; ako nanjo misliš, se ne zmotiš ; če te ona derži, ne
padeš ; ako si pod nje hrambo, si varen; če te ona spremlja,
boš brez vse nevarnosti hitel proti bregu večniga zveličanja in
v resnici zvedil , koliko moč ima v sebi, klicati Marijo.  K Je¬
zusu se zatecimo, ki je skušnjavcu moč odvzel, smert in greh
premagal, ter nam ljubi mir prinesel in zaslužil, in po Jezusovi
in Mariini pomoči bo prišel kakor po hudim viharji prečudni, ne¬
beški mir v naše serca. Amen. O. Sotesčan.

Drugo nedeljo po veliki noči.

Jest sim dobri pastir, in poznam svoje (ovce), in
moje (ovce) poznajo mene. Jan. 10, 14.

Kaj je dobri pastir do nas? Kakošni hodimo mi proti njemu?

K >

ako lepe in ljubeznjive so prilike in podobe, pod kterimi
se Jezus v sv. evangelii nam vernim oznanuje! Kmalo se pri¬
merja sejavcu, ki seje dobro seme Božje besede; kmalo vinski
terti, ktere se moramo mi kakor mladike deržati, ako hočemo sa¬
du prinesti. Zdaj se imenuje luč sveta, ki razsvetljuje vse ljudi;
zdaj nebeški kruh, ki daje večno življenje. Enkrat govori od
zdravnika, ki je prišel rešit in ozdravljat bolne; drugič od Ijubez-
njiviga očeta, ki tudi zgubljeniga sina z veseljem sprejme. Zmed
nar lepših prilik pa je gotovo prilika današnjiga sv. evangelija od
dobriga pastirja, ko pravi: Jest sim dobri pastir.  Pastirje so

471

imenovali nekdaj kralje in poglavarje, ki skerbe za sebi podložno
ljudstvo, kakor skerben pastir za sebi zročeno čedo. Tako Go¬
spod sam novo zvoljeniga kralja Davida imenuje pastirja Izrael-
skiga. V novi zavezi postavi Jezus svoje učence in pred vsim
sv. Petra za pastirja svoje cede, ko mu rešet Pasi moje jagnjeta,
pasi moje ovce.  Zato se imenujejo nasledniki učencov ali na¬
mestniki Božji po pravici duhovni pastirji, ker oskerbljujejo du¬
hovne potrebe svoje cede. Za timi imenuje sv. Avguštin tudi
vsaktere starše—dušne pastirje njih družine, pri kteri imajo name-
stovati in opravljati imenitno delo duhovniga pastirja. Pa vsi ti
so le podoba praviga pastirja, in nobeden se tako po pravici in
priserčno ne imenuje dobriga pastirja, kakor Jezus, ki nam kliče:
Jest sim dobri pastir.  In nobena zmed lepih evangeljskih
prilik nima toliko ljubeznjiviga in priserčniga kakor ta; še toliko
znana in premišljevana zmirej napolnuje z novim veseljem in veči
prijetnostjo; še tolikrat slišana zmirej nove nauke daje. O de bi
vsi razumeli priserčno ljubeznjivost te prilike, ktere nas sv. cer¬
kev tolikrat opomni, ktere se spomniti imamo vedno priložnost v
vsakdanjim življenji; ktera je vsim razumljiva, in ni treba druge
učenosti, kakor le priprostiga ponižniga serca in boš v nji najdel
veliko tolažbe in veselja, nauka in spodbujenja! Posebno je
dvojno v ti priliki pomisliti, namreč bd ene strani: Kaj je storil
on, ki se imenuje dobriga pastirja? in od druge strani: Kaj on
hoče od svojih ovne, kaj smo mi storiti dolžni? Oboje nam Kri¬
stus v današnjim evangelii razloži, namreč, On pozna in ljubi svoje
ovce, ima ž njimi poterpljenje, jih vodi na dobro pašo, ter da živ¬
ljenje za nje. O kako lepo je On vse to storil! O de bi tudi mi
od svoje strani tako spolnovali svoje dolžnost, namreč, de bi pa¬
stirja spoznali, ga poslušali, za njim hodili! Oboje hočemo kratko
premisliti.

I. Pastirja jim bom obudil, de jih pase . . . Jagnjeta bo
lovil v svoje naročje , in jih pertisnil na svoje persi.  Tako so
napovedovali že preroki obljubljeniga Odrešenika. Misli si pa po¬
dobo dobriga pastirja, kakor nar bolj popolnama moreš, kaj boš
zamogel pričakovati? Ali ne, de svoje ovce pozna in ljubi, de
ima z njimi poterpljenje in jih bolezni ozdravlja, de jih na dobro
pašo vodi, in je v potrebi pripravljen tudi življenje za nje dati.

472

Pa vse, kar si o tim misliti zamoreš, je le slaba podoba nar bolj-
siga pastirja Jezusa Kristusa.

a) On pozna in ljubi  svoje ovce. On je poznal dobro serce
priprostiga Natanaela, preden ga je vidil; On je poznal hudobno
djanje Samarijanske ovčice pri Jakopovim vodnjaku; on je poznal
hudobne misli in naklepe farizejev in Judeža. Nič ni skritiga pred
njegovimi očmi, vse misli in želje človeškiga serca so mu odperte,
vse naše naklepe in dela z vsimi skrivnimi nameni pozna. Kako
tolažbe polno je to za nas, kadar smo po nedolžnim zaničevani,
kadar velike britkosti čez nas pridejo, ali nas hude skušnjave
nadlegvajo; Jezus, dobri pastir, nas pozna, On ve za naše te¬
žave, in nam bo vedil vse v dobro oberniti! Kako strašna je pata
misel za hudobne, ki skrivej svojo hudobijo vganjajo, ki imajo
ovčjo obleko, znotrej so pa dereči volkovi, ki so v svoji hinav-
šini podobni pobeljenim grobam, zunaj lepi, znotrej polni smradu
in gnjilobe! Jezus, zdaj sicer dobri pastir, bo kakor pravični sod¬
nik enkrat odkril njih skrito hudobijo in osramotil njih hinavšino.—
Dobri pastir tudi ljubi svojo čedo. Njegovo ljubezen oznanuje ves
stvarjeni svet; njegovo ljubezen kaže Betlehemski hlevec, in vse
Judovske pokrajine, kjer je dobri pastir hodil in dobrote skazoval;
njegove ljubezni priča je zadnja večerja in mertvaška gora, kjer
On ljubezen uči in skazuje; njegova ljubezen terpi še zmirej , de
po pravici govori sv. pismo: Z večno ljubeznijo nas je ljubil.
Res dobri pastir nas ljubi in ne neha ljubiti, desiravno je poznal
našo nevrednost in nehvaležnost; On nas ljubi, desiravno je ve¬
dil, de mu bomo večkrat nezvesti, Njega pozabili in zapustili; in
ravno v tim se Njegova ljubezen očitno pokaže, ker

b) dobri pastir ima s svojimi ovčicami pbterpljenje in usmi¬
ljenje ter njih bolezni ozdravlja.  Kako prečudno lepo se svetijo
te lastnosti dobriga pastirja nad Jezusam, poterpežljivim prijatlam
revnih grešnikov, ktere je usmiljeno k sebi vabil, in jih z odper-
timi rokami sprejemal! Kjerkoli je vidil solze prave pokore, je
vlil tolažljive besede v ranjeno serce. Vse njegovo življenje je
polno takih zgledov. On sam tako rekoč ne najde dovolj besedi
in prilik nas prepričati svojiga usmiljeniga serca. Ali ne popisuje
sam sebe v priliki od pastirja, ki je eno ovco zgubil? Komaj je
pogreši, hiti za njo, in nima miru v sercu, dokler je ne najde. In
kako ljubeznjivo jo sprejme in objame; de bi ji težavno pot nazaj
polajšal, jo sam zadene na svoje rame, in kliče nebeške prebi-

vavce se ž njim veseliti, ker je najde!, kar je bilo zgubljeniga.
Ali je to zgolj prilika? ali ni resnično popisovanje milosti, ki smo
jo mi najdli; skerbi, ki jo je za nas imel? Mi vsi , pravi Izaija,
smo zašli , kakor ovce , vsak je šel po svoji poti.  Pa dobri
pastir pride in se ne utrudi nas klicati in iskati. Usmiljenje ima
celo do oslepljenih, terdovratnih grešnikov, in se milo zjoka nad
nespokornim mestam Jeruzalemom; še zadnjo uro izgovarja hudo¬
bijo, in usmiljenja prosi za lastne morivce. S koliko ljubeznijo
ozdravlja še le tiste, ki njegov glas slušajo, in se spet k Njemu
vernejo, to zamorejo pričati le tiste spokorne duše, ki so tako
srečne bile, se k Jezusovi čedi spet verniti; le same zamorejo
čutiti, s koliko ljubeznijo jih je dobri pastir spet sprejel, koliko ve¬
selje in tolažbo so same v svojim sercu občutile, ko so bile, zgub-
Ijenimu sinu enake, spet olepšane z dragim oblačilam gnade Božje.

c) Kako obilna, nezmerna je dobrotljivost dobriga pastirja,
ker vse, pravične in spokornike vodi na dobro pašo!  tukej On
nasituje pravice lačno dušo z Božjo besedo, in kaže, de človek
ne živi le od kruha. Hrana Božje besede pravične poterduje,
grešnike meči, vse razsvetljuje in s serčnostjo napolnuje na poti
proti večnosti. — Pa dobri pastir nam je pripravil še boljši pašo,
nad ktero se nebesa zavzemajo in jo angeli molijo, zapopasti pa je
nihče ne zamore. On sam reče: Vzemite in jejte ; to je moje te¬
lo . .  . To storite v moj spomin. „ Kje,  vpraša sv. Krizostom, je
pastir , de bi s svojim mešam čedo nasitoval? a  On tedej ni le pa¬
stir in prijate!, ampak tudi živež naše duše; telo dobriga pastirja
je vedno za nas shranjeno in pripravljeno; zmirej nas on iz ta-
bernakeljna vabi in kliče, rekoč: Jest sim šivi kruh, ki je iz ne¬
bes prišel ; pridite, ki ste slabi, in poživite se; ki ste revni, obo¬
gatite; ki ste žalostni, bodite potolaženi; zajemajte vsi iz studenca
življenja, in zbirajte se radi okrog dobriga pastirja, čigar veselje
je, biti med človeškimi otroci. Ali nas ta mili glas dobriga pa¬
stirja in prijatla ne bo spodbudil? O obilno obdarovana čeda Je¬
zusova! hiti za njim na dobro pašo, iši si dobre hrane njegovih
naukov in njegove gnade, kije  v presvetim zakramentu tako preo¬
bilno za nas hranjena; in razveseli se v Kristusu, svojim pastirji,
ter veselo zapoj s kraljevim prerokam: Gospod je moj pastir , in
nič mi ne bo manjkalo ; v kraj dobre paše me je postavil , in k
hladnim Studencam me pripeljal. Pred mojimi sovražniki mi
je mizo pogernil , in njegov močni kelih kako zveličaven je !

474

d) Še nekaj pristavi Gospod sam k lastnostim dobriga pa¬
stirja, namreč: Dobri 'pastir da življenje za svoje ovce ; umreti

hoče sam, de bi one živele; sam v smert gre, de bi svojo ljubo
čedo smerti in pogubljenja rešil; ponižal se je in je bil pokoren
do smerti, smerti pa na križu. Le poglej, o kristjan, na podobo
križa! koga vidiš na njem? Jezusa, dobriga pastirja, ki da živ¬
ljenje za svoje ovce, ki je za te okusil grenkost smerti, de bi s
svojo kervjo tvoje dolgove poplačal, in tebe večne smerti otel.
Dobri pastir je jagnje zaklano od začetka sveta, in z njegovim
terpljenjem smo mi rešeni. Še celo v svoji neskončni časti v ne¬
besih vedno kaže Očetu rane, ki jih je za nas prejel, in nepre-
nehama prosi usmiljenja za svojo ljubo čedo. — O trikrat srečna
čeda , ktere pastir je Jezus! Kaj bi mi bili, ko bi ne bili ovce
njegove čede? Oh le otroci jeze Božje bi bili, razstresene, zgub¬
ljene ovce, ki jih lakota in kuga pokonča, ali padejo v oblast
hudiga sovražnika in nesrečen konec store! Zdaj pa je Jezus naš
pastir, in ž njim smo vse zadobili, pravo spoznanje in živež za
svojo dušo, pomoč v potrebi in nevarnosti, rešenje pred smertjo
in pravico do nebes. Jezus je naš pastir; kdo ima besede, izreči
in popisati to srečo? kdo razumnost in serce, jo prav zapopasti in
občutiti?

II. Vender pri ti veseli misli nekaj kali čisto veselje, misel
namreč, ali smo zvesti temu dobrimu pastirju? Pri tim spominu
nas sramota obleti, in britko očitanje čutimo namesti veselja. Do¬
bri pastir bi mogel imeti le dobre ovce; pa marsikterimu vest na¬
sprotno očita, de je neobčutljiv in nehvaležen za toliko dobrot in
gnad, nezvest njegovimu vodilu, nepokoren njegovim zapovedim.
De bi si to bolj k sercu vzeli, poglejmo kratko dolžnosti ali last¬
nosti dobrih ovac.

Svojiga pastirja poznati, njegov glas poslušati, za njim ho¬
diti, je znamnje zveste ovčice po Jezusovim nauku, ki pravi: Moje
ovce me poznajo, slišijo moj glas in hodijo za menoj. l)Tojetedej
pervo, de spoznamo Jezusa,  dobriga pastirja. To je večno življenje,
uči On sam, de spoznajo tebe, praviga živiga Boga, in kteri-
ga si poslal, Jezusa Kristusa’,  de spoznamo, kdo je On, ki pravi:
Jest in Oče sva eno’, kdor mene vidi, vidi Očeta’,  kdo je On, či¬
gar povelju sta nebo in zemlja pokorna, čigar beseda je mertve
oživljala; kdo je On, brez kteriga bi bili mi vsi otroci pogubljenja,
ker pravi: Nihče ne pride k Očetu , razun po meni.  O kaj bi

Dam pomagala vsa modrost tega sveta, vse človeško znanje, ako
bi ne imeli spoznanja Jezusa Kristusa? Vsa učenost bi bila le te-
mota in zmota. Zato resnično pravi Sv. Tomaž Kempčan, de nar
bolj priprosti človek, ki Jezusa spozna, je bolji, kakor prevzetni
modri tega sveta. Zato po zgledu sv. Pavla nič tako ne čislajmo
kakor imenitno spoznanje Jezusa Kristusa. — To spoznanje pa,
ako je resnično, ne bo merzlo, prazno, ampak bo goreče, serčno,
in torej delavno; razodevalo se bo v sveti ljubezni,  ker je On
nas tolikanj ljubil. Če ti dobrotljiv človek usmiljenje skaže , rad
to hvaležno spoznaš in v djanji pokazati želiš. Če posvetni kralj
sovražnika srečno premaga, se vesele zvesti podložni, in svoje
veselje v djanji razodevajo. Kje pa imaš dobrotnika, kakor je tvoj
dobri pastir Jezus? kje častiti j ivšiga zmagovavca in kralja, kakor
Jezusa na desnici Boga Očeta? Ali to spoznanje ne bo vžgalo
tudi v tebi ljubezni do tega dobriga, častitljiviga pastirja, ki je
vsa lepota nebes, pa vender ves ponižen in usmiljen? Ali
ne boš od te ljubezni vnet s sv. Pavlam pripravljen vse dati, in
kakor blato vsiga imel, de le Kristusa pridobiš? O kako nesrečne
so pa tiste zgubljene ovce, ki v svet in greh zamišljene ne spo¬
znajo in ne ljubijo dobriga pastirja; milo toži čez nje dobri pastir,
de ne spoznajo, kaj jim je v zveličanje; le prazno senco love, in
dragi zaklad zgube!

Kristjan pa, ki Jezusa spozna in ljubi, bo dobriga pastirja
tudi očitno  spoznal, kjer koli bo potreba in priložnost; kakor Je¬
zus sam opominja: Kdor koli bo mene pred ljudmi spoznal, ga
bom tudi jest pred nebeškim Očetom spoznal ; on bo z besedo in z
zgledam očitno in z veseljem pokazal, de mu je pred vsim skerb
za Jezusovo češenje in razširjanje njegoviga kraljestva; de nič
bolj ne želi, kakor, de bi vsi Jezusa spoznali in častili, de bi bil
en  pastir in ena  njemu pokorna čeda, po pomenu prošnje, ki pravi:
Pridi k nam tvoje kraljestvo.  — Srečen, kristjan, ako tako zares
dobriga pastirja spoznaš in ljubiš ter očitno častiš! Saj po besedah
sv. Tomaža Kempčana, kdor Jezusa pridobi, je vse pridobil; in
On dobri pastir tudi tebe spozna in te bo enkrat očitno predOee-
tam spoznal!

S) Drugič je treba dobriga pastirja tudi poslušati;  poslušati
glas njegoviga vabljenja, ki se vedno razlega in sliši, kakor nek¬
daj po Judeji, tako zdaj po vsi keršanski cerkvi, in nam govori
zdaj v notranjim našiga serca, po glasu vesti, zdaj na svetim kraji

476

v Božjim nauku; zdaj nas milo vabi z dobrotami, zdaj ojslro svari
s šibami. Poslušati moramo glas njegovih namestnikov, kterim je
On skerb svoje cede zročil ter jim povelje in oblast dal, ji de¬
liti kruh besede in gnade Božje. On sam je postavil te namest¬
nike in jim po sv. Pavlu naročil: Cujte nad seboj in nad vso če-

do, čez ktero vas je sv. Duh oskerbnike postavil, vladati cerkev
Božjo, ktero je s svojo kervjo odkupil.  Dobri pastir sam ojstro
zapovedujete namestnike poslušati, rekoč: Kdor cerkvene posluša,
naj ti bo kakor nevernik in grešnik. Pokorni jim bodite, inpodlo-
žni,  opominja po svojim aposteljnu, ker oni čujejo kakor taki, ki
bodo za vaše duše odgovor dajali , de to store z veseljem, ne
zdihovaje', zakaj to bi xa vas ne bilo dobro.  — O kako srečna
bi bila Jezusova čeda, ako bi vsi radi njegov glas in glas njego¬
vih namestnikov poslušali, nikdar se pa ne dali zmotiti od slabih
zgledov, nikdar ne poslušali zapeljivih prerokov, ki kakor sata¬
novi najemniki pridejo, in drago odkupljene Jezusove duše slepe
in pogubljujejo! Kristjani, ne dajmo se preslepiti, in deržimo se
Jezusa, ediniga praviga pastirja in njegovih namestnikov, kar po¬
sebno s tim pokažemo, de

3) za dobrim pastirjem hodimo.  Hodimo za dobrim pastir¬
jem , de vse po njegovim povelji storimo. On nas uči obilniši pra¬
vico, ki tudi notranje serca presodi; nas uči ljubezen iz čistiga
serca; nam priporoča pot križa in zatajevanja; priporoča pred
vsim iskati Božjiga kraljestva. Delajmo po njegovim povelji; za¬
kaj ne poslušavci, ampak delavci postave bodo opravičeni. —Ho¬
dimo za dobrim pastirjem s tim, de posnemamo njegov zgled, kakor
v današnjim listu sv. Peter uči: Kristus nam je zgled zapustil, de
hodimo po njegovih stopinjah. On, ko je bil preklinjan , ni klel;
ko je terpel, ni protil.  Ozrimo se večkrat na njegovo poterpež-
ljivost in krotkost, ponižnost in ljubezen, in hodimo za njim; saj
nas On sam opominja rekoč: Učite se od mene; ker sim krotak
in iz serca ponižen.  — Hodimo za njim, de bomo po svojim sta¬
nu in po svojih okolišinah tudi mi drugim dobri pastirji; saj nas
ktemu veže že vesoljna zapoved keršanske ljubezni, ktera z apo-
steljnam želi vsim vse postati, de bi vse Kristusu pridobila. O ko¬
liko bi jih bilo obvarovanih greha in nesreče, ko bi bližnji kakor
dobri pastir ga lepo opomnil in milo posvarili Posebno naj tako
za Jezusam hodijo starši in gospodarji, ki so od Boga postav¬
ljeni dušni pastirji sebi zročenih ovc. Ode bi tudi ti z Jezusam reči

zamogli: Mi smo dobri pastirji, nobeniga zmed njih, ktere si nam
zročil, nismo zgubili; de bi ne bili dostikrat le najemniki, kterim
ni skerb za zročeno čedo, in se nespametno izgovarjajo rekoč:
Kaj so meni drugi mar?

Tako, ljubi moji, hodimo za dobrim pastirjem Jezusam, njega
poslušajmo, in si perzadevajmo če dalje bolj ga spoznavati. Pravo
srečo in veselje bomo že tukej občutili in vživaii. Enkrat pa bo
pastir naših duš ločil dobre od hudobnih, ter bo dobre postavil na
svojo desno in hudobne na svojo levo. Pa tudi tisti strašni dan
bodo zvestim ovčicam veljale njegove besede: /Ve bojte se, majh¬
na čeda, ker Očetu je dopadlo vam dati kraljestvo j  in jim pore¬
če : Pridite, vi izvoljeni mojiga Očeta, in posedite kraljestvo, vam
pripravljeno od začetka sveta  ! In dobri pastir bo sam preobilno
plačilo dobre čede, z njo sklenjen v večni ljubezni. Amen. A.

