SLOVENKA
GLASILO SLOVENSKEGA ŽENSTVA
Zvezek 16.
V Trstu, 30. julija 1898.
Letnik II.
Meseca avgusta se praznuje god teh-le slovanskih krstnih imen :
14. Jeroslav, 15. Dragomir, 16. Branislav, 18. Branislava, 19. Ljudevit,
20. Krunoslav, 30. Milka.
Slovenke, dajajte svojim otrokom le slovanska krstna imena !
Narodna.
Ljubica sladka, ne jokaj, nikar,
Trezno premisliva najino stvar . .,
Pa, da naj prišel bi po-te.
Nimaš ne blaga, ne dote .. .
Pa, da naj prišel bi po-te, moj Bog,
Škoda bi bilo prelepih teh rok !
Take-le majhne in bele,
Z mojimi naj bi trpele?,..<
>»Ni mi, oj ljubeč, za bele roke,
A mi je, ljubeč, za moje srce ;
Saj zna le tebe ljubiti.
Saj te ne zna pozabiti ! « <
Vida.
Spomin.
V tihotni noči skrivno
Je mene obiskal.
In srčece mi tešil,
Pritajno šepetal.
Da vrnejo se ure
Mi zlatih dnij nazaj.
Da bodem zopet srečna.
Kot bila sem nekdaj. —
In slastno oklenila
Se njega duša je —
Potapljala v sladkostij
Neskončno se morje. —
Ko solncu svetle zvezde
Umikale so se,
Se vedno ljubkovala
S spominom sem — na te !
Kristina. . .

360 A. Cjehanovič: Mstinski močeradi.
Mstinski močeradi.
Povest iz življenja.
Ruski spisal A. Cjehanovič. — Preval Zaplaninec.
(Dalje).
VI.
v bolnišnici.

Luna je premaknila svoj sej po tleh znatno na desno, tako, da
sta ostala bolna Paša in Sarmatov. ki je sedel objemaj e si
mokra kolena na njenem slamnatem ležišči, v črni senci.
Iz razbitega okna je pihal ostri hlad.
Sarmatov se je naposled zavedel. Hlad, pod čegar strujo je on
sedel, ga je prepihal do kostij.
On je občutil toli silno drhtenje, da sta, razun zobov, se tresli
tudi njegovi mokri koleni, krčevito vdarjajoči drugo ob drugo.
Tedaj je vstal, zamašil z neko cunjo razbito šipo in se vrnil
zopet na prejšnje mesto.
Dihanje Pašino je na njegovo začudenje postalo enakomernejše.
Potipal je njeno čelo, bilo je vlažno, žila je utripala jednakomer-
nejše. Ona je spala krepko spanje, ki nastopa po težki bolezni, kadar
se le-ta jame obračati na bolje.
Krepka Pašina narava je tudi brez zdravil storila svoje, no zato
pa je Sarmatov čutil, da se godi njemu nekaj nedobreg^a. Ta hlad,
ki ga je prešinjal skozi in skozi, imel je svoj vpliv.
Trebalo je precej sleči se in leči na peč ter se odeti z ovčjim
kožuhom pokojne Mice.
No, pa še tam, navzlic temu, da je bilo primerno toplo in so-
parno, tresel ga je še vedno mraz.
Potem mu je postalo vroče, vrgel je raz sebe kožuh, odpel svoj
srajčni ovratnik, ali njemu je prihajalo vedno bolj vroče in soparno,
dokler ni zaspal, ali bolje, izgubil zavest . . .
Zavedel se je v svetli, veliki sobi, kjer so po obeh straneh tik
sten stale postelje. Na jedni teh je ležal on sam.
Njemu se je dozdevalo, da vidi vse to v sanjah; ali glej, pri-
stopil je k njemu nek gospod z naočniki in z zlato verižico na uri.
Ta ga je prijel za roko, zmajal z glavo in, rekši nekaj zadi stoječemu
rdečenosemu človeku s svinčnikom in listom papirja na deščici,
šel dalje.
Sarmatov je nejasno umeval, da se nahaja v bolnišnici, no, ta
misel se je nekako pretrg-ala in odstopila mesto sanjam, čudnim in
težkim ...
