ISSN 0350-5561
za konectedna
Oblačno s padavinami bo.
Po nižinah bo deloma deževalo, deloma snežilo.
57 let
številka 1
četrtek, 7. januarja 2010
Jubilejno silvestrovanje
/ //

rž V
/ r

^ 'A ^ -
X3C iäm^-

Srečno v novo leto 2010! Naj bo zdravo, uspešno in zadovoljno in pa seveda veselo, prav tako, kot se je začelo v središču Velenja, kjer je naša medijska hiša pripravila v sodelovanju z mestno občino Velenje in mnogimi sponzorji že dvajseto silvestrovanje na prostem.
Bili smo med prvimi, ki smo se v Sloveniji odločili za takšno obliko praznovanja, ki je očitno dobro sprejeta. Trg je bil poln in razigran.
Že 35. od vrat do vrat
6. januarja je praznik "svetih treh kraljev" imenovan tudi "tretji božič". Stara navada je bila, da se na ta dan, s katerim se končuje "božična doba", blagoslavljajo sobe po hišah, in kjer je duhovščina ta blagoslov začela opuščati, ga je prevzel hišni gospodar in med tem domačim obredom na vrata napisal začetnice svetih treh kraljev.
Ta navada je pri nas, zlasti na podeželju, še danes zelo živa, napis nad vrati, ki ga zdaj ponavadi napišejo koledniki, pa ostane na vratih do prihodnjega leta. Na fotografiji so koledniki, ki skrbijo za Hras-tovec in Cirkovce. Letos, v torek zvečer, je bilo njihovo že 35. kole-dovanje. Hkrati je bilo tudi zadnje, saj bodo dali prednost mladim.
■ Foto: vos
Velenjski svetniki sprašujejo in opozarjajo
1,50 EVR
I RADIO
VELENJE
Pokalo pa je, pokalo
Milena Krstič - Planinc
Čeprav zakon »dovoljuje« uporabo pirotehničnih sredstev - ne vseh, dovoljene so le nedolžne pokalice v času od 26. decembra do 2. januarja, je tudi letos pokalo ves december. Ob praznikih, božiču in novem letu je bilo marsikje spet kot na fronti.
Pokalo bo še nekaj dni v januarju. Danes, 7. decembra, božič praznujejo pravoslavni verniki, 14. januarja bodo novo leto. Tako bo najbrž še pokalo. Saj, spametuje tako nič. Se nesreče ne. V zadnjih dneh decembra in prvih letošnjih jih je bilo spet kar nekaj. Ne nedolžnih. Enega od nesrečnikov je raketa, ko je prižgal ognjemet, zadela v glavo. Enemu so petarde povzročile hude poškodbe. Ena, zaradi pokanja so trpeli tako ljudje kot živali, pa je ubila celo psa. Ne spametuje niti kriza. Koliko denarja so nekateri pripravljeni spremeniti v pok ali ga pognati v zrak! Marsikdo od tistih, ki si je dal duška, danes tarna, kako zelo dolg bo januar. Tudi zaradi pokalic, ki niso bile in niso poceni. Sploh pa v tako nenormalnih količinah, kot se uporabljajo pri nas, ne. Ne spametujejo niti kazni. Pa so visoke. Tudi do 1.200 evrov sežejo. Pa si mislim, zakaj se človek ne more veseliti brez pokanja? Predvsem pa se sprašujem, od kdaj je pokanje znak veselja?
Prazniki minili mirno
Velenje - Konec leta so meteorologi napovedovali obilnejše padavine in za velik del Slovenije razglasili najvišjo stopnjo poplavne ogroženosti. Prav zato so na referatu za zaščito in reševanje Mestne občine Velenje ves čas bdeli nad dogajanjem, spremljali napovedi in v sodelovanju z gasilci tudi vodotoke. Na srečo poplav in drugih posledic zaradi deževja ni bilo.
Tudi sicer so prazniki minili mirno, bilo je le nekaj manjših intervencij, zgodila pa se je tudi ena prometna nesreča.
Zaostanek plač in regresa do torka
Velenje, Ljubljana - Delavci zaključnih del Vegrada na ljubljanskih gradbiščih so 4. januarja prekinili delo in tako izrazili nezadovoljstvo zaradi nizkega decembrskega izplačila plač, ko naj bi po neuradnih podatkih prejeli le med 300 in 500 evri, kljub temu da so delali tudi po 10 ur dnevno. Prav tako naj ne bi dobili še vsega regresa za lansko leto in potnih stroškov.
Direktorica za kadrovsko in splošno področje Vegrada Branka Gabrijel je v sporočilu za javnost zapisala, da v Vegradu plače zaposlenim redno izplačujejo. Pri zadnjem, decembrskem izplačilu plač pa v celoti niso uspeli izplačati vseh nadur.
Vodstvo se je sestalo z delavci in dosegli so dogovor, da jim razliko v plačah izplačajo do 12. januarja. Po tem dogovoru so v torek delavci Zaključnih del na ljubljanskih gradbiščih normalno dela li.
Letni horoskop
- -šMr *
i
mz
mz
9770350556014
2
»asiAS
m
lokalne novice
V Celju manj ...
Celje, Slovenj Gradec - V Splošni bolnišnici Celje so imeli v lanskem letu zadnji porod 31. decembra ob 14.55 uri, ko je mamica Monika Kladnik iz Radmirja povila deklico Pijo, prvega v letu 2010 pa ob 2.58 minut, ko je mamici Romani Brišnik z Brega pri Polzeli privekala na svet deklica Ema. Druga novorojenka v novem letu se je rodila ob 6.25 uri. To je bila deklica Sorina, rodila pa jo je Rosana Jordan iz Celja.
Sicer pa so imeli v celjski bolnišnici lani 2110 porodov, kar je 108 manj kot leto prej. Luč sveta je v bolnišnici ugledalo 2125 otrok, od tega 15 dvojčkov. Rodilo se je 1091 dečkov in 1034 deklic.
Najmanj porodov so v Splošni bolnišnici Celje zabeležili leta 2003. Takrat je 1646 porodnic rodilo 868 dečkov in 802 deklici. Dvojčkov je bilo 24. Več kot 2000 porodov pa so po 14 letih znova presegli pred tremi leti.
... v Slovenj Gradcu skoraj enako
V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec se je lani rodilo skoraj enako število otrok kot leto prej. Lani so opravili 992 porodov, rodili so se 1003 otroci, od tega 11 dvojčkov, leta 2008 pa so imeli 993 porodov, rodili so se 1004 otroci (od tega prav tako 11-krat dvojčki).
■ tp
Za cepljenje naročila pri svojem zdravniku
Velenje - Tako kot v marsikaterem zdravstvenem domu na Celjskem se je tudi v Šaleški dolini po novem letu potrebno za cepljenje proti pandemski gripi naročiti. Tistih, ki so alergični na jajčne beljakovine, na cepilnem mestu v Velenju ne cepijo, ampak morajo po dozo v Celje v tamkajšnji zdravstveni dom.
Marjanca Kameni k, glavna sestra v javnem zavodu Zdravstveni dom Velenje, je povedala, da so se za naročanje odločili zaradi zmanjšanega zanimanja za cepljenje in bolj umno porabo cepiva. Občani se lahko za cepljenje naročijo v ambulanti svojega lečeče-ga zdravnika v času obratovalnega časa ambulante ali tudi pri administraciji javnega zavoda po telefonu 8995 443. Ko v zdravstvenih postajah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki zberejo po 10 naročil, cepljenje tudi izvedejo.
■ tp
Zamenjava abonmajev za parkiranje in prodaja letnih kart
Velenje - Že od ponedeljka, tako pa bo še jutri, poteka v avli Mestne občine Velenje menjava abonmajev za parkiranje. Cene abonmajev so ostale nespremenjene, in sicer je cena za prvi abonma 8,35, za drugega pa 33,38 evrov. Do abonmajev so upravičeni stanovalci v conah A in B. Vsi tisti, ki do abonmajev niso upravičeni, si lahko kupijo letno karto, katere cena znaša 350 evrov. Letne karte prodajajo ob uradnih urah na sedežu občine v »pisarni modrih con«, ki se nahaja v kletnih prostorih. V »pisarni modrih con« bodo lahko abonmaje zamenjali tudi vsi tisti, ki tega ne bodo uspeli v tem tednu. Na Mestni občini Velenje pa lahko dobijo občani tudi brezplačne parkirne ure, na terenu pa jih bodo delili tudi občinski redarji.
■ mz
Garažni boksi še na voljo
Šoštanj, 30. decembra - Prejšnjo sredo so v Občini Šoštanj zaključili javni razpis za najem poslovnih prostorov in garažnih boksov v Pilon centru. Poslovni prostor, namenjen gostinski dejavnosti, je oddan, niso pa oddani še vsi garažni boksi. V Šoštanju bodo ponudbe za garažne bokse sprejemali, dokler ne oddajo vseh, oddajali pa jih bodo po vrstnem redu prispelih ponudb.
■	mkp
Grajska planina naprodaj
Šoštanj - Občina Šoštanj bo 20. januarja na javni dražbi prodajala nezazidano stavbno zemljišče pri novem krožišču ob cesti proti Topolšici, kmetijsko zemljišče Grajska planina ob lokalni cesti Floijan-Bele Vode in dve stanovanji na Cesti talcev. Pogoji, pravila, izklicne cene in druge podrobnosti so objavljene na spletnih straneh Občine Šoštanj.
■	mkp
Novi direktor HTZ
Velenje, 1. januarja - Iz Službe za odnose z javnostjo Skupine Premogovnik Velenje so sporočili, daje prišlo 1. januarja do kadrovske menjave v vrhu družbe HTZ.
Dosedanji direktor dr. Vladimir Malenkovic seje kot svetovalec poslovodstva zaposlil v Holdingu Slovenske elektrarne, mesto direktorja HTZ pa je prevzel Dejan Radovanovic, dosedanji pomočnik direktorja Premogovnika Velenje.
Nova pomoč za težave v duševnem zdravju
Od letošnjega julija dalje je v veljavi nov Zakon o duševnem zdravju, ki opredeljuje nov profil koordinatorja obravnave v skupnosti. Gre za namensko usposobljenega strokovnega delavca, ki ga za spremljanje in koordiniranje obravnave v skupnosti za posamezno osebo določi center za socialno delo. Ta mesec so na velenjskem centru za ta namen zaposlili koordinator-ko, ki bo delovala tudi na območju centra za socialno delo Mozirje.
Kot je povedala direktorica velenjskega centra za socialno delo mag. Zlatka Srdoč Majer, se na koordinatorko lahko obrnejo osebe s težavami v duševnem zdravju, ki se po zdravljenju vključujejo v okolje. Torej je storitev, kije brezplačna, namenjena posameznikom, ki se pripravljajo na odhod iz psihiatrične bolnišnice ali nadzorovane obravnave. Take osebe velikokrat potrebujejo pomoč pri urejanju bivalnih razmer, podporo pri opravljanju vsakdanjih opravil, zagotavljanju socialnih stikov ali družabnosti, urejanju življenjskih razmer in vključe-
vanju v vsakdanje življenje.
»Vse poteka po načrtu obravnave v skupnosti, ki ga izdelata oseba in koordinator glede na zastavljene življenjske cilje in potrebe pomoči potrebnega. Po odpustu osebe iz bolnišnice koordinator predlaga člane multidisciplinarne-ga tima, v katerem so psihiater in socialni delavec kot predstavnika krajevno pristojnega centra za osebo ter predstavniki nevladnih organizacij, patro-nažna sestra, najbližja oseba in drugi. Storitev lahko oseba konča, če v sodelovanju s koordinatorjem ugotovita, da za obravnavo v skupnosti ni več potrebe ali če oseba pisno izjavi, da je več ne želi. Lahko pa preneha tudi, če oseba ne sodeluje pri izvajanju načrta,« je še povedala Majerjeva in dodala, da podrobnejše informacije v zvezi z novo storitvijo pri obravnavi težave v duševnem zdravju dobijo zainteresirani pri koordinatorki Jasmini Cuvažič na centru ali po elektronski pošti na naslovu: gpcsd.velenje@gov.si.
■ tp
Vsezivljenjska telenovela
Proj ekt j e nastal ob ugotovitvi, da veliko žensk, starejših od 50 let, spremlja španske telenovele
Velenje - Vseživljenjska telenovela je naslov projekta, podprtega s sredstvi Evropske unije, v katerem sodeluje sedem držav (Poljska, Francija, Latvija, Nemčija, Španija, Velika Britanija in Slovenija). Slovenski partner v tem projektu je Ljudska univerza Velenje.
Projekt so začeli pred letom in pol, potekal pa bo še pol leta. Vanj - zamisel o njem je nastala ob ugotovitvi, da veliko oseb, predvsem žensk, v tretjem življenjskem obdobju spremlja španske telenovele - je vključenih 72 udeležencev iz vseh držav partneric. Med njimi je tudi petnajst navdušenih žensk iz Šaleške iz Zgornje Savinjske doline.
V projektu Vseživljenjska telenovela se učijo osnov španskega jezika, uporabe računalniškega omrežja, e-pošte in webloga, seznanjajo s snemalnimi tehnikami in digitalno fotografijo, učijo kako napisati scenarij...
Aprila bodo v Španiji posneli kratko telenovelo, v kateri bo nastopilo 12 udeležencev. Predstavljena bo tudi širši slovenski javnosti.
■ mkp
Še pred snegom pod streho
Mrliška vežica v Belih Vodah bo imela pet prostorov
Šoštanj, 4. januarja - Mrliška vežica v Belih Vodah, ki jo je Občina Šoštanj začela graditi septembra, je bila pod streho še pred snegom, ki v ta visoko ležeči kraj pride zgodaj.
Objekt, velik 57 kvadratnih metrov, bo imel pet prostorov, med drugim prostor za žalujoče in čaj-
no kuhinjo, stal pa bo 95.000 evrov.
Doslej so dokončali streho in fasado, vgradili okna, uredili kanalizacijo, veliko je narejenega tudi v notranjosti. Še preden so vežico začeli graditi, so prestavili spomenik padlim v drugi svetovni vojni. Ta bo umeščen na zahodno stran objekta.
Do aprila, ko naj bi vežico odprli, je potrebno dokončati notranjost, asfaltirati parkirišča, priključiti elektriko in vodovod ter urediti okolico.
Ko bo vreme dopuščalo, bodo dela nadaljevali. (foto: A.
Moškon)
Konec in začetek ali le nadaljevanje
Letos ugodna klima za pokrajine? - S hitro cesto naprej - Nekateri bi še kar blokirali blok 6 - Slovenski FBI proti kriminalu
Da je novo leto konec nečesa, je običajno le želja. Da je konec česa slabega in začetek novega in lepšega. V glavnem pa je vse skupaj eno nadaljevanje. Tudi v upanju na bolje. O nadaljevanju še posebej ogovorimo, ko gre za kakšne večje projekte. In na državni ravni mednje gotovo sodi projekt razdelitve Slovenije. Ta ima že res kar dolgo dobo nadaljevanja. Ta se ne šteje od leta do leta, mnogi ga štejejo od vlade do vlade. In ni jih malo, ki se bojijo, da rojstva pokrajin ne bomo dočakali niti v času sedanje vlade. Saj pravega dogovora ni niti v sami koaliciji, če pa upoštevamo še vse pripombe opozicije, potem konca še dolgo ni pričakovati. Medtem ko je za mnoge poglavitno vprašanje, kaj od pokrajin sploh pričakujemo, kako naj bodo sestavljene, da bodo odigrale svojo decen-tralizacijsko in razvojno vlogo, je za druge med pomembnejšimi vprašanji, koliko jih bo. Kar priznajte, da je veliko takih tudi na našem območju. Želja po samostojni regiji oziroma pokrajini Šaleške in Zgornje Savinjske doline še nikakor ni zamrla. Kot ne želja ali kar zahteva sosedov Korošcev, da ni pravične pokrajinizacije brez samostojne Koroške. Strokovnjaki se zavzemajo za tri, šest ali največ osem pokrajin. Koalicija oziroma vlada je naklonjena šestim. Tistim, ki želijo več pokrajin, je všečna opozicija, ki še vedno meni, da bi bilo prav, da je v Sloveniji 13 pokrajin in Ljubljana. Kljub precejšnjemu pesimizmu naj bi bilo letošnje leto nekako prelomno. Na vladni službi za lokalno samoupravo in razvoj pravijo, da so vsi zakoni, pet jih je, že pripravljeni. Mnogi ob tem pravijo, da je bolj od strokovne odločitve potrebna le še politična volja. A na to smo čakali že nekajkrat.
Druga »jara kača«, ki se tudi že vleče iz vlade do vlade, je seveda hitra cesta tretje razvojne osi. Vse se vleče, le sama cesta se še vedno ne vleče niti med Velenjem in Šentrupertom, kar naj bi bila prva trasa, kaj šele na vsej trasi med avstrijsko mejo in avtocesto Ljubljana-Maribor. Ali celo na celotni trasi med avstrijsko in hrvaško mejo. Prvotni načrti do sprejetja državnega prostorskega načrta so se, kot je znano, spet malo premaknili, kar pomeni, da se bodo gradbeni stroji premaknili še malo kasneje. Na dotrajanih cestah pa kolone vozil, stolčena pločevina in prižgane sveče. Nikakor ne le zaradi objestnosti voznikov. Hitra cesta pa ne bo omogočila le normalnejše vožnje, od nje je odvisen nadaljnji razvoj gospodarstva na območju, ki ga bo povezovala. Nikakor ne o koncu, ampak o nadaljevanju govorimo tudi pri uresničevanju drugega projekta, kije življenjskega pomena predvsem za Šaleško dolino; če odštejemo, da je od njega močno odvisna tudi energetska oskrba vse države. Kritike na račun načrtovanega bloka 6 nikakor ne potihnejo, nekateri bi tudi ta »svetel« projekt radi predstavili v temni luči. In iščejo najrazličnejše povezave, celo nakazujejo, da naj bi se bili nekateri »omastili« Seveda je prav, da se vse stvari razjasnijo, saj gre vendarle za velike denarja, ne bi pa bilo prav, da se gre kdo le navadne igrice.
Nič novega ali prelomnega tudi ni, da smo z novim letom dobili tudi naš domači »FBI«. To, da bomo »gospodarskim kriminalcem« močneje stopili na prste, napovedujemo že več časa. Tudi to se vleče iz vlade v vlado, pa vseeno vlada na tem področju še veliko nereda. Zato ni čudno, da nekateri pravijo, da ne da ne bi znali. Le kot da ne bi hoteli. Ali smeli, bi kdo dodal.
Seveda bo kdo tudi za ta zapis rekel, da ni nič novega. Da ni nek začetek po nekem koncu. Da se ponavlja. Je pač tako, da tudi govorjenje in zapisovanje sledi stvarnosti.
■k
rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvodaje 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 % četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Odpadkov, ki jih ni mogoče predelati, naj bo čim manj
1. januarja so se cene odvoza in odlaganja odpadkov tudi za občane Šaleške doline močno dvignile - Sedanjemu komunalnemu odlagališču po dolgih letih preneha obratovalno dovoljenje in odpadke, ki jih ni mogoče predelati, bodo odlagali na regijskem odlagališču v Celju - Manj bo teh odpadkov, manj bo stroškov
Dodatnih 54 zbiralnic
V dvomesečnem prehodnem obdobju bo koncesionar zbiranja in odvoza odpadkov opremil gospodinjstva v blokih in hišah v strnjenih naseljih z rjavimi zabojniki za biološke odpadke, povečal bo tudi volumen zabojnikov v zbiralnicah in postavil še dodatnih 26 zbiralnic v primestnem delu in 28 zbiralnic v mestnem delu pri blokovni gradnji.
Mira Zakošek
Velenje - Že nekaj let smo vedeli, da bo komunalnemu odlagališču konec leta 1009 prenehalo obratovalno dovoljenje in ga bodo tudi zaprli. Na lokaciji odlagališča bo v bodoče deloval Zbirni center za ravnanje z odpadki, kjer bodo lahko občani brezplačno oddajali kosovne odpadke, nevarne odpadke, odpadno električno in elektronsko opremo, zeleni obrez ... Zbirni center bo obratoval od novembra do konca februarja med 7. in 15. uro, od marca do oktobra pa od 7. do 18. ure. Odprt bo tudi ob sobotah med 8. in 13. uro. Na tem območju bodo pripravljali tudi odpadke, ki jih bodo vozili v Regijski center za ravnanje z odpadki RCERO, ki so ga gradile tudi vse tri občine Šaleške doline.
Z mesecem marcem bodo znova uvedli tudi zbiranje in odvoz bioloških odpadkov. Biološke odpadke, kamor sodijo organski kuhinjski odpadki, pokošena trava in drugi odpadki od urejanja in vzdrževanja vrtov, bodo od aprila do oktobra odvažali enkrat tedensko, v preostalem času pa na 14 dni.
Zbiranje in odvoz tovrstnih odpadkov mora izvajalec v okviru javne službe zagotavljati v skladu z operativnim programom varstva okolja in uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki.
V okviru te uredbe je zbiranje in prevzemanje biološko razgradljivih odpadkov obvezno na zemljepisno zaokroženih območjih gostejše poselitve. Za odvoz bioloških odpadkov sov mestni občini Velenje določena naslednja območja: KS Konovo, KS Šmartno, KS Stara vas, KS Gorica, KS Staro Velenje, KS Šalek, MČ Desni in Levi breg, KS Pesje, KS Podkraj - Kavče.
Pri ostalih gospodinjstvih na
podeželju je predvideno lastno kompostiranje in tovrstnih odpadkov ne bo dovolje no odla ga ti v posode za mešane komunalne odpadke.
Pričakuje se tudi poostren inšpekcijski nadzor, saj izvajalec brez njihove pomoči in spoštljivega odnosa občanov ne bo zmogel opraviti vsega zastavljenega dela v skrbi za urejeno okolje, v katerem živimo.
S skupnimi močmi bomo morali doseči zmanjšanje količin odloženih mešanih komunalnih odpadkov do leta 2012 za polovico.
Med mešane komunalne odpadke (in samo ti bi smeli biti v posodi, namenjeni zanje) sodijo onesnažena embalaža vakumsko pakira-
nih živil, kosti, manjše količine sti-ropora, plenice, ohlajen pepel, tkanine, usnje, šiviljski odpadki, vrečke iz sesalcev, mačji in pasji iztrebki, kasete, filmi in fotografije, gumi-
Količino preostalih odpadkov do leta 2012 zmanjšati za polovico
jasti izdelki, keramični izdelki iz kuhinje, porcelan, ogorki cigaret...
V ceno zanje je zajeto zbiranje in prevoz ločeno zbranih frakcij, zbiranje in prevoz preostanka
mešanih komunalnih odpadkov, delovanje zbirnega centra in enkrat letno akcija zbiranja kosovnih in nevarnih odpadkov. Mešane komunalne odpadke bodo v blokovni gradnji odvažali enkrat tedensko, v naseljih individualnih hiš pa na 14 dni.
Povečali pa bodo odvoz ločenih frakcij iz zbirnih centrov , in sicer papir, kartonsko in plastično embalažo bodo odvažali dvakrat tedensko, steklo in kovinsko emlalažo pa na 14 dni. Odvoz za vse ostale frakcije pa bodo izvajali na 14 dni. Nov način bo veljal od 1. marca dalje, do takrat pa bodo odpadke odvažali po utečenem urniku in jih bo tako kot doslej obračunavalo
Komunalno podjetje Velenje.
Številne aktivnosti bodo usmerjene v zmanjšanje količine preostanka komunalnih odpadkov in v pospešeno ločeno odlaganje surovin, ki jih je mogoče predelati. Glede na to, da so najdražje storitve ravnanja z odpadki prevoz v Celje, obdelava in odlaganje, lahko s pravil-
nim načinom zbiranja vplivamo na končni znesek cene ravnanja z odpadki. Če bodo vsa gospodinjstva odpadke učinkovito ločeno zbirala na izvoru in se bo tako povečeval delež ločeno zbranih frakcij, bo lahko sedaj sprejeta cena ostala dalj časa nespremenjena.
Cena za ravnanje z odpadki se bo v prehodnem obdobju za mesec januar in februar 2010 povišala na račun obdelave in odlaganja odpadkov v RCERO Celje, in sicer za 56,57 %. Po simulacijah obračuna to pomeni, da bo štiričlanska družina, kije do sedaj plačevala 10,67 evrov/mesec, v prehodnem obdobju plačala 16,70 evrov/mesec. Izračunana cena je povprečna in bo gibljiva glede na mesečno maso in vgrajen volumen pri gospodinjstvih.
Vsa
gospodinjstva bodo prejela priročnik
V začetku leta 2010 bodo vsa gospodinjstva v Šaleški dolini prejela priročnik za ločeno zbiranje vseh vrst odpadkov z natančnimi navodili za zbiranje in oddajanje odpadkov.
Nove cene odvoza in odlaganja smeti
Svet Mestne občine Velenje j e že na septembrski seji sprejel Tehnični pravilnik ravnanja z odpadki in Tarifni pravilnik o načinu obračunavanja stroškov uporabnikom storitev javnih služb ravnanja z odpadki. Cene pa so potrdili svetniki na decembrski seji.
Cene storitev PUP -Subermacher, d. o. o.:
•zbiranje in prevoz mešanih komunalnih odpadkov -0,12085 evrov/kilogram; •zbiranje in prevoz bioloških odpadkov - 0,10021
evrov/kilogram; •prekladanje in stiskanje na prekladalni rampi v Velenju in prevoz v regijski center RCERO Celje - 0,01258 evrov/kg; cena je sprejeta na vseh treh občinskih svetih.
Cene storitev Simbio, d. o. o.:
•lastna cena obdelave mešanih komunalnih odpadkov v MBO (mehansko biološka obdelava - 0,07448 evrov/kilogram; • lastna cena predelave bioloških odpadkov - 0,08009
evrov/kilo gram; • lastna cena odlaganja preostanka odpadkov - 0,06220 evrov/kilo gram. Navedeno v praksi pomeni, da se bo ravnanje s tono mešanih komunalnih odpadkov v RCERO Celje obračunalo takole: obdelavo mešanih komunalnih odpadkov v MBO (mehan sko bio loška obdelava) se bo zaračunalo v višini 74,48 evrov/t. Temu se bo prištelo še odlaganje preostanka komunalnih odpadkov iz MBO v višini 62,20 evrov/t, ki se bo zaračunalo na 35% mešanih komunal-
nih odpadkov glede na vhodno količino (tono) komunalnih odpadkov.
Od vhodne količine se bo odložilo 35 % komunalnih odpadkov in se bo odlaganje zaračunalo le na ta odstotek. Na količino odloženih odpadkov se bo zaračunala še okoljska dajatev zaradi obremenjevanja okolja v višini 6,68 evrov/t. Seštevek posameznih cen storitev ravnanja z mešanimi komunalnimi odpadki, kateremu se bo prištela tudi okoljska dajatev, bo znašal 102,93 evrov/t.
Prvi odvoz odpadkov v Celje
Velenje, 4. januarja - 31. decembra 2009 se je zaprlo velenjsko odlagališče nenevarnih odpadkov. V ponedeljek, 4. januarja, na prvi delovni dan novega leta, so začeli odpadke iz Šaleške doline odvažati v Regijski center za ravnanje z odpadki Celje. V Celje bodo predvidoma odpeljali dva zabojnika odpadkov dnevno.
V zbirnem centru na lokaciji bivšega velenjskega odlagališča so postavili prekladalno rampo, kjer odpadke pred nalaganjem v posebne zabojnike za prevoz stisnejo in tako zmanjšajo njihovo prostornino. Prevoz odpadkov namreč v precejšnji meri vpliva na ceno ravnanja z odpadki, zato se bomo morali vsi trudili, da bosta njihova koli-
čina in število voženj čim manjša.
Na ceno lahko z ločenim zbiranjem odpadkov vplivajo tudi vsi občani občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, saj ločeno zbranih odpadkov ne bomo vozili v Celje, ampak jih bo koncesionar pre dal nepo sred no emba laž nim družbam. V prihodnjih mesecih bomo postavili še več zbiralnic za