Tretjo nedeljo po veliki noči.

Ttešničho, resnično vam povem, de liote jokali in žalovali,
svet pa se bo veselil; vi-bote žalovali, pa Vaša žalost se
bo v veselje spreobernila. Jan. 16, 20.

Terpljenje lia svetu je ključ od nebeških vrat.

"Gfloboko se nam v serce vtisnejo mile besede dobriga prijatla,
ki se od nas loči, in nam pogosto v misel pridejo. Tolikanj bolj
moramo poslednje nauke Jezusove, ki jih pred svojo smertjo učen-
cam in tudi nam daje, v sercu ohraniti in pogosto premišljevati.
Za to skerbi sv. cerkev, ter zdaj v veselim času od velike noči
do binkošt jemlje svoje evangelije iz tih lepih naukov pred ločitvijo,
od kterih sv. evangeli nima lepših. Tudi današnji evangeli je iz
njih vzet. Milo se ozre po učencih, kteri svojo srečo le v Jezusu
najdejo, in vse zaupanje vanj stavijo. Pa kako strašno bo njih
zdanja sreča ogrenjena in upanje omajano, ko bo Učenik kmalo v
roke grešnikov dan in umorjen. Kad bi jim On to polajšal, in de
bi jih nenadama ne zadelo, jih na to pripravlja in jih tolaži, preden
jih zapusti, rekoč: Le malo časa sim še pri vas,  zapustil vas

478

bom. Pa kakor človek sploh težko in nerad razume, česar se nar
bolj boji, tako tudi učencam ni šlo v glavo , de bi se mogli že
ločiti od Jezusa, brez kteriga se jim je zdelo vse veselje — neči-
merno, še življenje zoperno. Ko se pa zavoljo tega poprašujejo,
jim Jezus še bolj resnobno in očitno napove njih žalost in britkost
zavoljo ločitve; resnično vam povem , jim reče, m bot e jokali in
žalovali,  hudobni svet pa se bo veselil;  pristavi jim pa tudi to¬
lažbo, de se bo njih žalost v veselje spreobernila že zdaj po vsta¬
jenji, in še bolj obilno enkrat v nebesih, kjer ne bo več ločitve,
in veselje ne več vzeto. In tako se je zgodilo. Velika je bila njih
žalost pri smerti njih Učenika, pa kratko je terpela, in k malo se
je spremenila v neizrečeno veselje.'

Terpljenje in žalost, ljubi moji, je tukaj v dolini solz delež
nas vsih; vsim je odmerjena obilna mera britkost', ki jih ima vsak
v svojim stanu, mladi in stari, revni in bogati, pravični in greš¬
niki. To je resnica, ki jo vedna skušnja dovolj poterdi, pa tudi
resnica, ki je v vsaki sili tolažbe polna za nas vse, ker nam vsim
velja Jezusova obljuba: Vaša žalost se bo v veselje spreobernila.
Kdo bi pa ne terpel žalosti bolj serčno in voljno, ako ve, de je
kratka, in mu v srečo in veselje pomaga? Ni ga pa človeka, de
bi mu terpljenja treba ne bilo v veči spokorjenje in zasluženje,
ker je to edina-pot v nebeško veselje. In ravno to hočemo neko¬
liko pomisliti, de brez terpljenja na svetil ni veselja v nebesih ,
ali, de je terpljenje ključ od nebeških vrat.

Ko pravim, de terpljenje na svetu pelje v nebeško veselje,
ne govorim od terpljenja grešnikov, to je tistih, ki fje v en dan
v grehih žive; zakaj taki, dokler se ne spreobernejo, dokler niso
v gnadi Božji, za nebesa nič ne zaslužijo; tudi ne govorim od
otrok, kteri se še pameti ne zavedo; zakaj taki zamorejo priti tudi
brez terpljenja v nebesa: ampak govorim le od odrašenih , kterim
je za nebesa skerb, takim terpljenje v nebesa pomaga, in jih no¬
bena druga pot tje ne pelje, kakor pot križa in terpljenja, kakor
Jezus sam govori: Kdor hoče za menoj priti, naj zataji sam sebe,
flaj vzame svoj križ, in naj hodi za menoj. Ue terpljenje, hoče
On reči, vam kaže pravo pot v nebeško veselje, in vam bo od-
perlo vrata -večne sreče. Le poglejmo nekoliko, kako nam to resnico
poterdijo zgledi sv. pisma ze v stari zavezi. Ali ni že pervim

4?9

staršem po storjenim grehu Bog hudiga terpljenja napovedal, in
jih ni le po hudih britkostih vzel v boljši življenje? Ali ni bil
pravični Abraham hudo skušan, ko mu je bilo zapovedano lastniga
sina darovati, in le., ker je bil v grozni brhkosti Bogu zvest, je
šel po velikim terpljenji v kraj počitka? Ali ni bil egiptovski Jožef
zavoljo svoje bogaboječnosti od lastnih bratov sovražen in prodan,
zavoljo svoje čistosti v ječo'verzen, in ali ni le po poti terpljenja
šel v nebesa? Ali ni Mozes prestal veliko grenkost zavoljo ter-
dovratniga ljudstva, preden' je bil očišen, de je šel v nebesa?
Ali ni pravični Job zgled poterpežljivošti v terpljenji za vse čase
postal, in ali ni po neizrečenih bolečinah, po neznanim terpljenji
krone v nebesih zadobil? In koliko je mogel David, mož po volji
Božji, od kralja Savla in pozneje od lastne družine in drugih pre¬
stati, de se je očistil, in po britkostih v večno življenje prišel!
In ako premislimo vse preroke,, od perviga, do zadnjiga, ali je bil
kterf, de bi ne bil šel skoz terpljenje v veselje? Ali se je pa te¬
mu čuditi, ko je Jezus., kralj vsih svetnikov, sam Sin Božji, le
po terpljenji šel v svojo čast, ko nas On sam uči, de je bilo potrebno,
de je Kristus terpel, in tako šel v svojo nebeško čast? Ali se
bomo mar čudili, ko vemo , de je mati Božja toliko terpela, de
noben marternik (oliko ne, de je ona bila kraljica marternikov,
in le tako tudi kraljica nebes in zemlje?

Če je pa Bog svojimu preljubima Sinu, nad kterim ima vse
dopadenje, le terpljenje odločil; če je svojo nar svetejši stvar
Marijo Devico, toliko terpeti pustil: ali se bomo čudili, de Jezus
tolikrat tudi svojim aposteljnam terpljenje, hudo terpljenje napo¬
veduje ? Resnično , resnično vam 'povem , vi bote jokali in žalo¬
vali , svet pa se bo veselil. Iz shodnic vas bodo devali , ura
celo pride , de vsak , kdor vas umori , bo mislil kaj dobriga
storiti. Če se' je Učeniku tako godilo, se učencam ne bo
boljši ; in če se je na zelenim drevesu to zgodilo , kaj bo
s suhim ?  In kako k malo in strašno se je vse to prerokova¬
nje začelo spolnovati! koliko so mogli učenci zavoljo Jezusoviga
imena prestati! kako resnično so za njim kelih terpljenja pili, in
križ nosili in le tako so šli za svojim Učenikam v nebeško čast!
In z njimi jih je šlo v večno veselje po poti terpljenja silno velika
truma, od ktere sv. Janez piše v skrivnim Razodenji: Ti so, ki
so prišli iz velike britkosti , ter so svoje oblačila oprali v kervi
Jagnjetovi.  Tarnkej se je nad vsimi spolnilo, kar Jezus učencam

3  »*

480

obeta: Vaša žalost se ho v veselje spreobernila, in vašiga ve¬
selja vam nihče ne bo odvzel.

Ali se bomo po vsim tim čudili, de tudi nam ni odmenjena
druga pot v nebesa, kakor pot terpljenja, ktera je po sv. Ambrožu
imenovana ključ od nebeških vrat? Ali je čuda, de dobrotljivi Bog
iz tega visokiga namena ljudem tako mnogotero terpljenje pošilja?
Veliko, postavim, terpite vi kmetje, pri svojih delih in opravilih; pa
vaše terpljenje vam je ključ za nebeške vrata, in gorje vam, ko
bi bili brez tega ključa , ko bi mogoče bilo, de bi bili kruha siti
brez terpljenja, brez dela; gorje, joj; bi bilo za vašo dušo, ka¬
kor Gospod sam poterdi po preroku Ecehielu, ki pravi: Kruha
sitost in postopanje in življenje brez dela je bilo vzrok Ho dom¬
skih pregreh , zavoljo kterih so bile nar lepši mesta z ognjem
z neba požgane., nar prijetniši kraji v sraradljivo morje spre¬
menjeni , in prebivavci končani Za ta in za uni svet. Zato v
svojim terpljenji ne zaverzfte z godernjanjem in preklinovanjem
Božje roke, ki vam ključ od nebes v roke daje. — Težek jarm
terpljenja je revšina, ki po časnih nesrečah nasleduje, pa tudi ona
je ključ za nebesa; in če vprašaš, zakaj Bog pripusti, de tebe
revšina tare, ti odgovori sv. Pavel, de te Bog tepe, de ne boš
na zadnje s posvetnjaki vred pogubljen; in na drugim kraji te k
poterpežljivosti opominja, rekoč: Kaj ne veste, de bote Kristusove
časti deležni, kakor ste deležni njegoviga terpljenja ? Ali vam ijjL
Bog časne nesreče poslal, de bi vas večne obvaroval? Ali se"ne ’
bo Bog enkrat spomnil vaše revšine, kakor uči Jezus v povesti od
uboziga Lazarja in neusmiljeniga bogatina ? Pomislite sami, kje
hočete raji biti, pri ubogim Lazarji, ali pri neusmiljenim bogatinu ?
Tedej tudi to terpljenje vam zlajšuje pot proti nebesam.

Tode telesno terpljenje ni nar hujši; hujši je dušno; pa tudi dušno
terpljenje je ključ do nebeškiga veselja. Nekteri morajo veliko
vjedanja prestati od tistih , od kterih bi po pravici smeli ljubezen
pričakovati; postavim pobožna žena mora veliko terpeti pri hudobnim
možu; pobožen posel pri nerodnim gospodarji. Kaj takim velja? Veljajo
jim besede sv. pisma: Vsi, kteri koli hočejo v Kristusu pobožno
živeti, bodo preganjanje terpeli',  in besede pobožne Judite, ki pravi:
iVaši očetje so bili skušani, de se je pokazalo, če so v resnici Bogu
služili.  Le pokažite, de ste pripravljeni vse za Boga prestati, in
Božjo obljubo imate, de, če bote sKristusam terpeli, se bote tudi ž njim
veselili. — Veliko žalost občutijo nekteri starši zavoljo otrok, kterih

ne morejo na poti keršanskiga življenja ohraniti, pri kterih se:jim
zdi vse svarjenje zgubljeno. Kaj hočem takim reči ? Njih terplje¬
nje je veliko; pa morebiti so si ga sami krivi; mladiga drevesca
niso hotli pripogovati; drevo pa se popred zlomi, kakor pripogne.
Šibe se pri otrocih niso poslužili ^ pa s tisto šibo, s ktero otrok
niso hotli tepsti, jih zdaj otroci tepo. Pa dobro je za nje, če jih
zdaj Bog s tisto šibo tepe in k pokori kliče: skoz terpljenje bodo
šli v nebesa — če tako mislijo, kakor je še pravični Job rekel:
Grešil sim, zares sim se zadolžil; pa kolikoršne pokore sim
vreden , je še nisim prejel.  — Hudo terpljenje prizadevajo človeku
dostikrat sovražniki, pa tudi to ti zamore v nebesa pomagati. Če
te namreč kdo sovraži, ker si hudoben, ker imaš slabe razvade ,
bodi vesel, de te sovražnik sili, svoje življenje boljšati; tak so¬
vražnik je veČ vreden, kakor deset prijatlov, ker te na pot v ne¬
besa sili: Če te pa zavolj bogaboječnosti sovražijo, o veseli se,
moj kristjan, krona te že čaka v nebesih ; zakaj Jezus sam take
blagruje, rekoč: Blagor vam, če vas zasramujejo zavoljo mene, in
čez vas vse hudo govore-; veselite se in od veselja poskakujte, za¬
kaj vaše plačilo je obilno v nebesih.  In sv. Peter vas zagotovi, de le
kaj maliga in kratko časa bote terpeli, in vaša vera bo skušena
v nadlogah, in hote dragi pred Bogam, kakor zlato, ki je očiše-
no v ognji.  —

Hudo terpljenje je suhota duše, ko bi človek rad molil, pa mu
molitev iz serca noče; vse v njegovi duši je suho, vse jeovenjeno;
vest ga svari, ter mu težko serce dela r  veselja do Božjih reči
vender nima. Kristjan, tudi to je za te ključ do nebeškiga vese¬
lja ; zakaj, tebi se zdi, de si zapušen od Boga; pa nisi zapušen
od Boga, ampak le od občutljiviga veselja; Bog pa je prav blizo
pri tebi; tega te zagotovi beseda Božja, ki pravi: Blizo je Gospod
vsim tistim ki so pobitiga serca.  — Hudo terpljenje je nepokoj
zavoljo poprešnjiga pregrešniga življenja; kakoršniga nekteri tudi
po spreobernjenji občutijo, ter v vednim nepokoji serca, v vednih
spečeninah vesti žive. Pa tudi takim je terpljenje ključ do nebeškiga
veselja. Zakaj brez tega nepokoja bi se kmalo polenili, kmalo bi moli¬
tev in spoved opustili, kmalo bi se spet poprešnjim tovaršijam pridru¬
žili, ko bi jih Bog tako rekoč na hudih berzdah ne imel s tim, de
jih od ene strani svari, od ene pa tepe, pa vse le zato, ker jih
hoče ohraniti na pravi poti proti nebesam. Ali ne govori od takih
prerok Jeremija, rekoč: Ti si me tepel, in jez sim se spametoval?

482

in Jezus sam po sv. Janezu: Ktere ljubim, tiste svarim in tepem?
Jezus sam tedej pravi, de tiste ljubi, ktere po glasu nepokojne
vesti svari, in z britkostmi tepe.

Tako tedej vidite, de sleherno terpljenje, naj bo na telesu ali
na duši, človeku v nebesa pomaga, ako ga s. takim namenam iz
Božjih rok sprejme, kakor ga mu Bog pošlje. Saj nič ni tako pri¬
pravno, nas prav spokoriti, in vsili madežev očistiti, kakor ravno
vsakoršno terpljenje, de z Davidam moramo spoznati: Dobro je
za me, de si me ponižal.  Bog sam nam to pokoro naklada kakor
moder zdravnik, ki bolniku v sili tudi grenke zdravila daja. Tudi
nič ni pripravniši, nas hudiga obvarovati in v dobrim poterditi,
kakor od Boga poslane britkosti. Gospod nas prisili, de v se gre¬
mo , in se nerodnost varujemo , ter proti nebesam oči obračamo ;
Gospod nas vabi k svoji večerji, ker se pa izgovarjamo, ukaže
pripeljati revne in hromaste. Gospod nam pošlje priložnost, de se bolj
živo pokaže naša vera, de se vterdi naše upanje, de se v nas vžge
prava ljubezen, ktera se v djanji pokaže, ter je nobeno terpljenje
od Boga ločiti ne more. In ko še zdaj , ko imamo od Boga po¬
slano terpljenje, ta ključ do nebeških vrat, resnične ostanejo Je¬
zusove besede: Veliko je poklicanih, malo pa izvoljenih,  kolikanj
menj bi bilo zveličanih, ko bi ljudem terpeti treba ne bilo, ko bi
tega ključa do večniga zveličanja ne imeli!

Zato so tudi svetniki terpljenje tako visoko cenili. To je moja
tolažba,  govori pobožni Job, de me Bog z bolečinami tepe in mi
ne prizanaša. Rad se bom hvalil svojih nadlog,  piše sv. Pavel,
de bo v meni stanovala moč Kristusova... Deleč naj bo od me¬
ne, de bi se jez kaj druziga na svetu hvalil, kakor križa Go¬
spoda našiga Jezusa, Kristusa;  ter vzrok pove, zakaj je svojiga
terpljenja vesel, rekoč:. 'To je dar Božji-, de v Kristusa ne le
verujemo, temuč, de nam je pripušeno za Kristusa tudi terpeti .
Zato so aposteljni spred velikiga zbora veseli šli, ker jim je bilo
pripušeno terpeti zavoljo Jezusa. To kraljevo pot terpljenja, ktero
si je bil Jezus ,. začetnik vere, sam zvolil, je napovedoval tudi
svojim učencam; po ti poti je vodil nje in vse druge pravične;
po nji so hodili marterniki in spoznovavci; spokornice in sv. device
v ti dolini solza do konca življenja, od kterih vam le še en zgled
pred oči postavim.

V  letu 1290 je živela v Brabanški deželi blizo mesta Brusela
j-evna pobožna devica, z imenam Marija, ktera je svoje devištvo

483

Materi Božji in njenimu Sinu Jezusu Kristusu obljubila. Nek človek,
ki je imel oči polne prešeštovanja, začne za njo laziti, jo zalezo¬
vati; to de ta nevesta Kristusova ga tako zaničljivo zaverne, de
on ves osramoten začne togoto v svojim sercu do nje kuhati. Ker
je ta devica hodila v neko hišo delat in jest, se hudobnež splazi
v tisto hišo, in ukrade srebern kozarec, ter ga skrije tje, kjer je
devica svojo šivarijo shranovala. Kmalo postane hrup zavoljo sre-
berniga kozarca, in iskaje ga prj devici najdejo. Zavoljo tatvine
in velike nehvaležnosti do dobrotnikov jo obsodijo k strašni smerti,
de bo živa pokopana. Nedolžna reva je vedno terdila, de ni kriva
tatvine, in še, ko jo v skopano jamo veržejo, je molila za ne¬
previdne sodnike in za tistiga, kteri je ukradeni kozarec med njeno
blago skril; innjena zadnja molitev je bila: O Gospod! za to gnado
te prosim: de naj vsi, kteri so v britkostih serca, in k mojimu
grobu pridejo, tolažbo in mir zadobe. Kepe so na njo letele, za¬
suli so jo in zemljo potlačili; ojster kol so zabili v njen grob ter
jo v grobu presunili in pripeli. — Pa Bog je skazal svetost svoje
služabnice, mnogi čudeži so se godili pri njenim grobu, in kdor
koli je prišel v britkosti na njen grob molit, je zadobil polajšanje
in tolažbo v svojih stiskah.

Preljubi hristjan, tudi tehe zadevajo, ako tudi ne vselej tako
po nedolžnim, mnoge britkosti in nadloge na duši in na telesu; s
težkim sercam roke sklepaš, solzne oči proti nebesam vzdiguješ,
ker pod milim nebam nikjer ne najdeš pomoči za svoje ranjeno
serce; uči se takrat od Božjih služabnikov hoditi po kraljevi poti
terpljenja, in le stanovitno imej oči vperte tje, od kodar ti vselej
pomoč priti zarnore, proti Jezusu, ki je sam šel skoz terpljenje v
svojo čast, tudi nas za seboj vabi in naš zagotovi; Vaša žalost
se bo v veselje spreobernila.  Po pomoč in tolažbo hiti k še boljši
Marii mem Brabanške, k tolažnici žalostnih in pomoči kristjanov, ki
je sama okusila grenkost življenja v vsi obilnosti, in je polna
usmiljenja do vsih svojih otrok. V prošnjo se priporoči vsim Božjim
prijatlam, ki so tudi v solzah sejali, in zdaj z veseljem žanjejo ,
ter se spomni obilniga veselja, ki po kratkim terpljenji tamkej tudi
tebe čaka; zakaj naše zdanje terpljenje ne pride v nobeno primero
s prihodnjo častjo, ki bo nad nami razodeta tamkej v kraljestvu,
kjer ne bo nobeniga žalovanja, nobene solze več; kjer bomo Njega,
ki nam je prebivališa šel pripravit, zopet vidili, se veselili, in nam
veselja nihče ne bo odvzel. Amen. H. G,

484

Četerto nedeljo po veliki noči.

N

»Nobeden zmed vas me ne vpraša: Kam greš ?“ Jan. 16,5.

Kratek pogled v večnost.

VT  v

JPbeer Jezus pravi, de ga nobeden ne vpraša, kam gre, ko gre

v večnost k Očetu in ker tudi človek rad pozabi pomisliti , kam
bo šel, ko bo v večnost šel; lahko iz tega perložnost vzamemo, čez
večnost nekoliko pomisliti, in primeriti , kako kratko je to življenje
proti večnosti.  Nekteri od tacih resnic ne slišli rad govoriti, pa
ravno njemu so nar bolj potrebne. Bog daj, de bi naše premišlje¬
vanje ne bilo brez sadu!