Zdaj vidi sebe na lovu, kjer pojajo nekega groznega volka. A
glej prikaže se tisti volk. On je resnično strašen. On leti naravnost
proti njemu, škripaje se svojimi strašnimi, ostrimi zobmi in ob jednem
hohoče s človeškim glasom.
On spozna v tej zverini ne pristnega volka, a onega, ki je
vrgel kamen v okno Pašine izbe. A evo i nje ! . . Ona se stiska zadi
za njim in šepeče : »ubij, drugače me požre . . .« Razlega se strel.
A kaj pa zopet to? . . On je v svoji sobi, v stričevem domu.
Duri njegove so priprte in skozi nje prihaja oddaljeni ženski
smeh, iz stričevega kabineta.
Ta ženski smeh mu je znan, smeji se Valerija Aleksandrovna...
»Aha!« pravi on in se ukrade kakor senca po temnih, puščobnih
stričevih sobah.
Odsev uličnih svetilk in svetla mesečina trepeče v pramenih
po parketu. Od starinskih naslanjačev in miz padajo čez vso sobo
ostrokončene sence, se plazijo na steno, prelamljajo na dvoje neke
slike, na katerih se obrazi strašno smejejo, odkrivajoč starikave,
brezzobe čeljusti, a on leze vedno dalje, hohot Valerije je vedno
glasneji . . . Pri durih je.
Zopet izprememba.
On leži v Pasini izbi in ne spava, ampak posluša njeno hripavo
sopenje, nanj pa pada pramen luninega svita, ali to ni svit, voda
lije nanj, od katere mu je hladno in bolno, kajti s to vodo padajo
težki kosi žveplene rude na njegove prsi, na nogi in na glavo. Nekdo
je vstopil . . . On ne more takoj razločiti.
»Djak, ali si ti?« vpraša, ali precej spozna svojo pomoto, ker
to ni Djak, a neka do cela črno oblečena ženska oseba.
Ta se poredno pripogiblje in se prikrade do Paše z vzdignjeno
pestjo, v koji se lesketa nož.
On hoče vstati, da bi branil Pašo, in ne more, a ženska je
obrnila proti njemu obraz in on je odrevenel od straha . . . Bila je
Valerija.
On se je spet prebudil in zazrl nad seboj Pašino obličje.
»Nu, kako pa kaj?... kako ti je?« je laskavo vprašala ona.
On je slabo zmajal z glavo in brez odgovora spet zakril oči.
Paša se je razjokala, brišoča si oči s koncem naglavnega robca.
Zdravnik, kojega je ravnokar vprašala, jej je rekel, da je za
ozdravljenje malo upanja.
A. Cjelianovič: Mstinski močeradi. 3(51
362 A. Cjehanovič : Mstinski močeradi.
Izprva je Paša menila, da laže, a zdaj, ko je sama videla bol-
nika, je izprevidela, da so te besede istinite.
Od kar je Sarmatov tako ležal, je minolo že teden dni.
Sreča da je tisti dan, ko se je njej izboljšalo in je obolel on,
prišel v kočo Djak, sicer bi bil on morda umrl tam za pečjo.
Paša ga je vprašala še enkrat, a vide, da bolnik ne odpre očij,
je sedla na tla poleg postelje in, položivši glavo na zimnico, tiho
zaplakala.
Med tem časom se je prikazal na dvorišči, obkroženim s trhlim
plotom, ki je delil dvorišče od velikega travnika in je sezal tija do
gozda, baš oni rdečonosi človek, kirurg, ki je pred par urami hodil
za doktorom z receptnim papirjem v roki.
Stopivši raz vezne stopnice, se je ozrl in prisluškal.
Čez nekaj trenutkov se je slišalo zategnjeno žvižganje, slično>
preludiju slavčeve pesmi.
Mož je položil dva prsta v usta in se odzval se žvižganjem.
»Lipe, si ti?« je vprašal nekdo za plotom.