ločeno zbiranje odpadkov in občane pozivamo, da predlagajo lokacije zanje.
Občani občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki seveda lahko tudi v prihodnje uporabljajo zbirni center na lokaciji dosedanjega odlagališča nenevarnih odpadkov v Velenju in tam brezplačno oddajajo kosovne odpadke, mešano embalažo, jedilno olje, baterije, električno in elektronsko opremo ter nekatere druge vrste odpadkov. ■
Janez Herodež, direktor PUP Sau ber ma cher
Cena bo odvisna od ločenega zbiranja
Podjetje PUP Saubermacher se na novosti pri zbiranju in odlaganju odpadkov pripravlja že nekaj časa. Po besedah direktorja Janeza Hero-deža bodo takoj po novem letu, ko deponija v Velenju ne bo več obratovala, začeli voziti odpadke v Celje. V času do 1. marca bodo opravili na terenu številne aktivnosti, ki jim bodo omogočile uvedbo novega standarda. Uredili bodo nove zbiralnice za ločeno zbiranje odpadkov, odjemalcem pa dostavili posode za biološko zbiranje odpadkov.
Veliko pozornosti bodo namenili tudi ozaveščanju občanov, kako pomembno je ločeno zbiranje odpadkov. Od tega, kako skrbno bomo to opravljali, je odvisna cena, ki jo bomo plačevali. V podjetju PUP Saubermacher ugotavljajo, daje na tem področju še mnogo premalo narejenega. Stanovalci hiš so precej bolj disciplinirani kot stanovalci v blokovni gradnji. Sredi januarja bodo poslali vsem odjemalcem posebne brošure, v katerih bodo natančno razložili, kateri odpadki sodijo v katero posodo. Razložili pa bodo tudi, kako pomembno je ločeno zbiranje, ki vpliva tudi na končno ceno, ki jo plača uporabnik.
Odpadkov pa tudi v tem prehodnem času podjetje PUP Saubermacher ne bo direktno vozilo v Celje. Najprej jih bodo pripeljali v sedanji zbirni center na obstoječi deponiji na novo prekladalno postajo, jih tam obdelali (stisnili) in jih nato odpeljali na celjsko odlagališče. Zbrani biološki in mešani komunalni odpadki se bodo ločeno vozili na CERO Celje. Načrtov pri tem je še veliko, usmerjeni pa so predvsem v zagotavljanje čim večje kvalitete storitev.
4
—*6ks
Odlagališče zaprto, zbirni center še odprt
Odlagališče nenevarnih komunalnih odpadkov v Velenju dokončno zaprto - Nadzor še najmanj 15 let
Tatjana Podgoršek
Po več kot 25 letih obratovanja je centralno odlagališče nenevarnih komunalnih odpadkov v Velenju od 1. januarja letos dokončno zaprto. Zadnji dan minulega leta mu je namreč poteklo tudi že podaljšano uporabno dovoljenje. Nanj so na leto odložili od 30 do 34 tisoč ton komunalnih odpadkov, določene vrste gradbenih odpadkov in zemljine, nastale pri odkopih. »Naj takoj povem, da ostaja odprt zbirni center ob vstopu na odlagališče, kjer so občani odložili belo tehniko, pohištvo, akumulatorje, olja, embalažo, tekstil, les... Omenjene nenevarne komunalne odpadke lahko občani tako še vedno pripeljejo. Zaprto je samo odlagalno polje, ki ga bomo po izdelanem projektu zapiranja preuredili in nadzorovali,« je povedal Marijan Jedovnicki, direktor Komunalnega podjetja Velenje, ki upravlja odlagališče.
Po besedah Jedovnickega je odlaganje odpadkov na odlagališču, ki se razprostira na petih hektarjih, od tega odlagalna polja na treh hektarjih, potekalo specifično. Za zaprtje ga pripravljajo zadnjih šest, sedem let, zato je danes že dokaj urejeno in dejansko ne bo potrebnih veliko aktivnosti za izvedbo osnovnih ukrepov za zapiranje. V prvi fazi so na odlagalnih poljih že izvedli osnovno rekultivacijo, odlagališče je ozelenjeno, "oziroma ukrepi osnovne rekulti-vacije nas čakajo le še na zadnjem odlagalnem
Marijan Jedovnicki:»Čeprav na odlagalna polja ne bomo več odlagali odpadkov, za nas »zgodbe« v zvezi z odlagališčem še lep čas ne bo konec.«
polju, na katerega smo doslej odlagali odpadke. Če bo to dopuščalo vreme, jih bomo opravili še ta mesec." V skladu z odlokom o ureditvi območja so se dogovorili z rejci malih živali za odstranitev objektov. Ostaja pa začasno na odlagališču (poleg že omenjenega zbirnega centra) prekladalna postaja, na kateri bo izbran kon-
cesionar zbral in stisnil odpadke ter jih prepeljal v Celje.
Na leto blizu 200 tisoč evrov
Kot je še dejal Marijan Jedovnicki, se bo s smetmi, njihovim prevozom, sortiranjem in odlaganjem poslej ukvarjal izbran koncesionar, zanje pa »zgodbe« kljub zaprtju odlagališče še zdaleč ne bo konec. Trajala bo vsaj še 15 let. Toliko časa naj bi namreč izvajali nadzor vplivov odlagališča na okolje, kamor sodi nadzor nad odcednimi vodami, podtalnico, onesnaževanje zraka, izsesavanje deponijskih plinov, zbiranje in spremljaje metereoloških podatkov. Po projektu o zaprtju odlagališča ostaja med obveznostmi še prekritje površne s približno meter debelo plastjo zemlje. Po zagotovilih Jedovnickega imajo izdelano tehnično in tehnološko rešitev za omenjen ukrep. »Pregnito, že stabilizirano blago iz Centralne čistilne naprave Šaleška doline in ostalih malih čistilnih naprav v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki bomo kompostirali, ga pomešali s sekanci in ostalimi organskimi materiali ter nato odlagalna polja prekrili še z zrelim kompostom. Ker tega komposta ne bo na voljo dovolj, bo to trajalo več let. Seveda nam poleg naštetega ostaja še varovanje objekta, nadzor nad vstopom in izstopom oseb, hortikulturna ureditev površine, poti in še nekaj drugih manjših aktivnosti.«
Za izvedbo ukrepov za zapiranje so doslej namenili približno 1,5 milijona evrov. Zanesljivo pa ni v vsoti stroškov, povezanih s sistemom za odplinjevanje in še nekatere zadeve. Po ocenah bo nadaljnje izvajanje ukrepov, predvidenih v projektu zapiranja odlagališča, stalo še blizu 200 tisoč evrov na leto. »Zelo drag je monitoring. Vse, kar bomo lahko naredili sami, bomo naredili, nekatere aktivnosti pa bomo morali oddati pooblaščenim organizacijam,« je še pojasnil Marijan Jedovnicki.
Le projekti, podkrepljeni z evropskimi sredstvi
V občini Mozirje letos manj za naložbe, a več za socialo
Tatjana Podgoršek
Zadnji ponedeljek v letu 2009 so svetniki Občine Mozirje potrdili predlog letošnjega več kot 4,3 milijone evrov »težkega« občinskega proračuna. »Manj bo denarja za naložbe oziroma lotili se bomo k uresničevanju le tistih investicij, za katere bomo pridobili državna ali evropska sredstva. Z lastnim denarjem se kakšnih večjih vlaganj ne bomo lotili. Smo pa več denarja predvideli za socialo,« je na kratko predstavil letošnji občinski proračun mozirski župan Ivan Suho-veršnik.
Med projekti, ki bodo zaznamovali leto 2010, je Suhoveršnik izpostavil poravnavo obveznosti, povezanih s razširitvijo in posodobitvijo ceste na Golte. Lani so jo sicer predali svojemu namenu, vseh stroškov pa še niso poravnali. Posodobitve in obnove kulturnega doma v Mozirju so se lotili lani, letos bodo nadaljevali posodobitvena dela v njegovi notranjosti. Teh naj bi bil deležen tudi zdravstveni dom. Sredi lanskega decembra so podpisali pogodbo z mariborskim podjetjem o izgradnji sončne elektrarne (fotovoltaike) na strehi šole in vrtca. Zamenjavo kritine in montažo sončnih celic na južni strani objekta naj bi izpeljali med glavnimi počitnicami. Suhoveršnik je med projekti omenil še tržnico v Mozirju, povsem nov projekt pa je vodo-
vodni sistem Mozirje - jug. "Zanj se bomo prijavili na razpis za pridobitev sredstev iz regionalnih spodbud. Gre za obsežen projekt, v katerem predvidevamo zamenjavo vodovodnih cevi, ureditev javne razsvetljave tam, kjer bo to potrebno, izvedli bomo delno kanalizacijo, v zemljo položili ostale vode. Tako bodo uredili Hofbauerjevo ulico čez Trate do mozirske komunale. Projekt bomo izvajali letos in prihodnje leto." Na večjo vsoto
evropskega denarja računajo tudi pri projektu obnove vodovodnega sistema Letošč. O projektu so se -po zagotovilih Suhoveršnika -dogovorili in ga uskladili z lokalnimi skupnostmi celjske regije, v njem pa sodelujejo vse občine v Zgornji Savinjski dolini, razen Solčave in Luč. Idejni projekt že imajo, čakajo na razpis kohezijskega sklada, voljo pa morajo s podpisom izraziti še župani sodelujočih lokalnih skupnosti. Evropskega
denarja se skupaj z občinama Rečica ob Savinji in Nazarje nadejajo še za razširitev čistilne naprave, za kar že imajo idejni projekt, odkupili so tudi zemljišče. V zaključni fazi je še priprava projekta kroži-šča pri avtobusni postaji, kjer naj bi sodelovali z Direkcijo RS za ceste, projekt pa je predviden za leto 2012. Z direkcijo se pogovarjajo tudi o tem, ali bi ob priključku ceste čez Gorenjski klanec, ki je prav tako dočakala posodobitev konec lanskega leta, v Ljubiji zgradili kro-žišče ali križišče. »Večja investicijska dela so se nekako ustavila, saj smo v minulih letih veliko postorili. Kljub temu se bo v prihodnje kaj dogajalo. Morda se bo med letom pokazala še kakšna priložnost, ki je zanesljivo ne bomo zamudili,« je še dejal Ivan Suho-verš nik.
Lani so obnovili zunanjost in nekaj v notranjosti kulturnega doma v Mozirju, letos naj bi
obnovitvena dela v njegovi notranjosti nadaljevali.
Čistilna naprava komaj s četrtinsko zmogljivostjo
Praktično ob sotočju rek Pake in Savinje so v občini Šmartno ob Paki pred šestimi leti predali svojemu namenu čistilno napravo za 1550 populacijskih enot. V tem trenutku obratuje le s 25-odstotno zmogljivostjo. Na občinski upravi napovedujejo, dabo že od leta 2011 precej bolj obremenjena.
V	investicijskih programih za dograditev in obnovo sistemov za odvajanje in čiščenje komunalnih voda je namreč predvideno v omenjenem letu nadaljevanje izgradnje kanalizacijskega omrežja v vaški skupnosti Šmartno ob Paki, izgradnja sekundarne kanalizacije Gavce 1, Gavce 2, leto kasneje (2012) pa izgradnja kanalizacije v Paški vasi, Rečica ob Paki - Mali Vrh in Rečica - Roje. Dela naj bi končali leta 2015, naložba pa naj bi stala približno 4,6 milijona evrov. Glavnino potrebnega denarja naj bi pridobili iz kozehijskih skladov.
Letos pa naj bi poleg projektne in razpisne dokumentacije za območja, v katerih bodo nadaljevali izgradnjo kanalizacijskega omrežja, pripravili potrebno dokumentacijo še za širitev čistilne naprave v Podgo-ri. O priključitvi gospodinjstev nanjo se namreč pogovarjajo z Občino Braslovče. To naj bi se zgodilo v letu 2013.
V	tem trenutku je čistilna naprava zgrajena do prve faze, nadgradijo pa jo lahko za do 4500 populacijskih enot.
■ Tp
Čistilna naprava v Podgori obratuje le s 25-odstotno
zmogljivostjo.
Iz Občine Šmartno ob Paki
Proračun v javni obravnavi
Med občinami, ki še nimajo sprejetih letošnjih proračunov, je tudi občina Šmartno ob Paki. Zato so svetniki na zadnji seji sveta konec decembra lani potrdili odlok o začasnem financiranju. Velja do konca letošnjega marca.
V	občinski upravi načrtujejo, da bodo šmarški svetniki potrdili predlog letošnjega proračuna prej, in sicer na seji občinskega sveta, ki bo predvidoma v začetku februarja. Toliko bolj, ker bo do 17. januarja letos proračun v javni obravnavi in bodo lahko do takrat uskladili prispele amandmaje, pripombe in pobude.
Dodatna zaposlitev šele 2011
Čeprav v lokalni skupnosti že nekaj časa govorijo o kadrovski podhranjenosti, za letos ne načrtujejo zaposlitve še kakšnega delavca. To naj bi storili šele leta 2011. Zaposlitve ne dopuščajo finančne razmere in tudi ne delovni pogoji. Občinska uprava naj bi sicer poskrbela za nove delovne prostore letos predvidoma v delu bivšega Mercatoijevega marketa, ki so v lasti lokalne skupnosti. V občinski upravi je skupaj z županom zaposlenih v tem trenutku 5 delavcev.
Letos začetek izgradnje povezovalnega vodovoda
V	dolgoročnem programu izgradnje komunalne infrastrukture v lokalni skupnosti ter strateških usmeritvah celovite oskrbe s pitno vodo v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki je za leto 2010 predvidena izgradnja povezovalnega cevovoda Lokovica-Gorenje v vrednosti nekaj manj kot 800 tisoč evrov.
Gradnjo bi potem nadaljevala v letu 2011. Večino denarja za ta projekt bo lokalna skupnost pridobila iz kohezijskih skladov, nekaj bo primaknila država, del pa lokalne skupnosti.
Letošnje prednostne naloge
Med letošnjimi prednostnimi projekti občine jih je največ s področja komunalne dejavnosti. Poleg že omenjene izgradnje povezovalnega voda vodovoda načrtujejo v lokalni skupnosti še rekonstrukcijo in posodobitev obstoječega vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, dokončanje projektne dokumentacije za »Vodovod gora Oljka« ter sofinanciranje projekta regionalnega centra za ravnanje z odpadki. V cestni dejavnosti naj bi posodobili lokalno cesto Vino Šmartno-Veliki Vrh ter v sklopu ureditve središča občine zgradili pločnik ter pripadajočo javno razsvetljavo. Letos naj bi uredili še prostore za delo občinske uprave, načrtujejo pa tudi zamenjavo kritine na starem delu osnovne šole.
■ tp
Velenjski svetniki sprašujejo in opozarjajo
Seje velenjskih občinskih svetov so vedno obsežne. To velja tudi za vprašanja in pobude svetnikov. Povzemamo odgovore na nekatera njihova najbolj zanimiva vprašanja
Mira Zakošek
Počakati bo treba na nov ureditveni načrt
Jurij Terglav (SDS) je opozoril na to, da je cesta skozi Staro Velenje vse bolj poškodovana. Na Uradu za javne gospodarske službe pravijo, da ceste niso mogli urediti, ker niso pridobili potrebnega zemljišča zaradi dolgotrajnega denaci-onalizacijskega postopka. Ker pa Ureditveni načrt v tem delu spreminja traso ceste, se bo le ta urejala po sprejetju spremembe Ureditvenega načrta Staro Velenje, ki bo na dnevnem redu občinskega sveta v letošnjem letu.
Vodotoki niso
v • v v •
očiščeni_
Herman Arlič (SLS) meni, da nima nihče ne posluha in ne interesa, da bi zagotovili čiščenje vodotokov. Vaška skupnost Škale ima velike težave, ker mnogi odpadke mečejo enostavno v vodo. Na Uradu za gospodarske javne službe pravijo, da se po najboljših močeh trudijo, da čistijo in urejajo brežine manjših vodotokov tudi sami, v sklopu razpoložljivih finančnih sredstev. Vendar brez korenitega posega v struge vodotokov, ki ga mora izvesti upravljalec oziroma vzdrževalec, to ni dovolj.
Po Zakonu o vodah je upravljanje z vodami in vzdrževanje vodnih zemljišč v pristojnosti države, ki naj bi skrbela tudi za urejenost vodotokov. Zakon o vodah tudi nalaga, da so za čiščenje in košnjo
brežin manjših vodotokov zadolženi tudi lastniki priobalnih zemljišč. To pomeni, da morajo brežino vodotoka urejati tudi lastniki parcel ob parceli vodotoka. Na neurejenost vodotokov so pristojno Ministrstvo za okolje in prostor tudi večkrat opozorili. Dodajajo pa tudi, daje po zakonu prepovedano vsakršno odlaganje odpadkov na vodnem in priobalnem zemljišču.
Za vodovod v Vinski Gori skoraj 5 milijonov evrov
Franca Severja (SDS) je zanimalo, kako je bilo z investicijo v Vinski Gori, koliko je ta stala in koliko sredstev je bilo pridobljenih iz tega okolja. Na Komunalnem podjetju Velenje, kjer so zadolženi za upravljanje in vzdrževanje komunalne infrastrukture, pravijo, da za novogradnje nimajo virov in so ti izključno v pristojnosti lokalne skupnosti. Vodovod Vinska Gora je bila novogradnja, ki se je financirala zadnjih deset let, in sicer v višini 2,6 milijona iz namenskih sredstev za razširjeno reprodukcijo, 1,7 milijona iz kreditov komunalnega podjetja, 14 tisoč evrov so prispevali krajani, občinski proračun pa nekaj manj kot 300 tisoč evrov. Celotna naložba je veljala malo manj kot 4,9 milijona evrov.
Za gradnjo doma za varstvo odraslih pripravljeni projekti
Franc Sever (SDS) je tudi predlagal, da bi našli za Dom za var-
stvo odras lih ustrez nej šo loka cijo. Na Uradu za gospodarske javne službe pravijo, da je projekt za izgradnjo novega doma na lokaciji sedanjih Pupovih rastlinjakov nasproti Sončnega parka pripravljen in je bil tudi predstavljen ministru dr. Ivanu Svetliku. Minister podpira izgradnjo nadomestnega doma na novi lokaciji.
Raz prave o tretji razvojni osi še ni bilo
Občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki so oblikovale Medobčinsko skupino za pospešitev in realizacijo 3. razvojne osi od avtoceste na območju od Šentruperta do Velenja-sever, ki jo vodi Bojan Škarja. Skupina bo pripravila dokumente in vodila aktivnosti za pospešitev izdelave ustreznega prostorskega načrta. Prav tako pa bo opominjala in spodbujala ustrezna ministrstva za pripravo terminske-ga plana za odsek Velenje-sever -Velenje-jug. Ocenjujejo, daje gradnja tega odseka nujna, saj se bodo obremenitve na Partizanski cesti še povečale. Prav tako bodo člani skupine vztrajali, da se uredi povezava preko krajevne skupnosti Konovo na cesto proti Slovenj Grad cu.
Čeprav je bil sprejet terminski plan za izvedbo 3. razvojne osi, po katerem bi morali 7. decembra imeti dokončano dopolnitev idejnega plana, javna razprava sploh še ni bila opravljena. Po terminskem planu se sprejetje državnega prostorskega načrta premika v prvo polovico leta 2012. Vprašanje o tem je
na seji postavil Franc Sever (SDS).
Kdaj bodo invalidi lah ko parki rali pri baze nu?
Katarina Praznik (LDS) je vprašala, kdaj bodo invalidi lahko parkirali pri velenjskem bazenu. Na Uradu za javne gospodarske službe pravijo, da sta invalidski parkirni mesti označeni na platoju pred vhodom na avtobusno postajo. Nekaj pa jih je tudi v garažni hiši, ki je v neposredni bližini.
Galerija bi lahko bila odprta tudi zve čer
Katarina Praznik (LDS) je tudi predlagala, da bi spremenili delovni čas Galerije, ki naj bi bila odprta tudi v večernem času. Na Uradu za negospodarske javne službe pravijo, daje odpiralni čas povezan s številom zaposlenih. Težavo bodo skušali rešiti v želji, da ustrežejo obiskoval cem.
OŠ Gustava Šiliha je potrebna obnove
Svet zavoda OŠ Gustava Šiliha je pozval občino, da jim ta pomaga pri sanaciji keramike, elektrike in odpravi še nekaterih drugih težav. Na Uradu za javne negospodarske službe pravijo, daje akcija zbiranja sredstev za dvigalo končana. Nekaj denarja, ki gaje zbrala OŠ, je bilo porabljeno za projekte in pridobitev gradbenega dovoljenja. Trenutno pripravljajo projekte. Leta 2007 so zamenjali zasta-
relo pohištvo, preostala sredstva, namenjena za sanacijo, pa so prerazporedili v modernizacijo učne tehnologije. Gre za nakup računalnikov in pripadajočih naprav. K temu je še zlasti pripomoglo to, da modernizacijo učne tehnologije podpira tudi ministrstvo s 50-odstotnim deležem.
Zadnje četrtine menjave oken se niso še lotili tudi zato, ker se je pokazalo, da je smiselno najprej zgraditi dvigalo in šele potem nadaljevati sanacijo. Elektro inštalacije so težava tudi na ostalih šolah. Do sedaj so zamenjali instalacijo na MPT.
Sku pen investi cij ski pro gram za ureditev osnovnih šol
Katarina Praznik (LDS) je predlagala, da bi pripravili v občini skupen investicijski program za ureditev vseh osnovnošolskih prostorov. Na Uradu za negospodarske javne službe pravijo, da se zavedajo potrebnih obnov. Obnavljajo in prenavljajo jih že vrsto let, ker gre za starejše objekte. Zaradi bolj preglednega odločanja in posledično tudi izvajanja obnov, so pred dvema letoma naročili pregled vseh šolskih objektov. Te preglede je naredil strokovnjak gradbene stroke, ki je popisal glavne pomanjkljivosti po šolah, ki so potrebne obnove. Po njegovi oceni je znašal strošek obnove osnovnih šol skoraj milijon in pol evrov. Del tega so že realizirali. Na osnovi ocene so skupaj z ravnatelji oblikovali priorite-
_ 5
te. Najprej bodo povsod poskrbeli za var nost otrok in pre pre či li nadaljnje propadanje objektov. Lani so popravili del strojnih instalacij na osnovni šoli Gustava Šiliha, za kar so porabili 110 tisoč evrov, nadaljevali pa bodo v letošnjem letu. Zamenjali so stavbno pohištvo na osnovni šoli Mihe Pin-taija Toleda. V letošnjem letu imajo za obnove predvidenih 230 tisoč evrov, od tega jih je 110.000 že namenjenih za drugi del sanacije na OŠ Šalek in OŠ Gustava Šiliha. Približno 40.000 bo potrebnih za dvigalo na OŠ Gustava Šiliha, dobrih 30.000 za redno vzdrževanje
Kako je zase de na glasbena šola?
Sebastjana Apata (SDS) je zanimalo, kako so zasedeni prostori glasbene šole. Na Uradu za negospodarske javne službe so analizo zasedenosti prostora pripravili v šolskem letu 2006/07.
Šola je bila zasedena 68,8-odstotno, veči no neza se de nos ti pade na dopoldanski čas, ker so učenci v šoli. Razmere so se v teh letih spremenile, med drugim so imeli takrat na osnovni stopnji 600, zdaj pa imajo več kot 700 učencev.
Od kod na izlet?
Draga Martinška (LDS) je zanimalo, kako bo urejeno parkiranje nenajavljenih avtobusov, ki vozijo na izlete. Na Uradu za gospodarske javne službe pravijo, daje Izletnik Celje naročili program za evidentiranje prihodov in izhodov avtobusov z avtobusnega postajališča Velenje. Vsi prevozniki v okolici Velenja so že prejeli kartico za vstop avtobusa na Avtobusno postajališče Velenje. Program jim bo omogočil, da bodo vedeli, koliko časa je bil kateri prevoznik na postajališču. Na osovi tega bo Izletnik Celje lahko izdal račun.
Čas zimskih razprodaj
Izdelki po do 50 odstotkov nižj ih cenah - Veliko trgovcev ponuj a popuste že v decembru, zato obisk zimskih razprodaj zadnja leta upada
Milena Krstič - Planino
Velenje, 4. januarja - Prvi delovni dan novega leta, v ponedeljek, so se v Sloveniji začele razprodaje tekstilnega blaga, obutve in športne opreme. Trgovci so izdelke ponujali po do 50 odstotkov nižjih cenah. Opaziti pa je, da obisk zimskih razprodaj zadnja leta upada, veliko trgovcev blago s popusti namreč ponuja že v decem brskih dneh. Na razprodajah smo bili tudi mi in z nekaj tistimi, s katerimi smo brskali med obešalniki in prelagali po policah, tudi poklepetali.
Marin ka Šimic iz Ljub ne ga ob Savinji: »Nič posebnega nimam v mislih. Ker vem, da se v prvih dneh novega leto začno razprodaje, sem se odločila, da grem malo po trgovinah. Kar sem iskala, sem že naš-
la. Sicer pa se držim načela, da kupim takrat, ko kaj potrebujem. Če ni nujno, pa si stvari ogledam prej, kupim pa jih, ko so cenejše.«
Iris Goršek iz prodajalne Sax: »Pri nas smo nekatere izdelke zni-ža-i tudi do 60 odstotkov. Gneče prvo dopoldne razprodaj še ni opaziti, pričakujemo jo v naslednjih dneh. Opažamo pa, da so bile zimske razprodaje pred leti bolj obis-
kane. Zdaj se nekateri za nakup odločijo že decembra, ko marsikje ponujajo praznične popuste. Veliko lepega in toplega je še na zalogi, tako da ...«
Damijan Obreza iz Velenja: »Iščem smučarski komplet. Z nakupom sem počakal na razprodaje. Nekateri kakovostni izdelki so znižani tudi za 40 odstotkov. To pa je že prihranek! Prvi dan je še nekaj
Iris Goršek
Marinka Šimio: "Kupim takrat, k kaj potrebujem!"
Damjan Obreza
izbire. Slišim pa, da letos na razprodajah ne bo prav veliko ljudi kljub znatnemu znižanju. Prazniki se poznajo, kriza tudi, denarja ni veliko. Se pa trgovci tudi znajdejo. Bom povedal svoj primer. V eni od športnih trgovin so cene dvignili, da so potem lahko dali popust. To sem sam dvakrat doživel v isti trgovini. Lani pri smučeh, letos pa pri zimskih kompletih.«
Milka Cizej iz Velenja: »Prišla sem z namenom. Iščem nekaj zase, a doslej še nisem našla tistega, kar bi rada. Sicer kupujem po občutku. Če kaj potrebujem, kupim, ko vidim, če ne, pa raje počakam na kak popust. Teh je zdaj že pred razprodajami veliko. Tudi v decembru so v veliko trgovinah imeli popuste, a takrat žal nisem imela časa hoditi po trgovinah in -malo za šalo, malo zares - je zato nekaj ostalo za razprodaje.«
Milka Cizej
Dobro pa je vedeti, ko se v teh dneh odpravljate na razprodaje, da morajo te vsebovati podatek o vrsti blaga, odstotku znižanja in času trajanja razprodaje. Blago, kije na razprodaji, mora biti označeno s ceno pred znižanjem in z znižano ceno. Če je odstotek znižanja objavljen v razponu, mora najvišji odstotek znižanja zajemati najmanj eno četrtino vrednosti vsega blaga, kije na razprodaji. Med zimskimi pose-zonskimi razprodajami bo tržna inšpekcija ugotavljala spoštovanje zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, zlasti z vidika zavajujočega oglaševanja.
6