Kmet je imel spomladi toliko obilno polja obdelati, de ni mo¬
gel vsiga z očmi pregledati. Zjutraj na spomlad vstane, vzame
deržino, živino in orodje, ter gre, de bi začel orati. Reče pa
svojim hlapcam, ko na polje pridejo: Počakajte malo, grem tje k
studencu, nekoliko posedeti; se bo že obdelalo, je še dolg dan.
Gre k studencu, vzame slamnato bilko in začne, igraje se, pene
izpihovati, ter ima veliko veselje, ko vidi, de se bele pene delajo
in lepo svetijo, ko juterno solnce vanje posije. Čez nekaj časa
ga pokličejo, on pa pravi: Le počakajte še nekoliko, moram tukaj
le nekoliko pen napravili, je tudi to potrebno; poglejte, kako je to
lepo in prijetno; sej je še dosti časa. Ga pokličejo drugič, vtretjič,
četertič, on pa se vedno izgovarja,. de je še čas; in ko tisti dan
mine, reče: če nismo dans nič obdelali, bomo pa jutri toliko več,
je še zmirej čas; človek si mora vender tudi kaj za kratek čas
privošiti. Kakor je pervi dan storil, tako tudi drugi, tretji dan
in vedno dalje, de je poslednjič setve čas pretekel; nepregledljivo
veliko polje je neobsejano ostalo: jesen je prišla, drugi so želi,
on pa ni nič žeti imel; zima je prišla, drugi so vživali, on je pa
stradal, ir> tudi tiste pene, ki se je bil vanje tako neumno za¬
ljubil, mu je bil veter vse nasproti razpihal.

485

Ta mož je tako nespametno delal, de bo vsak djal: ni res,
de bi sedanje čase kakšen tako neumen kmet v naših krajih bil.
Pa jih je vender veliko, — ne le kmetov, ampak tudi druzih, ve-
likrat tacih, ki se visokoučene štejejo. Zakaj nepregledljivo veliko
polje, ki gaje  bil mož neobdelaniga pustil, je brezkončna večnost ;
voda je čas , ki pred njegovimi očmi vedno dalje teče; njegove
igrače s penami pri vodi so vse tako posvetno tuhtanje, govorje¬
nje in djanje, ktero je človeškimu zveličanju nasprot, ga od Boga
odvračuje, v greh pogrezva, keršansko ljubezen mori, in mu ne¬
srečno večnost nakopuje. V takim malovrednim djanji, mesnim
življenji, dihtenji po časnim, v razuzdanim kratkočaso vanji, ali pa
v grizenji, klanji in sovraštvu z bližnjim mine spomlad življenja,
pride jesen starosti, perleze zima smerti, in -- nezmerno polje
cele večnosti neobdelano, brez sadu nespremišljenimu človeku pred
očmi stoji. Smertni vihar mu je njegove prazne pene razpihal,
vse nečimerne naklepe poderl; večnost ga zgrabi z železnimi zobmi,
kterim več uiti ne more , in ga verže na njegovo pusto njivo : kar
je sejal, to bo zdaj žel — na vekomej! Tako se godi posvetnimu,
v greh in zemljo zaritimu človeku, tako marsikterimu lažnjivimu
modrijanu, kadar mu je stopiti na prag večnosti.

Kaj pa je večnost? Večnost je večnost! druziga se skorej
ne more odgovoriti. Kar je že nejeverski pesnik Simonid nekdaj
kralju Hieronu odgovoril , ko ga je prašal, kaj de je Bog? to tudi
od večnosti velja, namreč: če se bolj čez to premišljuje, več še
ostane misliti. Sv. Avguštin pravi: „Beseda večnost je zložena
samo iz štirih zlogov" (aeternitas, po našim jeziku še le iz dveh),
„sama na sebi pa je brez konca". In sv. Gregori pravi: „Kadar
človek od večnosti govori, je ravno tako, kakor de bi slepi od
barv govoril."

Sveti očetje so se razločnih primer pOslužili, de bi le mal
zapopadek od večnosti v kristjanih obudili. Nekteri imajo nasled¬
njo podobo : Mislimo si hrib iz samiga nar drobnejšiga prahu ali
sipe, kteri bi bil tolik, de bi bil vso zemljo pod-se vzel in do
nebes segel. Vsacih 1000 let pa bi priletela tiča in bi s svojim
kljunam eno samo zernce tega nezmerniga hriba odnesla: koliko
1000 in 1000 let bi moglo preteči, de bi bil ves neizmerni hrib
raznesen! Vender ko bi tudi vse te leta že pretekle, in bi bil ves
hrib raznešen, bi vender od večnosti ne bilo nič odvzetiga, temuč
bila bi vsa in cela večnost, kakor je bila v začetku,

Druga podoba od večnosti je: Mislimo si vse in celo obširno
nebo nad nami, kakor eno edino pismo, in vse listje dreves bi se
v papir, in vse morja in reke bi se v černilo spremenile, in ven-
der bi vsi ljudje in vsi skupej ne mogli števila zapisati, ktero bi
bilo večnosti enako, ali s kterim bi se dolgost večnost zapisala.

Še drugo podobo nam daje sv. Bonaventura, ker pravi: „Ako
bi kteri zmed pogubljenih, p. Iškarjot, vsacih 100 let v peklu eno
samo solzico prelil; koliko 1000 in zopet 1000 let bi moglo
preteči, de bi bila iz teh solz reka^ ali pa še celo morje ! Inven-
der, ko bi že vse te neštevilne leta pretekle, in bi bilo iz teh solz
morje, bi vender večnosti ne bilo konec, bila bi še vsa ravno tista,
kakor de bi se bila še le začela. Kajn, pervi ubijavec, je že čez
5000 let, ali od začetka sveta v plamenu, in vender s tem nikar
nič od večnosti odvzetiga, nič se ni od tistihmal skrajšala. Ker
„kat je večno , to je zmirejj 1  pravi sv. Avguštin.

Večnost je dvojna: srečna ena, nesrečna druga. Od srečne
večnosti zveličanih pravi sv. pismo: »Pravični bodo šli v večno
življenje^.  (Mat. 25,  46.). „ Vašiga veselja vam nobedin ne bo
odvzel.j  (Jan, 16, 22,j. „§lmerti ne bo več, ne žalosti, ne joka¬
nja, ne bolečine ne bo več. 11  (Razod. 21,  4.)

Od večnosti nesrečnih pogubljenih je nasprot rečeno : „Oni
bodo šli v večno terpljenje“.  (Mat. 25.) „Njih oginj ne bo vgasnil“.
(Iz. 66, 24.) „\jifi dim kviško vstaja od veko mej do vekomej 11 .
(Razod. 19, 3.) „Bodo pekleni noč in dan vse večne čase.“  (Raz.
20,10.) „Kdo zmed vas bi prebivalper žerečim ognji? kdo zmed
vas bi prebival per večni žerjavici ?“ (Iz. 33, 14.) — Kako britko
de mora biti zaverženim večnost njih terpljenja, si lahko sami mi¬
slimo, če si k sercu vzamemo, kako je že človeku na tem svetu
težko, ako ga kaka nesreča delj časa stiska, kjer ima vender še
upanje, de bo od nje rešen, če ne popred, pa s smertjo; uni pa
nimajo nič upanja. Poglejmo le eno slabo podobo pekla na tem
svetu. Blizo mesta Tulona na Francoskim je otok , na kterim je ječa
za več ko 4000 hudodelnikov; eni so za vselej, drugi le za kak
čas obsojeni. Njih delež je, po dnevi terdo delo, po noči slab
počitek. Ob šestih zjutraj zagermi top, ječa se odpre, in jetniki
morajo na delo iti. O poldne je samo pol ure počitka. Zjutraj
dobe malo černiga kruha, po dokončanim delu boboviga soka.
Zvečer zopet top zagermi, in vsi jetniki morajo iti k pokoju, če
se to zamore pokoj imenovati. Na golih dilah leži cela versta mo-

487

žakov eden per drugim, brez vsiga zglavja. Kadar so se vsi na
terd les ulegli, izleče čuvaj železni drog (jštango),- ki je tako dolg,
kakor jetnišno stanovanje, in ga vtakne skoz oklepe (rinke), cele
verste, tako de je kterikrat §50 mož v eni sami versti eden k
drugimu perklenjenih. Vse mora tiho biti, le kak globok zdihljej
se včasi zasliši; hujši je na terdih dilah noč, kakor delo po dnevi,
Ako je kteri nepokoren, ga tako terdo tepo, de se per vsakim
udarcu kri perkaže, in z drugimi kaznimi strahujejo, pa tudi smert
ga zadene, komur bi to ne pomagalo. Če se kej taciga zgodj,
morajo vsi jetniki kleče in odkriti pričujoči gledati, kako rabelj
njih tovarša ob glavo devlje. Stražniki vpričo stoje z namerjenimi
pušami, in bi berž ustrelili, ko bi se le ganil kteri jetnikov. Mi¬
slimo -si k temu še butaro, ki joti ljudje navesti imajo: ubijanja ,
tatvine, ropanje , puntanje  in druge strašne pregrehe, ki njih
serca še hujši grizejo, kakor vse te telesne strahovanja. Če vse
to preudarimo, imamo tukaj na zemlji živo podobo pekla, gnjezda
vsih pregreh in nesramnost. Vender je vse to terpljenje le časno,
in vsak jetnik, ko bi se v resnici spokoril, bi se zamogel tolažiti,
rekoč: enkrat bo vender le konec mojiga terpljenja, če ne popred
pa z mojo smertjo; pogubljeni v večnosti pa tudi tega upanja ni¬
majo, tudi tega tolažila si ne morejo delati. ■ -

Nobeniga upanja si ne morejo delati, za to, ker večnost no-
beniga konca nima; in kakor bo drevo padlo, tako bo obležalo; v
kakoršniin stanu človek umerje, v takim ostane ! Ker tedaj vemo,
kako je z večnostjo, zamoremo tudi spoznati, kako malo je vse
časno vredno; ker naj bo dobro, naj bo slabo, vse tako naglo
mine, de je komaj vredno, de bi se človek na to ozeral. Kadar
sapa meglo razpodi,  komu se bo vredno zdelo, se prepirati, če
je bila bela ali černa, gosta ali rahla megla? In kadar življenje
mine, koga je potlej na tem , naj je bilo nekaj boljši ali nekaj
grenkejši, de bi le v gnadi Božji preteklo bilo? Koga je na tem
ležeče, ko bi bil kdo tudi kej obrekovanja, preganjanja ali krivice
preterpel, de le sam tega delal ni. De je vse to malovredno, kar
svet visoko čislja, nas pogubljeni učijo, kteri kakor sv. pismo
pravi, z naslednjimi besedami tožijo: „Kaj nam je pomagala pre¬
vzetnost? Čemu je nam bilo bahanje z bogastvam ? Vse to
je meni šlo, kakor senca , in kakor tekoč tekavec , in kakor ladija,
ktera reče skoz pljuskajoče morje , z,a ktero ni nobene sledi več ,
kadar je odšla.., ali kakor tič , kteri skoz obnebje ferči, od čigar

488

fer Čanja ni nobeniga zn a mn ja najti... tako smo bili tudi mi ro¬
jeni, in smo hitro zopet  (s sveta) zginili. 11  (Mode. 5, 8.) Za to
sv. Pavel Korinčane tako resno opominja, rekoč : „'fo rečem, bratje!
čas je kratek, torej ni drugači, kakor de ti, kteri so oženjeni,
naj bodo, kakor de bi ne bili, in ti, kteri se jokajo, kakor de bi
se ne jokali, in kteri se vesele, kakor de bi se ne veselili, in ti,
kteri kupujejo, kakor de bi ne imeli, in ti, kteri s tem svetam
kej opraviti imajo, kakor de bi ne imeli; ker podoba  (lepota,
sreča, veselje) tega sveta prejde 11 .  (Kor. 7, 29—34.).

Ker je temu tako, kako močno je škoda za vsak trenutek
časa, kteriga človek v gnadi Božji ne preživi. Kar časa človek
v gnadi, v perjaznosli Božji preživi, ter Bogu daruje, mu vse v
zasluženje tekne, kar ga brez gnade dopernese , mu vse v pogu¬
bljenje služi. O kako je človek brez vse in vsake pameti, kteriga
je smertni greh obtekel, in ne hiti, se z Bogam spraviti! Dans,
jutri, ta teden nočeš; drugi teden morebiti ne boš več mogel, ali
pa bo volja oterpnila, de ne boš hotel; o ti trikrat nespametni člo¬
vek, ki ne premisliš modrih besedi: „Moji dnevi so hitrejši memo
šli, kakor tkavecnituterga“  (Job. 7,6.). „Kakor cčetlica,  (člo¬
vek) izhaja, in bo pohojen, in beži kakor senca. 11  (Job. 14, 2.j.
,,Človek, kakor trava so njegovi dnevi', kakor roža na polji, tako
on veneč 1  (Ps. 102, 15.) „Človek, rojen od žene, le malo dni
živi, in je z veliko težavami napolnjen. li  (Job. 14, 1.) „ Vse

meso se stara kakor seno, in kakor srov list na zelenim drevesu.
Nekteri poganjajo, drugi odpadajo.“  (Prid. 14, 18. 19.) Kralj
David pravi: Tavžent let je pred tvojimi očmi kakor včerajšni

dan, ki je pretekel (Ps. 89, 4.). „ Čas našiga življenja je 70
let, in če je veliko 80, in kar je nad to, je težava in stiskač 4
(Ps. 89, 10.) Če je tedaj 1000 let pred Bogam kakor včeraj¬
šnja sabota, ki je nikoli več ne bo, kaj bo potlej -še le 70 ali 80 let?
David odgovori: „ Kakor reči, ki se nič ne štejejo, tako so naše
leta, 11 .  (Ps. 59, 5.)

Ge pa ljudje vse te besede sv. pisma dobro verujejo, zakaj
so mnogoteri tako na grešne reči' navezani, kakor de bi na
vsim ljubim svetu ne bilo za druziga skerbeti, kakor za svoj greš¬
ni život in za njegove v hudo nagnjene počutke, in kakor de bi
to kej obstanka imelo? Zakaj nekteri tako po zemlji rojijo, kakor
de bi bila vsa zemlja njih? Zakaj se človek napenja in prevzeta,
kteri bi tisto minuto bil bolj nagnjusen, kakor gnoj pred njegovo

489

hišo, ko bi ga Božja roka popustila? Zakaj človek preklinja in
Boga žali, čigar milost mu jezik ohrani, roke in noge giblje, vid
in sluh obvaruje? David je vidil napuhrieža, ki šo ga vsi hvalili,
ki se je visoko stegal kakor drevo; drujikrat je mem šel, ga pa
že nikjer ni bilo: „ Vidil sim, hudodelnika čez mero zvišaniga , in
je bil visoko zrastel , kakor ceder na Libanu. Šel sim pa  (dru¬
jikrat) mem, in glej , ni ga, bilo več; iskal sim ga, in ni bilo
več njegoviga mesta najti .“ (Ps. 36, 35. 36.).

O kristjanje! pustimo pene pregrešne in goljufne posvetnosti
drugim delati, izpihovati in se ž njimi igrati; mi pa pojdimo in urno
h} neprenehama delajmo na nezmernim polji večnosti, de spomladi
ne zamudimo, in se s posvetnim življenjem ne pogubimo, zakaj
„kdor na meso seje, bo od mesa pogubljenje »el, kdor pa v duhu
seje, bo od duha večno življenje %el a .  Amen. —n.

Peto nedeljo po veliki noči.

„Prosite, in bote prejeli, de bo vaše veselje dopol-
njeno. u - Jan. 16, 24.

Zakaj in kako stanovitno moliti?

3?rečudno prikazen je vidil v stari zavezi Jakop v spanji:
lestvico, ki je segla z zemlje do nebes; po nji so hodili gori in
doli angeli Božji; nar višeji je bil Bog. Tako skrivnostno vez,
ki veže nizko zemljo z visokimi nebesi, je Jezus svojim učen-
cam in nam vsim po povesti današnjiga sv. evangelija zapustil iri
priporočal, rekoč: Dozdaj niste nič prosili v mojim imenu. Pro¬
site, in bote prejeli, de bo vaše veselje dopolnjeno.  Molitev je
namreč tista prečudna vez, ki veže nas slabe stvari s Stvarnikam,
ki sega iz doline solza do sedeža Božjiga veličastva ; molitev je
dobra, zvesta prijatlica, nam od Jezusa priporočena, ki nas vedno
spremlja na poti tega življenja proti obljubljeni deželi; prijatlica,
ki nam tolažbo in zaupanje daje v vsih brhkostih našiga življenja;
prijatlica, ki nam pomoči iše in prinese v vsaki potrebi duše in
telesa. Zato je Jezus nam vsim molitev tolikral in tako priserčno
priporočal; zato je sam tako pogosto molil in tudi nas moliti učil.

490

Desiravno namreč Bog naše potrebe ve, in je nam dober, usmiljen
Oče, je vender po svoji modri previdnosti hotel, de od ene strani
mi nikoli svoje lastne slabosti ne pozabimo, od druge strani pa
nikoli brez potrebne pomoči in tolažbe ne ostanemo. Zato nas tudi
sv. cerkev tolikrat prav z materno skerbjo k molitvi opominja in
napeljuje, ter je ravno ta teden posebno v molitev odločila. Če
se torej mi po pravici po Kristusu kristjane imenujemo; če smo
zares dobri otroci nebeškiga Očeta in sv. cerkve, molimo radi,
molimo vedno in neprenehama, in tudi naše veselje bo dopolnjeno.
Zato hočemo dans kratko premisliti, zakaj in kako naj vedno ,
stanovitno molimo .— O Jezus! s tvojimi učenci se tudi mi k Tebi
obernemo in prosimo: Učenik! uči nas moliti, de po vedni, stano¬
vitni molitvi vse potrebno dosežemo.

I. V zgodbah pušavnikov pervih časov se bere od nekiga
mladenča, z imenam Janez mali, ki je sklenil, prav po besedi v
stanovitni molitvi živeti. Zato pride k svojimu starejimu bratu se
poslovit, ter mu reče: Zanaprej bom živel, kakor angeli, ki nič
nč' delajo, temuč vedno Bogu' služijo. Tako reče in se poda v
pušavo, de bi tam lože vedno molil in Bogu služil. Ko tako v
samoti teden preživi, mu živež poide, lakota in dolg čas ga močno
nadlegvata; verne se in pride zvečer pozno k hiši svojiga brata,
terka nepoterpežljivo , kakor evangeljski prijatel in kliče: Odpri
mi, ljubi brat, Janez je pred vratmi. Brat mu odgovori: Janez
je angel postal, in ga ni več med ljudmi. Nikakor ne, pravi pušavnik,
jez sim zares., tvoj brat Janez. Uni se ne da sprositi in s terka-
njem na noge spraviti. Še le na jutro vrata odpre ter mu reče:
Če si angel, kaj išeš pri moji ubogi bajti? če si pa človek, kakor
jez in drugi, moraš delati, de si živeža zaslužiš...

Tema dvema bratama je podobnih veliko tudi zmed današnjih
kristjanov; zakaj, kakor temu starejimu bratu je tudi zdaj toli-
kerim le za delo, nič pa za molitev skerb , in mislijo, de je čas
zgubljen, ki ga v molitev obernejo; de zavoljo svojih mnogoterih
dolžnost in opravil niso dolžni moliti, ter se tako zgube v nasprotno
pušavo lega sveta, se trudijo ves čas svojiga življenja. Ko
pa preteče teden njih dni, se vidijo zapušerie, v Silni potrebi, ter
zdihujejo in terkajo na vrata Njega, ki so ga zavoljo svojih pre¬
velikih posvetnih opravil tako Jahkomišljeno zapustili in pozabili.
Drugi pa z mlajšim bratam napčno mislijo, de je vedna, stanovitna

491

molitev le v besedah, de torej druziga dela zraven besedne molitve
ni treba in ga ni mogoče opraviti. Zato tudi popuste dostikrat svoje
dolžnosti, ter mislijo s svojo besedno molitvijo bolj Bogu služiti.