»Jaz«, se je oglasil ta, »a to je Volk?«
»Jaz!«
Planka na plotu se je vzdignila in skozi plot je pomolela Vol-
kova glava, potem rami, a za njima je prilezel i on potuhnjeno,
liki mačka.
Ko se je vzravnal in ozrl okoli, je vprašal :
»Nu, kaj je ?«
»Ona je tukaj«, je odvrnil ranocelnik.
»Ne mislim nje! Sam sem jo videl, ko je šla, povej mi o onem...
In Volk- je položil jeden noht na drugega, kakor bi ubijal
žuželko.
»Vse je možno, ako bode denar.«
»Denar že dobiš, le pomiri se!«
»Kadar ga dobim, potem izvršim delo . . .«
»Saj ti pravim, da ga dobim še nocoj. Midva z jednookim
Pavlom sva že vse iztuhtala.«
»Kadar prineseš denar, potem bo vse v redu!« je hladnokrvno
odgovoril ranocelnik ter izvlekel tobačnico in si začel iz nje marljivo
tlačiti tobak v svoj rdeči nos.
»Pa kaj Lipe, mi li ne verjameš ka-li ? . , . kakor bi ne bila še
nikoli barantovala.«
»Verjamem že . . . Apčhi ... Že verjamem ... a le ... Apčhi !..
Stvar more izpodleteti in potem človeka umoriš zastonj . , . kajti ako
mu dam strihnina, potem se jame po noči mučiti in vpiti, to pa po-
A. Cjehanovič: Mstinski močeradi. 363
vedo drugi bolniki zdravniku . . . Nu, on umrje, sledi raztelesenje, a
potem pa sam znaš kaj . . ,  Ti si v zavetji . . , Apčhi ! . . . Mene pa
posade v luknjo . . . Apčhi! . . Vidiš taka je! , .«
»A govoril si o opijumu? . . .«
»To že jaz vem, s čim ga spravim na oni svet . . . Jaz imam
tako tekočino, da se on niti ne zgane ... Pa tudi pri raztelesenju
ne spoznajo ničesar . . . Indijanska prebrisanost, brate . . .«
»      »A da bi sam od sebe umrl, tega upanja ni?«
»Tega pa ne vem . . . Morda umrje še nocoj, a morda ne umrje,
ako bo kriza.«
»Kaj je to? Strup, ka-li?«
»Pri tebi je vse strup ! Kriza je latinska beseda, ki pomeni
preobrat v bolezni.«
»K smrti, ka-li?«
»Ali k smrti, ali na boljše.«
»Torej mu boš dal, če začne slabeti?«
»Dati je možno, zakaj ne dati, če bi denar bil gotov. Dokler
mi denarja ne pokažeš, ne storim ničesar . . . Kakor hočeš . . .«
Ranocelnik je spet izvlekel tobačnico. Pod njegovo pazduho je
bila knjiga natlačena z recepti. Njegov pogled je bil povsem pogled
dobrodušnega človeka, pa tudi glas njegov je bil mehek, takisto
dobrodušen. Govoril je ves čas o Sarmatovem zastrupljenju baš tako
mirno in prosto, kakor da bi se šlo za kakega petelina, ki je na-
značen za večerjo.
Bog si ga vedi, kakšne narave je bil ta ranocelnik.
Sam na sebi skromen in tih, je imel že dolgoletno znanje z
razuzdanim in do skrajnosti popačenim Volkom, a imel poleg sebe
ženo in dvoje otrok, s katerimi ni bil surov, in bil je celo pod če-
veljčkom svoji boljši polovici.
»Kako torej ?« je vprašal odločno Volk.
»Novce prinesi . . . Apčhi!« je odvrnil Lipe, skrbno zapiraje
tobačnico.
Volk je pljunil in, neposlovivši se, zlezel nazaj skozi odpr-
tino plota.
Lipe je zadelal za njim desko in, pogladivši si nekolikokrat
golo teme, stopil v vežo.
VII.
»Kako je kaj Sarmatovu ? . . .« je vprašal kakor navadno zjutraj
na delu Djak Pašenko.