w
s
Od srede do torka - svet in domovina
Sreda,
30. decembra
Slišali smo premierjevo novoletno poslanico. V njej je dejal: »Prihodnje bo prelomno leto, bo boljše leto in bo čas za zmagovalce. Vse dobro.« Kot je še poudaril, je pred nami možnost, da Slovenija gospodarsko in socialno okreva in se hkrati pripravi za nov razvojni zagon.
Pa ni govoril le v poslanici. Pahor je napovedal tudi, da se bo o Eijav-cu odlo čal po svoji pre soji, kaj je prav, in ne gle de na posle di ce za koalicijo ali vlado. Minister Erjavec je ob tem dejal, da mu ne bodo mogli dokazati nevestnega dela.
Vlada se je na zadnji seji leta seznanila z razmerami v občinah, ki so jih prizadele poplave. Sicer pa smo sli ša li žalost no bilan co poplav: poškodovanih je bilo 450 objektov in okoli 50 cest.
Zakonca Moore iz Velike Britanije sta dobila nepričakovano novoletno darilo: ugrabitelji v Iraku so po dveh letih in pol izpustili njunega sina.
Petek, 1. januarja
Dan je bil v novicah precej skop. Tako smo izvedeli, da se je v Sloveniji prvi otrok leta rodil le minuto po polnoči, in sicer deček z imenom Tai v Ljubljani.
Kitajci vztrajajo pri svojem.
Kitajska je kljubovalno zavrnila obsodbo britanskega političnega vrha in vztrajala, da je bilo pošteno in humano usmrtiti britanskega obsojenca, kljub pomislekom o njegovem duševnem zdravju.
Četrtek, 31. decembra
Tokrat je v poslanici govoril predsednik republike. Dejal je, daje za nami leto preizkušenj, za leto 2010 pa je Slovencem zaželel, da bi bilo leto smelih vizij in pogumnih odločitev.
Izvedeli smo, da bodo v slovenskem FBI-ju delali trije vodje preiskav in 25 višjih kriminalističnih inšpektorjev. Vodja urada Robert Črepinko je pojasnil, da bodo postopki za izbor preiskovalcev zelo zahtevni.
Srbska vlada je napovedala, da bo na Meddržavno sodišče v Haagu zara di geno ci da nad Srbi med vojno na Hrvaškem vložila tožbo proti Hrvaški.
V enem od finskih nakupovalnih središč v bližini Helsinkov je prišlo do streljanja. Umrlo je pet ljudi, napadalec pa sije nato sodil sam. Del nakupovalnega središča, kjer je prišlo do streljanja, so evakuirali, poostren nadzor pa so izvajali tako v nakupovalnem središču kot na železniški postaji, ki je v neposredni bližini trgovskega centra.
Svet se je bučno poslovil od starega leta in nazdravil novemu. Največje zabave so potekale na prostem, kjer ni šlo brez obveznih ognje metov.
Petra Majdič nam je polepšala prvi dan v letu 2010.
Dobro je začela Petra Majdič. V novoletni turneji je s sijajnim zaključkom dobila prolog v prosti tehniki v Oberhofu. Slovenska športnica leta je zmagala drugič v letošnji sezoni in 18. v karieri v svetovnem pokalu.
Ruski predsednik Dmitrij Med-vedjev je Rusom, ki radi pogledajo v kozarček, stopil na prste. V prazničnem času se je namreč podražila vodka. V Rusiji bo po novem najcenejša steklenica vodke stala dva evra.
Pa se ne bo pod ra ži lo le pri Rusih. Mediji so nas spomnili, da novo leto tudi nam prinaša višje cene - za elektriko. Kot so izračunali, povprečno 1,40 evra na gospodinjstvo.
Litva je izpolnila obljubo, ki jo je dala ob vstopu v EU, in zaprla svojo jedrsko elektrarno Ignalina.
Novo leto pa je prineslo tudi nova imena med nestalnimi članicami Varnostnega sveta ZN. BiH se bodo pridružili še Brazilija, Libanon, Gabon in Nigerija.
Sobota, 2. januarja
V Dobruški vasi seje zbralo okoli 100 krajanov, ki so želeli preprečiti pogreb na tamkajšnjem pokopališču. Pogreb Rominje so z zamudo vendarle izvedli, a v spremstvu policije.
Čakali smo novo leto.
V Dobruški vasi so protestirali ob pokopališču.
Jože Tanko je v odzivu na odločitev Pavla Gantarja, da ne skliče izredne seje DZ o kreditiranju družb iz sistema Ultra, dejal, da Gantar nadaljuje rušenje slovenskega ustavnega in pravnega reda.
NKBM, Poštna banka, SKB banka, Banka Celje in Sparkasse so zvišale cene nekaterih svojih storitev. Razlog: višji stroški poslovanja in spremenjena zakonodaja.
Italijo so zajele poplave in zemeljski plazovi, ki so zahtevali prvo smrt no žrtev. V Nem čiji pa mra zu kar ni in ni bilo videti konca, saj so se temperature ponekod spustile tudi pod minus 20 stopinj Celzija.
Na Hrvaškem tokrat niso govorili o Slovencih, temveč o Srbih. »Srbija bo zelo težko dokazala, da je bil nad Srbi storjen genocid,« je v odzivu na odločitev Beograda, da toži Zagreb zara di geno ci da, dejal hrvaški predsednik.
In še nekaj je spremljalo ta dan: gneča na cestah. Na domačih in tujih.
Nede lja, 3. januarja
Spet je bila v ospredju Petra Majdič, ki je v Oberhofu suvereno zmagala na šprintu v klasični tehniki.
Spomnili smo se, da bomo dan za tem naleteli na razprodaje.
Kot smo slišali, bodo na britanskih letališčih uvedli varnostne rentgene za slikanje oseb, a nekateri opozarjajo, da tudi ti ne bi odkrili razstreliva, ki gaje na letalo pretihotapil neuspeš ni nige rij ski terorist.
Nekdanji hrvaški premier Ivo Sanader je po šestih mesecih »politične upokojitve« dejal, da je bila njegova odločitev o umiku iz politike napaka. Kot je še dejal, uspešno delo Jadranke Kosor - odločen boj proti korupciji, približevanje Evropski uniji in blaženje gospodarske krize - stranki HDZ ne pomaga, saj ji ne kaže dobro.
lo, da bo dolg državnega proračuna konec leta 2010 za 1,3 milijarde oziroma za 11,5 odstotka višji od ocen za leto 2009, ki znašajo 11,1 milijarde evrov.
Med Koprom in Izolo so se uradno začela dela za izgradnjo predora Markovec, končana naj bi bila v 32 mesecih.
Grčija je napovedala, da bo Evropsko komisijo obvestila o tem, kako namerava v letu 2010 omejiti svoje javne izdatke in okrepiti svoje gospodarstvo.
HDZ je po poročanju nekaterih hrvaških medijev po neurad nih podatkih iz svojih vrst izključil nekdanjega premierja Iva Sanaderja, ki je napovedal vrnitev v politiko.
Torek, 5. januarja
*	S	J
Nedvomno je bila vsa domača medijska pozornost usmerjena v Karla Erjavca. Premier Pahor je
Nesporna zvezda dneva.
Zima je marsikje povzročala težave.
Na frank furt skem letali šču so imeli zaradi sneženja velike zamude v zračnem prometu, iz vzhodnega Sredozemlja pa so poročali o močnem vetru, ki ovira ladijski promet. Zimske razmere so vladale tudi na letališču v Dortmundu, kjer je letalo s 165 potniki na krovu zdrsni lo z vzlet ne ste ze. Zara di izpada elektrike pa je prišlo do zamud tudi na letališčih na Kanarskih otokih. Snežna nevihta je zajela celo Peking.
Pone de ljek,
4. januarja
j j
Oglasil seje premier. Dejal je, da glede prodaje državnega deleža v Energetiki Projekt pričakuje Erjavčeva pojasnila, v zvezi z možnostjo njegove razrešitve pa bo poslušal tudi koalicijo.
Izvedeli smo, da se bo letos država za financiranje državnega prora ču na lah ko zadol ži la v skup ni višini 4,4 milijarde evrov. Tako vsaj določa program financiranja proračuna, ki ga je sprejela vlada. Ministrstvo za finance je izračuna-
namreč spo ročil, da bo uso do ministra Erjavca dal na glasovanje državnemu zboru. Prvi odzivi strank pa so pokazali, da bo Pahorjev predlog podprt.
Kot smo izvedeli po neuradnih podatkih, naj bi prisluškovalne naprave, ki so jih sredi novembra odkrili na Slovenskih železnicah, delovale vse do odkritja in posneti material pošiljale po medmrežju. Na policiji niso bili zgovorni.
Vrhovno državno tožilstvo je prejelo poročilo ministrstva za pravosodje o nadzoru na okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani. Pravijo, da je ministrstvo ugotovilo manjše pomanjkljivosti.
Kosorjeva je po srečanju s koalicijskimi strankami zagotovila, da je hrvaška vlada po izključitvi Sana-derja iz HDZ močnejša kot kdaj koli prej, da pa je politična kariera Iva Sanaderja verjetno končana.
Velika Britanija, ZDA in Kitajska so se spopadale s hudim mrazom in snegom. Ohromljen je bil promet, vremenoslovci pa so napovedovali še poslabšanje razmer.
žabjcr
perspektiva
Srečno 2010!
Špela Kožar
Tako. Pa se je začelo leto 2010. In z njim, kot se spodobi, velike želje in pričakovanja. A optimizem, ki nas z veselim decembrom popade, v teh dneh že "kopni"in občutek, da bo kmalu po starem, je vse močnejši. Novo leto je dober čas za samostreznitev. Med prvimi, ki jih je ta doletela, je tudi minister Erjavec. Moram priznati, da če/ko bo odšel s političnega parketa, bom kar malce pogrešala njegov nasmešek in porogljivo lahkotne misli. Saj te prikličejo nasmešek na moj obraz. Vsekakor se je novo politično leto v Sloveniji začelo spodbudno - končno bo nekdo za nekaj odgovarjal. Praksa, ki jo poznajo razvite demokracije, se torej udejanja tudi pri nas. Pa vendar, o Erjavcu ne bodo odločali zaradi Patrie ali prodaje državnega deleža, temveč zaradi komunalnih odpadkov. Erjavec je zgodbo že komentiral v svojem slogu: Ali je res odgovornost ministrstva za okolje, da poskrbi za vsako kanto posebej v tej državi? Ja, Karl, pardon, minister za okolje. Kot tudi, da se zaveda pomena ministrskega položaja. Kako si ga razlagamo pri nas, kaže še ena Erjavčeva izjava: Če bo moral vsak minister odstopiti zaradi takšnih banalnih zadev, ne vem, kam to pelje to državo.
Ko so pred dobrim mesecem dni v časopisu Dnevnik objavili anketo o priljubljenosti naših najvidnejših političnih mož, se je na prvo mesto s prepričljivo prednostjo zavihtel Matej Lahovnik. Mimogrede - anketo so opravili po Lahovnikovi neudeležbi koalicijskega vrha na Brdu pri Kranju in njegovem pojasnilu: Nimam časa za politične igrice. Lahovnik je nekakšen "enfant terrible" te koalicije, a ljudem so njegova dejanja očitno všeč oziroma najbolj všeč. Po eni strani gre za razveseljivo novico, če si jo interpretiramo na način, da smo državljani in državljanke (končno) postali naveličani naše politične scene, iz katere vejeta okostenelost in nesposobnost. Po drugi strani pa ljudje potrebujemo vsaj navidezno usklajenost in če je ni, kar levici zelo dobro uspeva, se zna tehtnica (ponovno) nagniti na desno. Pa smo spet pri Karlu... so ga levi ali desni? Kdo stoji za "njegovo nesposobnostjo"?Namestopronicljivih vprašanj bomo v medijskih "iztržkih" gotovo brali oziroma poslušali o političnem ozadju Erjavčevega odstrela. In tako bo politična odgovornost, ki ji mora slediti vsak minister, postranska tema.
Začel je delovati slovenski FBI, ki bo preganjal oblike najhujšega kriminala - mislite, da tudi političnega? Le pomislite, koliko preteklih ministrov bi že zaradi objektivne odgovornosti moralo odstopiti. Niti subjektivna odgovornost jih ne prepriča, da so se zmotili. Razrešitev Erjavca bi bila lahko dober zgled, a kaj, ko nimamo zgledne politike. Zdi se, da je ostal brez zaveznikov že po javnem sporu z Vilijem Rezmanom in Francem Žnidaršičem, da je bilo njegovo božično darilo kot tempirana bomba. In čeprav bi tako darilo lahko prejel še (marsi)kdo, zaenkrat v oči najbolj bodejo smeti. Revidirano poročilo računskega sodišča ugotavlja nepravilnosti za obdobje mandata Janeza Podobnika, a to ni več pomembno. Tudi zagovor Karla Erjavca ni več pomemben. Pomembno je, da ima vlada še vedno večino v parlamentu! Včeraj me je prijatelj vprašal: Kaj bi naredila, če bi imela 15 lačnih ust in kilogram kruha? Kruh bi razdelila na 15 delov, sem dejala. Njegov odgovor me je presenetil: Nikakor, najbolje je, da sploh ne poveš, da imaš kruh, saj ena rezina ne more ničesar spremeniti. Pravzaprav je bil to odgovor nekoga drugega, ki ga je moj prijatelj le povzel. In zato sem si malce oddahnila, a hkrati se vse bolj zavedam, da mi moja načela in moralna drža iz leta v leto tkejo težjo pot. So torej sploh še smiselna? Zame da, saj ne znam živeti drugače. Pa za vas? Se pred časom bi vehementno zapisala -vsekakor, a potem, ko vidiš, kaj lahko uspe tistemu, ki izbere lažjo pot .
Ne glede na to, kaj boste izbrali, vam želim vse dobro, ob tem pa vehementno dodajam; da na vaši poti ne bi poteptali drugih. Pa srečno!
Dolg državnega proračuna bo za 1,3 milijarde oz. 11,5 odstotka višji od ocen za leto 2009.
7. januarja 2010	#,*™€AS
Recesije praktično ni bilo
V tovarni BSH Hišni aparati Nazarje uspešno sklenili leto 2009 -Božičnica v višini 900 evrov neto v dveh delih - Letos 40-letnica delovanja
GOSPODARSTVO, ZDRAVSTVO
7
Vodstvo BSH Hišni aparati Nazarje (z ieve): Rudolf Klötscher, Boštjan Gorjup, Andreas Lieb!
Po podatkih revije Manager je bila lani tovarna BHS Hišni aparati Nazarje na petem mestu med slovenskim podjetji, ki najbolje ple-menitijo kapital (leta 2008 je bila prva). Na lestvici donosnosti največjih slovenskih podjetij je v primerjavi z evropskimi leta 2008 tovarna kar trikrat presegla zahtevano ceno kapitala, ki predstavlja najmanjši donos na vložen kapital, ki ga morajo ustvariti evropska podjetja, da zadovoljijo lastnike.
Tatjana Podgoršek
Prve ocene rezultatov poslovanja v letu 2009 kažejo, da tovarna BSH Hišni aparati ostaja med najuspešnejšimi slovenskimi podjetji in da sledi zastavljeni viziji: biti najbolj konkurenčno podjetje v svoji panogi. Posledice gospodarske krize, zaradi katere so v mnogih podjetjih po Sloveniji srečevali s precejšnjimi težavami, so nazarski center za razvoj in proizvodnjo vseh moto rič nih malih gospo dinj skih aparatov za pripravo hrane ter tehnološko zahtevnejših termičnih aparatov za pripravo napitkov z višjo dodano vrednostjo zaobšle.
Boštjan Gorjup, direktor področja gospodarjenja, je povedal, da so kljub razburkanemu in pestremu letu 2009 uresničili večino postavljenih ciljev. Dosegli so približno 240 milijonov evrov prihodkov, kar je pet odstotkov več kot leta 2008, izdelali so 5,7 milijonov kosov izdelkov (leto prej nekaj več kot 5,6 milijona). »Naša tovarna je del koncerna Bosch and Siemens. Imamo to prednost, da se naši izdelki prodajajo po vseh kontinentih sorazmerno enako in zaradi tega ne čutimo krize, kot jo čutijo drugi.« K uspešnim poslovnim rezultatom so pripomogli novi izdelki (od 3 do 5 na leto) z višjo doda-
no vrednostjo - v zadnjem obdobju so to visokokakovostni kavni eks-pres avtomati ter vlaganja v posodobitev proizvodnje. V BSH Nazarje povprečno namenijo za to več kot 10 milijonov evrov na leto. Ne glede na 100-odstotno tuje lastništvo bi lahko izkoristili možnosti, ki jih je nudila država za omilitev posledic gospodarske krize, a jih niso. »Imamo določena nihanja v proizvodnji med letom, vendar to uravnavamo s svojim modelom in v dogovoru z zaposlenimi ter svetom delavcev. Nam je pa država za razvoj kavnih ekspres avtomatov odobrila 2 milijona evrov subvencije, s čimer smo delno pokrili viso-
ke razvojne investicijske stroške. Tako smo lažje spravili projekte v Sloveniji v življenje.«
V tovarni so nagradili delavce za uspešnost z božičnico v višini 900 evrov neto, kar je 30 odstotkov več kot leta 2008. En del so je že izplačali, drugi del jo bodo najkasneje za letošnjo veliko noč.
BSH je bilo med redkimi podjetji, ki zaradi krize niso odpuščala. Nasprotno. Po zagotovilih Gorju-pa so dodatno zaposlili 90 delavcev. Danes je zaposlenih 1050 delavcev ali 9 odstotkov več kot lani. »Z zaposlitvijo več kot 100 Elkrojevih delavcev smo rešili kar precej socialnih stisk v Zgornji Savinjski dolini. Nenazadnje so bili ti za nas dobra rešitev, saj so bile v Elkroju delovne zahteve podobne našim.«
Da so družbeno odgovorno podjetje, poleg omenjenega med drugim dokazujejo z odzivom na vloge različnih ustanov, klubov, organizacij, društev za donatorstvo ali pokroviteljstvo. Med drugim je lani Božiček obdaril približno 300 otrok zaposlenih, blizu 250 upokojencev tovarne pa se je udeležilo novoletnega srečanja.
Za letos načrtujejo nadaljnjo rast proizvodnje in prodaje. Dodatno naj bi zaposlili 20 visoko strokovno usposobljenih delavcev, za naložbe namenili več kot 10 milijonov evrov, izdelali še kakšen nov izdelek. »Konkretno o njih ne bomo govorili. Povem pa lahko, da gre za aparat za pripravo kavnih napitkov, nekaj novosti pa pripravljamo tudi pri aparatih za pripravo hrane,« je še dejal Boštjan Gorjup.
Letos tovarna v Nazarjah praznuje 40-letnico delovanja. Ob tej priložnosti so konec lanskega leta izdali monografijo, v kateri lahko preberemo ali vidimo na fotografijah kar nekaj zanimivih »zgodb«.
So morebiti lanski septembrski dogodki v velenjskem Gorenju kaj vplivali na razmišljanje o možnosti podobnega upora delavcev?
Boštanj Gorjup: "Vsako podjetje ima svojo plačno politiko. Komunikacijo z delavci je potrebno gojiti, in če so uspehi, se ti morajo odraziti v plačah zaposlenih. V krizi morajo biti udeleženi vsi in -nekako prispevati k reševanju. Oktobra lani smo v sodelovanju s švicarskim podjetjem, ki se ukvarja s tržnimi raziskavami, izvedli anketo med zaposlenimi o njihovem zadovoljstvu v podjetju na različnih področjih. Na vprašanja je odgovorilo 77 odstotkov zaposlenih. Na osnovi poročil, ki jih bomo prejeli ta mesec, bomo pripravili ustrezen načrt izboljšav na področjih, kjer se bodo pokazale pomanjkljivosti.«
Za vlaganja namenijo več kot 10 milijonov evrov na leto.
Vrsta ukrepov, a ne na škodo bolnikov
V Splošni bolnišnici Celje naj bi poslovno sklenili leto 2009 brez izgube - Nov CT aparat in oddelek za medicinsko rehabilitacijo - Leto 2010 leto preizkušenj
Med montažo novega CT aparata, za katerega so zbirali denar tudi občani Šaleške in Zgornje Savinjske doline
Tatjana Podgoršek
»Leto 2009 je bilo težko leto. Z varčevalnimi ukrepi, ki so jih med letom sprejeli vlada, zavod za zdravstveno zavarovanje in ministrstvo za zdravje, je bolnišnica izgubila 4 milijone pričakovanega denarja. Za toliko se je namreč znižala vrednost pogodbe. Kljub temu ocenjujemo, da bomo leto sklenili brez izgube. Ali bo res tako, pa bo potrebno počakati do konca letošnjega januarja, ko bodo znani rezultati končnega obračuna zdravstvene zavarovalnice. Skupno naj bi dobili 85 milijonov evrov,« je na vpra ša nje, kak šno je bilo leto 2009 za največjo zdravstveno ustanovo v celjski regiji, odgovoril njen direktor Marjan Ferjanc.
K relativno ugodnemu rezultatu so pripomogli številni ukrepi za zmanjšanje stroškov. Kar nekaj uspeha so imeli v dogovorih z več kot 70 dobavitelji, saj so uspeli znižati cene zdravstvenega materiala do 15 odstotkov, znižali so tudi samo porabo tega, pa izplačila za nadurno delo. »Moram pa ob varčevalnih ukrepih poudariti, da smo se trudili, da nismo varčevali na račun bolnikov.«
Na oddelkih so zdravili približno toliko
bolnikov kot leto prej, vendar se je za 5 odstotkov povečal obseg dela v specialističnih ambulantah. Ker skrajševanje ležalnih dob ni več mogoče, tudi prihrankov ne bo.
Je pa varčevanje - po besedah Feijanca - oklestilo naložbe. Na srečo so končali
vse že pred dvema letoma začete velike naložbe. Za vlaganja so lani namenili 6,3 milijona evrov. S tem denarjem so v prenovljene in prirejene prostore radiološkega oddelka namestili nov CT, vreden več kot milij on evrov. Od tega so zanj dona-torji v regiji prispevali 542 tisoč evrov.
Kupili so še dva rentgenska aparata. Eden je dobrodošel za težje poškodovane bolnike, saj omogoča slikanje skeleta tudi na navadnem vozičku, drugi pa je namenjen potrebam gastroenterologov in urologov. Bolnišnico so opremili še s petimi ultrazvočnimi aparati ter monitoringi za prebu-
jevalnico centralnega operacijskega oddelka ter obe enoti intenzivne medicine. Lani so prenovili še stari dermatološki oddelek in vanj preselili oddelek za plastično in rekonstruktivno kirurgijo ter kirurgijo roke. V naslednjih dneh naj bi svojemu namenu predali še nove prostore oddelka za medicinsko rehabilitacijo.
Pomemben tudi strokovni napredek
Ob pomembnejših pridobitvah razveseljujejo tudi premiki na strokovnem področju. Ferjanc je izpostavil uvedbo nekaterih vrhunskih operacij na kirurških oddelkih, na kardiološkem oddelku. S pridobitvijo novih kadrov so skrajšali čakalne dobe na nevrorologiji in okrepili ekipo na pediatri-ji. Še vedno pa jim primanjkuje anestezi-ologov.
Po mnenju sogovornika bo leto 2010 leto pre izkušenj. »Ob uveljavitvi vseh varčevalnih ukrepov v zdravstvu se bodo razmere v slovenskih bolnišnicah bistveno poslabšale. Predlog novega finančnega načrta zavoda za zdravstveno zavarovanje namreč predvideva za tretjino manj denarja za dežurno službo. Manj denarja bo terjalo dodatne napore. Ali bo družba dovolila padec ravni zdravstvenega varstva? Mi se bomo trudili, da pacienti tega ne bodo čutili.« Poleg omenjenega se v bolnišnici med drugim pripravljajo na javni razpis ministrstva za zdravje za energetsko varčne naložbe. V ta projekt bodo skupaj z njim vložili več kot milijon evrov, naložbo pa naj bi izvajali tudi v letu 2011.
8