Pervim nasprot hočem dokazati, de smo vsi dolini, stano¬
vitno , vedno moliti, a)  A ko neskončno bitje Boi je  že le samo
na sebi  pomislimo, spoznamo, de je naše vedne časti in hvale
vreden On, ki je sam na sebi v večni časti, neskončno popolnama,
svet in mogočen; On, ki ga nebeški duhovi neprenehama časte in
hvalijo, in mu nikdar ne morejo skazati tolike hvale, kolikoršne
je vreden, ko bi se tudi vse druge stvari njih hvali pridružile.
Zato so klicali že trije mladenči v ognjeni peči: Častite Gospoda
vse dela Gospodove;, hvalite in povišujte ga vekomej.  Ravno tako
kliče David vse stvari, angele in ljudi, nebo in zemljo , gore in
hribe, vode in studence, tiče in živino: Hvalite Gospoda v nje¬
govih močeh, hvalite ga po obilnosti njegove mogočnosti.  In tudi
v skrivnim razodenji kliče sv. Janez: Čast tri hvala , modrost in
zahvala, moč in krepost našimu Bogu od vekomej do vekomej.
Res de : Nebo pripoveduje slavo Božjo, in dela njegovih rok pri¬
poveduje podnebje. Dan kliče dnevu, in noč napoveduje noči.
Saj je Gospod vse stvaril v svojo-čast, in tudi nam to dolžnost
odločil, ko je rekel: Boga moli, in Njemu samimu služi.

b)  Še bolj pa človeka k temu veže Božja dobrota in milost.
Vsaki dobri dar pride od zgorej, od Očeta luči-,  kar smo in ima¬
mo, smo in imamo le od Boga; kaj imaš, de bi prejel ne bil?  Ni
ga dneva, de bi nam nebeški Oče novih dobrot ne skazoval. Na¬
sproti pa tudi ni dneva, de bi ga mi vnovič nehvaležno ne žalili,
in vender nam milostljivi Oče prizanaša, nam čas in gnado daje,
de bi v se šli, in se zahvalili za toliko milost. Pač bi mogli tudi
mi s psalmopev«am klicati : Hvalite Gospoda, ker On je dobrotljiv ,
in njegovo usmiljenje terpi vekomej. Usmiljenje Gospodovo bom
vekomej prepeval.

c)  Ali ne potrebuje človek od Boga vedno novih darov,  za
ktere ga mora v molitvi prositi ? Ali mu ni za dušo in telo vsak
dan treba novih- gnad in dobrot, de skušnjave premaga, in svoje
dolžnosti spolni? Ali ni v vedni nevarnosti za čas in za večnost?
Kje pa zamoremo in moramo pomoči iskati v vsili potrebah zoper
vse nevarnosti? Ali ne pri Bogu v stanovitni molitvi? Ali ni mo¬
litev orožje zoper vse sovražnike, zdravilo za vse rane, bogat
zaklad, za vse potrebe? Le vedna molitev nas ohrani čuječe, de

4 OS

nas sovražni skušnjavec nenadama ne napade in ne premaga; le
vedna molitev nas zveste ohrani. Duh je sicer voljan, pa meso je
slabo; zato molite, stanovitno molite. Kakor hitro nehaš, bo ope¬
šalo duhovsko življenje, kakor zeljše brez gorkote in mokrote usahne;
lepe čednosti bodo odpadle, kakor jesensko listje; sovražnik bo
prišel, te najdel brez orožja in te premagal. Koliko žalostnih
zgledov nam to sprič.uje! Zakaj je ta mladeneč, ki je bil veselje
staršev in drugim v zgled, se tako zgubil, de je domačim v brit—
ko žalost, drugim v pohujšanje? V molitvi ni bil stanoviten. Zakaj
je uno dekle bolj poslušalo zapeljivce, kakor glas vesti in učenikov?
Molila ni več stanovitno. Zakaj-je pekel poln zaverženih in ne¬
srečnih? V  molitvi niso bili stanovitni, kakor pravi nek moder uče¬
nik: Vsi pogubljeni so v peklu, ker niso bili stanovitni v molitvi.

dj  Stanovitna molitev je tudi potrebna, ker je slehern krist¬
jan dolžan, na poti pobožnosti vedno dalje iti,  v čednostih vedno
rasti; kdor je svet, naj bo še sveteji; kdor je pravičen, naj bo še
pravičniši",  in nikdar nihče ne more reči, de zanj ta dolžnost neha;
ko bi imel tudi čistost egiptovskiga Jožefa, poterpežljivost nesreč-
niga Joba, gorečnost aposteljnov, žalost sv. spokornikov, nikoli
ta dolžnost za veči popolnost ne neha; kakor dobro drevo mora
vedno dobriga sadu prinašati. Če je pa ta dolžnost vedna, je tudi
vedno potrebna stanovitna molitev, ker je k temu vedna gnada po¬
trebna, ktero pa le z molitvijo dosežemo, kakor nam Kristus sam
zaterdi: Brez mene ne morete nič ; . . kar koli bote pa prosili
Očeta v mojim imenu, vam bo dal.  Zakaj so bili svetniki tako
prečudno vterjeni v čednostih, ter so šli dalje od stopinje do sto¬
pinje, de se nad njih popolnostjo le zavzamemo, posnemati si je
pa ne upamo? kako so oni to zamogli? Glej stanovitna molitev jim
je tako visoko pomagala. Zakaj si pa sam zmirej tyiak, ves merzel
za pravo pobožnost? zakaj tolikrat pozabiš svojih obljub in dobrih
sklepov? Svojo nar boljši prijallico , stanovitno molitev si opustil,
brez nje pa ni popolnosti, ni rasti v dobrim.

e j  Zato nam stanovitno molitev tudi sv. pismo  tolikrat priporoča.
Zmirej,  pravi Jezus sam, je treba moliti, in nikoli ne nehati.
Ravno tako govori sv. Pavel: Bodite stanovitni v molitvi ; in na
drugim kraji: Molite brez prenehanja. Čujte in molite vselej.  To
priporoča že sv. Duh j ki govori: Ne pusti se zaderžcvati, de bi
vedno ne molil.  In kaj nas uči zgled evangeljske vdove, ki ni
nehala sodnika prositi, de ji je pravico storil? Kaj nas uči prilika

493

evangeljskiga prijatla, ki ne neha prositi in terkati, dokler ni usli¬
šan ? Kaj nam pri ti priložnosti priporoča Jezus s trojno besedo:
„Prosite, išite, terkajte", druziga, kakor vedno, neutrudljivo, sta¬
novitno molitev? In ko bi se ozerli še v življenje svetnikov, bi
vidili, de je življenje njih vsih, od perviga do zadnjiga, vedna
molitev, de jim nič ni bilo bolj pri sercu, kakor stanovitna molitev,
ker so dobro spoznali Božje veličastvo in lastno slabost, Božjo
dobroto in svoje potrebe. — Dovolj je tedej poterjena in skazana
potreba stanovitne molitve za vsaciga. Le to je vprašanje: Kako
zamoremo in moramo vsi v svojim stanu stanovitno moliti ?

II. Drugimu bratu podobni so kristjani, ki ne vedo, kako bi
mogoče bilo stanovitno moliti, ter mislijo, de bi potim mogli vse
svoje dela opustiti. Kaj se tedej hoče reči : Vedno , stanovitno
moliti?  kako naj neprenehama molimo? Jezus Kristus, njegovi apo-
steljni, cerkveni učeniki ne zapovedujejo, de bi zmirej v molitvi
klečali, zmirej roke povzdignjene imeli, noč in dan molili; to je,
kakor vsak vidi, nemogoče in zato ni zapovedano. Stanovitno moli
1. že tisti, ki svoje jutranje in večerne molitve, pred jedjo in po
jedi, kadar zvoni ali je sicer posebno opomnjen ali potreba, svoje
molitve nikoli ne opusti, službe Božje nikdar ne zanemari, ako
utegne, in ima priložnost, rad in spodobno v cerkev gre, in vsih
teh in enakih svojih pobožnost ne opravlja le z besedo, ampak v
duhu in v resnici. Vse to pokaže zares pobožniga duha, ki se v
odločenih časih ali priložnostih rad k Bogu povzdigne, in mu dolžno
čast skaže ter za se potrebne pomoči prosi.

2.  Vender ta zapoved vedno moliti, še več pomeni. Kadar
od kakiga človeka pravimo: zmirej dela, ali zmirej spi, hočemo
reči, de več časa v delo ali v spanje oberne, kakor sicer navadno
drugi ljudje, de je hitro k temu pripravljen, raji več, kakor menj
stori. Kdor molitev za imenitno in sveto delo spozna, bo tudi v
tim pomenu zmirej molil, de v to odločeniga časa ne bo prikrajše-
val, bo pri priložnosti tudi več opravil, in bo povsod, kjer mogoče,
na poti ali v samoti ali tudi po noči svoje serce rad k Bogu po¬
vzdigoval. In če nas sv. Pavel opominja: Molite neprenehama;
•zahvalite Boga v vsih rečeh , hoče to toliko reči, de se mi v sreči
in nesreči, v zdravji in bolezni vedno Boga spomnimo, kakor
psalmopevec govori : Gospoda bom hvalil vedno; zmirej bo nje¬
gova čast v mojih ustih.  Zares znamnje posebne ljubezni do Boga

33

v sercu, ki se tako rado in neutrudljivo k Bogu povzdiguje, in v
tim svoje veselje najde!

3, Ker pa naša molitev ni samo prošnja, ampak resnična in
stanovitna volja, Bogu v vsim dopasti in ga s svetim življenjem
vedno hvaliti: po pravici rečemo, de stanovitno tisti moli, ki vse
svoje dela tako opravi, vse svoje dolžnosti tako spolni, de bodo
pred Bogam kakor molitev; in to se zgodi, ako pri vsih svojih
opravilih Božjo naredbo spoznaš, in se ji v Božjim imenu pod-
veržeš. Ako si, postavim, sam bolan, ali moraš drugimu bolniku
streči, de še v praznik k službi Božji ne moreš, si misli: Zvon
me kliče, in moje serce želi k Gospodu v njegovo hišo; pa česar
bi tam iskal, njegoviga dopadajenja, najdem tukej v tim, de se
njegovi volji podveržem. Tako, opominja sv. Bavci, moremo pov¬
sod moliti, ker čiste roke k Bogu povzdigujemo. Boljši je molitev
serca in djanja, pravi sv. Avguštin, kakor una, ki se le z ustmi
opravlja. Vse naše dela bodo molitev, ako jih mi z Bogam začne¬
mo, z dobrim namenam opravljamo, in jih tudi z Bogam končamo.
Naše dela bodo molitev, ako jih mi Bogu v čast opravljamo, se
večkrat pri njih Boga spomnimo, in k Njemu zdihnemo, in vse
težave dela zavoljo Boga voljno prenesemo. Glej lahko pot vedno
Bogu služiti in si silno veliko zasluženja pridobiti; zakaj nič ni
koristneji, kakor svoje opravila z dobrim namenam začeti in jih
Bogu posvečevati. To je lahka skrivnost, se posvetiti in zveličati,
ako tudi svojiga stanu in dela ne zapustiš. Te skrivnosti se je
poslužilo toliko svetnikov, ki so v enakim stanu živeli, kakor ti,
pa so vse dela Bogu posvečevali, kakor beremo od sv. Cite, ki
je imela roke pri delu, serce pri Bogu, od sv. Vincencija, ki ni
nič druziga posebniga storil, kakor de je svoje dela vse natanko
zavoljo Boga opravljal. Tudi tebi tak dober namen in spomin na
Boga ne bo le dela polajšal in blagoslovil, temuč vse tvoje delo
bo vedna molitev, polno zasluženja za nebesa. Saj pravi sv. Ka-
sijan, de le tistiga molitev je popolnama, kteriga dela in beseda,
življenje in misli k Bogu kličejo.

4. Stanovitno moliti se zadnjič pravi, ne nehati, ako nisi
precej uslišan. Bog ima svoje svete, za nas dobre namene , ako
naših prošinj precej ne usliši. On hoče naše zaupanje vterditi, našo
stanovitnost skusiti, naše zasluženje pomnožiti. Mi pa tako več
pridobimo, kakor, ko bi nas Bog precej uslišal: skažemo svojo
zvestobo, se spomnimo svoje slabosti in nevrednosti, se vadimo v

495

zaupljivi molitvi in v izročenji v Božjo voljo, in tako zmirej po-
božniši prihajamo. Zato le po Jezusovim povelji stanovitno pro¬
simo, išimo in terkajmo, in odperl se nam bo studenec gnad. Če
se krivični sodnik in zaspani prijatel po stanovitni prošnji dasta
omečiti, ali bo dobri nebeški Oče gluh proti stanovitni prošnji svo-
jiga otroka? ali Bog svojim služabnikam ne bo pravice storil, ki
noč in dan k Njemu kličejo? Gotovo, ako je le v naš prid in v
naše zveličanje potrebno. Kaj nas uče zgledi pravičnih ? Ali so
oni vselej bili precej uslišani in britkost rešeni ? Nikakor ne. Ali
so pa zato obupali in nehali moliti? Nikdar ne. Poglej le na sv.
Moniko, kako stanovitno in neprenehama je ona toliko let molila
predenje bila uslišana in razveseljena po spreobernjenji svojiga
sina. Ali ti boš pa tako hitro se utrudil in maloserčen postal , ako
Bog precej po tvoji volji ne stori? Ali še celo v svoji nejevolji
tožiš, de ti nič ne pomaga in vse opustiš? O ne daj prostora ta¬
kim napčnim mislim, in moli stanovitno; in ako je tvoja stanovitna
molitev dobra in resnična, gotovo ne bo zgubljena, kakor gotovo
je Bog resničen in zvest v svojih obljubah.

Tako tedej vidimo, kaj se pravi stanovitno moliti, in kako
zamoremo to Jezusovo povelje dopolniti. Med dvema bratama, ki sta
vsak na eno stran zašla, se prave srede, ozke poti deržimo, de
ne bomo molitvi časa kratili, pa tudi ne svojih opravil zanema¬
rili, temuč jih tako opravljali, de bo tudi naše delo vednamolitev.
Tako se bomo z dobro vestjo enkrat povernili k svojimu bratu, ki
je tudi na zemlji molil in težo križa nosil, ter zdaj v nebesih na
desnici Boga Očeta prosi za nas; k Njemu, ki je imenovan per-
vorojeni zmed veliko bratov, ki je Gospod in Srednik vsih, k
Njemu se bomo vernili iz pušave tega življenja, in rad nas bo On
za svoje spoznal, ako smo po njegovim povelji z besedo in z dja-
njem vedno iskali Božjiga kraljestva in njegove pravice. Takrat
se bo spolnilo, kar On obeta: Prosite in bote prejeli, de bo vaše
veselje dopolnjeno tamkej, kjer bo po stanovitni molitvi Gospod
sam neprenehama naše preobilno plačilo. Amen. Č.


83 . #

496

V praznik Kristusoviga vnebohoda.

„Resnično vam povem: Za vas je dobro, de grem (k
Očetu ).“  Jan. 16, 7.

Kristusov vnebohod naša sreča in naše veselje.

praznik žalosti in veselja danes, preljubeznjivi! obhajamo,
praznik vnebohoda Kristusoviga. Ali hočeš v resnici, ljubi Jezus!
našo zemljo zapustiti, v resnici zapustiti nas, svoje otroke, ki te
tako serčno ljubimo ? Če nas ti zapustiš, kdo bo v prihodnje bol¬
nike nam ozdravljal? kdo nas bo v žalosti tolažil, v nevednosti
nas podučeval? kdo nam bo v prihodnje lomil kruh večniga življe¬
nja? To in še več drugiga so si mogli Jezusovi pobožni aposteljni
in učenci misliti, kadar jih je zadnjikrat na oljsko goro peljal, de
bi se pred njih očmi v nebesa k Očetu vzdignil. Britka žalost je
napolnila njih serce, grenke solze njih oči! bila je za nje ura lo¬
čitve od Jezusa.

Ravno to si moramo pa tudi mi danes misliti. Zakaj kako
žalostna bi bila zopet naša zemlja, kako žalostno na nji naše živ¬
ljenje, ko bi nas Jezus s svojo sv. vero in pomočjo zapustil! Da¬
našnji praznik je torej praznik serčne žalosti. Vender ne žalovati,
veseliti se moramo veliko več, pobožni kristjani! iz vsiga serca
se veseliti vnebohoda Kristusoviga. Zakaj , resnično vam povem:
za vas je dobro, de grem k Očetu,  tolaži Jezus svoje aposteljne,
tolaži tudi nas. Dobro je v resnici, preljubeznjivi! de je Jezus v
nebesa šel. On naš brat in prijatel, ki je z nami vred skušan bil,
prestal uboštvo, sovraštvo, bolečine , terpljenje , On, ki torej ve
z nami sirotami usmiljenje imeti, On sedi zdaj ha desnici Očetovi,
naš priprošnjik, naš besednik, naš pomočnik. Kadar mi molimo k
njemu s čistim sercam, on našo molitev posluša, in pri Očetu za
nas prosi. Vsaki dan ponovi nekervavo daritev nove zaveze na
altarji, in v nebesih svoje terpljenje Bogu Očetu za nas grešnike
daruje. Z nebes pošilja svojiga sv. Duha vsim, ki ga ponižno
zanj prosijo. In ker nas neskončno ljubi, je šel pred nami v ne-

497

besa, in nam je sedeže v Očetovi hiši pripravil, de, kjer je on,
tudi mi enkrat bomo na vekomej. Današnji praznik je praznik ve-
likiga veselja. Tudi jez se hočem danes z vami, preljubi bratje
in sestre moje! v Gospodu veseliti, ter rečem: Kristusov vnebo¬
hod je naša sreča , in naše veselje.

Kristus Jezus! glej, koliko jih je v tvoji hiši zbranih, ki na
mene tvojiga nevredniga služabnika gledajo in čakajo, de jim dam
kruha besede božje. O razsvetli moje serce, daj moč moji besedi,
de bo naše veselje popolnama!

1. Zemljo radi dolino solz in terpljenja imenujemo, in ne brez
vzroka. Sicer nam je Bog na zemlji še veliko nedolžniga veselja
pripravil, če je ravno zemljo preklel, in veselih dni še vsak v
življenji veliko najde: vender sploh govoriti, več je na zemlji
terpljenja kakor veselja; več je na zemlji nesrečnih, ali vsaj ubo¬
gih, kakor bogatih in srečnih; večkrat so se nam že vsim od ža¬
losti, kakor od veselja oči solzile; in saj eno je resnično, de v
solzah na zemljo stopimo, in jo v solzah zopet zapustimo. Kako
dobro pa je, preljubeznjivi! v nesreči prijatla imeti, ki lahko in
rad pomaga; v žalosti prijatla imeti, ki ve prav keršansko poto¬
lažiti; prijatla imeti, ki ve in zamore solze nam obrisati, ki v vsaki
potrebi pripravno pomoč za nas ima! Veselite se torej danes z
menoj vred vsi, ki ste žalostniga serca, ki ste v križih in teža¬
vah; takiga in še boljšiga prijatla imamo nad Jezusam v nebesih,
ki danes našo zemljo zapuša. v Ker sim rekel , de grem k Očetu,
je žalost napolnila vaše serce; ali nikar ne bodite žalostni “, še
slovo jemaje svoje učence tolaži; „za vas je dobro , de grem k
Očetu; zakaj karkoli hote Očeta prosili v mojim imenu , vam bo
dal“.  Glejte , preljubeznjivi! Jezus gre v nebesa tudi zavoljo nas
in zavoljo naše sreče, de bi bil pri Očetu naš besednik, naš pri—
prošnjik. In on tudi stori, kar je obljubil, ter neprenehama pri
Očetu za nas prosi. O kličimo torej z zaupanjem k Jezusu, koli—
korkrat kaj potrebujemo, in vselej nam pomagal bo. Vi, kterim
Červ skrivniga terpljenja in žalosti serce grize, ki si skoraj nobe-
nimu svoje skrivne nadloge ne upate potožiti, Jezus ima zdravilo
tudi za vaše serce, on pri Očetu tudi za vas prosi; kličite k Je¬
zusu, in pomagal vam bo. — Vi, ki pri vsi svoji nedolžnosti, od
krivičnih ljudi in sovražnikov veliko terpite, in si pomagati ne veste

498

in ne morete, le pri Jezusu je pomoč za vašo potrebo; kličite v
goreči molitvi k Jezusu, in pomagal vam bo. — Ti pošteni hišni
gospodar, ki daš rad Bogu, kar je Božjiga, in vsakimu, kar je
njegoviga, ki rad moliš in rad delaš, in imaš vender pomanjkanje,
bolezni, nesrečo v hiši, in si tako enak nedolžnimu pa vender ne-
srečnimu Jobu stare zaveze; o, Jezus je bogat zadosti, tudi tebi,
če je za tvojo dušo dobro, pomagati; kliči torej z zaupanjem tudi
ti k Jezusu, in pomagal bo. In posebno vi, nesrečni bratje in
sestre, ki ste se v grehe, morebiti v velike grehe in že več let
sem zapletli, ste že večkrat, morebiti tudi letaš prav terdno skle¬
nili, se poboljšati, pa ste zopet od skušnjave premagani, v stari
greh nazaj padli, bi radi vstali, in si vender vstati ne upate , že
sami nad seboj hočete obupati, de se ne bote nikdar več mogli
poboljšati, in mislite, de je za vas že vse zastonj, de ste že večno
pogubljeni; o tudi vi bodite potolaženi, vi grozno nesrečni, tudi
zavolj vas je Jezus v nebesa šel, tudi za vas pri svojim Očetu
stoji in prosi, de bi ne bili večno pogubljeni; zatorej nikar ne
obupajte, še enkrat pridite k Jezusu, še enkrat mu prav terdno
poboljšanje obljubite, kličite iz vsiga od žalosti razjokaniga serca
k Ijubimu Jezusu, in tudi vam bo pomagal. Glejte, to je naše
pervo veselje današnji sv. dan: Jezus pri Očetu za nas prosi  —
on je naš besednik, naš priprošnjik.