»Včeraj je bil slab, a danes ne vem . . . Mislim delati samo
dopoludne, potem pa prodati nabrano rudo Proklju . . . Morebiti se
364 A. Cjehanovič: Mstinski močeradi.
prebudi, poželi žemlje ali čaja, treba bo kupiti, a nabrala menda nisem
še za jeden pud. . . Prosila bodem, da mi Prokl posodi rubelj . . .«
>Posodi!« je z gotovostjo odgovoril Djak. »Jaz sem porok za
te, ali pa si ga jaz izposodim in boš ti meni dolžna.t
»Bog plati, prijatelj!« je ganjeno izpregovorila Paša . . .
»Prokl je posodil Djaku rubelj in ta ga je dal Pašenki.
Ko je krčmar Prokl to videl, je lokavo namignil z očesom.
Djak se je delal, kakor da tega ne vidi.
Paša je med tem pristopila k njemu in pošepetala na uho :
»Jaz vam ga vrnem vsekako, jutri vzamem iz posojilnice vse
novce . . . Lipe — ranocelnik mi je včeraj rekel, da če mu da neko
posebno zdravilo, za katero mu moram dati no.vcev, potem ga on
prej ozdravi, nego doktor, v treh dneh, pravi, ga ozdravim . . .«
¦   »Oj lažnjivec lažnjivi!« je odvrnil Djak.
»A morda je le res.«
»Koliko pa hoče?«
»Mnogo . . .«
»Koliko?«
»Petdeset rubljev.«
»Pritisniti mu rajši eno gorko po gobcu! . . .«
»I, Bog ne daj ! . .« Nikar se prepirati ž njim . . . On mi je še
nekaj drugega povedal . . . Vsi bolniki, pravi, so v moji oblasti, če
hočem — ozdravim, ako nočem — ne ozdravim! . .«
Djak je mahnil z roko, češ, delaj kakor znaš !
Paša ga je še jednoč zahvalila, vsipala svojo rudo v njegov
koš in se napotila proti domu.
Z močno utripajočim srcem je šla proti domu, da bi se pre-
oblekla v suho obleko in se odpravila v bolnišnico.
»A če je slabeji?« se je vprašala . . . »Če umrje?«
Kupila je med potoma četrtinko čaja, žemljo in pol funta slad-
korja in šla k Sarmatovu. Ta je ležal in leže obrnil glavo proti njej,
ko je ona plaho stopaje približala se njegovi postelji.
Njo je že to vzradostilo.
»Oh. ljubi moj, kako ti je?«
»Bolje, Paša . . . bolje . . . hvala . . .«
»Na, tu-le sem ti prinesla čaja in sladkorja, pa žemljo.«
Sarmatov se je nasmehnil in hvaležno prikimal z glavo.
Paša se je spet posadila na tla, tako, da je bila njena glava
zraven bolnikove glave in, bistro se ozrši okoli sebe, pritisnila mu
vroč, kratek poljub.
Sarmatov je s trudom vzdignil roko in jo s težka pobožal
po glavi.
Pašenka je zgrabila in poljubila tudi roko.
Ranocelnik je med tem odšel v sosednjo sobo.
Uprav ko je bil odšel, zarožljal je v jednem iz oken, med ko-
jima je stala Sarmatova postelja, droben kamenček, no, ta zvok je
bil tako glasen v tej tišini, da je Paša instinktivno vstala in stopila
k oknu.
Na dvorišči jo je se znamenji klicala neka ženska.
Vabila jo je doli, kazaje na odprta vrata in pritiskala roko
na srce.
Oblečena je bila v grozno umazane cape. Lasje na glavi so bili
razkuštrani, preko celega lica se je vlekla ogromna praskotina, ali
ta obraz se je zdel Paši znan. Ona je šepnila Sarmatovu, da se precej
vrne in urno izginila iz sobe ... (Pride še.)
Biser in morje.
Divote mi je duša moja mrla,
Ko prvič nosil v čolnu tvoj me val,
Ko prvič Adrija sem tebe zrla.
Otrok severa, vajen trdnih tal.
Se bolj pa nego ti očaral me je
Neptunov raj, najdražji biser tvoj !
S spominom na-te spojen bajno greje.
Kot angelj čist, povsod njegov me soj...