Da bi z letom šla tudi kriza
Milena Krstič - Planino
Recesija. Pogoltnost peščice je naredila svoje. Svetu. Evropi. Sloveniji. Šaleški dolini. Plačala - in še plačuje - večina. Po svetu. Po Evropi. Po Sloveniji. Po Šaleški dolini. Gripa. Strah pred njo je iz sveta prišel tudi k nam. V to dolino.
Brezposelnost. Izjemen porast tistih, ki so ostali brez dela, in tistih, ki so delo začeli iskati, je zaznamovala svet. Tudi nas.
Nizke, delavca nevredne plače. Kako preživeti, če z lastnim delom zaslužiš manj, kot stane življenje? Vprašanje, kije tudi v tem okolju razgrelo ozračje.
Kakih posebnih želja nismo imeli. Četudi je bilo slabo, smo si voščili, da le ne bi bilo slabše. Marsikdo si je za leto 2009 že sredi leta želel, da bi bil čimprej preč. Stran. Da bi minilo. Vse tudi ni bilo slabo.
Tudi dobrega je bilo veliko vmes. Tudi v ljudeh.
Če smo znali videti. Če smo znali zaznati. Če smo znali priznati.
Januar
Nikoli doslej že v prvih dneh novega leta ni bilo toliko novih brezposelnih kot tokrat. V Območni službi Velenje je bilo med iskal-
bodo število zaposlenih še zmanjšali. Nič kaj kulturen mesec, čeprav je v njem zapovedana kultura. Daje pod masko svet lahko lepši, je za nekaj dni nakazal pust.
je napovedal velik vpis. Obstoajala je bojazen, da za vse ne bo prostora. A so vse sprejeli. Na mladih svet stoji. Še vedno. Prostovoljstvo, tega je bilo potem čez celo leto veliko, tako kot dobrodelnosti, je preplavilo Titov trg. Tisti trg, kamor so na dan Zemlje postavili 23-metrski mlaj. Mlaj lahko pomeni tudi čaščenje pomladi. In če prostovoljstvo bogati, voda odžeja. Premogovnik in HTZ sta z Ljubljančani in Velenjčani nazdravila z Ljubljanico in Pako. Prečiščeno, seveda. Ker to znajo.
Maj
Finanč ne in gospo dar ske kri ze niso povzročili delavci in njihove plače, ampak pogoltnost, hazard lastnikov kapitala in finančnih institucij. 1. maj na Graški gori je bil. Še bolj rdeč kot sicer. Zaradi nageljnov, saj tistih, ki bi lahko zardevali, ni bilo blizu. Velenje je uradno postalo del Evropske prestolnice kulture 2012, v Šoštanju pa so javnosti pred oči postavili Patriine oklepnike 8x8. Rokometaši Gorenja so se povzpeli na rokometni prestol. Prvič v zgodovini so osvojili državno prvenstvo. Nav-
V Velenju je aprila zacvetelo na tisoče tulipanov.
dušen sprejem so jim po prihodu iz Kopra pripravili pred Rdečo dvorano.
Junij
Začel se je z evropskimi volitvami. Velenje je dobilo evropsko poslanko, ne še
takoj, ampak potem, ko je bil z lizbonsko pogodbo potrjen osmi slovenski poslanec v evropskem parlamentu. Ljudje so potrebovali vse več pravnih nasvetov in imeli zanje vse manj denarja. V Velenju so jim šli naproti in jim jih zagotovili brezplačno. Po Šaleški dolini so »harali« divji prašiči.
Bila je zima, bil je mraz.
ci zaposlitve prijavljenih 5.089 ljudi. Gorenje je prešlo na 36-urni delavnik, predsednik uprave te delniške družbe je razkril, koliko zasluži. Ne bomo pregrevali. Tisti-krat je bilo zelo hladno. Velenjčani in Šoštanj čani so drsali na pravem ledu. Enega so naredili sami, za drugega je poskrbela narava. Napovedali so, da bodo smeti čez eno leto drage ko žafran.
Marec
Februar
V poledenelo Velenjsko jezero sta padli mama in hči. Brezposelnih je bilo še za desetino več kot prejšnji mesec. Gospodarstvo je hlepelo pa kreditih za financiranje proizvodnje in razvojnih naložb, olajšavah za investicije, ljudje so se spraševali kaj bo, če bodo izgubili delo, kreditov pa ne bodo mogli odplačevati. V Gorenju se je začelo varčevanje na vseh ravneh. Tudi pri stroških dela. Napovedali so, da
S pomočjo dobrih ljudi in razumevajo-čih podjetij je Bolnišnica Topolšica lahko nabavila CT aparat, ki omogoča vrhunsko diagnostiko. Gasilci so dobili reševalni čoln. Da tudi energetika ni imuna na rece-sijska dogajanja, so opozorili v Premogovniku. Marsikje so skrčili porabo energije. Ponekod so bili v to prisiljeni z zapiranjem proizvodnih obratov. V Elkroju se je začel stečajni postopek. V Termoelektrarn Šoštanj pa so zastavili pogumno. Fizična gradnja »šestice« je stekla. Delovna mesta v šaleški energetiki bodo z njo zagotovljena do leta 2050.
April
Manj je malic, manj poslovnih kosil, so začeli tarnati tudi gostinci. V vrtcih pa se
Reševalni čoln že pluje. Gasilcem bo v veliko pomoč.
Pod masko je bil svet lepši.
Zmagovalce imajo vsi radi.
LETO 2009
Srečanje preseljenih v Gaberkah
Dobesedno. Jedli pa tisto, kar je raslo za ljudi. V Gaberkah so se srečali preseljeni z območja pridobivanja premoga. Da se okrog njega v tej dolini še danes vse vrti, so poudarili z Mobilom v križišču na celjski vpadnici v mesto.
Julij
celo dolino. 500 mladih v Velenju in 100 v Šoštanju je na počitniškem delu lepšalo okolje.
Gospodarstvo je zahtevalo hitro cesto. V desetih letih, kar tečejo postopki, se je promet na cesti Arja vas-Velenje povečal za 50 odstotkov.
Narava je pokazala zobe. Šalečanom prinesla hude ure. Katastrofo. Nekajurni električni mrk, plaz za plazom. Najhuje je bilo v Lokovici. Drugod hudo. Proti naravi so bili nemočni, so pa pomagali omiliti posledice tudi šoštanjski gasilci, ki so praznovali 130 častitljivih let.
Čez kožo je ob prazniku rudarjev skočil predsednik republike, navdušil knape in
Avgust
Ob Rdeči dvorani so zabrneli stroji. Začela se je gradnja garažne hiše in trgovsko-po-slovnega centra. Na Velenjskem jezeru so poginjali labodi. Zaradi prehranjenosti. Iz Šoštanjskega jezera je ribič potegnil kapitalnega tolstolobika. Meril je čez meter, težak pa je bil čez 15 kilogramov. Dva Velenjčana sta prevzela pomembni mesti
v Holdingu Slovenske elektrarne, eden predsednika nadzornega sveta, drugi direktorja holdinga. Seveda so se takoj pojavili očitki - ne v dolini, ampak drugod - o šaleškem lobiju za blok 6. A ta je tekel že pred tem imenovanjem. Marsikdo ni šel na počitnice, vse več ljudi je trkalo na vrata humanitarnih organizacij. Prihajali so po pakete s hrano, po pralne praške. Za evro je iz prvega mlekomata v Šaleški dolini začelo teči kravje mleko.
Oktober je bil bogat. Gasilci so pripravili vajo, kot bi šlo zares.
September
Mesec, ko so bile prireditve v čast prazniku in 50-letnici odprtja središča mesta Velenje na vrhuncu. Jubilej so zaznamovali veličastno. Velenje je postalo tudi vseslovenski zmagovalec tekmovanja v urejenosti. Skoraj istočasno pa za nov trgovski center dobilo najgrše ime. V enem letu se je z lokalcem po mestu in okolici prepeljalo skoraj 310 tisoč potnikov. Po novem je svojo pot začenjal na novem 'avtobusnem postajališču'. V Gorenju je počilo. Zgodil se je spontan delavski upor. Delavci so zahtevali višje plače in jih tudi dobili. Do konca leta. Veliko seje govorilo o novi gripi. V šolah so se na njen prihod temeljito pripravili. V Šoštanju pa obeležili praznik. Rekli so, da stavijo na prihodnost, preteklost pa cenijo.
Dan spomina. Z njim se začne november.
November
Oktober
odprli novo, sodobno, dvopasovno kroži-šče, ki je pokazalo, da marsikdo ne zna voziti. V Hudem potoku so odprli 800 metrov dolg odsek ceste. Z njo bo v Rečici ob Paki manj težav ob nalivih. Bogat mesec je bil to. Bogat tudi s pridelki. Ljudje so tekmovali, kdo ima največje. Paradižnik je zasenčil vse.
V Šmartnem ob Paki so dobro zalili Martina in praznik. V Šoštanju so z muzejem poravnali dolg do usnjarjev, s centrom Pilon pa do potrošnikov. Po celi dolini so se na veliko spraševali, koliko bodo dražje smeti potem, ko jih bo treba voziti v Celje. Eni so se bali, da jih bo kdo zape-
Predsednik Republike Slovenije je pred skokom obiskal Premogovnik. Šel je tudi v jamo.
Zaznamovali so ga gasilci. K sreči le z vajami. V Topolšici je odprl vrata Zimzelen. Jesen življenja bodo Šalečani lahko preživljali doma. Z njim so se nakazala tudi nova delovna mesta. Blok šest, naložba desetletja v državi, je naposled tudi »uradno« dobil zeleno luč. V Velenju so
Stara avtobusna je bila predvidena za rušenje, nova je bila že skoraj nared.
Dobre može je tudi udarila recesija. Prišli so. Prinesli darila. A skromnejša.
ljal kar v prvi graben. Pred zimo nas je tolažilo, da se v Šaleški dolini ogrevamo ne le poceni, ampak tudi zelo nadstandardno.
December
Delavci Gorenja so imeli dovolj.
Začelo se je praznično preoblačenje mest, nadaljevalo s prihodom vseh treh dobrih decembrskih mož. Niso prinesli toliko kot leto pred tem. Tudi tam, kjer živijo, je bila stiska. Tako kot v marsikaterem podjetju. Marsikdo si je želel, da bi ga bilo konec. In ga j e bilo. V Velenju z velikim, že dvajsetim silvestrovanjem na Titovem trgu.
10
»'"VAS
Razstava, ki odpira oči
Do konca januarja bo v Galeriji Velenje še na ogled razstava 20 let pozneje - Avtorji prvonagrajenih del se predstavljajo tudi z novejšimi deli - Tik pred iztekom razstave še okrogla miza
Velenje - V Galeriji Velenje so 3. decembra lani odprli zelo zanimivo slikarsko razstavo z naslovom »20 let pozneje«. Že dve desetletji namreč tam vsako leto poteka likovna kolonija diplomantov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, ki v aktualnem študijskem letu končajo četrti letnik. Vsako leto strokovna komisija na koloniji zbere in nagradi tri nagrajena dela. Podelitev nagrad in realizacijo projekta omogoča sodelovanje s sponzorjem Gorenje, d. d. Junija lani je bila tako zaključena jubilejna 20. kolonija. Z razstavo, ki jo je pripravila kustodinja projekta mag. Milena Koren Božiček ob podpori ALUO, se zgodba, kije zaokrožila lansko in začela novo leto, lepo zaokrožuje.
Že odprtje razstave je bilo odlično obiska no, raz stava pa dobro ocenjena. Zagotovo so bili organizatorji veseli, da seje vabilu odzvalo veliko avtorjev prvonagrajenih del zadnjih desetih kolonij od 1990 do 2009. na razstavi so na ogled postavili tudi po eno delo vsakega nagrajencaiz obdobja zadnjih let.
Na razstavi, ki dejansko pomeni srečanje generacij diplomantov ALUO, razstavljajo: Zmago Lenar-dič, Dušan Fišer, Tadej Tozon, Gregor Kokalj, Josip Rochus Pongrac, Damijan Stepančič, Uroš Paternu, Nataša Tajnik Stupar, Peter Štrovs, Taja Ivančič, Andrej Kamnik, Evge-nija Jarc, Ana Sluga, Klemen Volov-šek, Tanja Makuc, Neja Tomšič, Jovita Pristovšek in Maša Gala.
Znotraj razstave se avtorji spogledujejo z različnimi slikarskimi stili in tehnikami ter osebnimi poetikami in vsebinami. V 21. stoletju sta znanost in umetnost na isti poti
v smislu nove renesanse, zato je tudi vitalnost umetniških akademij in njenih diplomantov toliko bolj pomembna. Tako sta Galerija Velenje in Akademija za likovno umetnost v Ljubljani v dvajsetih letih v Velenju uspeli oblikovati zbirko nacionalnega pomena in z njo nadaljevanje že obstoječe velenjske stalne Zbirke slovenske sodobne umetnosti.
Kustodinja mag. Milena Koren Božiček je v bogatem katalogu, ki je izšel ob odprtju razstave, med drugim zapisala: "Bližamo se pragu petintridesetletnice obstoja Galerije Velenje, ki je prav letos postala samostojni zavod. V vseh teh letih se je odvijal pester program razstav in raziskovalnega dela na področju umetnosti in kulturne dediščine. Posebno mesto pa ima Kolonija diplomantov ALU(O). Prva Kolonija diplomantov Akade-
mije za likovno umetnost Ljubljana je zrasla iz očitnega pomanjkanja vizualnih ustvarjalcev v mestu Velenje in njegovem širšem območju. To je bilo še kako zaznati ob otvoritvah razstav v primerjavi z drugimi galerijami v bližnji in širši okolici. Spodbuda je pomembna za spremembe. Začelo seje s povabilom mladim ljudem, svežim idejam, širini duha in brezmejnim izpovednim možnostim vizualnega izražanja. Šalečanom, predvsem mladim, je razprla pogled in omogočila stik s fakulteto, ki bi jim morda lahko pomagala doseči življenjski cilj. Druga spodbuda pa je bila ponudba sodobne vizualne umetnosti. Počasi je curljala v zavest in resničnost vsakdanjika ... " Tako se je zgodba začela. Kako se je pisala, pa preberite sami. In ne zamudite razstave!
O tradiciji likovnih kolonij
Tik pred iztekom razstave »20 let pozneje« bodo 28. januarja ob 19. uri v Galeriji Velenje pripravili okroglo mizo z naslovom »Tradicija likovnih kolonij v Sloveniji in odnos v širšem kontekstu«. Kot gostje na njej bodo sodelovali: Nikolaj Beer, akad. slikar (Kolonija Izlake), dr. Irena Mislej, muzejska svetnica (Kolonija Križ pri Vipavi), Tomo Vran, akad. slikar (Kolonija Križanke, Ljubljana), Franc Gerič (Kolonija Lendava), mag. Milena Koren Božiček, muzejska svetnica (Kolonija dipl. ALU(O) Velenje).
Nanjo so povabili sogovornike, ki so v Sloveniji bili pobudniki ali pa dolgoletni vodje likovnih kolonij. Spregovorili bodo o svojih izkušnjah, delu in spominih na te projekte ter o tradiciji in pomenu ter rezultatih kolonij v svojih sredinah. Moderatorka okrogle mize bo Alenka Pirman, akademska slikarka, umetnica in urednica ter udeleženka prve kolonije diplomantov ALU v Velenju (1990).
Odprtja razstave, ki jo je z besedo na ogled pospremil tudi dekan ALUO Bojan Gorenc, seje
udeležilo veliko avtorjev in ljubiteljev umetnosti.
Avla vedno odeta v umetnost
Velenje - V avli velenjske mestne hiše si lahko še do petka, 15.janu-arja, ogledate razstavo, ki sojo izdelali učenci sedmih in osmih razredov Osnovne šole Antona Aškerca Velenje v treh različnih tehnikah: slikarska dela v kombinirani tehniki, reliefne konstrukcije iz žice in kaši-ranja ter prostorske konstrukcije iz papirja (skeletna gradnja). Skupni motiv večine razstavljenih del je portret. Mentorica učencevje bila Danica Arzenšek.
V avli Mestne občine Velenje vsak mesec svoja dela razstavljajo različni avtorji. V letu 2009 so se predstavili: Vojko Babič, Irena Guček, člani Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenje, Klavdijo Mar-gon, Sonja Piko, Edita Fric, Počitniško društvo Kažipot, udeleženci tečaja risanja mandal, Planinsko društvo Velenje, Društvo šaleških likovnikov in Alenka Meža - Hrovat. V septembru, ko je mesto praznovalo 50-letnico odprtja sodobnega središča, je bila na ogled praznična razstava z naslovom »Velenje - včeraj, danes, jutri«.
Ze 4. BUMfest
Mednarodni festival tolkalnih skupin pred vrati - Obeta se zanimivo festivalsko dogaj anje, največj e v Sloveniji - Tokrat prvič prihaj aj o gostj e iz Japonske
Žalec - Kljub težjim časom tudi za kulturo bosta organizatorjema, SToP (Slovenski tolkal-ni projekt) in ZKŠT Zavod za kulturo šport in turizem Žalec), pripravila BUMfest 4, mednarodni festival tolkalnih skupin. Gre za edini tovrstni mednarodni dogodek pri nas, ki bo potekal v Žalcu med 15. in 17. januarjem.
"Nenavadni festival tolkalnih skupin se je v Žalcu zelo prijel, kar priča obisk koncertov v minulih letih in še posebej v prejšnjem letu, saj seje lanskega festivala udeležilo okrog 1500 gledalcev, ob tem pa sta bila razprodana dva koncerta. Še vedno gre za edinstven festival v Sloveniji, ki še raste in se vsako leto nadgrajuje," med drugim poudarja njegov umetniški direktor Dejan
Tamše. Do sedaj so se na BUMfestu predstavile skupine iz ZDA, Francije, Mehike, Švedske, Hrvaške, Španije, Avstrije, Brazilije in Belgije. Tokrat prvič prihajajo gostje z Japonske : skupina FUJI & Uruki je sestavljena iz samih deklet, ki bodo izvajale mešanico japonske tradicionalne glasbe na velike bobne taiko, nekaj moderne japonske glasbe in japonsko »folk« glasbo. Španci: Per-se-cussio je skupina, sestavljena iz študentov tolkal iz Valencije, ki bo kot prva tudi uradno odprla festival. Zabava je zagotovljena. Iz Nemčije tokrat prvič prihaja atraktivna skupina The Groove Machine, kije na sceni že pre-
cej časa in igra na sila nenavadne predmete (celo wc školjke!). Slovenske barve letos branijo članice ženske tolkalne skupine ŠUS, ki bo letos zapisala 5. obletnico delovanja.
Pestro bo tudi zunajfestivalsko dogajanje, torej aktivnosti v dopoldanskem času - izobraževanje, glasbene delavnice, ter dogajanje v avli, kjer bo na ogled strokovna literatura, instrumenti, zanimivosti, tekmovanje o hitrostnem izvajanju udarcev na bob ne ipd.
Pokrovitelja letošnjega festivala bosta Občina Žalec in Freedom center.
KOLONA
Misli globalno, deluj lokalno
Matjaž Salej
Padel je zastor na okoljski konferenci v Koebenhavnu, ki jo označujejo za največji okoljski fiasko preteklega leta. Nič novega, sprejetje bil še en nezavezujoč dokument, ki ga ne spoštujejo niti velike (Kitajska, ZDA, Rusija ...), niti male (Slovenija) in tudi ne države v razvoju, ki se pač morajo razvijati in preživeti. Že prejšnja podobna srečanja v Riu, Kjotu... ter nedoseganje njihovih smernic in sklepov so dala misliti, kako se bo zavrtelo kolo z okoljskimi vprašanji. Podobno je pri nas. Vsi obljubljajo boljše okoljske dosežke v sozvočju z mednarodnimi obljubami, pa se nič ne zgodi. Slovenija je že v Kjotu podpisala zavezujoč sporazum o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in ogljikovega dioksida (CO2), pa raven izpustov slednjega ne upada, celo povečuje se -zaradi prometa in termoenergetike seveda. Da izvira levji delež izpustov CO2 v termoenergetiki Slovenije prav v Šaleški dolini, je jasno vsem. Res je, energijo potrebujmo, vendar - na račun okolja, kvalitete življenja?Politika in gospodarstvo na državni in lokalni ravni pa, kot da nimata pojma, čemu se država zavezuje in kako slepi javnost, domačo in mednarodno. Posledično in simbolično se bomo ob izgradnji šestega bloka termoelektrarne v Šoštanju res lahko iz Šoštanja preko Prelog in Družmirja vozili v Gaberke s kanuji ali pa celo vodnimi skuterji (saj pri nas je skoraj vse dovoljeno). Vsi vemo, kako se Slovenija zarašča, kako še premalo izrabljamo obnovljive vire energije, a ostajamo v glavnem le pri besedah.
Naše lokalno okolje je na svoj način okoljski dokaz neupoštevanja in zanemarjanja okoljskih vprašanj, standardov, lokalno s potapljanjem doline, z mačehovskim odnosom do trajnostnega razvoja in globalno s segrevanjem ozračja. Okoljska javnost pa je praviloma tiho, tudi tistih dobri 5 odstotkov ozaveščenih, ki se v razvitem svetu vsaj združujejo pod politično opcijo zelenih. Pri nas jih na žalost že dolgo časa praktično ni na sceni, predvsem zaradi tranzicije etičnih in moralnih vrednot, ki so se uklonile ekonomskim in gospodarskim. Podobno je tudi s strokovno javnostjo. Neodvisnih okoljskih institucij praktično ni, vsi so odvisni od gospodarskega kapitala. In tako je tudi z edinim okoljskim inštitutom v našem mestu.
No, pa ni samo to vprašljivo v našem prostoru in okolju. Pravijo, da gleda iz morja le vrh ledene gore. V tem kontekstu je glavnina težav skrita. Vidni so le prostorski kompromisi, ki so zelo diskutabilini v prostorskem in urbanem razvoju. Velenje, nekdanje »Trenzovo« vrtno mesto (garden city), se spreminja v betonsko. Nič nam ne pomagajo turistične nagrade, če padajo zdrava drevesa, ki niso napolnila svoje zrele dobe zato, da se bodo gradili hipermarketi. Zelene površine znotraj mesta se pozidavajo in ne samo da niso v sozvočju z nekdanjo krajinsko zasnovo, zapirajo tudi najlepše poglede za starejšo (zgodovinske) in novejše vedute v prostoru. Ko se pripelješ iz Vinske Gore proti Velenju, te ne pozdravi več Velenjski grad, ampak nakupovalni center »Veleja park«. Podoben je še en (nasprotni) primer. Pogled z Vile Herberštajn se ustavi na vsaj za eno etažo previsokem »postajališču«, ki je pohrustal tudi športne objekte in se zažrl v zelene površine, namenjene najmlajšim - ob otroškem igrišču. Še kašen podoben »spomenik« na obrobju lahko zasledimo, recimo klasirnico, ki je ob vseh utopističnih načrtih sama sebi namen že kar nekaj časa. Ampak zakulisje te zgodbe je znano in po toči zvoniti je po navadi prepozno. Vsi vemo, da bi bilo najbolj, ko je danes nebi bilo, ampak to je v teh časih predrago.
Tako lokalno izpotapljajočih gora gledajo le vrhovi... Za podnebne in okoljske spremembe pa smo krivi predvsem z lokalno neosveščenostjo, saj se še zdaj nismo naučili pravilno ločevati odpadkov, varovati svoje bivanjsko okolje in njegove resnične kvalitete: zrak, kmetijske površine, zelena pljuča mesta, obnovljive vire energije in ne znamo v okoljskem smislu več povzdigniti glasu, kot smo ga pred dobrima dvema desetletjema... Sam živim pač v soseski, v kateri je okoljska zavest v velikih blokovskih soseskah precej nizka, zato vedno rad poškilim v zabojnike z umazanimi plastenkami in steklovino, s plastificiranim in s folijo preplastenim papirjem, plastiko in polivinilom med plastenkami... Kantavtor Tomaž Domicelj nam že nekaj desetletij prepeva tisto pesem Saj po novem letu boljše bo ... In ker so letos jeseni lokalne volitve, smo prepričani, da bo, da, spet bo veliko besed, novega asfalta in zunanjega blišča. Pa bo resnično bolje?Morda ali »Kakor za koga!«
107,8 MHz
tAonjSKO IDO CAS©PDSDOl M®ZAllK
Leto velikih medijskih pretresov
Glasbene novičke
Minulo leto je Radio Velenje beležil 50-letnico delovanja. Odgovorna urednica MiraZakošek ob pogledu na minulo leto pravi, daje bilo tudi zanj, kot za ostala sredstva javnega obveščanja, leto velikih medijskih pretresov. Povzročila jo je kriza, saj so podjetja varčevala na vseh področjih, še posebej pa pri denarju, namenjenem propagandi in promociji. Kljub vsem težavam smo ohranili pro gram sko she mo, v kateri imajo osrednje mesto lokalne informacije, in seveda tudi status lokalnega Radia.
»Naš radio je osrednji in edini informativni radio na savinjsko-šaleškem območju. V programu, ki ga pripravlja 6 redno zapos-le nih novi narjev in
urednikov ter več kot 30 zunanjih sodelavcev, postavljamo v ospredju lokalna dogajanja. Pripravljamo raznovrstne informativne, gospodarske, izobraževalne, kulturne, športne, mladinske in otroške vsebine. Naš osrednji moto so hitre, predvsem lokalne novice i n druge informativne vsebine. Zaradi te usmeritve smo priljubljeni predvsem pri poslu šalcih, ki želijo poleg dobre glasbe slišati kaj več o dogajanju v svojem okolju.«
Pomembni dogodki nikoli ne zdrknejo mimo nas. Trudili se bomo, da bo tako ali še bolje v letu 2010, za kate re ga upa mo, da bo za vse čim bolj prijazno.
■ Tp
Urednica Mira
Bäk)
... na kratko...
SASA LENDERO
Po letu, ki je bilo zanjo gotovo nepozabno se glasbenica vrača na sceno. Najprej s skladbo Zate z njenega še vedno aktualnega albu ma, nato pa bo nje na prva preizkušnja EMA, kjer se bo predstavila kot avtorica, saj imata z Mihom kar dva aduta: Brigito Šuler s skladbo Para me in skupino Langa s skladbo Roko mi daj.
SPEV
Skupina Spev se v začetku leta pred stav lja z novo sklad bo. Naslov skladbe je Tvoje oči, prišla pa je izpod pere sa zna ne glas be ni -ce in pevke Irene Vrčkovnik.
EMA 2010
Strokovna komisija je sredi decembra preposlušala 111 skladb, ki so pri spe le na raz pis za EMO. Od tega jih je zavrnila 90, med njimi pa je bilo menda kar nekaj znanih slovenskih izvajalcev, kot so Vili Resnik, Boštjan Kone čnik, Maj da Arh, sku pi na Malibu in še kdo.
BORGHESIA
Konec lanskega leta je pri založbi Dallas izšla zbirka izbranih del pionirjev slovenske elektronske glasbe - zasedbe Borghesia. Dvojni cd je izšel pod naslovom 20. stoletje - izbrana dela.
ROCK SHOCK
Bogato in uspešno leto 2009, v kate rem so izda li svoj prve nec, so člani skupine Rock Shock nadgradili z novim singlom Vračam spomine, s katerim ponovno dokazujejo, da je melodičen rock s prijetnimi kitarskimi riffi še vedno živ. Avtor glas be in bese di la je pevec Matej Zalar, aranžma pa je delo celot ne ga ban da.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	TANJA ŽAGAR - Daleč je srce
2.	GIBONNI - Žedam
3.	MADONNA - Revolver
Konec
novembra lani je izšel drugi album priljubljene slovenske pevke Tanje Žagar z naslovom Hvala, ker si ob meni ti. Takrat je album napovedal istoimenski singl, Tanja pa se je
predstavila tudi z novim
videospotom. Daleč je srce pa je nova skladba, ki jo prav tako najdemo na tem albumu. Gre za balado, ki vas je minulo soboto med tremi predlogi za pesem tedna Radia Velenje najbolj prepričala in zmago prinesla Tanji.
107,8 MHZ
Smo na is
Radio Velenje
LESTVICA
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Oktet Dolič - Čakal sem ob potoku
2.	Modrijani z gosti - Venček Tineta Lesjaka
3.	Ansambel Pepelnjak - Trenutek sreče
4.	Ansambel Kranjci - Pozdrav Sloveniji
5.	Ansambel Sicer - Lep pozdrav
6.	Tapravih 6 - Spoznanje
7.	Stari objem - Nazaj med prijatelje
8.	Ansambel Navdih - Zimska idila
9.	Ansambel Tonija Verderberja - Fant s tamburico
10.	Ansambel Topliška pomlad - V sebi nosim
... več na: www.radiovelenje.com
Najbolje prodajani albumi desetletja
Ob koncu prvega desetletja tega tisočletja so statistiki zbrali podatke o najbolje prodajanih albumih desetletja v Veliki Britaniji in ZDA. Na Otoku je največ primerkov posameznega albuma v tem času prodal James Blunt (Back To Bedlam). Na drugem mestu je pevka
Dido, ki ima med prvimi desetimi kar dva svoja albuma, na tretj em pa Amy Winehouse z albumom Back To Black. Nekoliko drugače je v ZDA, kjer se je na prvem mestu znašel album legendarnih Beat-lov (1) pred skupino 'N Sync (No Strings Attached) in pevko Norah Jones z albumom Come Away With Me. Zanimivo, da med prvimi desetimi v ZDA ni niti enega albuma, ki je izšel po letu 2004, kar gre pripisati razcvetu piratstva in razvoju digitalne prodaje posamez nih skladb.
Gods. Isti album je po izboru kritikov z vsega sveta uvrščen tudi v antologijo najboljših albumov vseh časov (1001 Albums You Must Hear Before You Die, Cassell Illustrated, 2005). Skupina Laibach je sicer leto 2009 zaključila s turnejo trinajstih koncertov po evropskih mestih, ki jo je izpeljala v sodelovanju z mednarodno zasedbo Juno Reactor. V letu 2009 je Laibach po Evropi in Sloveniji koncertiral 43-krat. Sicer pa skupina v letu 2010 pripravlja kopico novih projektov, med drugim tri velike pregledne razstave (v Ljubljani, Trbovljah in Zagrebu), sestavlja pa tudi material za nove albume.
Vračajo se Soundgarden
Legenarni seattelski rokerji
seattelske grunge scene. Zasedba je nastala leta 1984, vtrinajstih letih delovanja pa je prodala dvajset milijonov albumov. Govorice o ponovni združitvi je bilo slišati vse lansko leto. Oktobra so se vsi štirje člani zbrali v zaodrju koncerta skupine Pearl Jam v Los Angelesu, kar je očitno spodbudilo združitev in Soundgarden že načrtujejo turnejo za letošnje leto. Novic o tem, ali bodo posneli kaj novih skladb, še ni, a Cornell menda že razmišlja o zbirki največjih uspešnic, ki bi vključevala tudi nekaj doslej še nikoli slišanih skladb.
Trikrat Jutranja
Novomeški rokerji Dan D, ki smo jih lahko videli in slišali tudi na tradicionalnem božično-novo-letnem koncertu v Rdeči dvorani, so konec lanskega leta na televizijske postaje poslali kar tri različice videospota za pesem Jutranja. Prva je bila posneta v živo na koncertu v Križankah s simfoniki RTV Slovenija, druga predstavlja kolaž koncertnih fotografij, tretja pa je nastala v studiu med snemanjem zadnjega albuma in predstavlja do sedaj še neobjavljeno različico pesmi. Po novoletnih nastopih se skupina posveča pripravam na veliki koncert v ljubljanskem Cankarjevem domu 13. februarja. Ob tej priložnosti bosta dolgo pričakovani ponatis doživela njihova prva dva studijska albuma Igra in Ko hodiš nad oblaki, na odru pa se bodo zvrstili tudi nekdanji člani zasedbe, ki so v njej sodelovali v trinajstih letih njenega obstoja.
U2 za svoje oboževalce
Neuničljivi irski rokerji U2 ne mirujejo. Posebej za člane svojega fan kluba bodo izdali kompilacijo remiksov svojih največjih uspešnic. Naslov albuma bo Artificial Horizon, U2 pa bodo posebej za oboževalce nanj uvrstili nekaj še nikoli objavljenih pesmi. Novi album bo med drugim postregel z remiksi pesmi Vertigo, Fast Cars, Beautiful Day, Get On Your Boots in drugih. Člani kluba lahko album pričakujejo že ta mesec.
Laibach cenjeni in uspešni
Ob koncu leta 2009 je Classic Rock Magazine, ena najvplivnejših britanskih revij za rock glasbo, objavila izbor najboljših oziroma najpomembnejših plošč vseh časov. V rubriki albumov industrijskega rocka za poznavalce je na drugem mestu pristala plošča Opus Dei skupine Laibach (1987). V izboru petih plošč so se znašli še Einstu-erzende Neubauten, Skinny Puppy, Rammste-n -n The Young
Soundgarden so sporočili, da bodo v letu 2010 spet zaigrali skupaj. Pevec Chris Cornell je novi co o ponovni združitvi objavil na Twitterju. Soundgarden še danes veljajo za eno naj-po memb nej -ših zasedb s
»a*i:A s
4 Pred novim letom se je marsikomu posvetilo. Med njimi tudi Acu Arsekicu (urad župana), Goranu Semečniku (urad za okolje in prostor) in Tonetu Brodniku (urad za gospodarske javne službe) Mestne občine Velenje. Čvek jim želi, da traja razsvetljenje, ki so ga doživeli, čim dlje.
4 Stanko Grudnik iz Gaberk (prvi z desne) in Vlado Avbreht iz Cirkovc sta slučajno naletela drug na drugega v središču Velenja. Harmonika je v središču njunega življenja, zato sta bila hitro pri njej. Gaberčan je strašno zaljubljen v frajtonarico in jo zelo rad potegne. Cirkovčan ni mogel verjeti, da je bil tokrat brez nje. Morda jo je imel v avtomobilu. Je pa tudi Grudnika zanimalo, če zna Avbreht kakšno zašpilati. »Na harmoniko ne, njo igrajo vsi trije sinovi (Ansambel bratov Avbreht - opomba čveka), sedaj v zimskem času pa znam 'zašpiliti' kakšno - klobaso," mu je odgovoril.
^ Davorja Plambergerja in Bojana Pavška druži umetnost. Davor je predan glasbi, Bojan pa oblikovanju. Dve različni področji, a vedno najdeta temo za živahen pogovor. Tudi v dneh pred novim letom je bilo tako. Poleg zdravja je zaželel Davor Pavšku veliko dobrih načrtov in petih kolon, Bojan pa Davorju čim več dobrih nastopov in pridnih učencev.
Živalce iz penisa
Da obstaja nešteto načinov zapeljevanja, ni nič novega. Če pa direktor skuša zapeljati svojo podrejeno tako, da iz svojega penisa oblikuje živalice in j i j ih kaže, j e, kot kaže, to zrel o samo še za na sodišče. In res; neka ženska je prijavila svojega šefa, ker naj bi jo spolno nadlegoval na delovnem mestu. Thadeus Pryor, nekdanji prvak v karateju in kickboxingu, naj bi ji večkrat kazal svoj penis, iz katerega je oblikoval razne živalice - kozlička, netopirja v letu in druge. To naj bi Thad počel skoraj vsak dan, med svojimi predstavami pa naj bi jo žalil in ji govoril grde besede. Njegovo ravnanje ga seveda ni pripeljalo do želenega cilja, saj ženske
35-letni moški iz mesta Enna v notranjosti Sicilije si na sil vestrovo nika kor ni želel družbe žene i n sorodnikov, zato seje odločil, da se bo od starega leta raje proslavljal v zaporu. Najprej seje s prošnjo, naj ga primejo, odpravil naravnost na policijsko pos-
ni niti najmanj očaral. Prijavila gaje, primer pa je pristal na sodišču. Lisa Vanella, ki je delala za organizacijo World Wide Child Care and Children of America Incorporated, ki pomaga otrokom, zdaj od nekdanjega nadrejenega Pryorja zahteva odškodnino za povzročen stres, obrekovanje in spolno nadlegovanje na delovnem mestu.
tajo. Vendar pa mu tam niso mogli pomagati, saj ni prekršil nobenega zakona. Zato je zavil v bližnjo prodajalno, zagrozil lastniku ter ukradel nekaj sladkarij in zavitek žvečinega gumija. Nato je počakal na može v modrem, ki so mu izpolnili željo.
Odpuščen, ker je prekinil kraljico
V Veliki Britaniji so odpustili radijskega voditelja, ker je med tradicionalnim božičnim nagovorom prekinil kraljico Elizabeto II. in namesto tega raje zavrtel pesem Last Christmas popdueta Wham. Nič čudnega, saj je vsakoletni nagovor britanske kraljice na božični dan 25. decembra desetletja stara tradicija. Predvajajo ga številni radiji in televizije, prisluhne pa mu na milijone ljudi ne le v Veliki Britaniji, ampak tudi v drugih državah. A Tom Binn, voditelj na radiu v Birminghamu, je kraljičin nagovor označil kot dolgočasen, ga prekinil z najbolj predvajano božično pesmijo in se
Nova zanimiva študija je pokazala, da lahko ženske po potenju moškega začutijo (ali pač zavohajo), ali so všeč nasprotnemu spolu ali ne. Vonj moškega potu se namreč razlikuje glede na to, v kakšnem razpoloženju in volje je njegov«"last-nik«, ženske pa vse tovrstne spremembe zaznajo in tako tudi presodijo, ali predstavnika močnejšega spola (spolno) zanimajo. Študijo je vodila Denise Chen, asistentka za psihologijo na teksaški univerzi. Raziskava je potekala tako, da so 19 ženskam, starim okoli 20 let, pod nos ponudili dva tipa moškega potu - eden je bil označen kot »običajen«, drugi pa kot »spolni«. Pot so dobili tako, da so skupini naključno izbranih moških pod pazduho namestili posebne blazinice, ki so njihovo znojenje vpile. Moški so se potili »običajno«, če so si ogledali 20-minutni izobraževalni videoposnetek, »spolni pot« pa je nastal, če so 20 minut gledali erotični film. Ženske so nato morale povohati ti dve skupini potu, nevedoč, da se med seboj razlikujeta, raziskovalci pa so pri tem spremljali delovanje njihovih možganov. In možgani so se odzvali drugače, glede nato, kateri vonj so zaznali, čeprav se ženske tega niso zavedale. Vohanje »spolnega« potu je namreč izzvalo drug predel v ženskih možganih kot »navadni« pot, po čemer so sklepali, da lahko ženski možgani po znojenju prepoznajo, ali so moškemu všeč.
Dubaj je rešitev za dojenčkasto kožo
Želite imeti kožo, mehko kot dojenček? Rešitev za to se skriva v Dubaju, kjer vas pomlajšajo s spornim izdelkom, narejenim iz posteljic novorojenčkov! Dubajke, ki želijo svojo kožo obraza vsaj navidez pomlajšati, se zdaj lahko odločijo za obrazno masko s sporno sestavi no. Dodan ji je namreč serum iz posteljic novorojen čkov. Lastnica salona, ki tretma nudi, pa pravi, da ima vsak dan več strank. Serum iz posteljice prihaja iz Združenih držav Amerike, proizvajalec pa pravi, da placento prostovoljno darujejo matere ruskih novorojenčkov. Zdravlje nja s pla cen to pa nikakor niso novost. Nekatere klinike po Evropi uporabljajo ovčjo ali konjsko posteljico.
šalil na njen račun. Ena od šal je govorila o tem, kako mnogi poudarjajo, da se morajo Britanci za velik del turistov, ki vsako leto obiščejo njihovo državo, zahvaliti prav svoji kraljevski družini. Dodal pa je, da so na drugi strani Francozi svoje monarhe obglavili, turisti pa kljub temu še vedno množično obiskujejo Francijo. Ob nepričakovani spremembi pro-gra ma se je Binn opravi čil z izgovorom, da je govor dol go -časen, in dejal: »In zdaj od ene kraljice k drugi.« Beseda kraljica oziroma »queen« je namreč v pogovorni angleščini sopomenka za homoseksualca. Binn je imel pri tem v mislih znanega britanskega pevca Georgea Michaela iz due-ta Wham, ki pred javnostjo že dolgo časa ne skriva svoje homoseksualnosti. Binn trdi, da je bil odziv poslušalcev večinoma pozitiven, redki so se razjezili. Čeprav je voditelj prepričan, daje s svojo potezo pred radijske sprejemnike zvabil precej več poslušalcev, kot bi jih kraljičin nagovor, pa se ga je radijska postaja odločila odpustiti. Ob tem so poudarili, da se z njegovimi neprimernimi dejanji nikakor ne strinjajo in jih ne nameravajo dopuščati.
[trkanje
Dobri možje
Po treh decembrskih dobrih možeh so bili včeraj še Sveti trije kralji. Domačih dobrih mož pa kot da je vse manj.
Režimsko mesto
Spet bo kdo očital, da je Velenje postalo (bolj) režimsko mesto. Pa je z novim letom uvedlo le nov parkirni režim.
Napovedi
Po nekaterih napovedih naj bi nam šlo letos bolje kot lani. Škoda le, da nam to napovedujejo politiki. Pa še to le nekateri.
Razprodaje
Začele so se zimske razprodaje. Po vremenu sodeč pa je tudi neke vrste »razprodaja« zime.
Šoštanjska novost
Odslej se lahko tudi v Šoštanju vozniki pohvalijo, da točno vedo, za koliko prehitro vozijo.
Mir in nemir
Pravijo, da nam uspešno in z zadovoljstvom opravljeno delo prinese mir. Po vsem tem seveda ni čudno, da so tisti, ki nimajo dela, nemirni.
Šoštanj pred Velenjem
Potem ko naj bi bilo jasno, da blok 6 v Šoštanju bo, nekateri pravijo, da ima to mesto prednost pred Velenjem. V Velenju se namreč z elektrarno menda še vedno zatika. S tisto Staro elektrarno, ki naj bi dajala »alternativno« energijo.
Smehljali se nam bodo
Stopili smo v volilno leto. Vsaj lokalni politiki nam bodo kazali prijaznejše obraze.
Obremenitev
Že tako kritična cesta Velenje-Arja vas je od ponedeljka še bolj obremenjena. Začel se je izvoz odpadkov v Celje. Le da nam ta izvoz ne prinaša dohodka, ampak ljudi kar drago stane.
ZGODILO SE JE
Izbrali ste Srečka Meha
Na velikem silvestrovanju na Titovem trgu smo sklenili tudi akcijo Izbora naj osebnosti leta 2009. Ta laskavi naslov je pripadel županu Mestne občine Velenje Srečku Mehu, ki se je v velikem finalu pomeril z odličnim rokometašem in dolgoletnim kapetanom RK Gorenje Sebastjanom Sovičem.
Srečko Meh je po prejemu nagrade povedal, da razume to priznanje kot priznanje vsem tistim, ki so celo leto 2009 trdo delali in pripravili številna praznovanja v počastitev 50-letnice sodobnega Velenja. »Ta praznovanja so nam dvignila samozavest, znova smo ugotovili, da je v nas Velenjčanih veliko razvojnega duha, ki je bil tako znači-
len za šestdeseta leta. K sodelovanju nam je uspelo pritegniti mnoge organizatorje prireditev in drugih dogodkov ter na drugi strani številne obiskovalce. Pri tem mojem priznanju so sodelovali vsi ti,« je dejal Srečko Meh, se jim še enkrat zahvalil za sodelovanje in čestital tudi Sebastjanu Soviču.
Hladilnik Gorenja Borisu Knavsu
Tudi tokrat je bilo pokrovitelj finalnega žrebanja osebnosti leta Gorenje. Izmed vseh tistih, ki ste glasovali v finalu, je Srečko Meh na Titovem trgu izžrebal Borisa Knavsa iz Šaleške 16 v Velenju. Prejel bo hladilnik.
Nagrajenci prejšnjega tedna
Maskari Collistar našega letnega pokrovitelja parfumerije Beauty Word prejmeta Ciril Rotovnik, Laze 16 E, Velenje, in Franc Korelc, Kavče, 18 c Velenje. Po 25 DVD-jev sponzorja Matrica pa prejmeta Anka Petrič, Ljubljanska 18 a, in Nik Jevšnik, Arnače 21, Velenje.
Pokrovitelji silvestrovanja v Velenju
pyp