2.  Pa kaj pomaga, preljubeznjivi! če ravno zdaj Bogu slu¬
žimo, in tudi terden sklep imamo, v prihodnje ga nikdar več ne
zapustiti; zakaj če se pretečenih dni svojiga življenja spomnimo,
najdemo to ali uno , kar bi raji liotli, de bi se zgodilo ne bilo;
zagledamo, de nam je veliko, še veliko pokore treba, in začnemo
se bati, de nje tudi do smerti popolnama dostali ne bomo; žalostno
hoče biti na novo naše serce. Tode veselimo se, preljubeznjivi!
tudi v ti skerbi in britkosti nam hoče pomagati Jezus, ki danes
častitljiv v nebesa gre. Kadar je pri zadnji večerji svoje telo in
svojo kri aposteljnam v živež dal, je rekel: To storite v moj
spomin.  Po Jezusovim povelji se tudi res ravno to v njegovi večni
spomin godi vsaki dan. Vsaki dan stojijo mašniki, Jezusovi na¬
mestniki, pred altarji, spremenijo po oblasti, ki jo imajo od zgorej,
kruh in vino v meso in kri Jezusovo, povzdignejo obedvoje, ter
tako rekoč Bogu Očetu rečejo: Glej, preljubi Oče! zavoljo terp-
Ijenja Jezusoviga, zavoljo Jezusove za nas prelite rešnje kervi
jie zaverzi nas! usliši nas! usmili se nas! Kar pa delajo mašniki

499

pred altarjem, ravno to dela tudi Jezus v nebesih; zakaj on je
pravi, veliki mašnik nove zaveze. Kolikorkrat mašniki daritev sv.
maše pred altarjem opravljajo , stopi Jezus sam, tako rekoč, pred
svojiga Očeta, mu pokaže svoje rane, svojo prebodeno stran, in
reče: Glej, Oče! toliko sim jez za nje prestal in terpel, poglej
na moje rane, mojo stran: odpusti jim grehe, odpusti jim zaslu¬
žene šibe, daj jim zopet svojo gnado. Kjer pa Jezus sam prosi,
tam Oče odreči ne more. Za tega voljo , preljubeznjivi! bodite
vselej, kolikorkrat ste pri neskončno imenitni daritvi sv. maše pri¬
čujoči , bodite vselej prav v duhu zbrani, od sv. ognja vneti; po¬
mislite, kje se znajdete, kaj se godi; in kar vam je nar bolj pri
sercu, kar bi nar raji dosegli, posebno kar zveličanje duše zade¬
va , to posebno Jezusu pri sv. maši goreče izročujte, de naj vam
po ti neskončni daritvi uslišanje pri Očetu sprosi. Le verjemite,
ljubi kristjani ! Jezus vaše ponižne molitve ne bo zavergel. In jaz
bi rekel, presveta daritev šv. maše, ktero mašniki po vsim svetu
vsaki dan opravljajo, je nar imenitniji vzrok, de nas Bog zavoljo
našiga grešniga življenja vidno ne strahuje. Ker Jezus vsaki dan
pred njegovim prestolam kakor nar vikši mašnik stoji, in neskončno
ceno svoje smerti Bogu daruje, potolaži jezo svojiga Očeta, de
še svojo ojstro šibo nazaj derži, ktere smo že zdavnej vredni.
Glejte, to je naše drugo veselje današnji sv. dan, de je Jezus v
nebesa šel, kjer zdaj pred svojim Očetam kakor veliki mašnik
vedno stoji,  in prosi, de nas Bog v svoji pravični jezi ne kaznuje.

3. Za vas je dobro , de grem k Očetu; zakaj ako ne grem ,
Tola&nik ne bo k vam prišel ; ako pa grem  , vam ga bom poslal-,
tako je tolažil Jezus pri slovesu svoje učence. In to je tretje ve¬
selje, današnji dan: Jezus je v nebesa šel, de nam zdaj potrebne
darove sv. Duha iz nebes pošilja. Sicer je svptlo solnce na nebu,
ali vender je na zemlji tako terda noč, de pravo pot proti nebe-
sam le težko najdemo; in blagor mu, kdor je še nikdar ni zgrešil!
Tega obdaja temna noč hudobnih ljudi, med kterimi mora živeti;
uniga temna noč pohujšljivih ■ zgledov, ktere mora vedno gledati;
tega obdaja černa tema greha in grešne navade, v ktero je
zabredel, uniga strašna noč hudih skušnjav, ki ga nazaj vlečejo
v stari greh, kteriga je komaj zapustil; tega obdaja tema terplje-
nja, v kterim mu je obupati, uniga žalostna noč vednih dvomov
nad Božjo pravico, nad Bogam, nad večnostjo. O kako težavno
je v taki noči hoditi, in vender prave poti proti nebesam ne zgre-

soo

siti.  In kakor so aposteljni, ko se je strašen vihar vzdignil, in
protil njih barko potopiti, v strahu Jezusa zbudili, ter klicali:
Gospod, pomagaj nam, poginjamo:  ravno tako moramo tudi mi v
tako veliki in strašni noči vsi vpiti: Jezus, Gospod, noč je,
strašna noč, pomagaj nam, razsveti nas; pravo pot zgrešuje-
mo, se pogubljamo. In bodimo zopet veseli, preljubi moji! Je¬
zus je v nebesa šel, sedi kakor Gospod nebes in zemlje na
desnici Očetovi, pripravljen, luč sv. Duha dati vsim, ki ga
zanj prosijo. Zatorej ti, ki te obdaja temna noč hudobnih ljudi
in pohujšljivih zgledov, kliči k Jezusu, in razsvetil te bo, de po-
hujšan ne boš. Ti, ki te obdaja černa noč stariga greha, kliči k
Jezusu, in razsvetil te bo, de spoznaš , v kaki nevarnosti si, in
de večno pogubljen ne boš. Ti, ki se znajdeš v strašni noči skuš¬
njav, o vpi' k Jezusu, in razsvetil te bo, de pota nedolžnosti ne
zgubiš. Ti, ki hodiš v temi težav in terpljenja, kliči k Jezusu, de
ti da luč poterpežljivosti, de križeviga pota nevoljin ne boš.
Tudi ti, ki dvomiš nad Božjo previdnostjo , o ti se znajdeš v ža¬
lostni noči, za ktero več belo jutro ne pride, temuč rada v obupa-
nji konča; o kliči s povzdignjenima rokama, in vpi k Jezusu, in
razsvetil te bo , de Boga ne zatajiš, in večno nesrečen ne boš.
Glejte, tako nam Jezus z nebes pošilja luč vsim, ki ga zanjo pro¬
simo , de se v temi in noči tega življenja ne zmotimo, ne pogubi¬
mo. In to je naše tretje veselje današnji dan.

4. In zadnje veselje, kteriga moramo današnji praznik pre¬
misliti je to: de je Jezus v nebesa šel, nam sedeže v Očetovi hiši
pripravit. Kako žalostno je moglo biti, pred Jezusam umreti, kadar
ljudje še prav vedili niso, kaj in kako bo na unim svetu. Pot v
večnost je bila vsim žalostna pot v ptujo, neznano deželo. O kako
vesela pa je lahko za nas kristjane smertna ura, od kar je Jezus
na svet rojen, kar je Jezus v nebesa šel. Mi vemo, kaj grešnike
unkraj groba čaka, in zato se greha varujemo; mi pa tudi vemo,
koliko veselje je tistim prihranjeno, ki v skušnji življenja srečno
premagajo, in zato pobožni kristjan vselej z mirnim sercam umira,
ker ve, de skoz smert le prah te zemlje z nebeškim bogastvam ,
solze z veseljem, terpljenje s počitkam zamenja; zdi se pobožnimu
kristjanu smertno uro, kakor de bi Jezusa vjdil proti nebesam se
vzdigovati,in še potarna žalostne aposteljne tolažiti: Nikar ne ža¬
lujte? j ez  grem k Očetu, vam sedeže pripravit, de, kjer sim jaz,
tudi vi bole. Zato radi' in pogosto povzdigujmo svoje oči s te do-*

501

line solza proti nebeškimu domu, kamor je Jezus pred nami šel,
nam prebivališ pripravit, tje, kjer bo Gospod sam zbrisal solze
od naših oči, ter bo storil vse novo, ker je poprešnje minulo. Radi
se ozerajmo proti nebesam v skušnjavah in brhkostih tega življe¬
nja. Studi se mi nad zemljo, kadar se nebes spomnim, pravi sv.
Alojzi; in sv. Hieronim govori: Noben trud ni prevelik, s kterim
se večno življenje zasluži. Radi storimo to po zgledu svetnikov
kterih serce je hrepenelo po prebivališu Gospodovim, in razun v
njemu nikjer ni pokoja najdlo. Za tega del, preljubeznjivi! nikar
se ne bojmo smertne ure, nikar se ne bojmo pota na uni svet,
samo de se kratke dni svojiga življenja zapeljivimu svetu ugibamo,
se greha varujemo, v Jezusovi ljubezni ostanemo, smert nima po¬
tem za nas nič strašniga več, pot k pokopu nam bo le pot v lepši,
boljši, srečnejši deželo, tje, kamor danes Jezus pred nami gre,
nam sedeže pri Očetu pripravit.

Tako, preljubi, je Jezusov vnebohod za nas dan veselja, ker
za nas prosi pri Očetu, se za nas vedno Njemu daruje, nam daje
od zgorej dobriga Duha, gnado razsvetljenja in dar moči, ternam
pripravlja pri Očetu veselo prebivališe; in res je torej , kar On
svoje učence zagotovi : Za vas je dobro  , de grem k Očetu.  O

de bi se pač mi njegove dobrote po moči vredne storili s tim, de

bi se radi Njemu priporočevali in njegoviga zasluženja vdeleževali,
prejete darove dobro obračali, in se za prihodnje veselje skerbno
pripravljali! De, Gospod, danes o veselim prazniku tvojiga častit¬
ljivima vnebohoda Ti obljubimo, se za to z vso močjo truditi, de
pridemo tje , kjer si ti na desnici Boga Očeta v vsi časti in mo¬
gočnosti; pa tudi Tebe prosimo, de nas podperaš v našim sklepu;

in preden današnji praznik zemljo zapustiš, in k Očetu v svojo
čast greš, Te prosimo še eno: kakor si svoje učence blagoslovil
pred vnebohodam , tako povzdigni tudi danes nad nami svoje mi¬
lostljive roke, in daj nam svoj sv. žegen, de nas spremlja na tru¬
da polni poti tega življenja skozi in skozi, de tudi mi enkrat za
Teboj in k Tebi pridemo v nebesa, de bo dan naše smerti tudi
dan našiga vnebohoda! Amen. K.

v

Šesto nedeljo po veliki noči.

„Kadar pride Učenik, kteriga vam bom jest poslal od
Očeta, Duh resnice, kteri se od Očeta izhaja, on
bo pričeval od mene. 11  Jan. 15, 26.

Priprava za sv. Duha.

Jezus napoveduje po današnjim sv. evangelii svojim učencam
prihod sv. Duha, ki ga bo On od Očeta poslat, de jih bo vso res¬
nico učil, in od njega pričeval; napoveduje jim pa tudi hudo terp-
ljenje, ktero bodo mogli po njegovim odhodu od hudobniga sveta
terpeti. Dvojno jim torej Jezus prerokuje, ki je viditi eno dru-
gimu nasprotno: sv. Duha in terpljenje; Tolažnika, ki serce z ve¬
seljem napolni, in britkosti, ki ga z žalostjo navdajajo; sv. Duha,
ki poterdi in serčne stori, in terpljenje, ki pobije ter serčnost jem¬
lje. Pa oboje se strinja; sv. Duh se imenuje Tolažnik, ki veselje
v naše serce prinese; od britkost pa uči sv. Jakop, de naj si jih
v veselje štejemo, ker nam priložnost dajo, večno veselje zado-
biti. Sv. Duh, ki v človeku prebiva, mu spričuje, tle je otrok
Božji: „J)uh sam je, ki priča našimu duhu, de smo otroci Boiji u .
Pa tudi terpljenje, ki nas zadene, nam daje enako spričevanje:
„kleriga Bog ljubi, ga tepe, in šibo pošlje vsakimu, ki ga hoče
za otroka sprejeti “.

Zakaj je pa, vpraša sv. Avguštin, Kristus aposteljnam sv.
Duha še le po vnebohodu hotel poslati? Zato, de bi bolj spo¬
znali, kako močno ga potrebujejo. Dokler so v družbi svojiga Bož-
jiga Učenika bili, jih je nagnjenje do Njega tako pooblastilo, de
za sv. Duha niso dovolj pripravni bili, in si ga niso toliko želeli.
Še le, ko so od Jezusa ločeni bili, so spoznali svojo potrebo in
so se v njih obudile želje ga prejeti. Sv. vero po vsim svetu o-
znanovati jim je bilo naročeno, pa vsiga še niso prav razumeli;
terpljenje, ki je s tim delam sklenjeno, jim je bilo napovedano,
pa so bili vsi boječi. Kako jim je bilo treba Duha resnice, de bi
jih učil, Duha moči, de bi jih s serčnostjo navdal! Zato jim Je-

503

zus večkrat to pomoč napoveduje: „Kadar pride Učenik, kteriga
vam bom jez poslal od Očeta, Duh resnice, bo od mene priče-
val u .  A posteljni niso dvomili, de se bo Jezusova obljuba spolnila.
Zato se zaprejo po vnebohodu v Jeruzalemu in se pripravljajo na
prihod sv. Duha, ki jim je bil obljubljen, z veliko gorečnostjo pro¬
sijo, de bi prišel ter jih pripravne storil za njih sveto in težavno
opravilo.

Ne le aposteljnam, vsim vernim je po Kristusu sv. Duh
obljubljen in zaslužen; vsi smo ga tudi potrebni za imenitno delo
svojiga zveličanja, ker nihče ne more reči: „Jezus Kristus,razun
v sv. Duhu“. Vsi bi se pa tudi mogli po zgledu aposteljnov zanj
pripravljati, de bi ga obilno deležni bili in bi On pri nas vredno
pribežališe najdel. Ker se ravno praznik sv. Duha približuje,
kratko pomislimo, kako naj se zanj pripravljamo, de bi ga ne¬
koliko vredni in obilno deležni bili.

Kolikor imenitniši in potrebniši je kaka reč, toliko skerbneji
mora tudi naša priprava zanjo biti. Nič pa za nas ni bolj ime¬
nitno, nič bolj potrebno, kakor sv. Duh s svojimi gnadami in da¬
rovi. Zato nas za pripravo na njegov prihod opominja že lastna
potreba in slabost.  Koga zamoremo sami iz sebe? Ali ne obču¬
timo v sebi tolike nezmožnosti in počasnosti za delo zveličanja ?
Ali nas ne zaderžujejo od tega naši opravki in zgledi hudobniga
sveta? Ali ne čutimo, de smo se že večkrat spotaknili in Gospo¬
dovi postavi nezvesti bili? Ali se nas ne loti v časih nekaka ne-
zaupnost, kar zadeva naše delo za nebesa? Kako zaželen torej
in potreben je nam vsim razsvetljevavec, de bi spoznali večno Mo¬
drost, in kaj Ona od. nas terja: spoznali sebe in vse, kar smo se
že pregrešili, kar nas nar bolj slabe in nestanovitne dela; kratko,
de bi prejeli luč od zgorej, ki razsvetluje naše serče in naše pota.
Kako koristen in potreben nam je vsim poterdnik zavoljo našiga
slabiga nagnjenja, de bi to, kar smo po njegovim razsvetljenji
spoznali in začeli, serčno in srečno dokončali, vselej pri njem moč
v slabosti in obupljivosti iskali in zadobili! Kako bi nam bilo treba
zdravnika, ki ozdravi naše slabosti, zaceli naše dušne rane, ki
merzlo ogreje, napčno poravna! — Ker nam je razsvetljenja, moči
in zdravila tako treba, zato tudi sv. cerkev,  kakor na druge ime¬
nitne praznike, tako tudi na praznik sv, Duha svoje otroke skerbno

504

pripravlja in jih opominja, de bi se tudi sami pripravljali. Ona je
vpeljala kratko pred tim praznikam križev teden, dneve, ki so po
besedah rimskih šegnih bukev dnevi pokore in solza, molitve in
posta. Ona zapove pred ta dan post, de bi se po zgledu pervih
kristjanov po duhu in po telesu na veliki praznik pripravljali. Ona
že več nedelj v svojih evangelijih govori od prihoda sv. Duha, ki
nas bo učil vse, karkoli je Jezus oznanoval, ki nas bo poterdil
k vsimu dobrimu, ki nas bo očistil slabost. — Ravno to nas uči
zgled aposteljnov in pervih vernih,  ki so bili zbrani po Jezuso¬
vim povelji v Jeruzalemu in pričakovali pomoči od zgorej. Če so
se pa aposteljni pripravljali za prihod sv. Duha, ali bo nam sla¬
bim stvarem ta priprava menj potrebna? Zbrani aposteljni nas pa
s svojim zgledam tudi uče, kakošna naj bo naša priprava. Pri¬
poveduje nam sv. pismo, de so se po vnebohodu svojiga Učenika
zbrali v svojim stanovanji, ter so stanovitno-molili. Tako se mo¬
ramo tudi mi v duhu zbrati, svoje serce greha očistiti in vsiga
nepotrebniga raztresenja varovati, in sploh za veči gorečnost v
svoji pobožnosti in molitvi si prizadevati.

1. Pred vsim moramo serce greha očistiti , de bo pripravno za
sv. Duha; zakaj Duh Božji in duh pregrehe, sveti Duh in duh sveta,
se ne spovzemata; suženj satana ne more biti tempelj sv. Duha,
čigar modrost v hudobnim sercu ne prebiva. Zato si se že pri
sv. kerstu, kjer te je sv. Duh pervikrat za svoj tempelj posvetil,
odpovedal vsimu hudobnimu djanju, hudobnjmu duhu. Ako se je
pa tvojiga serca ta duh vnovič polastil, ga moraš vnovič pre¬
gnati, se mu spet odpovedati, de se za sv. Duha pripraviš.

Ta hudobni posvetni duh je pa po besedah sv. Janeza pože¬
lenje mesa, poželenje oči, in napuh življenja. Pred vsim mora
torej

a) serce čisto biti vsiga meseniga poželenja,  ker se nad tim
greham nar bolj studi sv. Duhu, ki se je prikazal v podobi čistiga
goloba, in je le ženin čistih duš, ki se med lilijami pase; nikdar
pa, pravi Gospod, moj Duh ne bo prebival v mesenim človeku ,
in gnjusoba je pred Gospodam vsakteri, ki je tudi le v sercu
omadeževan. In če je tudi popred sv. Duh v njem prebival, in
ga s svojimi darovi napolnil, pred duham nečistoti bo gotovo zbe¬
žal, in zapustil bo to stanovanje, dokler ga ne najde očišeniga in
osnaženiga. Zato je Salomona, ki je bil z daram modrosti pred
vsim napolnjen, zapustil Duh Božji, ko seje duhu nečistosti vdal,

S05

in njegova modrost je postala nespamet. Tako je zbežal od Sam¬
sona, ki je bil poln moči, pa nečistost ga oslabi’ ter izda sovraž-
nikam. Ravno tako dan današnji med nami. Marsikteri je mnogo
obdarovan od Boga, pa nečisti duh se ga polasti, poprešnja mo¬
drost zbeži in on postane ves suženj greha; in če hoče spet za-
dobiti sv. Duha, je pred vsim treba, de očisti svoje serce od vse
gnjusobe nečistosti. Le potem je Duh Božji spet napolnil Davida,
Avguština in druge, ko so se spokorili za svoje nečiste dela, in so
odpušenje zadobili v solzah pokore. Zato pa, ker je malo čistih
ali očišenih sere med kristjani, tudi Duh Božji človeški rod za-
puša. Še ni odrastla mladost, in že je omadeževana z nesramnim
obnašanjem ter sramožljivost beži pred njenim prederznim vede¬
njem; sv. Duh z angelam varham zbeži in žaluje, ker vidi oskru¬
njen tempelj, njemu posvečen in skerbno obvarovan. O de bivši,
ki se pripravljamo za sv. Duha, serce vnovič z vso skerbjo oči¬
stili vsih nečistih misel in želja, de bi nas Duh Božji očišene naj-
del ter s svojimi gnadami napolnil!

b) Nasproti sv. Duhu je poželenje oči,  vse prevelike časne
skerbi, nečimurnost sveta, lakomnost blaga. V sercu, ki je vse
persteno, prepolno ternja posvetnih skerbi, Duh Božji ne najde
prostora; malik sveta prežene sv. Duha. Poterdi se nad takim, de
dvema gospodama nihče ne more služiti; prigodi se jim, de, ko
po bogastvu hrepene, padejo v zaderge in skušnjave hudičeve.
Ker se je ta duh Judeža polastil, ga je zapustil Duh Gospodov,
in satan je oblast čežnj dobil. Zato' pravi sv. Peter Ananiju, ki
se je zavoljo blaga lagal: Tjakaj si pustil svoje serce od hudiča
tako prevzeti , de si sv. Duhu lagal  . . Ti se nisi zlagal ljudem,
ampak Bogu.  Ker jih. pa tudi zmed kristjanov toliko le svetu in
samopridu služi, jih zapuša Duh Božji, de nima teka ne speha
njih delo, de nima pokoja ne mini njih serce. Oni so deleč od
blagra, ki ga Jezus izreče nad uboge v duhu. Ako hočeš tedej
pripraviti svoje serce sv. Duhu, ne pozabi, de je le eno potrebno:
iskati pred vsim Božjiga kraljestva; pojdi tako skoz časno, dene
zgubiš večniga; ko si s tejesam na zemlji pri delu, bodi z duham
v nebesih pri Bogu, enak brodniku, ki se po morji vozi, pa se
na zvezde ozera.

c) Zaderžek Tolažniku sv. Duhu je tudi napuh življenja.
Bog se prevzetnim zoperstavi , ponižnim daje svojo gnado.  Na¬
puh je začetek vse pregrehe; zraven pregrehe pa Duh Božji ob-

506

stati ne more. Napuli stori perve starše nepokorne in Duh Božji
od njih beži. Duh Božji zapusti prevzetniga Savla, ter si zvoli
ponižniga Davida. On si pred vsimi zvoli za svojo nevesto poniž¬
no devico, ki se le deklo Gospodovo imenuje, ter jo z nar ve-
čimi gnadami napolni. Sv. Duh ni mogel obstati pri prevzet¬
nih poglavarjih zvoljeniga ljudstva, ter si zvoli proste, ponižne rib—
če za razširjanje njemu zročeniga kraljestva. On zaverže prevzet¬
niga farizeja ter obdaruje ponižniga cestninarja. Zares, kako bi
ta Duh, ki le ponižnost uči, prebival v sercu, ki je polno napuha?
kako bo gospodoval tam, kjer lastni duh mogočno kraljuje? Ce
se tedej hočeš za njegov prihod pripraviti, odpovej se spet
napuhu kakor pervikrat pri sv. k er st u, ko te je za svoj tempelj
izvolil; obleci oblačilo spodobne ponižnosti, ki vijolici enaka na
skrivnim dober duh od sebe daje. — Sploh, naj prebiva kteri greh
koli v tvojim sercu, ga moraš zatreti, ako želiš sv. Duha prejeti.
Dokler je serce sužno grehu, sv. Duh vanj ne more. V  resnici,
kako bi Duh ljubezni prebival v sercu, ki je .polno nevošljivosti ?
Duh krotkosti in ljubezni v sercu polnim togote in sovraštva? Kako
Duh resnice v sercu polnim laži in hinavšine? Duh modrosti v
sercu polnim nečimurnosti ? Naj zato slehern pogleda v svoje serce,
in naj prežene iz njega pregrešniga duha, de bo pot pripravljena
sv. Duhu; naj se očisti stariga kvasu, ki kazi serce, de bo okusil
sladkost sv. Duha; naj prežene pregrehe z nasprotnimi čednost¬
mi, in Duh Božji bo očišeno najdel hišo in z veseljem v nji
prebival.