Marica II.
Kako je to?
Spisal SI. Krmavner.
Dragi prijatelj !
Prestavili so me v G . . . Slučaj je nanesel, da sem se s svojo
ženo in z otroci naselil prav v tistem stanovanju, v katerem
si Ti kakor gimnazijec in vseučiliščnik stanoval toliko  časa.
Pri vas je bilo tedaj pet otrok in tudi jaz imam pet otrok, stanova-
Marica II: Biser in morje. — SI. Krmavner: Kako je to? 365
366 SI. Krmavner: Kako je to?
nje se zdi meni kakor tudi vsakemu razven moje žene premajhno za
toliko ljudi. Prosim Te torej, bodi tako dober in piši mi, kako je
razdelil Tvoj ranjki oče vse svoje ljudi po teh — luknjah, imenovati
jih že ne morem drugači. Prihodnjič Ti napišem več. Pozdravlja Te
Tvoj
Mirko.
Predragi !
Poslušaj ! Res, bilo nas je pet otrok. Stanovali smo mnogo let
v tistem kaj nepriličnem stanovanju. Naj Ti je popišem po Tvoji
želji. Pri vratih se je vstopilo na hodnik, — np, kam vodi ta hod-
nik, se ni moglo videti, ker je bil jako ozek in dolg, morda lo m.
dolg in 1^/2 m. širok, na zadnjem koncu pa popolnoma temen. Na
levi strani je bilo na dvorišče jako veliko okno, skozi katero je po-
letne popoldneve pripekalo solnce kaj toplo in soparno ter grelo
kamenita tla. Na tem hodniku ni bilo ničesar druzega mimo jedne
stare obledele fotografije in šc ta je visela samo zaradi tega na steni,
ker je na tistem mestu stena kazala liso, ki je nastala od vročine,
ko je nekoč gorelo v dimniku; — s kratka, prijazen pač ni bil ta
hodnik ....
Na koncu hodnika nasproti vhodu je bila tema ; iz te teme
so vodila troja vrata. Skozi srednja vrata se je prišlo v sobo, v ka-
teri smo po dne in po noči životarili štirje bratje. To je bilo življenje,
da Bog se usmili!
Sredi sobe je stala velika podolgastookrogla miza in nad njo je
visela s stropa stara svetilka. Na vsaki strani te mize sedel je eden
izmed nas; v sobo je prihajala luč pa samo od jedne strani, zato smo
se vedno tepli za oni prostor, na katerem je bilo največ luči — sedel
je obično tam najstarejši — najmočnejši. (Vsi drugi imamo sedaj
jako slabe oči!) Zvečer je pa bilo tako le: s komolci ob mizo oprti
smo si tiščali ušesa in skušali drug druzega prevpiti, učeči se ; no
— to še ni bilo hudo. Bili smo štirje, sobo smo kmalu razgreli in na
večer, ko je svetilka razširjala vročino, ni nihče izmed nas hotel se-
deti luči preblizu. Prav malo je potegnil brat mizo bolj k sebi, da
bi se oddaljil od svetilke, a s tem je prišla meni še bolj pred nos;
ne bodi len — brž jo potegnem zopet nazaj, še malo bolj, nego je
bila prej ; to pa onima ni bilo prav, začel se je prepir, vlekli smo
mizo sem in tje in nazadnje — smo se stepli. Tako je bilo čez dan
in zvečer; kako pa po noči?
Ob obeh nasprotnih straneh sta stali dve postelji, nepremakljivi,
težki kakor svinec in izpod vsake je gledalo okostje tako zvane
»lovske« postelje.
SI. Krmavner: Kako je to? 367
Na večer sva privlekla oba mlajša brata svoji postelji iz skri-
vališč in postavila sva jih v sobi t. j. zastavila sva vse, kar je bilo
še svobodnega prostora, da se pri vratih ni moglo ne ven ne noter ...