Im.

TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ
PREMOGOVNIK
MESTNA OBČINA
VELENJE

gorenje
erme ipolšica A
ercator
d.0.0.
nizke gradnje urejanje okolja projektiranje
ESOTECH
usTvarjamo boljši sveT
golte
Slovenija
triglav
ABANKA
BANKA PRIJAZNIH LJUDI
Avtocenter Celeia
Veliko veselja v Čarobnem decembru
Zvrstilo se j e več kot 130 prireditev, predstavilo se j e več kot 700 nastopaj očih iz vrtcev in šol, dedek Mraz pa j e obiskal vse otroke
Dan pred Silvestrovim je Mestna občina Velenje podarila Velenjčanom prednovoletni
koncert vrhunske glasbene skupine Soul Fingers
Zadnji decembrski dan se je v Velenju zaključil sklop dogodkov, ki so pod imenom Čarobni december potekali ves december. V tem času se je na različnih prizoriščih odvilo več kot 130 različnih prireditev in dogodkov, ki so jih pripravili javni zavodi, društva in drugi organizatorji iz Velenja, celoten
sklop pa je koordiniral Festival Velenje.
Po besedah direktorice Barbare Pokorny je Čarobni december je v Velenju zaživel 7. decembra s prižiganjem praznične mestne razsvetljave in prihodom dedka Mraza na velenjski Titov trg, ki ga je pričakala množica otrok in njihovih staršev.
Dedek Mraz je nato v organizaciji Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje do konca leta obiskal vse otroke Šaleške doline v vrtcih in osnovnih šolah ter po krajevnih skupnostih in v mestnih četrtih.
Organizatorji so poskrbeli za res pester program za otroke. »Vse sobote v decembru so se otroci sre-
čevali na Sobotnih lutkarijah v velenjski galeriji, kjer so po predstavi lahko ustvarjali tudi v prazničnih delavnicah. Na Velenjskem gradu so pripravili sklop nedeljskih dogodkov Babica pripoveduje, v velenjski knjižnici so poskrbeli za praznične pravljične ure, ves december so v glasbeni šoli potekali nastopi njihovih učencev, v Mladinskem centru ter Kunigundi pa so organizirali več prazničnih dogodkov za mlade.« pravi Pokornijeva.
Druga polovica decembra je bila živahna tudi v središču mesta. Na Čarobnem odru v atriju pri Centru Nova se je med 17. in 23. decembrom predstavilo več kot 700 nastopajočih iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter številnih kulturnih društev. Zelo prijetno je bilo tudi v Čarobnem gozdičku na Cankarjevi ulici, kjer je otroke ob popoldnevih pozdravil tudi dedek Mraz. Festival Velenje je sredi decembra na Cankarjevi ulici pri-
pravil že 6. Praznični sejem, ki ga je sicer nekoliko zmotilo slabo vreme, božično-novoletni sejem v središču mesta pa je organiziralo tudi Turistično društvo Velenje.
Bogataje bila tudi bera decembrskih glasbenih dogodkov, med katerimi velja izpostaviti koncert glasbenice Neishe v velenjskem kulturnem domu, tradicionalni novoletni žur skupine Šank rock z gosti v Rdeči dvorani ter prednovoletni koncert skupine Soul Fingers, kije na velenjskem Titovem trgu - kljub slabemu vremenu - razplesala množico obiskovalcev. Izjemen je bil tudi glas be ni dogo dek, posve čen obletnicam smrti dveh velikanov resne glasbe - Händla in Hydna, ki sta ga najprej v Velenju, nato pa še v Celju skupaj pripravila Festival Velenje in Hiša kulture Celje. V prazničnem decembru so si številni obiskovalci na Velenjskem gradu ogledali razstavo jaslic, delo Tomaža Langusa in delavcev Muze-
ja Velenje, ob ogledu jaslic pa prisluhnili različnim pevskim sestavom. Zadnji decembrski dan je zaznamovalo veliko silvestrovanje na Titovem trgu z Natalijo Verboten ter razprodana silvestrska gledališka predstava Gledališča Velenje z naslovom Zakon je zakon.
Z decembrskim programom so zadovoljni tudi v velenjskem kinu, kjer so poleg rednega programa pripravili še dva ciklusa - Novoletne filmske iskrice za otroke ter Decembrsko romantiko za odrasle.
Program Čarobnega decembra so skupaj oblikovali Mestna občina Velenje, Festival Velenje, Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, ŠRZ Rdeča dvorana Velenje, Mladinski center Velenje, Knjižnica Velenje, Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, Muzej Velenje, galerija Velenje, Max club, Gledališče Velenje, Kulturnica, Naš čas, d.o.o., vrtci, šole, podjetja ter številna društva iz Velenja. ■
Na pravljičnem odru v atriju pri Centru Nova so potekale prireditve z obiski dedka Mraza
vsako popoldne od 17. do 23. decembra (Foto: M. Očko)
14
»asias
Res se je veliko dogajalo
V krajevni skupnosti Topolšica lani vlagali največ v posodobitev komunalne infrastrukture - Letos naložbeno manj bogato - Božično-novoletno darilo gradbeno dovoljenje za izgradnjo doma krajanov in gasilskega doma
Tatjana Podgoršek
Viki Drev, predsednik Krajevne skupnosti (KS) Topolšica, ob koncu leta ni skrival zadovoljstva ob pogledu na opravljeno delo. »Res se je veliko dogajalo. Največ smo naredili v komunalni infrastrukturi. Posodobili smo kar nekaj cestnih odsekov, nadaljevali izgradnjo kanalizacijskega omrežja. Veseli smo Centra za starejše občane, ki je za kraj velika pridobitev. Ob izteku leta pa smo kot božično-novo-letno darilo dobili še gradbeno dovoljenje za izgradnjo doma krajanov in gasilskega doma, za kar smo si prizadevali vsaj dve leti.«
V blagajno KS seje nateklo nekaj manj kot 117 tisoč evrov, od tega polovico iz občinskega proračuna, dobrih 53 tisoč evrov pa iz Teša. Porabili so jih za redno vzdrževanje 22 kilometrov kategoriziranih in 2,5 kilometrov nekategorizira-nih javnih poti, z nekaj manj kot
57 tisoč evri so izvedli večja investicijska vzdrževalna dela na cestnih odsekih Medved-Škruba, Usar-Koželjnik, na cesti Tinik (v sodelovanju z Občino Šoštanj in KS Ravne), na cesti Stakne ter za uporni zid v Lomu. »Stroške za izvajanje večjih projektov, kot so izgradnja kanalizacijskega sistema za center Topolšice, za naselje Pirnat, ki ga zaključujemo v teh dneh, ter nadaljevanje izgradnje kanalizacije v Lajšah, sanacijo ceste v Strmino, ceste Onat, Adam, Lom, Križnik in uporni zid Veržišnik pa je pokrila lokalna skupnost. Prav tako za projektno dokumentacijo za dom krajanov in gasilski dom, ki ga bomo začeli graditi v novem letu.«
Dom v treh letih
Objekt, ki bo stal v neposredni bližini središča kraja, naj bi gradili tri leta, naložba pa je vredna blizu 1,5 milijona evrov. Sorazmerno veliko, vendar so - po zagotovilih
projektantov - morali upoštevati normative in standarde, kijih narekuje zakonodaja za delovanje gasilskega društva. »Naši gasilci so zelo prizadevni, njihovi prostori pa so najslabši v Šaleški dolini. Obstoječi dom je bil že pred leti predviden za rušenje. Čas je že, da jim zagotovimo normalne možnosti za delo, pri tem pa imamo v mislih njihovo neprecenljivo pomoč o naravnih nesrečah in v požarih.«
V domu krajanov bodo poleg krajevne skupnosti našla svojo streho nad glavo vsa društva, ki delujejo v kraju, tu bo večnamenska dvorana, ki jo bodo lahko s pridom uporabljali organizatorji raznih predavanj, seminarjev, srečanj. V objektu bodo tudi trije lokali, ki jih bodo dali v najem. Njihova ponudba pa naj bi zadovoljila potrebe stanovalcev centra starejših, njihovih obiskovalcev, gostov apartmajskega naselja na Ocepku, turistov oziroma tistih, ki se bodo podali po kolesarski stezi in
Viki Drev: »Čeprav bo prihodnje leto volilno leto, bomo v naši KS delali manj kot letos.«
pešpoti. Po projektu vodita namreč mimo omenjenega objekta.
»Leto 2010 bo delovno, a ne tako, kot je bilo iztekajoče se leto,« pravi Drev. Poleg začetka izgradnje doma krajanov in gasilskega doma načrtujejo še nadaljevanje izgradnje kanalizacije in posodobitev nekaterih cestnih odsekov. Za delovanje KS imajo sicer v občinskem proračunu predvidenega natanko toliko denarja kot letos, a je v njem manj denarja za večja vlaganja v ceste. Tovrstnih potreb imajo v KS še kar nekaj. Med drugim jih čaka izgradnja vodovoda v Strmini.
V pričakovanju novih in večjih prostorov
Osrednjo knjižnico Mozirje lani obiskalo več kot 42 tisoč uporabnikov - V tej sezoni že 92 odraslih bralnih značkarjev
Tatjana Podgoršek
Za Knjižnico Mozirje je bilo - po mnenju v. d. direktorice Ane Lamut - leto 2009 uspešno. Najbolj so se razveselili novice, da se je lokalna skupnost resno lotila urejanja novih in večjih prostorov zanjo. Pred 28 leti so bili obstoječi lepi in sodobno opremljeni, dovolj prostorni za njihove bralce in za celot no knjiž nič no zbirko. Danes pa je utesnjenost med regali čutiti povsod, saj so v minulih letih dodajali nove in nove. Na tesnem so tudi v mladinskem oddelku, predvsem v prostoru, kjer pripravljajo pravljične ure in seznanjajo učence ter otroke iz vrtca z delovanjem knjižnice, jim preberejo pravljico ali zgodbico in jih tako navdušujejo za kasnejše pridno branje. Premajhen je računalniški oddelek, saj bi radi uvajali svoje uporabnike v svet računalniških programov, ki jih uporabljajo v splošni knjižnici, in tudi v splošno uporabo računalnikov za odrasle bralce. Za kaj takega se kažejo tudi potrebe. »Nove prostore naj bi uredili v drugi in tretji etaži Mercator-jeve blagovnice v središču kraja. Upam, da bodo občinski veljaki in vodstvo Mercatorja prišli v dogovorih do pozitivnih zaključkov. Občina Mozirje je za ureditev prostorov predvidela finančna sredstva za leto 2011.«
Na 23 prireditvah, ki jih je knjižnica organizirali lani, so našteli več kot 4500 obiskovalcev. Med najodmevnejšimi je bila razstava slikarke Alenke Gerlovič, izbor zlate palete slikarstva realizma (kar je bila vseslovenska prireditev). Ponosni so na bralno značko za odrasle. V tej sezoni se je za projekt prijavilo 92 odraslih bralcev, kar
je največ doslej. Od prijavljenih jih je največ v Mozirju (49), na Ljubnem 21, v Gornjem Gradu 12, po 6 na Rečici ob Savinji in v Lučah,
knjižnico vsaj enkrat na leto.« Lamutova je še povedala, da so se lani razveselili preselitve krajevne knjižnice v Solčavi. Večje prosto-
daleč najmanj prebivalcev. »Ob tem naj opozorim še na knjižno zbirko. Narašča iz leta v leto. Po fizičnih kazalcih sicer ne, ker vsako leto
Ana Lamut
2 pa v Solčavi. Prejšnjo sezono bralne značke za odrasle so končali aprila lani z gostom Matjažem Kmeclom. Omenimo naj še dan splošnih knjižnic v novembru z gostom pisateljem Igorjem Karlov-škom in koncerte glasbene delavnice Osminka, na katerih se predstavijo občinstvu domači učenci glasbeniki.
Zelo zadovoljni so bili z obiskom, saj je nekaj dni pred koncem leta 2009 samo za izposojo na dom obiskalo sedem krajevnih knjižnic, ki so v mreži Knjižnice Mozirje, več kot 42 tisoč uporabnikov. Izposodili so si preko 110 tisoč enot knjižnega gradiva. Lepe številke beležijo v vseh čitalnicah krajevnih knjižnic. »Knjižnica ima 5116 članov, od tega aktivnih malo manj kot 4000, kar pomeni, da obiščejo
Utesnjenost med regali je velika.
re je našla pod streho tamkajšnje podružnične osnovne šole. Da so bralci lokalne skupnosti težko čakali na to, so pokazali takoj, saj je ta krajevna knjižnica po številu izposojenih enot na četrtem mestu med sedmimi knjižnicami, občina pa ima v primerjavi s sedmimi občinami Zgornje Savinjske doline
odpišemo uničeno, neaktualno gradivo, po kakovosti pa zanesljivo. To nam potrjujejo naši uporabniki. Za najbolj aktualne in najbolj brane knjige so resda čakalne vrste, vendar s strpnostjo uredimo tudi to,« je še dejala Ana Lamut.
REKLI
Viki Drev glede naložb v tamkajšnjem naravnem zdravilišču: »Vsi v kraju smo ponosni na širitev ponudbe zdravilišča in stojimo njegovemu vodstvu v teh neprijaznih časih za naložbe ob strani. Bili so časi, ko nas je bilo
strah, da se bo lastninjenje odvijalo drugače, kot smo si skupaj žele li. Sedaj nas je malo manj strah, ker upamo, da bodo zadeve tekle, kot si želimo, in da bo zdravilišče šlo v korak s časom. Želimo si turizma, ki bo zadovoljil potrebe gostov in domačinov.«
V javni kuhinji jih čaka topel obrok
Zaradi krize se je v letu 2009 povečalo število tistih, ki so upravičeni do zanje brezplačnega kosila
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 31. decembra - »Danes bo pire krompir, golaž in solata,« je bil zadnji dan starega leta v javni kuhinji, Mestna občina Velenje jo je v sodelovanju s Centrom za socialno delo Velenje v Vegradovi kuhinji na Cesti Simona Blatnika odprla aprila leta 2005, kratek kuhar Robert Viher. Med razdeljevanjem obrokov, javna kuhinja je odprta med 11. in 13. uro, je za vsakega našel dodatno toplo besedo. »Upravičenci pa bodo za domov dobili vikend pakete s hrano, saj kuhinja v prazničnih dneh ne bo obratovala,« je pripovedoval.
»Sinoči pa je bila tukaj praznična večerja: goveja juhica, pražen krompir, riž z gobicami, omaka,
Olga Sotler: »Mesečno v poprečju pripravimo od 1.200 do 1.400 kosil.«
Robert Viher je imel ob 11. uri kosilo pripravljeno.
pečenka in ocvrt piščanec, solata,« je dodal. Za ljudi, ki tja prihajajo vsak s svojo žalostno zgodbo. Kakšen j ih ima tudi več. A tisti večer teh niso pregrevali. Tisti večer so si želeli, da bi bilo bolje, da bi lažje živeli.
V javni kuhinji socialno šibkim že dobre štiri leta omogočajo en topel obrok dnevno. Na začetku, ko so kuhinjo odprli, so dnevno skuhali 28 obrokov, zdaj jih že neprimerno več.
Večerij ne pripravljajo, razen izjemoma, tako kot je bilo to predzadnji dan leta. Veseli so bili take pozornosti. Vsi po vrsti, je zagotovil dobrovoljni Branko Pocajt, ki ga precej daje zdravje. Tega si v novem letu tudi najbolj želi. »Hrana je odlična. Super je. Super,« je nekajkrat ponovil. »Sem pridem vsak dan, hrano pa si odnesem domov. Danes tudi za prijatelja. Bova doma sedla in si naredila malo praznika.«
Vodja kuhinje Olga Sotler je povedala, da je v prvih mesecih, ko je kuhinja začela obratovati, to obiskovalo blizu trideset ljudi. Zaradi krize se je v letu 2009 tudi v Velenju povečalo število tistih, ki se poslužujejo toplega obroka. Zdaj jih je že petinšestdeset. »Tu pa tam koga zadrži bolezen, da ga ni, sicer pa prihajajo. Redno. Kosilo si lahko odnesejo tudi domov. Včasih pride kdo iskat kosilo tudi za drugega.« Potrdilo, da so upravičeni do toplega obroka v javni kuhinji, jim izda center za socialno delo, ki določi tudi, kako dolgo so do tega upravičeni. »Mesečno v poprečju pripravimo med 1.200 do 1.400 kosil.«
Branko Pocajt je nekajkrat zatrdil, da je hrana odlična.
VI PIŠETE
S SSK-jem v novo leto
Za nami je še eno staro leto. Zdi se mi, kot da vsako leto tak čas pišem, razlagam in pojem, kako je spet leto naokoli, kaj smo počeli, naredili dobrega in slabega in kako boljši ter priza-devnejši bomo v novem letu. Tako smo tudi tokrat že odpeli Silvestrski poljub, nazdravili s šampanjcem in z očmi, uprtimi v nebo, pozdravili prihajajoče leto. Če bi šteli leta kot Kitajci, ki štetje začenjajo z ničlo, bi stopili tudi v novo desetletje. Kljub temu pa je ničlo na desetiškem številu tekočega leta zamenjala eni ca in me danes, ko sem datum prvič zapisala, presenetila in me prisilila v neželeno misel, kako res hitro mineva čas. Kako malo nam ga je pravzaprav namenjenega. Kako neusmiljeno hitro se menjavajo številke na letnici. Koliko je zares vreden in kako zelo relativen. Moj zaključek je vedno enak, dobro gaje treba izkoristiti.
Praznovanje novega leta je eno najbolj tradicionalnih praznovanj. ŠŠK-jevci smo ga že četrtič zapored preživeli na Gol-teh, kjer smo se po tematskem spoznavnem večeru tri dni sankali, hodili, igrali namizni tenis, ročni nogomet, preigrali cel kup družabnih iger ter se predvsem nasmejali in sprostili v dobri družbi. Spremljala nas je tudi polovica Šaleškega študentskega okteta, ki je poskrbela za dobro glasbeno vzdušje, odkrili pa smo tudi prave kitariste in harmonikarje ter se tako zavrteli na plesišču ob živi glasbi.
Ekipa ŠŠK-ja pa nikoli ne
saieski
študentski klub
www.ssk-klub.si
počiva, zato smo že sestavili pester januarski program. Jutri vas vabimo ob 16.00 v Kunigundo Velenje na Predstavitev programov dela v ZDA za študente. Predstavniki študentske potovalne agencije STA Ljubljana bodo pred stavi li pro gra me CCUSA, ki omogočajo študentom, da Ameriko doživijo nekoliko drugače. Bodisi kot mentor v enem od kampov za otroke, bodisi kot uslužbenec kakšnega hotela, letovišča, trgovine ... Gre predvsem za možnost biti več kot turist in doživeti popolnoma drugačno poletje.
V soboto pa vas vabimo ob 19.00 v Mladinski center Velenje na ogled gledališke predstave Kralj Ubu.
Tisti, ki še niste postali člani našega kluba, ki skrbi, daje vaše študentsko ali dijaško življenje bolj razgibano, se nam lahko pridružite in ste tako deležni tudi vseh ugodnosti. Včlanite se lahko na uradnih urah, v petek med 18.00 in 19.00 ter v soboto med 16.30 in 17.30, tako da prinesete potrdilo o šolanju in svojo sliko, če še nimate ŠŠK izkaznice. Potrdila lahko prinesete prav tako na vse dogodke, kijih organiziramo v Velenju.
Želim vam leto, kot ste ga zapisali v novoletnih zaobljubah - z veliko smeha in dobre energije!
■ Nika Penšek
Regijski park Kamniško-Savinjske Alpe
Bodo občani v petih občinah, med njimi tudi v Solčavi in Lučah, sprejeli ponujeno roko države?
Tatjana Podgoršek
Znotraj Kamniško-Savinjskih Alp nastaja regijski park. Ustanavlja ga pet občin, in sicer Kamnik, Preddvor, Jezersko ter občini Solčava in Luče. Poleg ohranjanja izjemnih naravnih vrednot na območju je cilj projekta predvsem izboljša-
nje razvojnih možnosti prebivalstva, razvoj turizma oziroma sona-ravnega gospodarskega razvoja.
Razprave o parku so v omenjenih občinah pripravili v septembru in oktobru lani, javni posvet na to temo je za svoje člane organizirala tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica. Udeležilo se jih je več kot 300 občanov, podali pa so 60 pripomb, ki jih sedaj proučujejo na ministrstvu za okolje in prostor. Največ jih je bilo povezanih z omejitvami, ki bi jih lahko park prinese uprav-ljalcem zemljišč, premalo dorečenim možnostim koriščenja naravnih virov za prebivalce kot tudi premajhni vlogi lastnikov zemljišč pri ustanavljanju in bodočem upravljanju parka. Je pa bila izražena
tudi podpora ustanovitvi parka, nujnosti ohranjanja okolja, slišati je bilo še predloge za razširitev parka v nekaterih območjih.
Na Solčavskem, kjer so bile javne predstavitve in razprave dobro obiska ne, so pre pri ča ni, da bo v veliki meri na končno odločitev vplivalo upoštevanje podanih vsebinskih pripomb udeležencev. V podjetju Logarska, kije koordinator med ministrstvom in vključenimi občinami pri projektu, menijo, daje ustanavljanje parka izjemno pomembno razvojno vprašanje, o katerem se j e vredno argumentirano pogovarjati. To je namreč priložnost za dolgoročno in sistemsko financiranje Solčavskega iz državnega proračuna na področju
ohranjanja narave in sonaravnega gospodarskega razvoja. Kot še dodajajo, je faza ustanavljanja naj-po memb nej ša, zato ji je potreb no nameniti dovolj časa, da se lahko prebivalci, ki živijo v parku, odločijo, ali bodo sprejeli ponujeno roko države.
S predstavitvijo osnutka je bila zaključena prva faza projekta ustanavljanja parka, v kateri so pridobili prebivalci vključenih občin prve prave informacije. V naslednjih dneh naj bi se sešli na seji člani programskega sveta regijskega parka v ustanavljanju, na kateri naj bi se dogovorili o vsebini in dinamiki nadaljnjih aktivnosti.
Skrbijo, da čez leto ni dolg čas
Šmartno ob Paki, 28. decembra
- V Občini Šmartno ob Paki deluje 10 vaških skupnosti in 25 društev, organizacij, klubov, javnih zavodov. Na predzadnji dan starega leta je šmarški župan Alojz Podgoršek pripravil že tradicionalno srečanje njihovih predstavnikov. Tokrat je bilo v »marofu« pri tamkajšnjem javnem zavodu Mladinski center.
Alojz Podgoršek seje zahvalil za njihovo delo, s katerim promovi-rajo lokalno skupnost in skrbijo, da čez leto na območju spodnjega toka reke Pake ni nikoli dolg čas. »Spodbudno je, da se prireditev
udeležujejo ljudje iz ožje in širše okolice. Potrebe v društvih, organizacija, klubih so velike, verjamem pa tudi, da ljudje v njih razumete, da denarja ni veliko na voljo in da seje potrebno obnašati zelo umno. Kljub skromnim sredstvom doka-
zujete, da ste lahko pri izvedbi zastavljenih nalog uspešni.« Podgoršek je še menil, da je bilo leto 2009 za lokalno skupnost dobro, in da se bo tudi v leti 2010 marsikaj dogajalo za dvig življenjske ravni občanov in občank.
Ob tej priložnosti je udeležencem srečanja direktor zavoda Janez Dvornik predstavil naložbo in jih seznanil z nadaljnjimi aktivnostmi.
■ Tp
Prostovoljstvo na ŠCV
Prostovoljno delo (v nadaljevanju PD) na ŠCV poteka že skoraj dve desetletji. Namenjeno je vsem dijakom naših šol, kijih veseli delo z ljudmi in so pripravljeni pomagati sočloveku, ki doživlja različne življenjske stiske ali potrebe. V PD se lahko vključijo tudi dijaki, ki želijo delovati na področju ohranjanja zdravega naravnega okolja, varovanja kulturne dediščine in širjenja bralne kulture.
PD se odvija v različnih ustanovah v mestni občini Velenje in obči-
ni Šoštanj, kjer se nahajajo otroci, mladostniki in odrasli ljudje s specifičnimi potrebami oz. stiskami. Poteka individualno ali skupinsko pod neposrednim vodenjem strokovnjakov teh ustanov. Projekt prostovoljnega dela na ŠCV podpira, tako moralno kot tudi finančno, Mestna občina Velenje. V svojem delu sodelujemo z raznimi drugimi inštitucijami, strokovnjaki in prostovoljci, tako v našem ožjem in širšem slovenskem kot tudi mednarodnem prostoru.
Vsako leto izpeljemo tudi humanitarne akcije, na katerih dijaki ŠCV pokažejo in dokažejo, da vrednota solidarnost pri mladih še vedno nekaj velja.
V upanju, da bo prostovoljstvo pri mladih še vedno »in« in da bo vedno manj pomoči potrebnih, bomo nadaljevali svoje poslanstvo tudi v prihodnje.
■ Janez Zajc
Licitacija vrednega lesa 2010
Tako kot že nekaj zadnjih let, bo tudi letos Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline izvedlo licitacijo vrednega lesa iz slovenskih gozdov. Čeprav je sama licitacija načrtovana za konec januarja, so se priprave že začele. Tako se od 4. do 15. januarja izvaja prevzem lesa pri lastnikih gozdov in dovoz hlodovine na mesto licitacije. Ogled lesa za javnost oziroma dan odprtih vrat pa bo 12. februarja 2010. V same priprave je organizator še bolj kot do sedaj vključil tudi Zavod za gozdove Slovenije.
Namen licitacije je omogočiti lastnikom gozdov, da za svoj najkvalitetnejši, najvrednejši les iztržijo največ, da uporabniki takega lesa na enem mestu dobijo dovolj velike količine tega lesa, in seveda tudi promocija gozda, gozdarstva in lesa kot kvalitetne ter vsestransko uporabne surovine.
Naj na kratko obudimo spomin na lansko licitacijo. Na njej je bila povprečna cena prodanega lesa 311evrov /m3, kar je veliko več od povprečnih cen. Najvišjo ceno je imel javor rebraš, za katerega je lastnik iz okolice Gornjega Grada,
torej z našega območja, dosegel ceno 3.530/m3. Lahko rečemo, da so bili prodajalci, ki so na licitacijo pripeljali kvaliteten les, z izkupičkom zelo zadovoljni.
Seveda pa so bili poleg številnih zadovoljnih prodajalcev tudi manj
zadovoljni, ki za svoj les niso iztržili toliko, kot so pričakovali, saj so pripeljali les povprečne kvalitete. Imeli pa so stroške. Da bi se temu izognili, je treba upoštevati smernice za pripravo lesa za licitacijo, kijih zainteresirani lastniki dobijo pri svojem revirnem gozdarju.
■ Marijan Denša
Humanitarno dejanje ali goljufija?
Rečica ob Savinji - Na Rečici ob Savinji in njeni širši okolici je že kar nekaj časa ena od tem polemik dobrodelni koncert za petletnega Reneja Blatnika iz Zgornjih Pobre-žij. Zanj sta humanitarno društvo Srček iz Celja in mariborsko društvo Sova avgusta lani organizirala dobrodelni koncert, kriminalisti pa sedaj ugotavljajo, ali je bil njun namen res pomagati staršem ali je sum o okoriščanju in goljufiji ute-me ljen.
Rene boleha za najhujšo obliko spinalne mišične atrofije in je povsem odvisen od aparatov in pomoči staršev. Da bi lahko družina kdaj odšla tudi na kakšen izlet, sta starša želela kupiti kombi, opremljen s potrebnimi aparati za Reneja, ter klančino. Zato sta se povezala z omenjenimi društvi. Društvo Srček je za Reneja zbralo 7080 evrov, a Blatnikovi tega denarja še pred dvema dnevoma niso prejeli. Društvo Sova, ki je zbira-
lo star papir in donacije podjetij, pa je od zbranega denarja Blatniko-vim namenilo 700 evrov, kolikor je nakazalo podjetje KLS Ljubno, kjer je zaposlen Renejev oče.
Renejeva mama Petra nam je poveda la, da so zelo razoča ra ni. Izgubili so zaupanje v vsako humanitarno društvo. Če bi vedeli, kaj jih čaka, v to zanesljivo ne bi šli. »Na začetku so bili sila prijazni, potem se je pa pokazalo čisto nekaj drugega. Ne verjamem, imam slab
občutek, da bi dobili kakšen denar od humanitarnega koncerta.» Kot je še povedala, jim je pri zbiranju potrebnega denarja za kombi in opremo pomagala ena od komercialnih televizij, kije odprla poseben račun, na katerem se je zbralo 13 tisoč evrov. Sami so primaknili še približno 3400 evrov. »Uspelo nam je. Za božič smo se po daljšem času skupaj odpravili na krajši izlet,« je še povedala mama Petra, ki ima kljub temu pri vsem grenak pri o kus.
■ tp
16
»!1Has
Prvoligaška moštva začenjajo priprave
Jutri in v soboto v velenjski Rdeči dvorani 3. zimski turnir v malem nogometu na odboj Uvodna tekma ob 15. uri med Mariborom in Dravo - Rudar najprej (ob 18.20) s Celjani
Te dni končujejo zimski odmor nogometaši v prvi ligi. Nekateri, tudi igralci velenjskega Rudarja, so načrtovalni začetek priprav za ponedeljek, toda zbrali so se že včeraj. Vsa prvoligaška moštva se bodo namreč jutri in v soboto v velenjski Rdeči dvorani udeležila tradicionalnega turniij a v malem nogometu na odboj, ki so ga upravičeno poimenovali tudi 'All Star'. Tokratni turnir bo že tretji, prva dva sta bila v Mariboru, njuna zmagovalca pa najprej Koper in lani Domžale.
Turnir bo gotovo prijetna poživitev v tem zimskem nogometnem premoru, ki bo predvidoma trajal do 20. februarja. Po besedah tiskovnega predstavnika Združenja prvoli-gašev Grega Severja so klube razdelili po geografskem ključu na dve skupini, na vzhodno in zahodno Slovenijo, igrali pa bodo po izločilnem sistemu.
V skupini A bodo igrali Rudar, Maribor, CM Celje, Nafta in Tabod Drava, v skupini B pa Tuka Koper, Olimpija, Interblock, Domžale ter Hit Gorica. Turnir bosta začela jutri ob 15. uri Maribor in Drava. Velenjski nogometaši bodo prvič stopili na zeleno preprogo ob 18.20 v tekmi s Celjani, veliki finale pa bo na sporedu v soboto ob 20.45.
Podobno kot lani v Mariboru bodo tudi v Rdeči dvorani igrali na zeleni površini, saj bodo položili na parket umetno travo. »Vrata bodo nekoliko večja od rokometnih, tako da bodo imeli vratarji kar precej dela, gotovo pa bodo zaradi tega ljubitelji nogometa videli tudi več zadetkov in seveda obilo obilo dobrih tekem« pravi predstavnik Združenje, ki pričakuje tudi velik obisk. Za zanimivost naj povemo, da bodo v soboto svoje nogo met no
jßSTT	ifipäl
■■■v;	'
■	s gjj ff&r. J^HES« mJk^^aištbe^ma
• ■- ... -' •; , . - i.
^ L	' % V,