2) De pa popolnama pripraviš prostor sv. Duhu, ki hoče celo
tvoje serce, spravi kolikor mogoče tudi take želje  iz serca, ki
same na sebi niso pregrešne, pa vender moč sv. Duha opoverajo.
Pobožniga Jordana, nastopnika sv. Dominika, so prosili v praznik
sv. Duha, de naj jim da kak lep nauk za podučenje. Jordan, ki
je bil ravno bolan, ter ni mogel veliko govoriti, ukaže prinesti ko¬
zarec poln vode, ga pred njih očmi'izlije in z vinam natoči, rekoč:
Razumete, kaj to pomeni? De je zamogla ta posoda vino v-se
vzeli, se je moglo iz nje spraviti, kar je bilo popred v nji. Apo-
steljni so bili napolnjeni s sv. Duham, ko so se lastnimu duhu od¬
povedali. Pojdi in stori ravno tako; odpravi vse, kar koli zapera
pot prihodu sv. Duha. Jezus sam je rekel svojim učencam: Boljši
je za vas, de vas zapustim; zakaj, če ne grem, sv. Duh ne bo
prišel. Zakaj to? vpraša sv. Avguštin. Zato, odgovori on sam,

507

ker so bili aposteljni preveč navezani na pričujočnost Jezusovo,
niso bili pripravni za glas sv. Duha; oni so mogli to prijetno vid¬
no družbo zgubiti, de bi sladkost in moč nevidne družbe sv.
Duha bolj občutili. Kristjani, če je bilo to pri aposteljnih treba,
kolikanj več vzroka je, de mi serce oprostimo takih reči, ki bi
utegnile prihodu sv. Duha na poti biti! Oprosti torej svoje serce
od prevelikih skerbi, varuj se nezmerne žalosti, spravljaj iz serca
prirojene slabosti, de strupeniga sadu ne prineso; ne navezuj
serca preveč na svet in na nje, ki so tebi ljubi, na prijatle, otroke,
dobrotnike, starše. Kdor očeta ali mater bolj ljubi, kakor mene,
ni mene vreden,  govori večna Modrost. Zato so se tudi aposteljni po
vnebohodu v samoto podali, de bi jih druge reči ne motile. Tudi ti,
boš v taki samoti nar bolj pripraven, zaslišati notranji glas sv.
Duha, ki se ne sliši v šumu sveta; v samoti bom govoril tvojimu
sercu,  govori že po preroku Ozeji. To je notranja samota duha, v
kteri oprostiš svojo dušo vnanjih opravil, zapreš svoje oči in ušesa
vaanjimu hrupu, tako rekoč sebi odmerješ, de sv. Duh v tebi
živi, in če je bolj očišeno in oprosteno tvoje serce, bolj je pri¬
pravno, z gnado sv. Duha napolnjeno biti.

3) Ker je pa to delo težavno in si gnade sv. Duha nikdar
ne moreš zaslužiti, ampak mu le nekoliko zaderžke odpraviti in pot
pripraviti zamoreš, ako tako serce očistiš in s čednostmi zaljšaš,
je treba njega samiga prositi, v molitvi  in sploh v sv. premišlje¬
vanji se za njegov prihod pripravljati. To so storili tudi apo¬
steljni, ko so bili združeni v stanovitni molitvi. O s kako goreč¬
nostjo so oni proti nebesam zdihovali in prosili, de bi prejeli nje¬
ga, ki bi jim njih Učenika namestil, ki bi jim bil novi Učenik, To-
lažnik, Zdravnik in vse. Živo so spoznali in občutili, kako ga
jim je treba, de bi zamogli veliko njim zročeno delo doveršiti.
Zato so ga tako želeli in prosili v goreči molitvi deset dni. Ta
njih goreča molitev, perva pobožnost vernih, je zadobila nar veči
gnade, samiga sv. Duha; ih oni so gotovo nar bolj vedili kakošna
mora biti priprava, ker jih je njih Božji Učenik sam podučil. Pri¬
pravljajmo se tudi mi z enako gorečnostjo v molitvi, ako ga že¬
limo prejeti; in to moramo želeti, ako le svojo potrebo spoznamo.
Kdo bi pa tega ne spoznal, ako le sam sebe kaj premisli, svojo
nevednost v sv. rečeh, kjer potrebuje razsvetljenja, svojo nesta¬
novitnost v dobrim, kjer je treba poterjenja, svojo slabost v brh¬
kostih, kjer si želi tolažnika! Sklenimo torej tudi mi svoje serca

SOB

in želje z molitvami zbranih aposteljnov; sklenimo svojo prošnjo s
prošnjo Marije device, ki je tudi z aposteljni molila v Jeruzalemu.
In nebeški Oče bo dobriga Duha dal vsim, ki ga zanj prosijo.
Toliko bolj gotovo bo uslišal naše prošnje, ker ga ne prosimo kaj
posvetniga, ampak za njegoviga Duha, ki nam je vsim potreben,
ker brez njegove gnade ne moremo nič za večno zveličanje sto¬
riti. Bodimo po zgledu aposteljnov stanovitni v svojih molitvah; in
če pretečeniga tedna nismo dovolj v to obernili, storimo tolikanj
več v pričujočim; pa ne le zdaj, vse leto naj ne mine noben dan,
de bi ne prosili Očeta za dobriga Duha. Prosimo ga posebno, ka¬
dar si sami ne vemo svetovati, kadar v dobrim omagujemo,
kadar smo v nevarnosti grešiti; pa tudi, kader smo padli, se z
zaupanjem k njemu obernimo. Prosimo pred vsim našiga Srednika
Jezusa Kristusa, ki nam je sv. Duha zaslužil in obljubil ter ga je
svojim učencam poslal. Prosimo ga s prošnjo vse sv. cerkve, pri
kteri vedno ostane ž njo natanko združen in jo vlada. Prejmi,
kristjan, ako je mogoče, po željah te skerbne cerkve, ki je nekdaj
tudi zapovedovala, sv. zakramente k prihodu sv. Duha; to so te¬
koči, živi studenci, po kterih nam sv. Duh svoje gnade deli, ter v
nas pride prebivat. Tako boš vreden tempelj pripravil sv.-Duhu,
in On bo tvoj vodnik in varh, tolažnik in pomočnik. Pa tudi ne¬
beški Oče in usmiljeni Jezus bota ž njim prišla in prebivala pri
tebi dobrim otroku že tukej na zemlji, de te enkrat vzamejo k sebi
v nebeško prebivališe, kjer boš za zdanjo pobožnost svojiga serca
prejel večno plačilo. Amen. C.

Binkostno nedeljo.

„So se jim prikazali razdeljeni jeziki kakor ognja.
In so bili napolnjeni vsi s sv, Duham.“ Dj. ap. 2.

Sveti Duh luč in oginj.

•jrr

*X'» jc bil Salomon dozidal svoj tolikanj častitljivi tempelj,
poklekne vpričo duhovnov, starašin in pervakov in neštevilniga

Š09

ljudstva pred altar, razpne roke proti nebesam, začne moliti in s
častitljivimi besedami neskončno vclikiga Boga hvaliti in povzdi¬
govati, ter prositi, de naj njegovo in njegoviga ljudstva molitev
na tem svetim kraji vselej usliši. Ko Salomon odmoli, se zgodi
čudež: kar neprevidama šine oginj z nebes  in zažge množico žgav-
nih in klavnih darov, ki so bili tam pripravljeni. Vsi Izraelci se
pred tem čudežem na zemljo veržejo ter molijo in predobrotljiviga
Boga hvalijo.

Ta prečudni ogenj, s kterim je Bog Izraelcam večkrat njih
darove zažigal, ko jim je hotel posebno dopodajenje pokazati, ta
nebeški ogenj stare zaveze je bil živa podoba nebeškiga ognja
nove zaveze, kteri je sv. Buh, razsvitlovavec in posvečevavec, in
je bil današnji dan v podobi ognjenih jezikov nad aposteljne pri¬
šel, ter jih je. s svojim dobrotnim nebeškim ognjem razsvetil, vžgal
in napolnil. Ta duhovni, ta predobrotljivi, ta vsigamogočni Ogenj
je vse življenje vernih stare in nove zaveze; kogar ta ogenj ne
razsvitluje in ne vnema, on ne more Bogu dopasti, ne more nič
zaslužljiviga za svojo večno srečo storiti. Gorje nam, ako ogenj
sv. Duha v naših sercih ugasne! De ga bomo vedili skerbnejši
varovati in vžigati, bomo nekoliko bolj premislili: Kako je bil in

je sv. Duh luč in ogenj stare in nove zaveze.

V osmim razdelku apostolske vere molimo: „ Verujem v sv.
Duha“.  S temi besedami hočemo reči: Verujem, de je sv. Duh
pravi Bog, kakor Bog Oče in Bog Sin, in de se on od Boga
Očeta in od Boga Sina izhaja od vekomaj. Sv. Duh je tretja
oseba ali peršona v presveti Trojici, je pravi, resnični Bog, ker
Božje ime, Božje lastnosti, Božjo čast, Božje dela se mu prila-
stujejo, kakor Bogu Očetu in Bogu Sinu. Kristus sam, večna
resnica, nas je tako učil; „ pojdite po vsirn svetu , učite vse na¬
rode, keršujte jih v imenu Očeta, Sina in sv. Duha“,  je rekel
aposteljnam, in je s tem na tanko razločil tri osebe Božje, in
tretja je tedaj sv. Duh. Tudi ljubljenec Jezusov, sv. Janez, lepo
piše: »Trije so, kteri spričeiianje dajejo v nebesih: Oče, Beseda
in sv. Duh-, in ti trije so Eno.  Trije tedaj Eno, — in tretja
oseba med njimi je sv. Duh: Ker se pa vsaki Božji osebi posebne
dela prilastujejo, je vprašanje: Kaj dela sv. Duh? Kaj je delal
v stari,  kaj dela v novi zavezi?

34

5H)

1. „Sv. Duh je goreča svetilnica v noči tega sveta a , pravi
sv. Krizostom. Človeška duša je z greliam oslepela in otemnela;
sv. Duh ji da spet luč, in razsvitluje njen um, de bi zopet do¬
bro razločila od liudiga. Duša je z greliam obolela in se k hu-
dimu nagnila; sv. Duh ji moč daje, in jo nagiba, de bi po volji
Božji delala. Duša človeška se je z greliam od Doga odvernila, in
se v sovražnico Božjo zvergla; sv. Duh ljubezen Božjo v dušo vlije,
jo spet stori prijatlico Božjo. Sv. Duh nas razsvetluje in posve¬
čuje. Te dobrote in milosti je Jezus nam zaslužil in sv. Duh jih
nam deli. Tudi že precej pervim staršem in vsim njih mlajšim jih
je delil zavoljo prihodnjiga Odrešenika, zakaj tudi v stari zavezi
je bila svetost zapovedana, ker je pisano: „Bodite sveti, kakor
sim Jest svet tl .  (Lev. 11.) Tako je bil sv. Duh goreča svetil¬
nica v noči tega sveta  že precej od začetka sveta. Sv. Duh je
bil svetilnica že v unih silo davnih časih, ko je bil Bog svet vstva-
ril in se je razprostiral nad vodami , kakor nam sv. pismo pravi.
Ravno tako seje on razprostiral in se razprostira nad človeškim dja-
njem in nehanjem; navdihoval je svetim očakam in prerokam spo¬
znanje Božje, ljubezen do resnice in do poštenili djanj,gnus do zmote
in greha, in je tolažil zlasti Božje ljudstvo v njegovih težkih sti¬
skah in poskušnjah s sladkim upanjem prihodnjiga Odrešenika.

Z ognjem sv. Duha navdihovan se je nedolžni Abel  pravičniga
ohranil zraven svojiga nezbožniga, nevošljiviga in hudodelniga brata;
Noe je stanoviten kakor kamnat steber odvračal od svoje deržine
gnusobo in ostudnost, kteri je ves drugi človeški rod vdan bil in se
je pravičniga in čistiga z vsimi svojimi vred ohranil. S tem ognjem
ogret je premagal Abraham  samiga sebe ter Bogu vero in pokor-
šino ohranil, svojiga sina pa darovati hotel. Z lučjo sv. Duha
razsvitljeni in z njegovim ognjem oserčeni so zmagali Daniel  in
njegovi tovarši, ne le kar kralja Nabuhodonozarja, leve, drakona
in ognjeno peč, ampak kar je še kaj veliko večiga: oni so zmagali
sami sebe, svoje nagnjenja ter se med nar silniši neversko gnu¬
sobo nedolžne ohranili. Kaj hočem reči od serčniga Jožefa,  ki je vnet
z ognjem Božjim to premagal, v čimur jih je nar več časno in
večno nesrečnih? kaj od Davida,  kije v nedolžnosti svoje duše v
imenu Božjim zvernil Golijata velikanskiga? kaj od vdove Judite,  ki
je v gnadi sv. Duha in v ojstri pokori živeča otela ves narod, de
ni poginil? kaj od čiste Suzane,  ki je kakor Judita, v nar veči
nevarnosti krono čistosti ohranila? O kristjan, ne bom govoril od

Mozesa, Eleazarja, Makabejcov in brez števila drugih junakov
stare zaveze; vprašam te pa, ali spoznaš in razvidiš čast in moč
Boga sv. Duha, ktera se je že v davnih predkristusovih časih v
njegovih vernih razodevala? Ali te ne boli serce, ko se spomniš,
de sv. Duh tebi v novi zavezi še veliko veči in več pomočkov deli,
kakor unim junakam nekdanjih silo davnih časov, de te tolikanj
močno razsvitluje, greje in k dobrimu budi; ti pa si morebiti ves
merzel, mlačin, nepokoren, omadežan in do gnusobe z greham
oskrunjen, de Duh Božji v tebi ne more ne prebivati, ne dopada-
jenja nad tabo imeti, te ne zveličati.

Serčni možje preroki  so svarili nejevero in grešno gnusobo,
ne le v priprostih in nizkih, ampak z ravno toliko odkritoserčnostjo
in močnostjo napake in hudobije kraljev in imenitnikov, — so pri¬
hodnje reči na jezera let naprej razodevali, kakoršnih ne v ne¬
besih ne na zemlji nobeno živo bitje razun Božjiga duha ni moglo
vediti, ne spoznati. To jim je veliki Bog in Razsvillovavec sv.
Duh  navdajal, govoril, in je po njih in tudi po vsih Božjih pismih
stare in nove zaveze take resnice in skrivne reči razodeval, ki jih
noben človešk um ne more vediti, ne znajti, ne zapopasti. Torej
uči tudi pervak aposteljnov, rekoč: „ Nobeno prerokovanje ni ni¬
koli prišlo iz človeške volje , temuč sveti možje so govorili , kar
jim je bilo odsv. Duha navdihnjeno^.  (2. Pet. 1,21.) Lepopise
sv. Ciril Jeruzalemski od moči’ sv. Duha, rekoč: „Kogar sv. Duh
razsvetli, se nad ljudi povzdigne, de vidi, kar ni vidik Telo si¬
cer na zemlji ostane, duša pa nebo gleda kakor v ogledalu. Moč
sv. Duha je kakor iskra, ki deleč leti, tako de tudi vidi, kar
drugi delajo, kakor je p. Elizej'Vidil, kako je bil njegov služab¬
nik Gieci ozdravljeniga Namana za denar ogoljufal. Izaija vidi
1000 let naprej razdjanje Jeruzalema^. — Pred vsim častitljivo
pa je, kar so preroki po navdajanji sv. Duha že toliko silo veliko
let od obljubljeniga Odrešenika prerokovali. Njegov rod, rojstno
mesto, njegova mati, stan časa ob njegovim rojstvu, njegovo živ¬
ljenje in nauk, zlasti njegovo terpljenje, britka smert itd, — vse je
bilo tako naznanovano, kakor de bi ga bili preroki pred seboj vi-
dili, ko so prerokovali in pisali. Kako močno to našo vero po-
terjuje, pa tudi veliko čast in molitev do Boga sv. Duha, ki je
ljudem take skrivnosti navdajal.

Ker sveti možje niso sami iz sebe govorili in pisali, ampak
vse iz moči in navdajanja sv. Duha, vidimo iz tega veliko ime*

nitnost in čast vsake , tudi nat manjši besedice sv. 'pisma , po¬
stavim, listov  in evangelijev,  ki se bero pred pridigo ob nedeljah
in praznikih. Preroki, evangelisti in drugi sveti možje, ki so sv.
pismo pisali, niso nič druziga, kakor pisavci sv. Duha, ki so le
samo tisto pisali, kar jim je sv. Duh navdajal in ukazal pisati.
Psalmi ali Davidove sv. pesmi, ki zvestimu bravcu tako globoko v
serce segajo, in ga tako prijetno povzdigujejo, te pesmi niso Da¬
vidove ali druziga pisavca, ampak delo sv. Duha, kar David sam
v 44. psalmu priča, ker pravi: »Moj jezik je, kakor pero pisavca,
ki hitro piše".  Vsi sveti možje, ki so sveto pismo pisali, niso
tedaj nič druziga, kakor tako rekoč peresa,  ki so tako pi¬
sale, kakor jih je Duh Božji vodil, in vse te svete bukve, kakor
pravi sv. Gregor papež, niso nič druziga , kakor pismo , kteriga
nam je Bog iz nebes na zemljo pisal. „Kaj je sv. pismo druziga,
kakor pismo vsigamogočniga Boga do njegovih stvari?“ so besede
tega razsvitljeniga cerkveniga učenika.

O kristjan! ali spoznaš kajli, in zapopadeš, kako sveta, kako
visoka reč je sv. pismo? Ali se zdaj zaveš, koliko spoštovanje
moraš imeti, ako kje bereš, slišiš na prižnici ali v spovednici, de
to ali to govori sv. pismo? Ali kaj občutiš, kako ostudno greši
tisti, ki s kakimi besedami ali nauki sv. pisma norčuje, ga v
smešne ali nespametne reči meša, de bi nespremišljenim s tem
kratek čas delal! Kadar kaj iz sv. pisma slišimo praviti, ali sa¬
mi beremo, je ravno to, kakor de bi ta čas Jezus vpričo nas stal
in nam pravil, ali sv. Duh v podobi goloba nam na uho govoril, ali
pa nebeški Oče iz oblakov nas učil. Ali te kaj serce boli, kristjan,
ako se spomniš, kako zanikerno si se morebiti večkrat obnašal,
ko se je sv. evangeli bral, kako malo zvesto si poslušal, ko se
je razlagal, ali pa še celo iz cerkve potegnil? Kaj ne, ko bi bil
namesto Božje besede godec godel, ali pa kak posvetnež kaj nor-
čaviga pripovedoval, kako zvesto bi bil poslušal, in še v misel bi
ti ne bilo prišlo, de bi iz cerkve šel? Boj se torej in s straham
pričakuj hudo, kar ti je Bog odmenil za to veliko nespoštovanje
glasu Božjiga, pokori se in prosi, de bi njegov sveti serd tukaj s
teboj opravil in ne segel unkraj groba. Tukaj mi v misel pridejo
tudi nekteri silo prederzni ali pa zapeljani in nevedni kristjani, ki
svoje pregrehe zagovarjajo ter sami sebe in druge slepe z izgo-
voram, de ni tako hudo, kakor se pridiguje, de pridigarji le stra¬
šijo itd. , desiravno bi mogli vediti, de v sv. pismu, v cerkvenih

313

očetih in v vsakim keršanskim nauku ali katekizmu je ravno to ,
kar duhovni pridigajo, in de morajo duhovni resnice, ki jih uče,
iz sv. pisma in iz nauka sv. matere katoliške cerkve skazovati in
spričevati. Ko bi taki človek tudi le samo Božje zapovedi znal
in jih premislil, bi se mogel sramovati samiga sebe in svojiga
prederzniga govorjenja; tode v enacih možeh ne govori' njih pre¬
pričanje, ampak njih pregreha iz popačeniga serca, ktero bi ra¬
do, de bi vse to res ne bilo, kar je zanje svarivniga in straš-
niga. Taki hudovoljneži zraven tega, de ljudi' pohujšujejo, kteri
niso dosti v veri vterjeni, še tudi sv. Duhu silno hudo nasproti
delajo, kteri po mašnikih Gospodovih ljudstvu na zemlji svojo voljo
naznanuje. Vse drugači je mislil sv. Bazili, kteri pravi: „Kakor
pero ne piše, kar samo hoče, ampak kar pisavec hoče; tako pri¬
digar ne pridiga iz sebe, temuč kar mu sv. Duh navdaja, in v
njegovo serce piše in hoče, de naj sprejemajo serca poslušavcov.