Ob steni, oknu nasproti je stal »divan«, (Eden nas bi bil lahko na
njem spal, pa nismo hoteli, ker je bil prvič preozek, drugič prekra-
tek, tretjič po zimi preblizo peči, in četrtič poletu pretopel) »stara
trdna roba«, seveda nepremakljiv... Tudi omara je bila v sobi in
vsi štirje smo imeli v njej vse, kar je bilo naše: obleko, (kupovalo
se je samo za najstarejšega, mlajši smo pa podedovali po njem ; čevlje,
kravate, klobuke podedovali smo pa vsi po vrsti od — očeta!) pe-
rilo, (tega itak ni bilo mnogo) knjige in kar je še bilo našega. Na
jedni strani je visela fotografija soabiturijentov najstarejšega brata,
na drugi bakrorez moleče nune — brez izraza, brez življenja. Ce ome-
nim še precej veliko (t. j. preveliko) omaro za umivanje in spodaj
predal za čevlje, ki so vsled vlage vedno plesneli, veš vse.
Druga soba z dvema oknoma je, kakor veš, jako lepa in velika.
V njej sta spala mati in sestra. Pohištvo pa je bilo razvrščeno tako-le :
V sobi je bilo pet velikih omar: po jedna za očetovo, m'aterino in
sestrino obleko, jedna za njihovo perilo in jedna za očetovo knjižnico;
dve na slepi steni poleg oken, dve na desno in levo od uhoda in
jedna nasproti oknoma zraven drugih vedno zaklenjenih vrat, za ka-
terimi je bila očetova soba. Pred temi vrati je stala umivalna omarica,
tudi »stara trdna« t. j. nerodna in nepremakljiva. Ob tej steni je stala
še sestrina postelja in zraven nje ob slepi steni materina. Med oknoma
je stal divan, pred divanom miza, ki se je dala povečati (tu smo
obedovali) in okolu mize stoli, trdi in mehki stoli in fotelji vse vprek.
Pred jednim oknom je bil šivalni stroj, pred drugim šivalna mizica.
To je vse. Moja mati je bila jako pametna, naobražena žena, a v teh
stvareh je bil oče — Bog mu daj dobro — vedno nezmotljiv. Ona
še svetovati ni smela.
V teh dveh sobah smo stanovali mi. Sobica poleg kuhinje je
bila za deklo, v prej omenjeno očetovo sobo pa ni smel nihče raz-
ven matere; ne spominjam se torej več, kaj je bilo v nji. Očetova
postelja, omara, divan, miza, pisalna miza, za več reči tako ni prostora.
Vem sicer, dragi, da je bilo po navodilu očetovem pri nas vse
narobe urejeno, a dvomim, da boš napravil iz tega stanovanja kaj
poštenega. Zanimalo bi res tudi n^ene izvedeti, kako si ga urediš.
Pozdravi ženo in deco !
Bog te živi !
Ivan.
368 SI. Krmavner: Kako je to?
Ljubi tovariš!
S stanovanjem sem jako zadovoljen. Pozdrav od moje žene. Če
se kedaj oženiš, poišči si tako ; ona mi je krasno uredila stanovanje ;
obišči nas enkrat, vem, da ga niti ne izpoznaš.
Ne morem Ti dopovedati, kako prijazen je tisti dolgi hodnik.
Ko vstopiš, vidiš le jedno omaro, visok zastor in kuhinjska vrata.
Preko tega prvega zastora prideš v srednji del hodnika v »dekliško«
sobo, v katerem stojita na levo in desno vrat dve omarici in na»
vsaki je polno cvetlic ; omenjena vrata so vedno zaprta ; pred njimi
stoji par stolov in kadilna mizica, — če se okna zastro, je tako lepo
hladno in prijetne poleti tu zunaj ! Zadnji del hodnika je zopet od-
deljen zase z drugim zastorom ; tam je jedna omara.
In kako lepo je v omenjeni »dekliški« sobi, v katerej je po
dnevi moja žena in moja hči ; spi v njej pa samo hči. Na slepi steni
blizu vrat na hodnik moli v sobo postelja, v drugem kotu poleg
okna stoji toaletna miza, zraven nje je miza pred usnjatim divanom,
katera se da na obeh koncih podaljšati. Postelja je železna, kakor
sploh vse postelje v moji hiši, ker jih je lehko potisniti s kraja v
kraj, če je treba. Na steni je ura in dve podobi, v kotu na desno
od okna omara, — vse je tako ljubko postavljeno, da je veselje ;
nikjer ni nič nepotrebnega; pri oknu stojita še šivalni stroj in ši-
valna mizica.