?0
*
■ m
«s'fcs

•V

Pirueta Alena Mujakoviča
znanje na mladinskem turnirju pokazali mladi nogometaši Rudarja, Šoštanja Šmartna ... To bo gotovo lep uvod v sobotno popoldne, ko
bodo na sporedu odločilne tekme.
Marijan Pušnik: »Želimo zmagati, zakaj pa ne!«
Tako je dejal pred včerajšnjim začetkom priprav na spomladanski del prvenstva Rudarjev trener Marijan Pušnik. Uradni začetek priprav bo sicer šele v ponedeljek, ker pa bodo sesveda igrali na turn-riju v malem nogo metu v Rde či dvorani, so se z žogo srečali že včeraj.
V ponedeljek bo na vrsti testiranje igralcev, tudi novih, saj naj bi se okrepili še z dvema, tremi igralci. Nato bodo odšli še dvakrat po pet
dni ob morje - najprej od 20. do 24. januarja v Medulin, nato bodo teden spet vadili doma, od 3. do 7. februarja pa bodo v Rovinju.
»Na turnirju v Rdeči dvorani bodo igrali pač tisti fantje, ki ga imajo radi, in seveda tisti, ki so zdravi, priključili bomo tudi nekaj mladincev; razumljivo da s tistimi, ki še niso čisto zdravi, ne bomo tvegali. Športno sije želeti zmagati tudi na tem turnirju. Igramo pred svojimi gledalci in bomo poskuša-
li čim bolj pošteno in borbeno igrati.«
Moštvo bo spremenjeno. Sporazumno so se razšli z Markom Pokleko, Boštjanom Kreftom, Luko Prašnikarjem in Timom Lo Duco. Za sedaj so dobili le eno okrepitev; to je prejšnji igralcev Pri-morja, 25-letni Nedzbedin Selimi. Ta igralec makedonsko-albanske-ga rodu in državljan Švice naj bi bil zadolžen za zadetke in namesto Mirze Mešiča, ki bo še kar nekaj
Urnik turnirja:
Petek, 8. januarja:
Skupina A:
-	1. krog:
15.00 Maribor-Labod Drava 15.25 CM Celje - Nafta prost Rudar
-	2. krog:
16.40 Labod Drava - CM Celje 17.05 Rudar - Maribor prosta Nafta
-	3. krog
18.20 CM Celje - Rudar 18.45 Nafta-Labod Drava prost Maribor
Skupina B:
15.50 Olimpija-HIT Gorica 16.15 Interblock-Domžale prost Luka Koper
-	2. krog
17.30 HIT Gorica - Interblock 17.55 Luka Koper - Olim pi ja pro ste Dom ža le
-	3. krog
19.10 Interblock-Luka Koper 19.35 Dom ža le - HIT Gori ca pro sta Olim pi ja
Sobota, 9. januarja:
Skupina A
-	4. krog
12.30 Rudar - Nafta 12.55 Maribor-CM Celje pro sta Labod Dra va
-	5. krog:
14.10 Nafta-Maribor 14.35 Labod Drava - Rudar pro sto CM Celje
Skupina B:
-	4. krog
13.20 Luka Koper - Dom ža le 13.45 Olim pi ja - Interb lock pro sta HIT Gori ca
-	5. krog:
15.00 Dom ža le - Olim pi ja 15.25 HIT Gorica - Luka Koper prost Interblock
-	četrtfinale
16.00 A1 - B4 C1 16.30 A2 - B3 C2 17.00 A3 - B2 C3 17.30 A4 - B1 C4
-	polfinale
18.00 C1 - C2 18.30 C3 - C4
20.00 tekma za 3. mesto 20.45 finale
časa okreval po operaciji kolena. Vsekakor pa Rudarjevi navdušenci pričakujejo, da bo spretnejši od njega pred nasprotnikovimi vrati.
Selimi pa ne bo edina okrepitev. »Nekatera mesta moramo napolniti zaradi poškodb in odhodov. Igralci, ki se bodo ponujali, bodo v Velenju teden ali dva na preizkušnji. Šele potem se bomo odločili, ali so dovolj dobri za naš klub,« pravi Marijan Pušnik.
Feeley zapustil Elektro Esotech
Andrew Brian Feeley je izkoristil možnost v pogodbi, ki mu je omogočala, da zapusti Elektro Esotech, če najde ugodno ponudbo, in bo kariero nadaljeval v Franciji, je povedal direktor Košarkarskega kluba Elek-tra Bojan Rotovnik.
Feeley je za Elektro Esotech prvič zaigral v drugem krogu letošnjega prvenstva in takoj postal eden ključnih mož ekipe. Povprečno je v enajstih tekmah prebil na parketu slabih trideset minut, dosegel 16 točk in 8,5 skokov na tekmo, tako da se bo odsotnost tega 206 centimetrov visokega centra Šoštanjčanom še kako poznala. Težko pa bodo v Elektri Esotech našli igralca, ki bi Feeleya lahko nadomestil.
Šoštanjski košarkarji, ki so v dosedanjem delu prvenstva šestkrat zmagali in prav tolikokrat tudi izgubili in so v sredini prvenstvene lestvice, bodo morali torej prvenstvo nadaljevati brez enega najboljših centrov v dosedanjem delu lige Telemach. Ze v soboto jih tako čaka še toliko težje delo, ko se bodo ob 19.30 pomerili z Zlatorogom v Laškem.
V drugem krogu je Elektra v svoji dvorani proti Laščanom zmagala s 75 : 73, v zadnjih tekmah pa Laščani kažejo vedno boljšo pripravljenost, tako da oslabljene Šoštanjčane čaka tokrat izjemno težko delo. V ponedeljek so Laščani v Treh lilijah izjemno namučili Helios, kije šele ob koncu strl odpor Laščanov in zmagal s 67 : 63.
Matevž Skok vendarle ostaja
Konec leta je kazalo, da bo vodstvo RK Gorenje Velenje enostransko prekinilo pogodbe z vratarjem Matevžem Skokom, ker sprva ni sprejel spremenjenih, zanj slabših, pogodbenih obveznosti. Toda novo leto je prineslo nov dogovor in po njem ta odlični mladi vratar še naprej ostaja član Gorenja; to pomeni, da bo klub nadaljeval sezono z obema dosedanjim vratarjema, Ivanom Gajičem in Skokom.
v os
TRGOTUR
Agencija za posredovanje zaposlitve TRGOTUR, d.o.D., Kadrovski inženiring Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje Tel.: 03/ B98 62 56, E-mail: zaposlitevBtrgotur.si
1.	POSLOVNI DOKUMENTARIST:
končana vsaj V. stopnja strokovne izobrazbe elektro smeri in izkušnje na področju reševanja reklamacijskih postopkov in izvajanja logističnih rešitev.
2.	SAMOSTOJNI AVTOKLEPAR: prednost imajo kandidati, ki bi delo opravljali preko s.p.-ja (nudimo vso potrebno opremo in urejen delovni prostor).
3.	SAMOSTOJNI AVTOLIČAR:
prednost imajo kandidati, ki bi delo opravljali preko s.p.-ja (nudimo vso potrebno opremo in urejen delovni prostor).
4.	PRODAJALEC: prodaja gradbenega materiala.
5.	NATAKAR: lahko tudi kot študentsko delo.
Podrobnejše informacije so Vam
na voljo na www.trgotur.si ali na
tel. štev. 03/898-62-56 (Danijel).
lformacije in ostk vww.nascas.si je po }rav tako tudi na m
SPORT IN REKREACIJA
15. potop v modro
Na jubilejnem novoletnem potopu v Velenjsko jezero j e pod vodo nazdravilo 30 potapljačev iz vse Slovenij e
Velenje, 1. januar - Letošnji prihod novega leta nas je po deževnem zadnjem dnevu v letu pozdravil z neverjetno visokimi temperaturami, k sreči pa tudi noč ni bila »mokra«. Prvi dan novega leta je bil za potapljače iz vse Slovenije -skupaj jih je na obalo Velenjskega jezera prišlo veliko, v (pre)toplo vodo za ta letni čas pa se jih je spustilo kar 30 iz 10 slovenskih potap-
ljaških društev. Tako so odprli novo potapljaško sezono in družno ugotavljali, daje bil le redkokatero leto potop v kalno vodo tako »topel«.
Ker gre za tradicionalni potop -letos je bil jubilejni, že 15. po vrsti, ni manjkalo tistih, ki so potapljače spremljali pri njihovem potopu v kar 5 stopinj Celzija toplo vodo jezera. Tudi zunanja temperatura jim je tokrat prizanašala, saj je
bilo ob 14. uri, ko so se potapljači v polni opremi spustili v vodo, kar 8 stopinj Celzija. Potop in nazdravljanje pod vodo, kjer so odprli in popili tri peneča vina, je spremljalo vsaj 200 ljudi, ki so bili tudi letos navdušeni nad dogodkom.
Da je bil ta vesel, so poskrbeli člani Društva za podvodne dejavnosti Jezero Velenje, ki so vsem postregli topel čaj, »zaku-hančka« ... V vodo se je spustilo 7 članov domačega društva, med njimi pa letos ni bilo potap-ljačic. In največja želja, neslišno izgovorjena pod vodo? Veliko lepih, nepozabnih in varnih potopov v letu 2010!
Naj se jim uresniči!
Letošnji novoletni potop v modrino Velenjskega jezera je bil jubilejni, že 15. po vrsti.
21. silvestrska tekma
Ljubitelji nogometa v Šmartnem ob Paki in njegovi okolici tudi na zadnji dan starega leta niso bili prikrajšani za nogometne užitke. Šmar-ško Društvo za šport in rekreacijo Klub 81 je namreč na igrišču z umetno travo pri tamkajšnji osnovni šoli organiziralo že 21. silvestrsko tekmo z ekipo Malega Ajaksa. Tokrat so bili boljši organizatorji, ki so v mrežo Malega Ajaksa »nasuli« 10 golov, sami pa so jih prejeli 7.
Sicer pa je rezultat medsebojnih srečanj neodločen: 10,5 :10,5. Udeleženci so se namreč dogovorili, da zmaga šteje eno, neodločen rezultat pa pol točke. Kot zanimivost
zadnje silvestrske tekme naj zapišemo, da so v drugem polčasu srečanja igrali brez sodnika. Ta je
namreč potem, ko mu je eden od klubovcev vzel piščalko in jo vrgel čez mrežo igrišča, ker ni soglašal z
njegovo odločitvijo, prizorišče tekme zapustil.
Udeleženci silvestrske tekme
Raznolik december na Veliki planini
Za nami je razgiban december, ki smo ga doživljali vsak po svoje, po navadi v veseli druščini, s spomini na preteklo in z dobrimi željami za prihajajoče leto.
Enega takšnih smo preživeli ob vikendu sredi decembra, ko smo se najprej štirje varuhi gorske narave iz Planinskih društev Velenje in Vinska Gora udeležili našega zbora na Igu. Dopoldan je v družbi enako mislečih minil zelo prijetno, podeljena so bila priznanja najzaslužnejšim in prisluhnili smo predavanju o nastajajočem Krajinskem parku Ljubljansko barje. Zgodba o skrbi za ohranitev naravnega bisera seje končala s podobami nekontroliranega onesnaževanja v obliki neskončnih tovornjakov, ki »na črno« dovažajo odpadni gradbeni material... Oh, ta človek!!!! - Polni sicer lepih vtisov o naravi smo se poslovili in »domači« dvojici sta se v Kamniški Bistrici pridružila še ostala dva člana družine.
Odhiteli smo na gondolo in se do vrha odpeljali še s sedežnico, saj je dan bil kratek. V sibirskem mrazu smo se podali do Domžalskega doma, kjer smo imeli rezervirano prenočišče. Bližajoč se domu smo že srečevali odhajajoče posameznike, katerih »cvet« smo srečali tik pred domom, ko smo se nji hovim majavim postavam komaj izognili... Besede enega drugemu: »Ubij me!« so nas zmrazile bolj kot ledeni veter tam blizu - 25 stopinj C. Vrata doma so bila zaklenjena in druščina iz notranjosti nas je že napotila k vhodu od zadaj, ko nam je le prišel odpret povsem razrvan oskrbnik, kije vrata zaklenil pred razbijaj očimi obiskovalci, ki so sicer
že večkrat odšli pa se spet vrnili ... Družba samih moških s harmoniko, na katero so znali igrati samo začetke pesmi, nas je sicer malo preusmerila od šokantnega prihoda in v Len čkovem kotu ob topli peči smo se prav dobro počutili.
Potem so pričeli prihajati mlajši ljudje vse do trde noči (povprečje 30 let) in glasnost se je stopnjevala. To je pri takšni množici normalno, dokler ni iz tega nastal pravi »disco žur« z največjo jakostjo zvoka. Pa so bili uvidevni in se umaknili v spodnje prostore doma in v dnevnem prostoru je nastal blažen mir, dokler se nismo odpravili spat...
Glasba se res ni slišala, so nam pa »hodili po glavah« prav vso noč do jutra, loputali z vrati, se klicali... Ob 5 h je bilo vse še čisto v pogonu! Srečevanje na hodniku pred toaletnimi prostori je kazalo dokaj klavrno podobo mladih ljudi in zrak je že ob izhodu iz spalnih prostorov smrdel po alkoholu! Dekleta s »čarovniškimi« frizurami so si pridno ščetkala zobe, a ni pomagalo ...
Vračajoč se naslednje jutro smo bili nadvse hvaležni naravi, ki je čez noč pokrajino pobelila z nežno plastjo snega in preusmerila misli od prebedene noči. V gondoli, s katero smo se postopno vra-
čali vsi, nas je (spet) objel »znani« vonj. Da bi »pozabili« nepričakovane vtise, smo se z avtomobiloma spotoma ustavili na Kranjskem Raku pod Veliko planino in zavili v prijeten lokal, pred katerim se je pravkar ustavila četica štirinajstih štirikolesnikov...
Tako smo "šokantno" preživeli vikend (novoletno darilo mlajšega para starejšemu). Še sreča, da nas narava ni razočarala, saj je s svojo zim sko pravljič no lepoto žele la zakriti »slepoto« človeških bitij.
Pa SREČNO V NOVEM LETU 2010 VSEM, ki imate »posluh« za naravo in uživate v njej!
■ Marija Lesjak
Marija Snežna v pravem pomenu besede
11. MOPS 2010
Velenje bo letos že enajstič gostilo Mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu. Od 19. do 23. januarja bo naše mesto v duhu, kot radi rečemo, 'pink ponga' in bo ponovno odprlo serijo 12 največjih Protourov. V Šaleško dolino naj bi po prijavah sodeč pripotovalo okrog 369 igralcev in igralk, ki se bodo kljub gospodarski krizi potegovali za kar lep denarni sklad v vrednosti 122.000 dolarjev.
V Velenje sicer ne bo najboljših azijskih igralcev, razlog naj bi bil v tem, da se jim zaradi enega turniijane splača prihajati, saj letos v Zagrebu turnirja za Velenjem, kot je bilo skoraj vsako leto doslej, ne bo. Tako letos ne bo mogoče v Rdeči dvorani gledati najboljših igralcev Kitajske, kije v tem športu prava velesila, bo pa zato kar nekaj dobrih Evropejcev, med njimi Nemec Dimitrij Ovčarov ter seveda naš najboljši Bojan Tokic, ki si kruh trenutno služi v Nemčiji. Med ženskami bosta med drugim, prišli tudi Korejki Kim Kyung Ah in Park Mi Young, ki sta prva in druga nosilka. "Kitajcev niti ne bomo pogrešali. Enostavno so predobri in marsikdaj na takih turnirjih vidimo njihovo državno prvenstvo. Za gledalce vsekakor to ni zanimivo. Mi samo upamo, da ne bo naknadnih odpovedi evropskih igralcev, ti naj bi prišli v skoraj najmočnejši zasedbi," odsotnost Azijcev ne obžaluje Čehovinova.
Nastopili bodo tudi naši drugi igralci; tako v moški kot ženski konkurenci, pa jih bo največ zaigralo v turnirju do 21 let, v katerem od njih lahko tudi največ pričakujemo. Prav slednje pa je dober razlog, da se od 19. do 23. 1. v Rdeči dvorani oglasite tudi vi in pridete spodbujat naše namiznoteniške igralce.
Po prijavah naj bi na tekmovanju (turnir bo že 11.) sodelovalo 369 igralcev in igralk, med drugim tudi veliko slovenskih (predvsem na turnirju do 21 let). Pri moških bo prvi nosilec četrti igralec sveta Nemec Timo Boll (Boll je bil že dvakrat prijavljen, a v Slovenijo ni prišel), drugi Belorus Vladimir Samsonov in tretji še en Nemec Dimitrij Ovčarov. Med nosilci - njihov seznam so sestavili na podlagi uvrstitve na lestvici ITTF, je tudi najboljši slovenski igralec Bojan Tokič, in sicer na 13. mestu.
Hrgota in Berlot v boj za nove točke
Po dobri pripravljenosti na novo sezono je Robert Hrgota s 6. mestom v švicarskem Engelbergu na tekmi celinskega pokala dobil mesto v ekipi za nastop na tekmah svetovnega pokala. V avstrijskem Kulmu bodo ta konec tedna prve tekme v smučarskih poletih, kjer bo Hrgota iskal normo za nas top na olimpij skih igrah.
Z enakimi cilji bo ta konec tedna na tekme svetovnega pokala v italijanski Predazzo odšel tudi Gašper Berlot, ki bo nastopil v nordijski kombinaciji.
V	Kranju pa bodo tekme alpskega pokala, na njih bo v solo skokih nastopil Klemen Omladič, v nordijski kombinaciji pa Marjan Jelenko.
V	klub vabijo vse mlajše dečke in deklice, kijih veselijo smučarski skoki. Trenirati lahko začnejo z alpskimi smučmi. Za začetnike se bodo začela tudi šolska tekmovanja z alpskimi smučmi Podrobno o tem v zloženkah, ki so te dni prišle na vse osnovne šole.
Več o klubu na spletni strani www: velenje-skijump.si.
■ Jožef Ograjenšek
Zmago odnesel Podlipnik
Šoštanj, 4. januarja - Šahovski klub Šoštanj vsako leto organizira novoletni turnir. Letošnji je bil v ponedeljek. Po sedmih kolih je s petimi točkami zmago osvojil Velenjčan Robert Podlipnik.
Brutalno nad nekdanjo partnerico
Ker j e to že storil, j e v mariborskih zaporih prestaj al 14-mesečno zaporno kazen - S prostega izhoda se v zapore že oktobra ni vrnil
—*6ks
Od Pakistana do Paškega Kozjaka
Adil Huselja
Dva tisoč deset let po našem štetju. Deset let po apokaliptičnem prehodu tisočletja. Veliko ali malo? V primerjavi s 3,5 milijardami let, ko se je začelo življenje na našem planetu, in milijoni let razvoja naših prednikov je to zgolj majčkena drobtinica. In kaj je še pred nami? Ali imamo čas le do 21. 12. 2012 ali bo človeštvo živelo še naprej? Komaj smo pozabili na prerokbe in napovedi o koncu sveta ob prehodu v drugo tisočletje, smo zopet v istem vrtincu, le da je tokrat v središču leto 2012. Na knjižnih policah je vrsta knjig, posneli so tudi že filme, na googlovem brskalniku pa lahko po odtipkanju teh številk najdemo kar 168.000 »zadetkov«, v katerih številni in različni strokovnjaki predstavljajo resnico resnice. Dvomov o verodostojnosti izjav, razlag in napovedih je veliko, zagotovo pa je le dejstvo, da bodo določeni med njimi na ta račun spet dobro zaslužili. In »nekomu« je spet uspelo preusmeriti pozornost ljudi tako, da »kupujejo«, kar se na to temo prodaja, hkrati pa se počutijo neodgovorne, ne glede na to, kar se bo leta 2012 res zgodilo. A vendarle ni tako.
Prihodnost človeka je odvisna od varnosti človeštva oziroma posameznega človeka. V današnjem času moramo govoriti o globalni varnosti, kajti ta svet je zaradi vseh vrst povezav dejansko postal ena velika vas. Zaradi te medsebojne povezanosti in s tem tudi soodvisnosti smo veliko bolj občutljivi ali - drugače povedano -ogroženi. Naša država je del velike Evropske unije, članica OZN, Zveze NATO in še drugih mednarodnih organizacij na političnem, ekonomskem, varnostnem in drugih področjih. In prav vsako je pomembno za sodelovanje, stabilnost in nadaljnji razvoj tako države kot celotne mednarodne skupnosti. Sodelovanje in predvsem financiranje članstva in posameznih projektov je nujnost. Tako naši vojaki in policisti sodelujejo v mirovnih misijah v oddaljenih (eksotičnih) in bližnjih deželah, da bi zagotovili varnost tudi naše države. Varnostna grožnja Al Kaide iz pakistansko-afganistanskih gora je aktualna tako za državo - članico Zahodnega sveta kot posameznika. Nigerijski državljan (domnevno), inštruiran v Jemnu, je na božični dan poskušal razstreliti letalo ameriške družbe, ki je letelo iz Amsterdama v Detroit; je lep primer globalizacijskih procesov, v katerih v bistvu ni meja. Tako kot je nigerijski mladenič »stresel« varnostne sisteme vseh držav, še bolje pa varnostne sisteme in ukrepe na mednarodnih letališčih, je veličastna vojaška parada kitajske armade sporočilo svetu, da bo Kitajska prevzela še pomembnejšo vlogo v ekonomiji, politiki in na vojaškem področju. Srednja Azija je trenutno eden od večjih sodov smodnika, kjer se krešejo iskre med islamskimi skrajneži -skupinami, avtoritarnimi državniki oziroma režimi ter njihovimi zunanjimi podporniki za uveljavitev političnih in geostrateških interesov. Dogajanje na tem delu sveta bo zagotovo imelo vpliv na cel svet.
Ekonomsko-finančna kriza in njene negativne posledice bodo zagotovo prisotne tudi v tem letu. Zagotavljanje nemotene preskrbe z energetskimi viri, surovinami, hrano, vodo, zdravili bo v času globalnega onesnaževanja okolja oziroma v prihodnje vse bolj pomembno. In vse to se bo odražalo tudi na naših življenjih in naši varnosti. Tako ali drugače. Ob vsem tem se moramo ob upoštevanju teh svetovnih dejavnikov zavedati, da človeštvo tvorimo ljudje, s takšno ali drugačno miselnostjo. In prav vsak od nas lahko vpliva najprej na lastno varnost (doma, v službi, na cesti, počitnicah in še kje), nato pa še na varnost drugih. Tisti, ki so v okviru svojih služb odgovorni za posamezne segmente varnosti in za posamezno področje ali območje, pa se morajo zavedati te odgovornosti in svoje delo opravljati vestno in odgovorno. Misel, ki sem jo nekje prebral: »Mir v duši pomeni mir v družini; mir v družini pomeni mir v mestu; mir v mestu pomeni mir v državi; mir v državi pomeni mir v svetu!« vsebuje vse, kar ta hip potrebujemo. In čeprav tega mnogi ne vidijo, začnimo najprej pri sebi. Z mirom v duši bi tudi prostor od Nanga Parbata do Paškega Kozjaka bil veliko bolj miren, prijaznejši, lepši in predvsem bolj varen. Ne glede na to, kako dolgo bo obstajal ta svet in Zemlja plesala svoj ples.
Velenje, 31. decembra - Zadnji dan leta so kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje zaradi storitve kaznivega dejanja poskusa uboja bivše izvenzakonske partnerice preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Celju s kazensko ovadbo privedli 52-letnega Velenjčana.
Gre za 52-letnega Bojana Omer-zo, za katerim so policisti in kriminalisti v zadnjih dneh decembra
razpisali iskanje s pomočjo medijev. Za njim pa je bila razpisana tudi tiralica mariborskih zaporov, ker se 10. oktobra, ko bi se moral s prostega izhoda vrniti na prestajanje zaporne kazni, tja ni vrnil. V začetku leta 2009 je bil Omerza pravnomočno obsojen na štirinaj-stmesečno zaporno kazen zaradi povzročitve hude telesne poškodbe. Šlo naj bi za isto žrtev, kot se je je lotil tokrat, torej bivšo zunajzakon-
sko partnerko. Ze v letih pred tem pa je bil večkrat obravnavan za kazniva dejanja z elementi nasilja.
V Velenju je bil nazadnje viden 24. decembra, ko je okoli 6. ure zjutraj v Šaleku, v neposredni bližini krščanske adventistične cerkve, pričakal svojo bivšo izvenzakonsko partnerko, ki je bila na poti v službo. Skrivaj ji je prišel za hrbet in jo nenadoma z roko močno udaril po glavi, tako da je nesrečna ženska
Od plazme do kozmetike
Velenje, Šoštanj - Prejšnji teden je bilo na območju Velenja več vlomov. Neznanec je na Kardeljevem trgu vlomil v stanovanje in iz njega odnesel plazma televizor. V eni od stanovanjskih hiš je neznanec vanjo prišel skozi odprto okno. Odnesel je prenosni računalnik. Vlomljeno je bilo tudi v kozmetični salon, vlomilec pa se je v njem založil s kozmetiko.
Na območju Šoštanja je bilo vlomljeno v trgovino Košarica. Vlomilec je odnesel cigarete in žgano pijačo. Iz lokala Kavnik v Lajšah je vlomilec odnesel pijačo.
Pazite na denarnice!
Velenje - Neznanec je prejšnji teden izkoristil odsotnost dveh zaposlenih in iz centra za social-
zaradi udarca padla na tla. Na tleh ležečo je brutalno brcal po glavi in telesu in po njej udarjal s pestmi. Pretepal in brcal jo je tako dolgo, dokler ni nemočna in okrvavljena obležala na asfaltni površini z zelo hudimi telesnimi poškodbami, zlomom lobanje, globoko obtolčenino možganov, pretresom možganov, zlomom desne ličnice ter zlomom dveh prstov na rokah. Zaradi povzročenih poškodb bi lahko oško-dovanka na kraju dejanja umrla.
Po brutalnem dejanju se je skrival po Velenju in se zadrževal na neznanih lokacijah, dokler ga 29. decembra niso prijeli kriminalisti mobilnega kriminalističnega oddelka Sektorja kriminalistične skupine Poli cij ske uprave Celje.
no delo odnesel dve denarnici.
Tudi med prazniki nasilje v družini
Velenje - V predprazničnih in praz nič nih dneh so poli cis ti, žal, morali obravnavati tudi nasilje v družini. V Rečici ob Paki, v Slatini in v Šoštanju so se sinovi lotili staršev. V Velenju sta se sprla zakonca. V treh primerih so policisti nasilnikom izrekli prepoved približevanja, v enem primeru pa je bil kršitelj prisilno hospitaliziran.
S spolzke ceste v nesrečo
Mislinja, 4. januarja - V ponedeljek popoldne seje na magistralni cesti Slovenj Gradec-Velenje v kraju Dovže pripetila prometna nesreča, v kateri so se poškodovali trije ljudje. Vse tri so prepeljali v slovenjegraško bolnišnico, promet je bil oviran in je potekal izmenično enosmerno.
Do nesreče je prišlo zaradi neprilagojene vožnje voznika osebnega avtomobila, ki je vozil proti Velenju. Na spolzki cesti ga je zaneslo na drug vozni pas, kjer je trčil v vozilo, ki je pripeljalo nasproti. To je po trčenju zapeljalo s ceste in prevrnje-no na strehi obstalo na travniku.
Policisti v teh dneh zaradi sneženja, poledenelega vozišča, nizkih temperatur in slabe vidljivosti posebej opozarjajo na previdnost pri vožnji. Ob tem pa posebej izpostavljajo tudi pešce. Svetujejo jim, da pri hoji ob in po vozišču uporabljajo odsevna telesa in tudi s svetlimi oblačili povečajo svojo vidnost.
Nova strategija
Velenje - Poročali smo že, da so policisti Policijske uprave Celje, kamor sodi tudi Policijska postaja Velenje, 1. januarja pričeli delati po novi strategiji. Delo bo problemsko usmerjeno predvsem na delo z večkratnimi kršitelji cest-noprometnih predpisov, s povratniki in na preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola in drugih psiho-aktivnih substanc, predrzno in objestno vožnjo (nepravilno prehitevanje, vožnja v rdečo luč).
Nadaljevali bodo poostren nadzor na področju vožnje pod vplivom alkohola. V preteklem tednu so velenjski policisti pridržali dva pijana voznika.
Pobeg se ne uspe vedno
Velenje - Velenjski policisti so v zadnjem tednu obravnavali sedem prometnih nesreč. Od teh so se štiri končale z lažjo telesno poškodbo udeležencev, druge z gmotno ško do.
V dveh primerih so povzročitelji pobegnili s kraja prometne nesreče, ne da bi posredovali podatke o sebi in svojem vozilu. Oba pobegla povzročitelja so policisti izsledili.
Občani pa so policistom nazna-
nili 31 neljubih dohodkov. Največkrat je šlo za poškodovanja vozil na parkiriščih, pa tudi za povoženo divjad.
Iz policistove beležke
Neznanec se je spravil Igrivi ovčar prestrašil nad tri mladoletnike deklico
V	ponedeljek, 28. decembra oko li 23. ure, je v dežurni ambulanti Zdravstvenega doma v Velenju iskal zdravniško pomoč pretepeni mladoletnik. Bil je eden od treh, ki j ih j e v parku ob Vodnikovi cesti napadel neznani moški in jim prizadejal lažje telesne poškod be.
Ekstazy pri policistih
V	torek, 29. decembra, so policisti dvema osebama iz Velenja zasegli marihuano in 23 tabletk, za katere sumijo, da gre za extazy. Zoper njiju bo po opravljeni - najbrž pa tudi potrjeni analizi suma - podana kazenska ovadba.
V	torek, 29. decembra, so bili policisti obveščeni, da je pri nakupovalnem centru v Trebuši mlad in igriv nemški ovčar, ki pa je bil tam brez lastnika, na tla podrl deklico. Policisti so s pomočjo številke v ušesu psa ugotovili lastnika, ki pa je tudi sam poklical policiste in povedal, da pogreša psa. Ker lastnik tega ni primerno zavaroval, bodo zoper njega policisti podali odločbo o prekršku.
Gostja nad varnostnika
V	petek, na prvo novoletno jutro, okoli 4. ure, je varnostnik iz Maxa v Velenju sporočil policistom, da ga je napadla gostja. Ti so ji napisali plačilni nalog.
Grmelo in treslo se bo ...
Rekordi bodo padali in napetost bo na vrhuncu!
Na profesionalnih simulatorjih boste lahko preverili svoje vozniške sposobnosti vsak dan od 11. do 16. januarja, med 10. in 20. uro; v nedeljo, 17. januarja, med 10. in 15. uro. Če boste zares hitri vas čaka še VELIKO FINALE, ki bo v soboto, 16. januarja, ob 17. uri. Vdružbi najboljše slovenske voznice Nine Jerančič se bodo najboljši preizkusili pri vožnji na posebnem G-Force simulatorju in se potegovali za bogate nagrade. Najboljšega čaka ogled dirke Formule 1 na Madžarskem.
Vse najboljše!
www.city-center.si
HOROSKOP
LETNI HOROSKOP ZA 2010
Za nami je razburljivo Marsovo leto. Zato ni odveč reči, da nam bo letošnje Sončevo leto naša življenja ogrelo, obarvalo in napolnilo s pozitivno močjo. Ogreti se bomo že v prvih dneh novega leta podali na avanturistična potovanja, ki se bodo vrstila drug za drugim vse leto na vseh ravneh našega življenja. Še tako blaga sapica nas bo vsrkala vase in nas obogatene z različnimi izkušnjami potiskala skozi tok, ki mu pravimo življenje. SONCE namreč simbolizira moč, vitalnost, vzpon in avtoriteto. Močan vpliv bodo v letu sonca imeli še Jupiter, ki se bo zavzemal za duhovno rast ljudi, Uran, ki bo vplival na skupnosti in bo pomagal uveljavljati drugačne oblike razmerij in družbenih celic, ter Saturn, ki bo v tem gospodarsko težavnem obdobju vračal zaupanje, zvestobo in odgovornost.
ZEMELJSKA ZNAMENJA
KOZOROG 22. 12. - 19. 1.
Navdih za meditacijo leta: jastrebov let v nebo
vladajoči planet: MARS (ambiciozen, vesten, zadržan, sebičen, vztrajen)
V prvi polovici leta bo na vas predvsem vplival planet Pluton. Dvignil vam bo prirojeno ambicioznost na poslovnem in finančnem področju, zato se boste lažje bojevali za napredovanje v službi in za boljši položaj v družbi. Planet Merkur vas bo spremljal na področju komunikacije in retorike, kadar sami čemu ne boste kos. Pri prodaji in nakupu boste imeli v sredini leta največ uspeha. Uran velja za ekstra-vaganten planet, le ta vas bo delal šarmant-ne, izvirne, precej samozavestne uglajene in 'fensi'. Venera pa vas od poletja dalje skoraj ne bo izpustila iz svojega objema, z njo se bo dobro spoprijateljiti že v mesecu marcu in se v soju prvih pomladnih žarkov popeljati v romantično razmerje, ki vam lahko povsem spremeni dosedanji tok življenja.
BIK 21. 4. - 20. 5.
Navdih za meditacijo leta: hrastovo zeleno listje
vladajoči planet: VENERA (stanoviten, potrpežljiv, odločen, dobrosrčen)
Že vse od leta 2007, ko se vaš planet Saturn pomika po zemeljskem znamenju, se lepo počasi a vztrajno vzpenjate po stopnicah. Zato bo vaše družabno in poslovno življenje tudi v letošnjem letu plodno in ustvarjalno. Združili boste interes in napor ter se zavihteli cilju naproti. Vsako vlaganje v premične ali nepremične stvari se bo hitro obrestovalo. Vaš vladajoči planet Vene ra vas bo že spo mla di objel s svojim šarmom in vas tako obsijane z romantičnostjo in lepoto popeljal skozi Sončevo leto. Nikar si ne dovolite čustvenih kompromisov, zase zahtevajte najboljše. Poleti boste namreč v resnici okusili njeno pravo moč in veličino. Obiščite kaj eksotičnega, kar vam bo povsem napolnilo vaše malo, odmaknjeno življenje.
DEVICA 23. 8. - 22. 9.
Navdih za meditacijo leta: peščena obala
vladajoči planet: MERKUR (analitičen, delaven, bister, natančen)
Planet Saturn se bo vse tja do meseca novembra še vedno zadrževal v vašem znamenju, zato boste delovali tudi v tem letu mirno in preudarno. Bolj se boste zbližali s planetom Merkurjem, ki bo vašim ambicioznim idejam in željam dal novih poletov in adrenalina. Interesi in potrebe se bodo izoblikovali iz meseca v mesec v nove celote, ki bodo bot rova le uspe hom in zmagam. Denarci in poslovni vzgibi vas bodo napolnili z veliko mero optimizma in zmagami nad nemogočim. Veliko pozornosti pa boste posvetili zdravju, lepoti in ljubezni. Dogajale se vam bodo stvari, ki ste jih do sedaj radi opazovali v filmih. Nasmeh na obrazu vam bo pričarala ose-
A "o/
'vi •.*.<>