2.  Kako pa de je sv. Duh še zraven sv. pisma, ki ga je svetim
možem stare in nove zaveze navdajal, luč in ogenj  nove zaveze,
vidimo, a} nad aposteljni in učenci iz današnjiga praznika. Po¬
prej so bili boječi, slabi, nečimerni, brez žive vere, brez terdniga
upanja, brez goreče ljubezni. Berž pa ko goreči jeziki, podoba
sv. Duha, nad nje pridejo, so bili serčni. goreči, ponižni, poln
vere, upanja, ljubezni do Boga in do bližnjiga. Sv. Duh jih je
tako razsvetlil, de so zdaj vse Jezusove nauke popolnama umeli,
in kar so bili že pozabili, in česar so le še kakor iz spanja malo
pomnili, vse jim je spet sv. Duh v spomin dal, vse jim je bilo
zdaj jasno, in kar so vedili, pa ne umeli, jim je bilo zdaj svitlo,
kakor beli dan. In kar je neslišan čudež: aposteljni so bili iz pri—
prostiga ljudstva, sv. Duh pa jih je zdaj z učenostmi ozaljšal,
jim dar jezikov dal, ki se jih nikoli niso učili, in verh tega jim je
dodelil moč, čudeže delati; in tako so se ti priprosti, neučeni
možje spremenili kar naravnost v učenike vsih narodov na zemlji.
Kralji, cesarji, nar imenitniši modrijani in učeni tega sveta jim
niso mogli zoperstati. Lejte in čudite se, kristjanje, kaj dela
luč in ogenj vsigamogočniga Boga, sv. Duha!

b) Sv. Duh je po Kristusu postavljeno Božjo cerkev po zem¬
lji razširil in jo razširja še zmirej. On je vodil besedo sv. Petra
in njegovih poslušavcov oterpnjene serca mečil — in že na nje¬
govo pervo pridigo se jih je 3000 spreobernilo; dal je njemu in
njegovim tovaršem tako moč v besedi in zraven tega še dar ču-

514

dežev, de so bili nar terši nejeverniki, jih poslušaje, s straham
napolnovani, in so se po vsih krajih, kamor so sv. aposteljni priha¬
jali, kar na trume k sveti veri spreobračali, in začele so se po
vsih krajih občine keršanske. Začelo se je s čašama vse novo živ¬
ljenje, ker aposteljni so šli na vse strani, po vsim znanim svetu,
so učili, čudeže delali, kerševali, razdirali tempeljne nagnusnih
malikov ter postavljali hiše Božje trojnoedinimu Bogu; ni ga bilo
kraja, kamor bi ne bila prisvetila luč sv. evangelija. Spolnovalo
se je prerokovanje psalmista, ki pravi: v Poslal boš svojiga Duha,
in bodo v novo stvarjenj.  Bes so bili prestvarjevani narodi z
lučjo in ognjem sv. Buha. Poprej neusmiljeni, divji, požrešni,
krivični, nečisti, so bili potem miloserčni, krotki, trezni, pravični,
čisti — vredni, biti zbrani v lepi in častitljivi občini, sv. materi
keršanski cerkvi, — vredni, neomadežano Jagnje Božje tudi .vsak
dan v svoje serce prejemati, — vredni, se po smerti v zmago-
vavno cerkev preseliti — pred obličje trojnoediniga Boga Očeta,
Sina in sv. Duha. Lejte kristjanje, kaj dela luč in ogenj velikiga
Boga, sv. Duha!

c) Kakor sv. Duh sv. cerkev razširja, tako jo on pa tudi
varuje in ohrani. Že velikrat ste slišali, kaj so judje in neje¬
verniki, cesarji in kralji, učeni in nevedneži, malikovavci, vraž-
niki, krivoverci, razkolniki in odpadniki počenjali, de bi Kristu¬
sovo nevesto, sv. cerkev, na zemlji zaterli. Koliko nedolžne kervi
so prelili; koliko so se lagali, obrekovali in černili; koliko papirja
so z lažmi popisali neverniki in krivoverci; koliko gerdobij, ostud¬
nost in pohujšanja trosili, de bi verne od lepiga življenja odver-
nili in v slepoto, krivoverstvo, nejevero zapletli, vero zaterli, —
pa vse zastonj: sv. Duh ostane v sv. cerkvi in jo vlada dokonča
sveta, in vrata peklenske je ne bodo premagale! — Pomislite pa
tudi, koliko imamo znotranjih sovražnikov, domačih hudovoljnih
červov, kteri spodjedajo sv. vero! Koliko je pohujšljivih zani-
čevavcov posta, praznikov, spovedi, lepiga nedolžniga življenja,
de ni skorej soseske med nami, v kteri bi ne bilo kakiga nasprot¬
nika svete vere, če že ne čisto z namenam, pa vender v d j a n j i!
Koliko hudiga se godi in govori po pivnicah, delavnicah, po hi¬
šah in tergih, po dnevi in po noči zoper čisti nauk sv. vere in
zoper lepo življenje! Ali ni očitna moč sv. Duha, de zoper te in
take sovražnike on sveto cerkev obrani? O dajajmo čast in hvalo
sv. Duhu, vsigamogočnimu ohranivcu sv. cerkve Božje n a  zemlji!

515

d) Kako dobro za nas pa je še čez vse to, deje Bog sv. Duha
poslal, ne le samo aposteljnam in učencam, ne le sv. materi kato¬
liški cerkvi sploh, temuč obljubil ga je vsimu človeštvu že po
Joeln preroku, rekoč: »Svojiga Duha bom nad vse meso razlil ,
tudi nad svoje hlapce in dekle hočem tiste dni svojiga Duha
izliti “. Nad aposteljne je prišel sv. Duh binkoštni dan, nad nas
pa pride pri sv. kerstu, ko nas s svojo posvečujočo gnado gnu¬
sobe greha očisti in med Božje oiroke sprejme; pride v nas zla¬
sti v zakramentu sv. birme in pri vsili sv. zakramentih, ako jih
vredno prejemamo. On razsvitluje, očišuje, posvečuje, in poter-
juje našo dušo s svojo vsigamogočno gnado. Razsvitluje nam um,
de bi njega spoznali, vedili dobro od liudiga ločiti, očišuje nas
grehov in hudih nagnjenj, posvečuje dušo, de je lepa, sveta,
nedolžna ter Bogu dopadljiva, poterjuje voljo, de bi nas hudo ne
premagalo in se ne pogreznili v pregrehe. Razloček je , de nad
aposteljne je sv. Duh prišel z očitnimi znamnji, med šumam in v
podobah gorečih jezikov in jim je moč čudežev dal, kar se zdaj
več ne zgodi. To je bilo aposteljnam potrebno v sredi nejever-
skih narodov, de so jih zamogli od resnice sv. vere prepričati,
nam pa tacih znamenj ni treba, ker smo že v sv. veri rojeni
in zrejeni.

Sv. Duh je življenje našiga življenja, zlasti našiga dušniga
življenja; on vedno in neprenehama dela za naše zveličanje. lju¬
bezen", pravi sv. Ciprijan, »nikoli ne počiva, ona je zmiram de¬
lavna; tako tudi sv. Duh, on je življenje živih, solnce, ki vse
greje in živi.'' Sv. Duh človeka, ako njegovo navdajanje posluša,
vedno v boljšiga in boljšiga prestvarja, mu deli prečudne darove,
preobrača grešnike, poterjuje pravične. Lepo to zaznamnja sv.
Gregori papež, ker pravi: „Bii si mlačin, ali sv. Duh te je storil

gorečiga. On pride v mladenča Davida in stori iz njega psalmi¬
sta; on napolni dušo pastirja, in stori iz njega preroka; on navda
čistiga mladenča in ga naredi sodnika nad starce. On napolni
ribča, in stori iz njega učenika; on napolni preganjavea, in stori
iz njega učenika narodov; on napolni cestninarja (čolnarja), in
stori iz njega evangelista". — Sv. Duh je naše tolažilo. Dokler
ima človek mir v sv. Duhu, kako srečin je on tudi pri mnogoterih
telesnih stiskah in nesrečah; ali gorje mu, če ga sv. Duh zapu¬
sti! Torej kliče že pobožni David toliko priserčno: „A r e zaverzi
me spred svojiga obličja , in ne odtegni mi svojiga sv. Duha /“

516

In kako mu zmiram nekaj manjka, kteri je gnado sv. Duha z gre-
ham zapravil; kako lahak in vesel pa gre od spovednice po vredno
opravljeni spovedi, ker je spet tolažilo Božje ter mir sv. Duha
prejel. — Sv. Duh vlada naše nagnjenja , posvečuje naše zno-
tranje in odganja iz serca grešne čutila, torej ga Hugon kardi¬
nal žgcc veter  imenuje, ki pride z nebes in naše hude poželenja
posuši. Sv. Bonaventura ga pripodobljuje jugu , ki oblake prijet—
niga dežja prižene, zakaj ljubezen sv. Duha sili Kristusa, z dež¬
jem svoje gnade k nam priti. On je studenec vode , ki po njem
večno življenje dosežemo; on je ključ , ki naše zaklenjeno serce
odpre v Božjo čast in v prid druzih ljudi (sv. Brigita).

Zadosti smo prepričani, kristjani, kaj in koliko nam sv. Duh
dela in stori za naše zveličanje, kako je on luč in ogenj, ki nam
po poti čednosti sveti in nas ogreva k svetosti; pristavim le še to,
de gorje in gorje nam, ako gnade sv. Duha zametujemo, ali se
jim celo zoperstavimo ! Kako nevarno de je, na milost Božjo pre-
derzno zanašati se, zlasti ko nas sv. Duh k pokori kliče, razvi-
dimo iz gleda, ki nam ga sv. Antonin pripoveduje. Mlada žen¬
ska, ki je bila po nar ojstrejših postavah čednosti zrejena, je v
smertni greh padla. Komej je bil greh storjen, ji Duh Božji hu¬
do očita, sramota jo pokrije in vest pekli. Pa tudi hudobni so¬
vražnik jo moti,ter si misli: Kje sim v stanu ta greh duhovnu po¬
vedati? Sramožljivost jo še v strašnejši pregreho pripravi, de
greh na spovedi zamolči. Duh Božji jo spet svari, ta novi težki
greh pečenje njene vesti le še zvikša. Gre v samostan, in upa,
de bo svojo pregreho pri dolgi spovedi povedala, ki se opravlja
pred storjeno obljubo. Res je storila sklep, svoje serce razodeti; ali
zamotala in zmanjšala je greh tako, de ga spovednik ni mogel
spoznati. Ta čas umerje sprednica v samostanu. Mlada oseba je
takospodbudno živela, de so bile tovaršice od tega videza ogoljufane
in so si jo sprednico na mesto ranjce zvolile. Kmal potem smertno
zboli. Vedno je sama pri sebi sklepe delala, de bo že še popra¬
vila ter svoj greh na smertni postelji po vsaki ceni prav in čisto
povedala, pa ker je že toliko časa na milost sv. Duha grešila, ji
je tudi zdaj sramožljivost usta zaperla. Tako je svete zakramente
prejela z veliko zunanjo pobožnostjo , ali kaj ko jih je božje-
ropno prejela! V smertnim rinanji je mislila, zdaj de bo vender
povedala; pa, o strašna sodba Božja! pamet se ji je zmešala in
v svojih grehih je umerla ! Sploh so mislili, de smejo si svesti,

S17

biti njeniga zveličanja. Ko so za njo molili, je pa Bog pripustil,
de se nesrečna samostanskim prebivavcam prikaže, rekoč: Jenjajte
zame moliti] Pogubljena sim,ker sim bila v mladosti smerlni greh
na spovedi zamolčala.  Iši pri Bogu milosti, o človek! dokler je
čas, nikar njegovih gnad slabo ne obračaj, varuj in varuj se , de ne
grešiš zoper sv, Duha! Amen. — n.

Binkoštni pondeljik.

„Ko je Peter še govoril te besede, je sveti Duh padel
na vse, ki so besedo poslušali.“ Djan. ap. 10, 40,

Posvečujoča gnada Božja.

J?rečudna je milost in dobrota treh Božjih peršon do revniga
človeka. Bog Oče ga vstvari po svoji lastni podobi, ga obdaruje
pred vsimi drugimi stvarmi, ter ga nameni za večno srečo. Ko pa
človek nezvest postane, ga dobri Oče ne zaverže, temuč še veči
ljubezen mu skaže, in svojiga lastniga Sina pošlje, svet odrešit,
kakor ravno v današnjim sv. evangelii Kristus sam govori: Bog
je svet tako ljubil, de je dal svojiga lastniga Sina, de, kdor koli
vanj veruje, ne bo pogubljen, ampak večno življenje ima.  In
ko ta Sin pride od Očeta, koliko se trudi za srečo in zveličanje
ljudi; de bi vse rešil, se da sam radovoljno v zasramovano smert
križa. Pa še pred smertjo tolaži svoje učence, in jim obljubi dru-
ziga Učenika, ki jih bo učil vso resnico, in jih spomnil vsiga ,
karkoli jim je rekel. Velika obljuba, ki je poglavitni konec vsih
drugih, sad Kristusoviga zasluženja; obljuba, ktere spolnjenje
Božjo ljubezen v nar viši stopinji pokaže. Večni Oče je dal Sina,
Sin se je sam daroval za nas, kaj je bilo še mogoče Božji lju¬
bezni, česa še treba za naše zveličanje ? Sv. Duh, ki je Očetu in
Sinu enak, ter se od obeh izhaja, pride na svet, de bi ljudi k
novimu življenju obudil, jim svojo gnado delil in sploh delo odre¬
šenja na svetu vstanovil. In ravno te praznike obhajamo spomin,
kako se je Kristusova obljuba prečudno spolnila, kako je aposteljne
sv, Duh napolnil in mnogotero obdaroval ; kako je pozneje prišel

518

tudi nad druge, ki so Petrovo besedo poslušali. Zdaj je bilo spol¬
njeno prerokovanje, de bo Gospod poslal svojiga Duha in bo pre¬
novljeno obličje zemlje; prerokovanje, de bo razlil svojiga Duha
čez vse meso. Zdaj izraste iz razvalin Judovske shodnice novo sv.
mesto, keršanska cerkev, ktere rojstni dan je ravno binkoštni praz¬
nik, ktero sv. Duh vlada skoz vse čase.

Hvalimo Gospoda za to neskončno gnado, ki jo je apostelj-
nam in ž njimi vsi keršanski cerkvi dodelil. Vzrok imamo, ga
Hvaliti, ker smo tudi mi njeni otroci, ki se vesele sreče svoje
matere. Pa ne le to, še več; mi sami smo tudi tempeljni sv. Duha;
od njega smo prejeli nar veči dar, kteriga se na svetu vdeležiti
zamoremo. Srečni, večno srečni mi, ako ta dar imamo, njegovo
vrednost spoznamo in ga vedno ohranimo! Velik je ta dar, ta za¬
klad ; njegova zguba bi bila naša nesreča ; pa ga imamo v kerhki
posodi, lahko se zapravi in zgubi. Kakošin dar je to? Posveču¬
joča gnada Božja  , ktero od sv. Duha prejemamo, po kteri on v
nas prebiva. To je dragi, pa kerhki zaklad. O de bi mi njegovo
vrednost spoznali ter ga vselej zvesto ohranili! In ravno od tega
hočem govoriti s pomočjo sv. Duha, v čigar imenu začnem.

I. Neka preblaga devica je imela drag biser; dražji reči od
njega na svetu ni bilo. Njeni peteri bratje so si z vsimi mogočimi
zvijačami in prikupljivimi besedami prizadevali, dragi biser od nje
spraviti, in sicer pervi, umetin risar, ji reče: Sestra moja, ako
mi daš biser, ti bom izdelal mal, de lepšiga nar bolj umetni risar,
Apel, ni imel. Devica reče: Nočem. Drugi, ki je bil lepotičar,
ji reče : Sestra moja , če mi prepustiš biser, ti bom napravil pri¬
jetnih dišal in mazil, de prijetniših v srečni Arabii ni dobiti. De¬
vica odgovori: Ne dam ga. Tretji, ki je bil kuhar, ji reče: Ce
mi boš dala dragi biser, ti bom napravil dobrih jedil, de boljših
sladkosnedni cesar Viteli okusil ni. Devica mu reče: Ne maram
zanje. Četerti, ki je bil godec, ji reče: Sestra, ako mi boš dala
biser, ti bom napravil lepoglasno petje in soglasno godbo, de lepši
tudi izurjeni Orfej nikdar slišal ni. Devica reče : Ne dam ga. Na
zadnje pride peti, silen nesramnež, ter ji reče: Sestra moja, ako
meni pred drugimi brati podeliš dragi biser, ti bom naklonil že¬
nina , de se bo njegovi lepoti ves svet čudil. Devica ga z neje-

519

voljo zaverne in serčno odgovori, de hoče raji vse prestati, kakor
ta dragi biser zgubiti.

Kaj pomeni ta prilika? Devica je človeška duša, in predragi
biser je posvečujoča gnada Božja, ki je zaklad vsili zakladov, po
Božji milosti nam po Kristusu zaslužen, od sv. Duha podeljen. Mi
smo bili rojeni kakor otroci jeze Božje , sužnji satanovi. V kopeli
prerojenja pa nas je sv. Duh očistil ne le vsiga madeža greha ,
ampak nas je tudi svete, pravične storil, de smo bili zares od
znotrej prerojeni in posvečeni po gnadi in ljubezni, ktero je sv.
Duh v naše serca vlil, kakor pravi apostelj: Ljubezen Božja je
vlita v naše serca po sv. Duhu , ki nam je dan.  Velik dar, drag
zaklad, kteriga pač malokteri po vrednosti ceni, ko vender človek
na tim svetu veči sreče ne more deležen biti, kakor s posvečujočo
gnado Božjo; zakaj ona mu da pravo lepoto, ga povikša, ga obo¬
gati , ga dela v resnici veseliga.

a) Posvečujoča gnada Božja daje duši neizrečeno lepoto ,
ktere slabi človeški jezik dopovedati, naša pamet razumeti ni v
stanu. Kaj so proti nji vse druge lepote sveta, kakor le slaba senca?
Lepa je na jasnim nebu svitla danica , pa lepši je duša v stanu
gnade Božje; zala je med cvetečimi rožami bela lilija, pa gorši
je posvečujoča gnada pravičniga; lepo gore sveče na Božjih altar-
jih, pa bolj se svetijo duše v gnadi Božji v očeh svetiga Boga.
Zato Bog sam hvali lepoto pravične duše v Visoki pesmi rekoč:
»Kako lepa si ti , moja prijatlica , kako lepa si! a  In v bukvah
Modrosti govori sv. Duh: „0 kako lep je čist rod, ki se v čednosti
sveti; njegov spomin je večen , ker pri Bogu in pri ljudeh hvalo
i?na“ !  Zakaj, kristjan, išeš lepote, ki bliši in zgine, tebi pa no¬
bene vrednosti ne daje? Iši velikoveč pri sebi in pri drugih lepoto
ohraniti, ki je od znotrej, in ti vrednost daje tudi v Božjih očeh.
Vsa lepota Sionske hčere je od znotraj.

bj  Gnada Božja človeka neizrečeno povzdigne, ker mu daje
prijaznost in otroštvo Božje.  Neskončen zaklad, pravi Modri , je
za človeka; kteri iz njega jemljo, so Božje prijaznosti deležni. In
Jezus sam nas zagotovi: Vi ste prijatli moji, ako storite , kar
vam zapovem.  Še več, stan gnade Božje nam daje pravico otrok
Božjih. Vi ste prejeli duha otroštva , piše sv. Pavel, v kterim
kličete  (k Bogu): Aba, ljubi Oče.  In sv. Janez nam milo govori:
(j lej te, kakošno ljubezen nam je dal , de se otroci Božji imenuje-
*j  gl.‘Danic* 1849.