ba, ki jo že dlje časa poznate, pa ste imeli občutek, da sta si že vse povedala. V Son čevem letu se vama bodo zdru ži li življenj ski tokovi.
OGNJENA ZNAMENJA
OVEN 21. 3. - 20. 4.
Navdih za meditacijo leta: bistri potoček z rastlinjem vladajoči planet: MARS (biti, imeti, iskati, ustvariti)
Od junija do začetka septembra se bo v vašem znamenju zadrževal planet kariere in dinamike. Zato boste v tem obdobju delovali inovativno, malce eksotično in prodorno. Če ne bo šlo prvo polovico leta vse po načrtu, se bo to zgodilo v jeseni, ko se vašemu vladajočemu planetu Marsu pridruži še Saturn in vas bosta skupaj v spremstvu Sončeve diplomacije popeljala v novo delo ali ljubezen vašega življenja. Zaradi Urana in Jupitra boste bolj zdravi in dovzetni za način zdravega prehranjevanja. Pozornost boste usmerili v tokove inovacij in v umetniške stvaritve. Skozi poletno in jesensko obdobje boste novim naložbam pomagali ugledati luč sveta in poželi pri tem priznanje v mednarodnih vodah. Spomladi boste malce čustveno podhranjeni, da pa se to ne bo vleklo predaleč v leto, se pogovorite z dobrim prijateljem in se z nasmehom na obrazu podajte na ulico.
LEV 23. 7. - 22. 8.
Navdih za meditacijo leta: kristalni odsev smaragdnega morja vladajoči planet: SONCE (kreativen, ponosen, avtoritativen, ošaben)
V vašem življenju je vse povezano z Soncem, ki je vaš vladar, in v letu, ki je pred nami, boste naravnost blesteli. Dogajale se vam bodo novosti in spremembe tako
v povezavi z denarnimi zadevami kot tudi poslovnimi odločitvami. Vaše interesne dejavnosti bodo postale povsem drugačne, izpopolnjevali se boste in si dovolili, da v vaše življenje stopijo nove osebe, ki niso v povezavi z družino in vašimi znanci ali prijatelji. Večina predstavnikov tega znamenja se bo v tem letu odločila, da okrona obstoječa ljubezenska razmerja ali pa si le ta na novo vzpostavi. Vitalne moči se vam bodo potrojile in z besedo SREČA boste najlažje opisali svoje počutje, namene in cilje. Venera vas bo popeljala dejstvom naproti, z Jupitrom se bosta dobro znašla, ko bo šlo za zaslužek in kariero, medtem ko boste z Merkurjem in Saturnom ves čas obkroženi kot v dobri družbi dobrih prijateljev.
STRELEC 22. 11. - 21. 12.
Navdih za meditacijo leta: drevo rdečega javorja vladajoči planet: JUPITER (idealist, svobodomiseln, odkrit, nediscipliniran)
Vaše zodikalno znamenje je dobilo ime po kentavrih. To so bila namreč nemirna in neučakana, nepredvidljiva bitja s prešernimi obrazi in iskriva, kot ste vi. Res je, da se uvrščate med nepotrpežljive osebe, a v letu Sonca bo drugače. Z delom in potrpežljivostjo boste deležnih velikih poslovnih uspehov, velikih zaslužkov in pozitivnih usodnih srečanj. Ambicioznost vas bo osrečevala na vsakem koraku, zato boste pridobivali nove posle ali menjali službo kot za šalo. Vaš planet Jupiter vas bo navdajal s priljubljenostjo in notranjo lepoto. Zato se boste z lahkotnostjo zaljubljali, hodili na zmenke in si ustvarjali idealne, skoraj že čudežne ljubezenske vezi. Mnogi se boste spoprijeli s čustvenim čiščenjem, odnose, ki jim je pošel blišč, boste nadomestili z novo srečo. Polni boste novih idej in zamisli, kijih boste dodobra izkoristili.
ZRAČNA ZNAMENJA
VODNAR 20. 1. - 19. 2.
Navdih za meditacijo leta: odsev prebujanja novega dneva vladajoči planet: URAN (prodoren, iznajdljiv, radodaren, dober, praktičen)
Zajemite sapo, pripravlja se vam velika sprememba tako v poslu, na delavnem mestu kot tudi v domačem ubranem okolju. Položaj vašega vladajočega planeta Neptuna je z astrološkega stališča v eksal-taciji. Pa to še ni vse, od junija dalje bosta Uran in Jupiter potovala skozi vaše znamenje in v tem obdobju boste zaključili vse, kar vas dela strte in ponižane, in odločili se boste za velik korak k novim dogodivščinam. Prijatelje in družinske člane ne pozabite povabiti zraven, ker vam bo sicer kmalu postalo brez njih življenje nezanimivo. Saturn v tehtnici vam bo dal maksimalno podporo v vašema fizičnem počutju, če boste malo potelovadili in se osvežili na sprehodu, boste sijali kot pravi Sonček. V mesecu februarju boste začutili rahel pridih Venerine energije, ki vas bo tja do poletja dodobra ogrela in vas postavila v središče ljubezenskega dogajanja.
DVOJČEK 21. 5. - 21. 6.
Navdih za meditacijo leta: cvetovi roza magnolije vladajoči planet: MERKUR (analitičen, delaven, bister, natančen)
Večni optimisti! Sončevo leto vam bo prineslo veliko spodbud tako v poslu kot pri denarnih zadevah. Radi ste v družbi ljudi, a bodite pozorni, kaj lahko se vam zgodi, da se boste še pred poletjem znašli v družbi, ki vas bo znala izkoristiti. Posvečajte več časa vsemu tistemu, kar vas dela ustvarjalne in vas bogati tako na fizičnem kot na duhovnem nivoju. Če ste med osebami, ki jim je Marsovo leto pustilo velike posledice glede nesoglasij v skupnostih, poskrbite, da se to že v pomladnih mesecih konča. Semena, ki bodo rodila zdrave ljubezenske vezi, boste lažje prepoznali tja do poletja. Prepustite se ezoteri-ki in domišljiji, da boste hitreje ustvarili zase primerno ognjišče. Od avgusta dalje boste polni elana, izkoristite ga za nakup novega doma ali kakšne premičnine, ki bo obogatila vaše življenje.
TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.
Navdih za meditacijo leta: Sprehajanje z bosimi nogami po peščeni obali
Vladajoči planet: VENERA (stanoviten, potrpežljiv, odločen, dobrosrčen)
Leto, v katerega ste stopili, bo za vas prelomno. Dve leti in pol boste z malimi presledki gostili v sončnem znamenju planet Saturn. Nova ljubezenska romanca bo neizbežna, bodisi z novim človekom ali pa bo znova vzplamtela strast v obstoječi vezi. Bodite odprti za sprejemanje in dajanje ljubezni. Če se spogledujete z umetnostjo in je le ta vaš vir preživljanja, boste že od meseca marca imeli srečno roko. Več boste ustvarili, več boste zaslužili. Podajte se na potovanje v tujino in z novimi osebami sklenite pomembne poslovne vezi. Vaša vladarica Venera bo kar trikrat v letu prečkala vaše osončje, v prisotnosti Jupitra in Merkurja boste postali mit za ustvarjanje sreče in radosti. Moč je v modrosti, z nasmehom na obrazu in kapljico parfuma na ezoteričnih mestih. Življenje je vaše, zato se poigrajte z njim.
VODNA ZNAMENJA
RIBI 20. 2. - 20. 3.
Navdih za meditacijo leta: smaragdno čista voda vladajoči planet: NEPTUN (verjeti, zaupati, voditi)
Sreča vas bo spremljala na vsakem koraku. Svobodno se boste sprehajali po poteh življenja vse do poletja, več ugodnosti bo s financami in čustvenimi vibracijami. Po poletju pa se boste dobro znašli, če boste iskali novo zaposlitev ali se potegovali za napredovanje v obstoječem poslu. Od februarja do maja se boste počutili še posebej ustvarjalno in naravnost genialno. Selitve, potovanja, poroke, zaroke, to vam bo šlo še posebej dobro od rok. Svoji razigranosti dodajte še nasmešek in z njim osvojite, kar je ostalo neosvojenega. Začetek leta je za vas lahko malce težaven in melanholično obarvan, vsekakor pa se boste skozi leto naučili sprejemati življenjske darove na način, da boste jesen in zimo v sončnem letu doživljali kot zmagovalec. Retrogradno potovanje planeta Saturna v vašem osončju vas bo namreč nagradilo z usodnimi spremembami.
RAK 22. 6 - 22. 7.
Navdih za meditacijo leta: jata belih galebov v letu vladajoči planet: LUNA (občutljiv, sočuten, vztrajen, spremenljiv, potrpežljiv)
Ekonomski in socialni položaj bo v Sončevem letu za vas zelo pomemben. Dokler boste v družbi Jupitra v vašem znamenju, bodo vaša ambiciozna nagnjenja uspešna na vseh področjih. Po poletju pa se bo ta planet umaknil in boste v družbi Merkurja postali bolj odločni in romantično obarvani. Ljudje so radi v vaši družbi in vi jim boste od poznega poletja to znali tudi vrniti. Večje naložbe bodo vezane na ureditev vašega novega bivališča ali celo poslovne poti. Pomladni meseci bodo prinesli nekaj finančne in poslovne zmede, takrat je prav, da uporabite diplomatske poteze in jezik. Od meseca maja pa vse tja do julija se boste ustvarjalno počutili ob ljubljeni osebi in vaše življenje bo dobilo povsem nov smisel. Sončevo leto se bo začelo zelo razgibano, tja v mesec marec boste s sabo nosili skrito orožje - nasmeh, od poletja dalje pa boste dela-i vse na svoj povsem iniciativen in romantičen način.
ŠKORPIJON 23. 10. - 21. 11.
Navdih za meditacijo leta: školjka ob razburkanih valovih vladajoči planet: PLUTON (skrivnosten, strasten, razumevajoč, neodvisen)
Vi ste rojeni s pretanjeno intuicijo, zato ste sami sebi lahko zelo dobri svetovalci. Pomembno je, da se znate umiriti in poslušati svoj notranji glas. V takem stanju nato vizualizirajte, kaj želite doseči. Cilji se vam bodo uresničevali, kot bi podirali domine. Večino leta boste preživeli v svojem svetu, s svojimi podobami o tem, kdo ste in kam greste. Odsev vaše oddane energije bo takšen, da kar boste oddajali od sebe, boste tudi prejemali. Ekonomski položaj se vam bo s pomočjo Plutona, ki se bo pomikal v znamenju kozoroga že v pomladnem času, izboljšal. Jupitrovo potovanje v zrcalnih ribah pa vas bo nagradilo z ustvarjalnostjo, napredovanjem ali celo pristankom v podjetniških vodah. Šele v poznem poletju se vas bo dotaknila amorjeva puščica, ki vam bo pomagala staro oplemenititi ali spraviti novo v življenje.
Za popotnico v novo leto vam pošiljam prš zlatih astralnih želja. Naj se vam uresničijo in s tem obogatijo vaše življenje! Letni horoskop sem pripravila Astrologinja Dora. Za astrološki posvet me lahko pokličete na tel št 031830 751.
20
—*6ks
ČETRTEK, 7. januarja
Tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobrojutro
08.00	Poročila
08.10	Dobrojutro
09.00	Poročila
09.10	Dobrojutro
10.00	Poročila
10.10	Telebajski, nad.
10.35	Mavrične stopinje, plesna odd.
11.15	Podobnost pa taka, 15/27
11.40	Omizje
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Danes dol, jutri gor, nan.
13.50	Piramida
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Animalija, 39/40
16.10	Enkrat duet, dok. film
16.25	Enajsta šola
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Skrivnost v sračjem gnezdu,
pravljica
18.30	Žrebanje deteljice
18.40	Simfonorije, risanka
18.45	Pujsa Pepa, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Tednik
21.00	Življenje po zidu, 1/2
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Osmi dan
23.35	Globus
00.05	Strasti, 57. del
00.35	Tv dnevnik 7.1.1992
01.00	Dnevnik
01.35	Dnevnik slovencev v Italiji
02.00	Infokanal
06.30	Zabavni infokanal
06.55	Tv prodaja
07.25	Turbulenca, izob. odd.
08.20	Globus
08.55	Največje starodavne zgradbe,
09.45 Zemlja, moč naravnih sil, 1/5 10.35 Slovenska jazz scena 11.35 Tv dnevnik 7.1.1992 12.40 SP v nord. smuč., smuč. tek 10
km (M) klasično, prenos 14.50 Evropski magazin 15.25 SP v jiord. smuč., smuč. tek 5
km (Ž) klasično, prenos 16.30 Tomizza brez meja, tv Koper 17.00 Mostovi
17.30 To bo moj poklic: podjetnik, 1. del
18.00 Slovenski vodni krog: Polskava 18.25 Potepanja: atomi, atomi, nan. 19.00 Družinske zgodbe: družina Perko
20.00 Mali mož Tate, am. film 21.35 Tranzistor, 9. odd. 22.10 Branilke zakona, 1/13 22.50 V imenu boga, dok. film 00.35 Zabavni infokanal
pop
06.45	Tv p
07.15	24ur, ponov.
08.20	Čira čara, zabav. ser.
08.50	Jutri je za večno, nad.
09.40	V imenu ljubezni, nad.
10.30	Zlata dekleta, nan.
11.00	Tv prodaja
11.30	Do zadnjega diha, nan.
12.25	Ricki Lake
13.15	Tv prodaja
13.45	Smeh ni greh, zab. odd.
15.10	Ukradeno srce, nad.
16.00	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	V imenu ljubezni, nad.
18.00	Jutri je za večno, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Talec, am. film
20.00	Na kraju zločina, nan.
22.50	24ur zvečer
23.10	Država v državi, nad.
00.05	Tudorji, nan.
01.10	24ur, ponov.
02.10	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna
na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gost 10.30 Vabimo k ogledu
10.35	Pop corn, glasbena oddaja
11.25	Videospot dneva
11.30	Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev
14.00	Videostrani, obvestila
17.55	Vabimo k ogledu
18.00	Mladi upi, otroška oddaja
18.40	Regionalne novice 1
18.45	Hrana in vino, kuharski nasveti
19.15	Asova gibanica, informativna
19.45 Videospot dneva 19.50 Videostrani, obvestila 20.00 Skrbimo za zdravje, svetovalna
20.55 Regionalne novice 2 21.00 Naša Evropa, izobraževalna
oddaja, ponovitev 21.30 Glasbena oddaja, 3. TV mreža 22.45 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Srebrnogrivi konjič, 32/39
10.35	Risanka
10.45	Enkratni duet, dok. film
11.00	Enajsta šola
11.30	To bo moj poklic: zdravstveni
tehnik, 2. del
11.55	To bo moj poklic: podjetnik, 1. del
12.20	Osmi dan
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Trgovina z otroki, dok. odd.
14.05	Knjiga mene briga
14.25	Slovenci v Italiji
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Kaj govoriš?-So vakeres?
16.00	Mihec in Maja, otroš. serija
16.05	Iz popotne torbe
16.25	Slovenski vodni krog: Voglajna, nan.
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Posebna ponudba, potrošniška odd.
17.40	Gledamo naprej
17.50	Duhovni utrip
18.05	Z glavo na zabavo, big father, 2/18
18.35	Vipo, risanka
18.45	Zakaj?, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Danes dol, jutri gor, 6. del
20.30	Slovenski avto leta 2010
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Polnočni klub: nikoli ni
__________Strasti, 58.
01.00	Dnevnik,pon.
01.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.55	Infokanal
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.15	Tv prodaja
09.45	Glasnik
10.10	Pisave
10.35	Evropski magazin
11.05	Črno beli časi
11.25	SP v alp. smuč., smuk (Ž), prenos
13.00	Skrivnost v sračjem gnezdu,
pravljica
14.00	City folk: Dunaj
14.25	Špic-cvak, balet
16.10	Circom regional, tv Maribor
16.40	Mariaceljski kolač, dok. odd.
17.20	Mostovi
17.55	V dobri družbi, tv Maribor
18.55	Zlata šestdeseta: Faraoni, 1. del
20.00	Resnica, dok. odd.
20.45	Zakon v modrem: družinska
skrivnost, 7/12
21.45	Sladki časi, am. film
23.35	Zbornica, am. film
01.15	Jasnovidka, 9/22
01.55	Zabavni infokanal
pop
06.45	Tv prodaja
07.15	24ur, ponov.
08.20	TV čira čara, zab. ser.
08.50	Jutri je za večno, nad.
09.40	V imenu ljubezni, nad.
10.30	Zlata dekleta, nan.
11.00	Tv prodaja
11.30	Do zadnjega diha, nad.
12.25	Ricki Lake
13.15	Tv prodaja
13.45	Smeh ni greh, zab. odd.
15.10	Ukradeno srce, nad.
16.00	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	V imenu ljubezni, nad.
18.00	Jutri je za večno, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Prenašalec, am. film
21.40	Brez sledu, nan.
22.30	24ur zvečer
22.50	Morilca osamljenih src, am. film
00.45	24ur, ponov.
01.45	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gost 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Skrbimo za zdravje, svetovalna
11.30 Glasbena oddaja, ponovitev 12.45 Videospot dneva 12.50 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mreža
18.40 Regionalne novice 1
18.45 Hrana in vino, kuharski nasveti
19.15 Videospot dneva
19.20 Videostrani, obvestila
19.55 Vabimo k ogledu
20.00 Božji dar umetnosti, portret
Božidarja Jakca 20.45 Regionalne novice 2 20.50 Videospotdneva 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Razgledovanja 21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje
življenjsko obdobje 22.50 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 23.20 Vabimo k ogledu 00.25 Videospot dneva 00.30 Videostrani, obvestila
SOBOTA, 9. januarja
tv slo rr
06.20	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke: Jadro
07.20	Križ kraž:
sledi	Zajček Bine
sledi	Mihec in Maja
sledi	Sejalec svetlobe
sledi	Ribič Pepe
09.10	Papirnati princ, srbski film
10.45	Polnočni klub: Nikoli ni
12.00 13.00 13.15
Poročila, šport, vreme Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Invazija, 1/4 Sobotno popoldne O živalih in ljudeh Zdravje Usoda 16.35 Alternativa 17.00 Poročila, šport, vreme Ozare
Sobotno popoldne Zakaj pa ne Na vrtu Nagradna igra Z Damijanom 18.40 Pozabljeni igrači, risanka 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Gledamo naprej 19.55 Filmski spodrsljaji 20.05 Kekec, slov. čb film 21.30 ARS 360 22.00 Poročila, vreme, šport 22.30 Hri-bar
23.35 Usodna nesreča, 9/13 00.30 Strasti, 59. del Tv dnevnik 9.1.1992 Dnevnik, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal
14.10 15.55 sledi 16.10 16.30
17.15
17.20
sledi
17.40
18.05
18.10
01.00 01.30 01.50 02.15
06.30 Skozi čas 06.40 Tv prodaja 07.10 Tv dnevnik 9.1.1992 07.35 Posebna ponudba, potroš. odd. 07.55 Mariaceljski kolač, dok. odd. 08.35 Nostradamus: Resnica, dok. odd.
09.55 Magazin v alp. smučanju 10.25 SP v alp. smuč., VSL (M), 1. vožnja
11.55 SP v jior. smuč., smuč. tek 10
km (Ž) klasično, prenos. 12.45 SP v alp. smuč., smuk (Ž),
posnetek 13.25 SP v alp. smuč., VSL (M), 2. vožnja
14.15 SP v smuč. poletih, vključitev v
prenos 16.00 Pozdrav Afriki 16.30 SP v nord. smuč., smuč. tek 20
km (M) klasično, posnetek 17.45 Rokomet, liga prvakinj, Krim
mercator - Metz, prenos 20.00 Velenje: mali nogomet na odboj, finalni turnir prvoligašev, prenos 21.45 Bleščica, odd. o modi 22.15 Slovenski magazin 22.40 Dnevi radia, am. film 00.05 Tranzistor, 9. odd. 00.40 Zabavni infokanal
pop
07.45	Tv prodaja
08.00	Art Attack, izob. odd.
08.30	Mojster Miha, ris. ser.
08.40	Lazytown, otr. ser.
09.05	Winx klub, ris. serija
09.30	Ben 10, ris. serija
09.55	Stanko, ris. serija
10.20	Medved Paddington, ris. ser.
10.45	Angie, nan.
11.15	Tiger, vohun džungle, dok. ser.
12.15	Moč neurja, dok. ser.
13.15	Pobeg, am. film
15.25	Agatha Christie: Poirot, nan.
16.25	Življenje za zraven, nan.
17.15	September, 2/2
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Nebeško kraljestvo, am. film
22.25	Generacija X, am. film
00.35	Umori v Durhamu, nad.
01.30	24ur, ponovitev
02.30	Nočna panorama
09.00	Miš maš, otroška oddaja
09.50	Vabimo k ogledu 09.55 Aida, otroški risani film
11.10	Videospot dneva
11.15	Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (294)
11.45	Videospot dneva
12.00	Videostrani, obvestila
17.50	Videospot dneva
17.55	Vabimo k ogledu
18.00	Mladi upi, otroška oddaja
18.40	Duhovni vrelec
18.45	Mavrica pogledov, otroški kviz
19.25	Videospot dneva
19.30	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	1801.VTV magazin, regionalni -
informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja
20.30	Trije kralji, dokumentarna
20.40 Vabimo k ogledu 20.45 Velenje, mesto rocka, posnetek koncerta: skupina AVE, Alen Islamovič, Željko Bebek 22.05 Jutranji pogovori 23.50 Vabimo k ogledu 23.55 Videospotdneva 00.00 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 10. januarja
tv slo rr
07.00	Živ žav
sledi	Telebajski, 40/90
sledi	Mala lokomotiva, ris. film
sledi	Sneženi mož, ris. film
sledi	Marči Hlaček, 28/39
10.20	Velikani v sredozemlju, 12/25
10.50	Prisluhnimo tišini
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja, tv Maribor
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Slovenski avto leta 2010
14.30	Prvi in drugi.
15.00	NLP s Tjašo Železnik
15.05	Na naši zemlji: Kitajska
15.10	Glasbiator
15.25	Nedeljko oko z Marjanom
Jermanom
15.35	Novice z Anžetom Bašljem
16.00	Večno z Lorello Flego
16.05	Športni gost z Anžetom Bašljem
16.20	Svetono s Karmen Švegl
16.25	Za prse obliznit
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	NLP s Tjašo Železnik
17.30	Fokus
18.25	Žrebanje lota
18.35	Prihaja Nodi, risanka
18.45	Pokukajmo na zemljo, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Tam, kjer sem doma, koncert iz CD
21.25	Intervju: dr. Hubert Požarnik
22.10	Poročila, vreme, šport
22.40	Pinochet v predmestju, ang. film
00.10	Strasti, 60. del 00.40 Tv dnevnik 10.1.1992
01.05	Dnevnik, ponovitev
01.25	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.55	Infokanal
06.30 Zabavni infokanal 07.00 Tv prodaja 07.30 Skozi čas 07.40 Tv dnevnik 10.1.1992 08.05 Globus
08.40 Tomizza brez meja, dok. odd. 09.10 Slovenski magazin 09.35 Zgodbe Franca Šturma 10.25 SP v alp. smuč., SL (M), 1. vožnja
11.25 SP v alp. smuč., SVSL (Ž), prenos
12.25 SP v nor. smuč., smuč. tek 9
km (Ž) prosto, prenos 13.25 SP v alp. smuč., SL (M), 2. vožnja
14.15 SP v smuč. poletih, vključitev v prenos
16.00 SP v nord. smuč., smuč. tek 10
km (M) prosto, posnetek 17.00 Kamnik: odbojka (Ž), finale slovenskega pokala, prenos Ženske in ZOI; 2. del magazin Največje starodavne zgradbe,
20.50	Umestitev škofa Petra
Štumpfa, posnetek
21.50	Cranford, 2/5
22.45	Na utrip srca
23.40	Berlin Alexanderplatz, 2/14
00.40	Babettina gostija, danski film
02.25	Zabavni infokanal
pop
07.45	Tv prodaja
08.00	Radovedni George, ris. ser.
08.10	Art Attack, izob. odd.
08.35	Brata Koalček, ris. serija
08.45	Mojster Miha, ris. serija
08.55	Jaka na Luni, ris. serija
09.05	Lazytown, ris. serija
09.30	Winx klub, ris. serija
09.50	Ben 10, ris. serija
10.15	Stanko, ris. serija
11.00	Tom in Jerry, ris. serija
11.20	ŠKL, mlad. odd.
12.20	Preverjeno, ponov.
13.25	Bilo je nekoč na zahodu, am. film
16.15	Življenje za zraven, nan.
17.05	V iskanju dežele Nije, am. film
18.55	24 ur vreme
19.00	24ur
20.00	Nune pojejo, am. film
21.50	Življenje ni šala, nan.
22.40	Donnie Brasco, am. film
01.00	24 ur, ponovitev
02.00	Nočna panorama
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA
SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja, ponovitev
1800.	VTV magazin, regionalni
-	informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek, športna informativna oddaja
1801.	VTV magazin, regionalni
-	informativni program Kultura, informativna oddaja Duhovni vrelec
10.55 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje Vabimo k ogledu Uspešnice Slovenskega okteta, posnetek koncerta Hrana in vino, kuharski nasveti
-	tedenski izbor 14.30 Videostrani, obvestila
Vabimo k ogledu Palček Tom, otroški risani film Nanovo, mladinska oddaja Pop corn, glasbena oddaja 20.35 Vabimo k ogledu 20.40 Jutranji pogovori 22.30 Vabimo k ogledu
09.40
10.05 10.10
10.20
10.45 10.50
11.55 12.00
13.30
18.05 19.00 19.40
PONEDELJEK, 11. januarja
tv slo rr
06.30	Utrip
06.40	Zrcalo tedna
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Smrkci, 25/30
10.35	Risanka
10.45	Animalija, 39/40
11.10	Iz popotne torbe: Jadro
11.30	Slovenski vodni krog: Voglajna
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Pogled na ... cvetlična tihožitja
13.35	Avsenikov zlati abonma:
poklon Albinu Rudanu
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Mladi znanstvenik Janko, ris. nan.
15.55	Feliksova pisma, ris. nan.
16.10	Zimsko veselje, lutk. nan.
16.25	Ribič Pepe, 16/26
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
18.25	Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.40	Pingu, risanka
18.45	Toni in Boni, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Polemika
20.55	Portret dr. Jožeta Pučnika
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.00	Opus
23.25	Glasbeni večer: Javier
Rodriguez
00.55	Tv dnevnik 11.1.1992
01.20	Dnevnik,ponovitev
01.55	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.25	Infokanal
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Tv prodaja
07.30	Tv dnevnik 11.1.1992
07.55	Slovenci v Italiji 08.25 Prvi in drugi 08.55 Seja državnega zbora, prenos
17.30	To bo moj poklic: podjetnik, 2. del
18.00	Jesenin, 9/11
18.50	Rožnati panter, risanka
19.00	Zdravje, usoda, alternativa
20.00	Zemlja, moč naravnih sil, 2/5
21.00	Studio city
22.00	Pozdrav Afriki
22.30	Knjiga mene briga
22.50	City folk: Ljubljana, dok. odd.
23.15	Zavetnik odtujenih, am. film 00.55 Zemlja, moč naravnih sil, 2/5
01.50	Zabavni infokanal
pop
07.00	Tv prodaja
07.30	24ur, ponov.
08.35	Jutri je za večno, nad.
09.25	V imenu ljubezni, nad.
10.20	Zlata dekleta, nan.
10.50	Tv prodaja
11.20	Do zadnjega diha, nad.
12.15	Ricki Lake
13.10	Tv prodaja
13.40	Smeh ni greh, zab. odd.
14.10	Ricki Lake
15.05	Ukradeno srce, nad.
16.00	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	V imenu ljubezni, nad.
18.00	Jutri je za večno, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Ohcet bo ... in pika!, am. film
21.45	Razočarane gospodinje, nad.
22.40	24ur zvečer
23.00	Država v državi, nad.
00.00	Tudorji, nan.
01.00	24ur, ponovitev
02.00	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gost, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Uspešnice Slovenskega okteta,
posnetek koncerta 12.05 Videospot dneva 12.10 Hrana in vino, kuharski nasveti
- tedenski izbor 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Alica v čudežni deželi, otroški
risani film 18.50 Regionalne novice 1 18.55 Videospotdneva 19.00 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 295. oddaja 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pogovor v studiu 21.00 Regionalne novice 2 21.05 Salamanca, mesto za
španščino, dokumentarni film , mesto ro :a: skupin; Islamovič, Željko Bebek
špan
21.15 Velenje, mesto rocka, posnetek AVE, A
koncerta: skupina
22.35 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.05 Vabimo k ogledu 00.10 Videospot dneva 00.15 Videostrani, obvestila
TOREK, 12. januarja
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05 Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05 Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Deklica delfina in lisica
zvitorepka, 2/7
10.25	Magnetna pustolovščina, nan.
10.35	Feliksova pisma, ris. nan.
10.45	Ribič Pepe, 16/26
11.10	Zgodbe iz školjke
11.25	^pričakovanju božiča, 2/24
11.55	Intervju: dr. Hubert Požarnik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	ARS 360
13.40	Opus
14.05	Duhovni utrip
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Marči hlaček, 33/52
16.10	Sejalci svetlobe: razlito sonce, 5/10
16.25	Na krilih pustolovščine, 16/25
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Naravni parki Slovenije -
Slovenske Alpe, 1/4
18.00	Jamborna cesta, dok. odd.
18.25	Minute za jezik
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Fletni gaji, risanka
18.45	Pokukajmo na zemljo, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Slovenka leta
21.00	Uskoška dediščina Bele
Krajine, dok. film
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Hitlerjev muzej, 1/2 23.55 Prava ideja, poslov. odd. 00.25 Naravni parki Slovenije -
Slovenske Alpe, 1/4 00.55 Tv dnevnik 12.1.1992
01.20	Dnevnik, ponovitev
01.55	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.20	Infokanal
06.30	Zabavni infokanla
07.00	Infokanal
07.30	Tv prodaja
08.00	Dober dan, Koroška
08.30	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem 09.25 Tv dnevnik 12.1.1992
10.20	NLP, razved. odd.
13.25	Bleščica, odd. o modi
13.55	Studio city
14.50	Pozdrav Afriki
15.20	Prisluhnimo tišini
15.50	Tv prodaja
16.25	Glasnik
16.50	Mostovi
17.25	SP v alp. smuč., SL (Ž), 1.
vožnja
18.30	Slovenci po svetu
19.00	Večerni gost: Orlando Figes
19.55	Olimpijski magazin . 20.25 SP v alp. smuč., SL (Ž), 2.
vožnja
21.15	Globus
21.45	Prava ideja!, poslov. odd.
22.15	Nesmrtno ljubjena, am. film
00.10	Notranjosti am. film
01.45	Zabavni infokanal
pop
07.00	Tv prodaja
07.30	24ur, ponov.
08.35	Jutri je za večno, nad.
09.25	V imenu ljubezni, nad.
10.20	Zlata dekleta, nan.
10.50	Tv prodaja
11.20	Do zadnjega diha, nad.
12.15	Ricki Lake
13.10	Tv prodaja
13.40	Smeh ni greh, zab. odd.
14.10	Ricki Lake
15.05	Ukradeno srce, nad.
16.00	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	V imenu ljubezni, nad.
18.00	Jutri je za večno, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Zdravnikova vest, nan.
21.55	Enota za posebne primere, nan.
22.45	24ur zvečer
23.05	Država v državi, nad.
00.05	Tudorji, nan.
01.05	24 ur, ponovitev
02.05	Nočna panorama
Dobro jutro, inf. oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, jutranji gost, koledar dogodkov Vabimo k ogledu 10.35 Pogovor v studiu 11.35 Videospot dneva 11.40 Hrana in vino, kuharski nasveti
10.30
, ponovitev (295) Vide
14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Romeo in julija, otroški risani film
19.15 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 296. oddaja 19.45 Videospot dneva 19.50 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1802. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna
informativna oddaja 20.50 Dokumentarni film 21.30 Asova gibanica, inf. odd. 22.00 Sodobna umetnost, inf. oddaja 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
SREDA, 13. januarja
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Marči hlaček, 20/52
10.40	Sejalci svetlobe: razlito sonce, 5/10
11.00	Pozabljeni igrači, risanka
11.10	Zlatko Zakladko
11.30	Naravni parki Slovenije -
Slovenske Alpe, 1/4
12.00	Uskoška dediščina Bele
Krajine, dok. film
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Polemika
14.25	Slovenski magazin
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Skrivni svet medvedka
Benjamina, 11/13
16.05	Male sive celice, kviz
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Turbulenca: inovativnost
18.25	Žrebanje lota
18.40	Robotki, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Gledamo naprej
20.05	Za ograjo, avstral. film
21.35	Kratki igrani film
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Sveto in svet: katoliška cerkev
00.20	Turbulenca: inovativnost
01.10	Tv dnevnik 13.1.1992
01.35	Dnevnik,ponovitev
02.10	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.35	Infokanal
06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.00 Otroški infokanal 09.00 Tv prodaja
09.30 Tam, kjer sem doma, koncert iz CD
10.50 Hri-bar
11.50 Tv dnevnik 13.1.1992 12.45 Prava ideja!, posl. odd. 13.15 Knjiga mene briga 13.35 Glasbeni večer, Javier
Rodriguez 15.05 Tv prodaja 15.35 Črno beli časi 15.55 Odbojka, tekma lige prvakov, Istanbul - ACH volley Bled, prenos 18.00 Kingdom, 4/6 18.45 O živalih in ljudeh, tv Maribor 19.00 Na vrtu, tv Maribor 19.25 Z Damijanom 20.00 Futsal, prijat. tekma, Slovenija
- Romunija, prenos 21.45 Žičnica von Pantz, dok. feljton 22.15 Gospodična Julija, gled.
predstava 23.15 Slovenska jazz scena 00.05 Zabavni infokanal
pop
06.55	Tv prodaja
07.25	24ur, ponov.
08.30	Jutri je za večno, nad.
09.20	V imenu ljubezni, nad.
10.15	Zlata dekleta, nan.
10.45	Tv prodaja
11.15	Do zadnjega diha, nad.
12.10	Ricki Lake
13.05	Tv prodaja
13.35	Smeh ni greh, zab. odd.
14.05	Ricki Lake
15.00	Ukradeno srce, nad.
16.00	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	V imenu ljubezni, nad.
18.00	Jutri je za večno, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Jeklene magnolije, am. film
22.05	Na kraju zločina, nan.
22.55	24ur zvečer
22.15	Država v državi, nad.
00.15	Tudorji, nan.
01.15	24ur, ponovitev
02.15	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gost, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1802. VTV magazin, regionalni
- informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Videospotdneva 11.10 Športni torek, športna
informativna oddaja 11.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (296) 12.00 Romeo in julija, otroški risani film
14.00 Videostrani, obvestila
17.55 Vabimo k ogledu
18.00 Čas za nas, mladinska oddaja,
3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 297. oddaja 19.15 Pravljice za otroke 19.40 Videospotdneva 19.50 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, kontaktna glasbena
oddaja, gostja: Regina 20.55 Regionalne novice 2 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila
7. januarja 2010

PRIREDITVE
21
Knjižni kotiček
Dori Chaconas: Zaljubljeni miški
Še isti trenutek, ko je mišek Luka zagledal Saro, se je zaljubil. Prve besede, ki so prišle iz njegovih ust, so bile: »Se boš poročila z mano?« Sara ni rekla ne. Ni rekla ja. Ni rekla mogoče.
umevanje preveri s pomočjo ilustracije.
Knjigi so priložene tudi priročne kartice z ilustracijami in vprašanji, ki so namenjene za preverjanje in razumevanje prebranega besedila.
Slikanico toplo priporočam staršem, učiteljem in posebej otrokom z bralnimi težavami.
Varja Kališnik: Živa groza: zgodba za pogumne punce
Glavna junakinja knjige je naj-stni ca Tina, ki ima veli ko težav, zakuha marsikatero packarijo in zaradi tega trpi posledice. Kaznim in posledicam pa se močno upira in si tako zaplete svoje življenje. Šele, ko se nauči drugače ravnati, se njeno življenje spremeni in začne končno uživati. Tako kot njene
Mišek Luka ji vsak dan na nov način izkaže svojo naklonjenost in vdanost. Medtem ko se skrivata pred mačko, pa ji nikoli ne da priložnosti, da bi mu odgovorila na njegovo vprašanje. Knjiga je izšla v knjižni zbirki Ljubezen in je primerna za otroke od 4. do 8. leta starosti. Slikanica s svojo vsebino otrokom in staršem daje dobro iztoč ni co za pogovor o tej temi.
Lau ra Ran kin: Rebeka in (ne tako) majhna, drobcena laž
Rebeka obožuje majhne, drobne stvari, Bolj so majhne, boljše so. Vse njene igračke so tako majhne, kakor je to sploh mogoče. Nekega dne na šol skem igri šču naj -de majhno škatlico z drobnim okencem in še bolj drobnim gumbkom na vrhu. Komaj verjame, da ima tako srečo, kajti tak fotoaparat si je želela najbolj na svetu. Obstaja pa samo ena težava, igračka ni njena. Sošolec Martin je dobil fotoaparat za rojstni dan in ga je izgubil na igrišču. Rebeka trdi, da je igračka njena, toda globoko v sebi ve, da ni tako.
Avtorica knjige nas z Rebekino zgodbico popelje skozi celo vrsto resničnih čustev, od navdušenja, sreče, zanikanja, laži, krivde, zadrege, obžalovanja in končno do olajšanja. Sama vsebina zgodbe z ljubkimi ilustracijami pa bo s svojo globino otroke popeljala na pot k izbiri iskrenosti.
Mojiceja
Podgoršek: Medo in Jaka
Knjiga skuša mladim bralcem na prijeten način vzbuditi željo po branju in detektivskem raziskovanju sveta črk in besed. Primerna je za vse otroke, ki se učijo brati, še zlasti pa za tiste, ki pri branju potrebujejo dodatno vzpodbudo in pomoč. Medo in Jaka bralca skozi kratke zgodbice popeljeta na skupno potepanje, v trgovino, na igrišče, na letališče ... Otroku, ki ima težave pri branju, pomagata razvijati njegovo bralno pozornost, ga spodbujata, da besedilo pravilno prebere, ga razume in svoje raz-
sošolke tudi ona hrepeni po ljubezni, želi si biti priljubljena in nekaj posebnega. Trudi se, da bi ji vse to uspelo in medtem, ko se ukvarja s svojimi simpatijami, se zgodi tudi marsikaj smešnega.
Knjiga je namenjena predvsem mla dim naj stni cam, zagotovo pa jo bodo bra li tudi sta rej ši mla dostniki kot tudi odrasli. Zgodba je zelo hudomušna, spodbudna in jo je težko neprebrano odložiti. Lahko je dobra iztočnica pogovora o medsebojnih odnosih in v pomoč pri reševanju raznovrstnih mladostniških težav.
Gun ther Moll: Možgančki se pred sta vi mo!: raziskovalno potovanje od spočetja do vstopa v šolo
Pričujoča knjiga na zabaven in vsem razumljiv način izčrpno popisuj e razvoj otroških možganov. Kako omogočiti malim možganom, da se čim bolje razvijejo in postanejo veliki, odrasli možgani. Priznani avtorji ta razvoj osvetlijo z različnih zornih kotov: biološkega, psihološkega in socialnega. Vsako otrokovo izkustvo, ki ga ima od spočetja dalje na sebi lasten način vpliva na oblikovanje njegovih možganov , na razumevanje in čustvovanje. V tem zgodnjem življenjskem obdobju, ki ga določamo predvsem mi, starši, se tako oblikujejo vse najpomembnejše smernice, ki bodo tako ali drugače oblikovale in določale kasnejše otrokovo življenje.
Pomagajmo ustvariti najprimernejšo življenjsko okolje za razvoj naših najdražjih.
VELENJE
Četrtek, 7. januar
19.30 Glasbena šola Velenje, orgelska dvorana
Koncert, Kitarski duo: Damjan Stanišic in Vojko Vešligaj
Petek, 8. januar
15.00 - 22.00 Rdeča dvorana Velenje Predtekmovanja Nogomet: Prva liga Telekom Slovenija All Stars 2010 19.30 Dom kulture Velenje Zeleni abonma in izven Komedija: Jaz pa tebi sestro! Vstopnina za izven: 15 EUR 21.00 MC Velenje Klubski večer
Sobota, 9. januar
8.00 - 13.00 Atrij pri Centru Nova
Kmečka tržnica 8.00 - 12.00 Cankarjeva ulica
Bolšji sejem 10.30 Dom kulture Velenje Pikin abonma in izven Predstava za otroke: Peter Nos je še vedno vsemu kos Vstopnina za izven: 5 EUR 16.00 - 22.00 Rdeča dvorana Velenje Četrtfinale, polfinale in finale Nogomet: Prva liga Telekom Slovenija
Kdaj - kje - kaj
All Stars 2010 19.00 MC Velenje
Mlad. gledališki abonma in izven Komedija: Kralj Ubu 21.00 MC Velenje Klubski večer
Ponedeljek, 11. januar
17.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Delavnica: Ustvarjalno skozi pokrajine sveta - Nizozemska 19.30 Dom kulture Velenje Beli abonma in izven Komedija: Art
Vstopnina za izven: 14 EUR
Torek, 12. januar
10.30 MC Velenje
Postavitev in odprtje razstave mednarodnega likovnega natečaja »Igraj se z mano«
Sreda, 13. januar
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic 17.30 Galerija Velenje, pravljična soba Pravljično-igralna urica društva WalVel
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
ŠOŠTANJ
Četrtek, 7. januarja
16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljične ure
19.00 Kulturni dom Šoštanj
3. planinski večer: Od Maribora do Ankarana
Sobota, 9. januarja
X Pohorje
Udeležba na pohodu Rogla -Osankarica (lahka pot v zimskih razmerah)
Torek, 12. januarja
X Kavarna Šoštanj
Kavarniški večer s Črtom Škodlarjem: Janez Pirnat, akademski slikar
ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 8. januarja
16.00 Hiša mladih
Veselo popoldne v hiši mladih
Sobota, 9. januarja
10.30 Hiša mladih
Otroška ustvarjalna delavnica 18.00 Telovadnica OŠ bratov Letonja ŠTUDENTSKA REKREACIJA
Torek, 12. januarja
18.00 Hiša mladih JOGA
K I N O V E L E N J E :: S P O R E D
VELIKA DVORANA HOTELA PAKA :
LJUBEZEN SE ZGODI
(Love Happens) Romantična drama, 109 minut Režija: Brandon Camp Igrajo: Jennifer Aniston, Aaron Eckhart, Martin Sheen, Judy Greer, Sasha Alexander, Dan Fogler idr.
Petek, 8.1. ob 19.00 uri - mala dvorana
Sobota, 9.1. ob 20.00 uri Nedelja, 3.1. ob 20.15
Burke je pred leti tragično izgubil ženo, a je njegova knjiga o soočanju z žalovanjem postala mednarodna uspešnica. Med vodenjem seminarja za samopomoč ljudem v romantičnih stiskah spozna zabavno in privlačno Eloise, toda med njunim zbliževanjem spozna, da se v resnici še vedno ni resnično soočil z izgubo ljubljene osebe. Da bi lahko znova zares začutil ljubezen, mora najprej razčistiti dileme v svojem srcu.
DIVJE MRHE
(Whip it), najstniška komedija, 111 minut. Režija: Drew Barrymore Igrajo: Ellen Page, Drew Barrymore, Marcia Gay Harden, Eulala Scheel,
Barbara Coven, Nina Kircher, Daniel Stern, Mark Boyd idr.
Petek, 8.1. ob 18.00 uri Nedelja, 10.1. ob 18.00 uri
Uporniška najstnica Bliss je naveličana dolgočasnega življenja v zaspanem teksaškem mestecu in trapastih lepotnih tekmovanj, na katere jo sili njena mama. Nov izziv najde v divjih kotalkarskih dvobojih, ki jih organizirajo v sosednjem mestu, in po začetnih težavah jo sprejmejo v ekipo. Poleg težkega dokazovanja Bliss doživi prvo ljubezen, soočiti se mora z vse bolj skeptičnimi starši in naposled uresničiti svoje življenjske sanje.
NESLAVNE BARABE
(Inglourious Basterds) Vojna akcija, 160 minut Režija: Quentin Tarantino Igrajo: Brad Pitt, Melanie Laurent, Eli Roth, Christopher Waltz, Michael Fassbender, Diane Kruger, Til Schweiger, Daniel Brühl idr.
Petek, 8.1. ob 20.15 Sobota, 9.1. ob 19.00 - mala dvorana
S podporo Ministrstva za kulturo!
BELI
PRAMEN:dogodivščine malega bobra
(MČCHE BLANCHE:Les aventures du petit castor) Sinhronizirani dokumentarec, 85 minut Režija:Philippe Calderoni Beli pramen: Pustolovščine malega bobra je veličasten dokumentarec, posnet v kanadski divjini, polni rek, gozdov in jezer. Naš glavni junak je mladiček Beli pramen, ki je dobil ime po šopu belih dlak vzdolž tilnika. Pod budnim maminim očesom preživlja brezskrbne dneve, raziskuje jez, ki ga je zanj in za njegovo sestrico zgradila mama bobrovka, se uči potapljati in plavati. Tona nekoč jez popusti in Bele pramen odnese daleč po reki navzdol. Sedaj mora najti pot nazaj domov in pri tem ga čaka veliko pustolovščin in
tudi nevarnosti....Liffe 2008!
S podporo Ministrstva za kulturo RS!
Naslednji vikend od 15.1. do 17.1. 2010 napovedujemo:
animirano družinsko pustolovščino PLANET 51-sinhroniziran, družinsko komedijo STARA MAČKA, komična grozljivka DOBRODOŠLI V DEŽELI ZOMBIJEV, od 22.1. do 24.1. pustolovski spektakel AVATAR !
Koledar imen
7.	Četrtek, Zdravko
8.	Petek, Severin
9.	Sobota, Julijan
10	. Nedelja, Gregor
11	. Ponedeljek, Pavlin
12	. Torek, Tatjana
13	. Sreda, Veronika
Lunine mene
7. januarja, ob 11:39 Zadnji krajec
www.radiotempo.info
89.1 MHz 98.3 MHz 105.0 MHz
KAM NA IZLET?
Sobota, 9. janurja: PO POTEH POHORSKEGA BATALJONA (PD Velenje in Vinska Gora) ter TURNO SMUČANJE - RIBNIŠKA KOČA (PD Velenje); Sobota, 16. jajhuarja: 34. PLANINSKI PLES (PD Velenje).
Zgodilo se je
od 8. do 14. januarja
• • •
-	V začetku leta 1970 je imelo Velenje 10826 prebivalcev;
-	8. januarja 1943 so v neenakem boju z nemškim okupatorjem na Osankarici padli vsi borci legendarnega Pohorskega bataljona; med njimi je padel tudi zdravnik in član štaba Pohorskega bataljona ter narodni heroj dr. Dušan Mravljak - Mrož iz Šoštanja;
-	8. januarja 1974 so v Velenju ustanovili športno društvo, v katerega so se združili Hokejski klub Velenje, Težkoatletski klub Rudar, Ženski rokometni klub Velenje in Rokometni klub Rudar Velenje. Predsednik društva, kije obstajalo le kratek čas, je postal dr. Ivan Zupanc;
-	8. januarja 1977 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesreča, pri kateri so življenje izgubili štirje rudarji;
-	9. januarja leta 1856 se je na Globokem pri Rimskih Toplicah rodil pesnik Anton Aškerc, ki je bil od leta 1894 do leta 1898 tudi kaplan v župniji sv. Jurija v Škalah pri Vele nju;
-	9. januarja 1918 so posebno izjavo za majniško deklaracijo sprejeli tudi na plenarnem zasedanju okrajnega zastopa Šoštanj; izjavo so tedaj podpisali župani večine šaleških občin, med njimi pa ni bilo župana občine Šoštanj - mesto, kjer so imeli občinsko
Anton Aškerc (arhiv Muzeja Velenje)
oblast v rokah Nemci; 10. in 11. januarja 1987 je bil
v Rdeči dvorani v Velenju velik mednarodni novoletni turnir v malem nogometu, na katerem so nastopile tudi prvoligaške ekipe iz nekdanje Jugoslavije, Madžarske in Avstrije;
-	od novega leta 1990 dalje so lahko državljani nekdanje Jugoslavije po dolgih letih v banki za dinarje zopet kupili devize;
-	11. januarja 1983 so predstavniki Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje na tiskovni konferenci javnost obvestili o ukinitvi tovarne Koerting Elektronic v Gras-savu v Zvezni republiki Nemčiji;
-	14. januarja 1979 seje pretrgala nosilna vrv nihalke na Golteh in gondola s tremi potniki je treščila na tla; na srečo se je nezgoda na Golteh konča la brez smrt nih žrtev;
-	14. januarja 1994 je Radio Velenje začel oddajati iz novih stu dij skih pro sto rov v Starem trgu v Velenju.
■ Pripravlja: Damijan Kljajič
22
"»sfAS
www.trgovinejager.com
r HÄGER
"trgovine
A
Center Jager Velenje
Cesta Simona Blatnika 7, 3320 Velenje
ODDAMO V NAJEM:
V Centru Jager Velenje oddamo v najem lokal za trgovsko ali storitveno dejavnost v velikosti 222 m2, v etaži centra (sedaj salon pohištva). Informacije: Jagros d.o.o., Laše 1/b, 3241 Podplat, tel.: 03/812-10-65, e-mail: tajnistvo@trgovinejager.com
I
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.
Koroška cesta 37/b 3320 Velenje
PE ENERGETIKA
Tel.: 03/89612 56 PE VODOVOD IN KANALIZACIJA
Tel.: 03/88914 20, 03/889 14 00 POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST
Tel.: 03/896 64 490
GSM: 031/041 390 138, 031 375 041
V primeru reklamacij glede obračuna pokličite:
Za individualne hiše:
03/896 11 50 ali 89611 52 Za blokovno gradnjo: 03/896 11 46 ali 89611 48 Za industrijo:
03/896 11 44
Javni zavod Knjižnica Velenje
objavlja
Javni razpis za zasedbo prostega delovnega mesta
DIREKTOR JAVNEGA ZAVODA KNJIŽNICA VELENJE
Pogoji za zasedbo delovnega mesta so objavljeni na
spletnih straneh Mestne občine Velenje (www.veienje.si - Priložnosti; Javni razpisi; Natečaji).
Delovno razmerje se sklene za določen čas, za čas trajanja mandata.
Nagrajenci nagradne križanke Krevzel instalacije, objavljene v tedniku Naš čas, 24. decembra 2009 so:
1.	nagrada: Vanja Žohar, Pod smrekami 15, 3311 Šempeter (Izolacijska cev 26 m)
2.	nagrada: Slavko Filipčič, Ravne 42 a, 3325 Šoštanj (Izolacijska cev 16 m)
3.	nagrada: Jože Kos, Ponikva 61, 3310 Žalec (Izolacijska cev 10 m) Rešitev: Podjetje za izvajanje strojnih instalacij.
Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrade dvignejo na sedežu podjetja Krevzel med delovnikom od 7 - 15 ure.
Nagrajenci nagradne križanke Adriatic Slovenica d.d., objavljene v tedniku Naš čas, 24. decembra:
1.	nagrada: praktična najrada Adriatic Slovenica Zavarovalna družba d.d. prejme: HELENA MAKSAN, Praprotnikova 25, Mozirje
2.	nagrada: praktična nagrada Adriatic Slovenica Zavarovalna družba d.d. prejme: IGOR HABJAN, Foitova 8, Velenje
3.	nagrada: praktična nagrada Adriatic Slovenica Zavarovalna družba d.d. prejme: GORAZD NARDIN, Splitska 66, Velenje
Nagrajenci dvignejo nagrade z osebno izkaznico v pisarni Agenza Velenje na Rudarski 1, v prostorih hotela Paka.
Postanite naročnik
Za naročnike kar 8 številk zastonj!
Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas.
Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena.
Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar devet številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval.
Izkoristite dobro ponudbo.
In kako se lahko naročite na Naš čas?
ČETRTEK, 7. januarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,-kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 8. januarja:
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 1410 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 9. januarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Pole-pšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 10. januarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 11. januarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 12. januarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 13. januarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 28. dec. 2009 do 3. jan. 2010 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene vavtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 28. dec. 2009 do 3. jan. 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Pokličite 03/89817 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje.
OBVESCEVALEC
mali OGLASI
DEŽURSTVA
NUDIM
KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica Zaupanje vam z veseljem najde sorodno osebo za skupno življenje po ugdoni ceni, na hiter, preprost in diskreten način. Tel.:
035726319
19 EVROV date, neomejeno moških za skupno življenje na vseh starostnih obdobjih z vse države spoznate. Za mlajše ženske je stroritev brezplačna. Gsm: 031/505-495
50 EVROV date, veliko žensk po lastni izbiri z vseh delov države in zamejstva spoznate. Dnevno tako povežemo veliko ljudi, mnogo pa jih že srečno živi v dvoje. Gsm: 031/836-378 39-LETNA, simpatična, poštena, uslužbenka iz Velenja si želi spoznati pri-
jatelja starega do 55 let. Lahko si tudi močnejše postave. Gsm: 041/248-647, www.superalan.si
40-LETNI podjetnik, simpatičen, višje postave, iz Šaleške doline, razočaran v ljubezni, romantičen, si želi spoznati mamico ali samsko žensko do svojih let. Lahko jo tudi zaposli. Gsm: 041/248647, www.superalan.si
ODDAM
V CENTRU Šoštanja oddamo v najem pritličje v hiši, primerno za poslovne prostore, pisarne ali mirno obrt. Parkirni prostori v neposredni bližini. Tel.: 03/5882-522
koline pri nas. Parižlje, gsm: 041/783825.
TRI silažne bale prodam. Gsm: 041/299-912
KROMPIR, bel in rumen, odličnih jedilnih lastnosti, prodam. Lahko tudi pripeljem. Tel: 03/5702-048, gsm: 031/523748.
JABOLČNIK, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883. VINO (soauvignon, pinela in refošk) prodam. Vinska klet Čehovin Bogdan Štanjel - Velenje Konovo. Gsm: 031/749-671.
ŽIVALI
NEPREMIČNINE
NOVOGRADNJA po vaših željah na odlični lokaciji. Ugodno. Gsm: 040/954-718
PSIČKO bernardinko, staro 14 tednov, zelo prijazna, prodam. Gsm: 031/233314
PRIDELKI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA)
AKCIJA, fižol sivček in prašiče, težke 120 kg, ugodno prodam. Možne
ZAHVALA
FRANCATELŠEK
12. 2. 1925 - 21. 12. 2009
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob njegovem odhodu stali ob strani, darovali cvetje, sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi, ki ga imamo radi
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.
(Simon Gregorčič)
ZAHVALA
V 68. letu starosti se je ustavilo srce ljubečega in skrbnega moža, očeta, dedija
MATEVŽA PODVINŠKA
iz Gaberk
21. 9. 1941 - 29. 12. 2009
Prisrčna hvala vsem dobrim sosedom in sorodnikom, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih. Zahvala velja tudi reševalni ekipi iz ZD Velenje in medicinskemu osebju Nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče.
Žalujoči: žena Ljudmila, sinova Matevž in Jože z družinama
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO VNUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob ne-
deljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
9. in 10. 1. - MOJCA PUSOVNIK, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti, ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar -
gsm 031/688-600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.
do 14. ure; Ambulanta za male
živali in izdaja zdravil - ponedeljek,
sreda in petek od 8. do 12. ure ter
torek in četrtek od 13. do 17. ure.
GIBANJE PREBIVALSTVA
habit
nepremičnine
Hablt, d.0.0, Kersnikova 11, vtlenje
tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223
PRODAMO/ODDAMO
Prodamo hišo v Lokovici, na lepi sončni legi, 210 m 2, v treh etažah, parcela 1600 m2, obnovljena 2006, daljinsko centralno ogrevanje, na parceli gospodarsko poslopje (lahko se uporablja kot delavnica), cena 210.000 € Prodamo hišo v Čmovi, ob vpadnici v Velenje, 330 m2, v treh etažah, parcela 867 m2, starost 1983, obnovljena 2002 (streha), primerna za večjo družino, možnost treh stanovanj, cena 250.000 €. Prodamo 1,5-sobno stanovanje na Kersnikovi, 3. nadstropje, 47 m2, letnik 1956, cena 55.000 €. Prodamo 1-sobno stanovanje v centru Velenja, 1. nadstropje, 40 m2, letnik 1961, Stanovanje obsega kuhinjo, kabinet, spalnico, kopalnico, večji ablkon in klet. Cena 60.000 €.
več na
1 i ■ ■■ ■
www.habit.si
Upravna enota Velenje
Poroke		:
Porok ni bilo.		
Smrti	:	
Matilda Lešnik, roj. 1932, Topolšica 207 b; Pavla Turk, roj. 1926, Šoštanj, Levstikova c. 4; Danijela Starc, roj. 1953, Veliko Širje 101 a; Jožef Umek, roj. 1915, Buče 17 a; Ivana Hriberšek, roj. 1937, Ločica ob Savinji 84 a; Alojzij Kežman, roj. 1926, Prekorje 33, Celje; Viljem Turnšek, roj. 1935, Kačji dol 43; Rudolf Zendzianowsky, roj. 1914, Mrzlo polje 14; Albina
Lipičnik, roj. 1933, Velenje, Lilijska ul. 6; Stanislav Snedenec, roj. 1928, Ljubljana, Bohinjčeva ul. 14; Helena Šnabl, roj. 1928, Libeliče 1 a; Maks Kokošar, roj. 1920, Celje, Veselova ul. 6; Miran Aubreht, roj. 1949, Velika Pirešica 4; Frančiška Grešak, roj.
1920,	Kavče 34; Anton Kovačič, roj. 1931, Velenje, Cankarjeva c. 1 b; Vladimir Kotnik, roj. 1962, Velenje, Žarova c. 9; Alojzij Hriberšek, roj.
1921,	Hrastovec 20; Melita Božič, roj. 1968, Velenje, Uriskova c. 26; Bojan Ocepek, roj. 1960, Velenje, Graškogorska c. 2.
POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939	
f POGREBNE STORITVE V CELOT •	PREVOZI •	UREDITEV DOKUMENTACIJE •	NABAVA CVETJA	& MOŽNOST PLAČILA I NA VEČ OBROKOV ft POSLUJEMO 124 UR DNEVNO
Odhajaš z vetrom, a ne v praznino.
(K. Gibran)
V SLOVO
MARIJI MRAVLJAK- MIMICI
roj. OŠTIR
1933 - 2009
Vedno boš z nami.
Oto, Duška, Maja in vnuki
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice
ALBINE LIPIČNIK
roj. GABER 24. 2. 1933 - 24. 12. 2009
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in svete maše. Posebna zahvala ge. Katarini Lahovnik, dr. med., in snahi
Danici za vso izkazano pomoč ob njeni bolezni. Hvala duhovniku g. Luki Mihevcu za opravljen obred, Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje, govorniku, pevcem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Alojz, sinova Marjan z Danico, Slavko z Bojano, vnuki Barbara, Petra z Jasminom, Mateja z Dejanom, Blaž in pravnukinja Aneja
Dvajsetič silvestrovali na Titovem trgu
vlfV \ ,
--v. : \ ,
märi\
V organizaciji medijske hiše Radio Velenje - Naš čas in Mestne občine Velenje so lahko Velenjčani že dvajsetič silvestrovali v središču mesta. Z letošnjim silvestrovanjem smo v občini sklenili tudi pestre in številne prireditve, posvečene 50-letnici sodobnega Velenja.
Letošnja organizacija je bila še bolj zahtevna od prejšnjih tudi zato, ker je bilo pač leto prežeto z recesijo in je bilo težko zagotoviti potrebna sredstva. Potem jo je zagodla še zelo slaba vremenska napoved.
Konec dober, vse dobro, bi lahko rekli. In tokrat je bilo res tako. Dež je sicer malo pokvaril slovo od dedka Mraza, potem še malo strašil organizatorje, a seje pravočasno umaknil. Titov trg je na to napolnila množica obiskovalcev, ki so uživali ob petju Natalije Verboten in njenega spremlje-
valnega ansambla. Tik pred polnočjo smo razglasili naj osebnost leta 2009. Tokrat je ta laskavi naslov pripadel županu Mestne občine Velenje Srečku Mehu. Ta je tudi voščil zbrani množici, nebo pa je razsvetlil lep ognjemet. Potem pa se je veselo rajalo, plesalo in pelo (zagotovo bi se do jutranjih ur) do pol tretje ure, kolikor smo tudi imeli dovoljenje za prireditev. Vesela množica se je počasi razšla novim dogodivščinam naproti.
Naj bo v letu 2010 čim več lepih in razigra nih dni!
--VI

\
t
%

ž V
m
-in. s




Manca Dremelj je zabavala najmlajše
F i
h'.
®r M ■■■■■■^■'hypki mk
A >
j |gA W
v fm v
N
S
srečanje z dedkom Mrazom

^ p J
kv
«P»
: j^m