620

mo in tudi smo.  Po besedah aposteljnovih sam Duh daje spriče-
vanje našimu duhu, de smo otroci Božji. Kolika čast pa je za
človeka, ki je vstvarjen iz nič, pa je prijatel Stvarnikov, njegov
otrok! O čudo dobrote Božje, kliče sv. Gregorij  nismo vredni
hlapci imenovani biti, in nas imenuje prijatle. Nar višji čast je,
piše sv. Ciril , otrokam Božjim prištetimu biti. V koliko čast si
šteje, kdor je v rodu s kraljem; v koliko čast so si Izraelci šteli,
de so bili iz Abrahamoviga rodu; mi pa smo po gnadi sv. Duha
otroci, prijatli Božji, tako rekoč njegove natore deležni; zakaj:
kdor se Gospoda derži, je z njim en duh. Gnada Božja človeka
nar tesneje z Bogam sklene, ker je on stanovanje sv. Duha, se¬
dež živiga Boga. Zakaj od takih opravičenih je rečeno: Ali ne
veste , de so vaši udje tempelj sv. Duha , kteri je v vas, kteriga
vi od Boga imate , in niste svoji.  In spet: Vi ste tempelj živiga
Boga, kakor Bog pravi', Jez bom v njih prebival , in med njimi
se bom sprehajal , in bom njih Bog in oni bodo moje ljudstvo.
Ta velika čast nam pa daje tudi velike pravice; če smo namreč
otroci, smo tudi erbi in sicer erbiBožji, in soerbi Jezusa Kristusa.
Zaslišite to revni, zaslišite žalostni, ki skerbno hranite zaklad
gnade Božje: preljubi, zdaj ste otroci Božji, bratje in soerbi
Kristusovi; če tudi revni in na svetu malo čislani, ste v Božjih
očeh visoko povzdignjeni. Zaslišite to drugi, ki le po posvetni časti
in sreči hrepenite; kaj je vsa vaša čast in sreča, za ktero se to¬
liko trudite, proti sreči in časti Božjih prijatlov, kakor le prazna
pena, prazna senca? In ko bi po besedah aposteljnovih tudi vse
druge darove imeli, bi bili brez gnade Božje le bučeči bron in
zvoneči kregulj.

c)  Gnada Božja človeka nezmerno obogati.  Človek v gnadi
Božji je po besedah Tridentinskiga zbora ves Kristusov, in Kri¬
stus hoče biti ves njegov. Cena Jezusove kervi, sad njegove smerti,
terpljenje spokornikov, molitve pravičnih, kratko: zaklad sv. cerkve
je neizrečeno bogastvo, kteriga se opravičeni vdeležuje; do vsiga
ima pravico, dokler je s Kristusam in s svetniki z vezjo gnade
združen, dokler je živ ud skrivnostniga telesa Kristusa. Kadar
koli se opravlja nekervava daritev, kadarkoli kristjani goreče mo¬
litve proti nebesam pošiljajo, se pomnoži zaklad njegoviga zaslu-
ženja, ker so otroci deležni vesoljne erbšine. Še več; ta gnada
nas obogati tudi po naših lastnih rokah, ker oblaži vse naše dela
jn opravila, ter jim daje vrednost v Božjih očeh. Vsako sv. opra-

521

vilo , v gnadi Božji storjeno, zasluži po nauku sv. Tomaža večno
življenje ; nar manjši delo storjeno z dobrim namenam zadobi pla¬
čilo v nebesih in lepša krono življenja. Požirk merzle vode žej-
nimu podan , stopinja iz ljubezni storjena se zapiše v bukve živ¬
ljenja. Angeli nosijo vsak pobožni zdihljej, vsako sv. željo in
zbrano molitvico pred sedež Božje milosti. Vse je sad dobriga
drevesa, ki je ob potoku vsajeno, in dobriga sadu prinese ob pra¬
vim času; sad drevesa, ki neprenehama raste, še v starosti zeleni
in obilno sadu obrodi. To premišljevaje kliče učenik gnade, sv.
Avguštin: Kaj je nar bogatejši človek, ako gnade in dopadenja
Božjiga nima? kaj pa ni nar revniši, ako ima gnado in prijaznost
svojiga Boga? Oh, nar veči bogastvo brez gnade je siromaštvo,
in nar veči revšina v gnadi je obilšina! Zato po pravici govori
Modri v sv. pismu: Čislal sim jo čez kraljestva in prestole, in
sim bogastvo v primeri ž njo za nič imel.  In spet drugej: Ona
je ljudem neskončno bogastvo ; kteri iz njega zajemajo , so Božje
prijaznosti deležni.  Zares neskončno bogastvo je posvečujoča
gnada Božja; dragi kamni in zlato so le zaničljiv prah proti nji.
Ona je tisti dragi biser, od kteriga Kristus v evangelii pravi, de,
ko ga je kupec najdel, je šel in je prodal vse, kar je imel, in
ga je kupil.

d) Gnada Božja daje človeku pravi mir in veselje  serca. Ves
stvarjeni svet mu obilniši veselje dela; prijazniši mu solnce sveti,
prijetniši so mu vse stvari na zemlji, vse mu oznanuje le Božjo
modrost in dobroto; s pričujočim je zadovoljin, v prihodnost se z
zaupanjem ozera, ker ima Božje kraljestvo v sebi. On svoje živ¬
ljenje z veseljem zroči v roke nar boljšiga Očeta, od kteriga vse,
tudi britkosti, s ponižnostjo in vdanostjo sprejme. Njegovo serce
ostane jasno tudi v nar temnejšim oblaku nesreče, ker solnce
gnade, ki mu sveti, vse polajša, in on povsod le Božjo roko najde.
Čez vse ga razveseljujejo nar čisteji veselja sv. vere, dobre vesti,
keršanskih čednost. Veselo se vzdiguje njegov duh na perutah
molitve čez solnce in zvezde in vživa okus rajskiga veselja; z ve¬
seljem hiti v hišo Božjo kakor v hišo ljubiga Očeta, in kakor
dober otrok posluša povelje Očetovo v Božji besedi; z veseljem
hiti dalje na poti keršanske popolnosti, de raste od čednosti do
čednosti; in ta studenec veselja zanj nikdar ne neha, dokler je
gnada Božja lepota njegoviga serca. Ko bi tudi vse zgubil, kar
svet vzeti zamore, ima še zmirej nar veči edino dobroto: Boga,

ki s svojo gnado v njim prebiva, ima mir serca, ki ga svet vzeti
ne more, ima prijaznost Božjo, upanje srečne večnosti, in to mu
je ljubši, kakor vse, kar svet dati zamore.

Glej, tako neizrekljiva, visoka, prijetna je sreča posvečujoče
gnade Božje. Velika pred Bogam, bogata za večnost, vesela med
popotvanjem v ti dolini solz je duša, v kteri prebiva, ktero vodi
v vsim djanji. Ali je potim čuda, de sv. vera zapoveduje, jo to¬
liko ceniti, jo tako skerbno ohraniti? Ali je čuda, de jo sveti uče¬
niki imenujejo žark večne luči, vdeleženje Božje natore? Alije
čuda, de pobožni kristjani večkrat zdihujejo in prosijo: O de bi
le v gnadi Božji bili! Ali ni velikoveč čuda, de posvetni kristjani
tako lahkomišljeno ta dragi zaklad zaveržejo, in bolj nespametno,
kakor Ezav svoje pervorojenstvo, nar lepši pravice zapravijo? Ali
ni velikoveč sleherniga dolžnost, ta dragi biser skerbno ohraniti,
tolikanj bolj, ker je toliko nevarnost ga zgubiti ?

II. Ta dragi biser so hotli preblagi devici njeni peteri bratje
vzeti. Pet bratov pomeni pet počutkov telesa; risar pomeni očeta,
lepotičar pomeni duha, kuhar pomeni okus, in tako tudi godec in
nesramnež svoje telesne počutke pomenita. Leti bratje duši z ve¬
likim prikupovanjem in mnogim vabljenjem vedno posvetno vživa-
nje in veselje ponujajo, ji slast do pozemeljskih dobrot delajo, ji
luč uma ugasniti si prizadevajo, in jo v svoje poželenje neprene-
hama vabijo. Kakor hitro pa človek v slabo poželenje svojiga
mesa privoli, je greh storjen in posvečujoča gnada zgubljena.

Strašna je torej misel, de je ta dragi biser, ki ima toliko
vrednost in lepoto, tako hitro zgubljen, ker ga nosimo v persteni
posodi, ki se naglo ubije. Le vprašaj perve starše, kaj so storili,
in zgubljena je bila gnada Božja, zapravljen dragi zaklad? Oh,
eno samo poželenje jim vzame nebeško lepoto! Vprašaj nar sve-
tejšiga kralja Davida, nar modrejšiga, Salomona, koliko je bilo
treba, de sta zapravila nar lepši dar? Kratko, pregrešno požele¬
nje je pripravilo oba ob nar veči dušno lepoto, ktero sta skoz
veliko let pridobila in ohranila. Prašaj sam sebe, če si že tako
nesrečen bil, v smertni greh pasti, koliko je bilo treba in dragi
biser je bil zgubljen? Morebiti od začetka ne več, kakor kak pre-
derzen pogled, kaka nespodobna beseda, ki je kakor iskra tvoje
serce vnela, in zrastla v strašen ogenj, ki je pokončal v tebi vse
zaklade z gnado Božjo pridobljene. Vzdigne se včasih oblak,
majhen, kakor dlan iz morja tvojih strast; pa ob kratkim, ko se

komaj, kakor prerokov služabnik, oberneš, je že vse nebo tvoje
duše černo, luč zgine spred oči, ti začneš omahovati, in padeš v
brezen pregreh! Kolikrat podere kak majhen kamen, ki se s hriba
zavali, pa med potjo zmirej veči prihaja, tudi pravičniga; ena
sama slaba misel, slabo poželenje, — in razdrobi se kerhka posoda
draziga zaklada. Koliko žalostnih znamenj, ki stoje ob poljski
poti vsakdanjiga življenja, nas opomni takih nesreč, ki so se dru¬
gim pripetile! Kdo zamore šteti te znamnja, ki stoje v sv. pismu
in v cerkvenih zgodbah nam v podučenje in svarjenje! Zato je tudi
nar bolj goreči zmed aposteljnov , ki se je toliko trudil za kra¬
ljestvo Božje, ki je bil tako prečudno z gnadami obdarovan, ta
sveti, v tretje nebesa zamaknjeni apostelj je tožil čez vedno ne¬
varnost in svojo slabost. On čuti v svojim životu postavo, ki je
nasprotna postavi duha, on prosi Gospoda, de bi mu odvzel angela
satana, ki ga bije; on želi umreti, de bi bil rešen vsili tih nevar¬
nost ; jez nesrečni človek , kliče on, kdo me bo rešil tega umira-
jočiga telesa?  Zato so drugi izvoljeni Božji toliko storili, de bi
gnado Božjo vedno ohranili, ali pa v drugo s solzami pokore pri¬
dobljene spet ne zgubili. Le beri njih življenje in se boš v lastno
podučenje in osramotenje zavzel nad njih skerbnim trudam in za¬
tajevanjem. Veliko jih je zapustilo s pobožnim Abrahamam svojo
domačijo; veliko jih je bežalo z Lotam iz mesta krivice, iz kraja
nečistosti in zapeljivosti. Vsi so dragi biser ogradili s plotam po¬
kore, se vojskovali z mečem zatajevanja, zanj neprenehama čuli;
radi so vsi vse darovali za ta zaklad in se srečne imeli, de so po
zgubi vsiga druziga le svojo čednost oteli. Vse zato, ker so ve-
dili, kako resnično je, kar modri Tertulijan piše, de je posveču¬
joča gnada — roža , ki je prečudno lepa , pa lepota lahko odpade,
se hitro poškoduje; je mlado cvetje, ki po neprijetnim vetru odpade,
ga vsak mraz pokonča.

Kristjani, ali je za nas menj nevarnosti, ali imamo menj
hudiga nagnjenja in poželenja v sebi, kakor izvoljeni prijatli Božji?
Ali nam ni slabost že prirojena in slabo nagnjenje tli v sercu, de
smo vsak čas, v vsakim stanu, v vsaki starosti v nevarnosti, gnado
Božjo zgubiti? Ali bomo torej mi nespametno spali dušno spanje,
v kterim nam sovražnik nar lože dragi zaklad vzame? Ali bomo
tako prederzni, de bomo lahkomišljeno svoj dragi biser še v ne¬
varnost postavili? Ali ne bomo velikoveč vsi skerbni zanj vprašali,
kaj naj storimo, de ga ohranimo ?

52i

Sto in sto potov je, gnado Božjo zgubiti, pa le ena je, jo ohra¬
niti; ta pot je: Cuje in molite.  To je pripomoček, kteriga je nar
modrcjši Učenik priporočal svojim učencam, ko so se za nje bližali
dnevi skušnje in nevarnosti. Cujte in molite, de v skušnjavo ne pa¬
dete, je tudi nam vsim rečeno. Cujte  nad svojim sercam, de iskra
strast, ki vedno pod pepelam tli, močno ne oživi; čujte nad svojim
sercam, v kterim je vedno skrita iskra jeze in sovraštva, iskra sa-
moprida in nevošljivosti in vsake druge pregrehe, de te nevarne iskre
ne postanejo hud ogenj. Čujte nad svojimi počutki, očmi in ušesini,
jezikam in rokami, de po njih strup pregrehe in pohujšanja ne pride
do serca. Cujte nad vsim svojim zaderžanjem, in zaterajte svoje sla¬
bosti, de moč sovražnikova peša, zakladgnade se pa množi. Zato
mora ta čuječnost biti sklenjena z zatajevanjem samiga sebe, to je:
želje svojiga mesa moramo zaterati, kolikor so Božji postavi na¬
sprotne, ter svojo voljo in djanje po Božji postavi obravnati. Ka¬
kor blaga devica ni hotla slušati svojih pet bratov, tako tudi duša
ne sme slušati peterih počutkov svojiga telesa; duh naj gospoduje,
telo naj mu pokorno služi. - Zraven lastne čuječnosti in skerbi
pa v toliki nevarnosti tudi Boga prosimo, molimo ; zakaj če ravno
je duh voljan, je vender le človek slab, in brez pomoči od zgorej
bo zastonj njegovo čuvanje in zatajevanje; molimo, de bomo ob¬
varovani skušnjav, v kterih bi utegnili gnado zgubiti, v drugih pa
vterjeni, de bi se jim z močjo zoperstavili; imejmo v vedni molitvi
serce povzdignjeno, kakor Mojzes svoje roke, in sovražnik nas
nikoli premagal ne bo; molimo za dobriga Duha, kteriga bo ne¬
beški Oče po Jezusovi obljubi vsim dal, ki ga zanj prosijo; pro¬
simo za tega sv. Duha posebno te praznike, de nas s svojimi sve¬
timi darovi napolni, de nas slabe poterdi, revne obogati, naše
serce vsih madežev očisti, za vso popolnost vname , de tako On
vedno v nas prebiva, de bi vedno v gnadi Božji živeli, in vgnadi
Božji srečno umerli. Amen. A.

Kazalo

Stran,

1. nedeljo po binkoštili.

Praznik presvete Trojice.

Od kcrstne obljube. 1

Praznik sv. Rešnjiga Telesa.

Od obiskovanja sv. Rešnjiga Telesa. S

2. nedeljo po binkoštili.

Od pogostiga sv. obhajila. 18

3. nedeljo po binkoštili.

Pobožnost k Jezusovimu sercu. 37

4. nedeljo po binkoštili.

(L. 1855 ravno praznik sv. Janeza K.)

De je treba precej od mladih dni Bogu služiti.35

V god svetih aposteljnov Petra in Pavla.

Velika sreča, de smo udje katoliške cerkve.43

5. nedeljo po binkoštili.

Od pravice in krivice.53

6. nedeljo po binkoštili.

Zaupnost v Jezusa.60

7. nedeljo po binkoštili.

Od lažnjivih prerokov v našim sercu.69

8. nedeljo po binkoštili.

Povračevanje in popravljanje krivice.,.75

tl. nedeljo po binkoštili.

Zakaj se Jezus še današnje dni nad svetam joka?.84

10. nedeljo po binkoštili.

Drevo napuha.89

11. nedeljo po binkoštili.

Skerb za neumerjooo dušo.  97

Praznik vnebovzetja Device Marije.

Ozir na Marijo, častitljivo v nebesa vzeto.103

12. nedeljo po binkoštili.

Nckteri nagibi Boga ljubiti..

13. nedeljo po binkoštili.

Obilna korist vredne spovedi.  120

Stran.

14. nedeljo po binkošti]).

Praznik vsili angelov varhov.

Od angelov varhov.129

Praznik rojstva Device Marije.

Marija nam v zgled.137

15. nedeljo po binkošti!).

Leta 1855 god svetiga imena Murije Device.

Lc|>a ljubezen.146

16. nedeljo po binkoštih.

Posvečevanje nedelje.153

17. nedeljo po binkoštih.

Visokost in imenitnost ljubezni Božje.1G1

18. nedeljo po binkoštih.

Kako velik greh je preklinovanje.166

19. nedeljo po binkoštih.

Jjeta 1855 praznik sv. roienkranca.

Lepota in moč sv. roženkranca.172

20. nedeljo po binkoštih.

Kakšna naj bo naša vera, de nas bo zveličala.181

21. nedeljo po binkoštih.

Lela 1855 žegnana nedelja.

Jezus na prižnici, v spovednici, pred altarjem.187

22. nedeljo po binkošti!).

Deželska oblast potrebna, pokoršina do nje naša dolžnost.194

Praznik vsili Svetnikov.

Omahljivost na poti proti nebesam.201

Spomin vsili vernih duš.

Zapoved trojne ljubezni nas veže , vernim dušam pomagati.211

23. nedeljo po binkoštih.

Zahvaljena nedelja.

Darovanje svojiga serca v zahvalno daritev.220

24. nedeljo po binkoštih.

Kdo je mlačin? kaj bo z mlačnim?.. 227

25. nedeljo po binkoštih.

Božje kraljestvo v nas ..235

26. in poslednjo nedeljo po binkoštih.

Od smertniga greha.244

Pristavek. Obhajanje svetiga Martina.

Nekoliko iz življenja sv. Martina v spodbudovanje k serčnosti v dobrim

1. nedeljo v adventu.

Človekov poklic

. 261

Stran,

Prusnik neomadešvaniga spočetja, Marije Device.

Zakaj Marijo častimo.268

'l.  nedeljo v adventu,

Samiga sebe spoznati je potrebno, pa težko . ..278

3. nedeljo v adventu.

Kako zadobiti spoznanje samiga sebe.287

4. nedeljo v adventu.

Kaj ge pravi, pravo pokoro delati.. 294

Božični prašnik.

Jezusova ljubezen do nas.301

V prašnik sv. Stefana, perviga mučencu.

Moč sv. vere v življenji in v smerti.307

V nedeljo pred novim letam.

Nagibi k keršanski reji otrok.314

V noviga leta dan.

Nektere vodila za naše dobre sklepe.321

V prasnile častitega rasglaienja Gospodoviga.

Tri zvezde na poti našiga življenja.  329

Pervo nedeljo po razglašenji Gospodovim.

Slabe drušine.337

Pervo predpepelnično nedeljo.

Prasnile sladkiga imena Jezusa.

Kaj pomeni ime Jezus? kako ga izgovarjati?...346

Drugo predpepelnično nedeljo.

Božja beseda.352

V god očisevanja Device Matere Marije ali v svečnico.

Lepota in vrednost svete čistosti.360

Tretjo predpepelnično nedeljo.

Jezusovo terpljenje nas uči spoznati svojo pregreho in Božjo milost . . . 368

1. nedeljo v postu.

Od posta.375

2. nedeljo v postu.

Zapeljivcam kratek premislik..

3. nedeljo v postu.

Potreba in lastnosti sv. spovedi.  388

4. postno ali sredpostno nedeljo.

Priprava za sv. obhajilo ..  397

5* postno ali tiho nedeljo.

Sveta maša.404

t>. postno ali cvetno nedeljo.

Sveti križev pot, 413

V praznik svetiga Jožefa.

Tudi samo z mislimi storjeni grehi so smcrtni grehi, in njih kazen peklenski ogenj 421
Veliki petik.

Ljubezen križaniga Jezusa.  430

Velikonočno nedeljo.

Kako visoko nas je Sin Božji s svojim vstajenjem povzdignil, kako močno

je našo vero poterdil..438

Velikonočni pondcljik.

Tri rožice na Jezusovim grobu.447

V god oznanjenja devici materi Marii.

Mariino in naše zročenje v Božjo voljo..452

1. nedeljo po veliki noči.

Kdaj se z mislimi greši ?.463

2. nedeljo po veliki noči.

Kaj je dobri pastir do nas? Kakošni bodimo mi proti njemu?.470

3. nedeljo po veliki noči.

Terpljenje na svetu je ključ od nebeških vrat.477

4. nedeljo po veliki noči.

Kratek pogled v večnost.484

5. nedeljo po veliki noči.

Zakaj in kako stanovitno moliti ?.489

V praznik Kristusoviga vnebohoda.

Kristusov vnebohod naša sreča in naše veselje.496

0. nedeljo po veliki noči.

Priprava za sv. Duha.502

Biukoštno nedeljo.

Sveti Duh luč in oginj.508

Binkoštni pondeljik.

Posvečujoča gnada Božja.518