V veliki sobi zraven žive moji štirje dečki. Kakor je dekliška
soba prijazna in praktično urejena, tako je tudi ta.
Med oknoma molita v sobo druga poleg druge dve postelji. Ob
slepi steni na sredi je jeden divan, ob nasprotni steni poleg peči
drugi, — oba usnjata, ki služita po noči za ležišče. Porečeš : oho,
dva divana v jedni sobi ! Toda : sila kola lomi ; pa se niti ne zapazi
teh divanov, ker stoji pred prvim dolga miza, ki ga popolnoma za-
kriva. Ta miza je prav taka, kakor v dekliški sobi, tako, da se
zamore iz njiju sestaviti veliko omizje. Pri steni ob dekliški sobi
stojita dve omari za obleko in za knjige mojih dečkov a na steni
poleg vhoda kredenca in za njo v kotu pri oknu umivalna priprava.
Nad vrati je okrogla stenska ura in na dveh stenah po jedna velika
slika ; med oknoma na steni nad posteljama je velika stenska oma-
rica. To je vse. Povedati se ne da, a kadar prideš, boš videl, kako
praktična, kako čedna in snažna je ta soba. Ženko svojo sem od ve-
selja poljubil, ko sem videl to sobo urejeno.
Sedaj preostaja še soba, v kateri spi moja ženka z menoj. Do-
volj, da ti jo malo popišem. Ob močno zastrtem oknu je moja miza,
pisalna seveda, a ne morda jedna tistih zastarelih miz z devetimi
Iz poezij H. Heineja. 369
predali, ampak miza se samo jednim velikim predalom. Pri njej pišem
in zjutraj pijem kavo sedeč s svojo ženko na zraven stoječem divanu.
Takoj poleg molita od stene najini lahki postelji, nad katerima je
velika stenska omarica. V zadnjem kotu stoji okolu male okrogle
mize šest foteljev, po leti na hladu, po zimi blizu peči, — ta kot je
res preidiličen ! Ob steni poleg vrat sta dve omari za ženino obleko,
perilo in za druge najine stvari. Moja obleka je pred vrati te sobe
v zadnjem delu hodnika. Na desni od okna je toaletna mizica z ve-
likim zrcalom, poleg peči je umivalna priprava in na steni nasproti
oknu je stenska ura. I^Ioje knjige so razvrščene na stojalu nad ome-
njenima omarama.
Vse druge stvari so v omarah na hodniku in v sobici poleg
kuhinje, kjer spi dekla.
Vabim Te toraj še enkrat, da me posetiš, kadar prideš v G . . .
in se prepričaš, kako je prijetno tudi tako malo stanovanje, kadar je
ve žena tako prijetno urediti, kakor je je uredila moja. Morda se
potem še sam oženiš . . .
Anka in jaz Te pozdravljava !
Tvoj Mirko.
Ljubi prijatelj !
Radovednost me je gnala, da sem Te obiskal ; verjeti nisem
mogel, da bi se dalo tisto stanovanje napraviti prijetno ; tisti dolgi
hodnik itd. . . . toda prepričal sem se, da sem se motil. Čestitam Ti,
da imaš tako vrlo ženo in povem Ti odkritosrčno, da me tisti Tvoj
jarem, radi kojega sem Te često dražil, sedaj celo mika.
Bog Te živi !
Tvoj Ivan.
Iz poezij H. Heine-ja.
Preval Al. B—č.
Odšel izmed vas sem v malem srpanu,
V prosincu med vas se vračam spet.
Takrat v vročini ste se potili,
Sedaj ste hladni, da, mrzli kot led.
A kmalu spet pojdem, in ko se vrnem,
Ne bode  vam  ni gorko, ni mraz,
A meni srce bo borrfb in staro.
Ko hodil po vaših grobeh bom jaz.
370 Milan Sanjar : Hudi grad.
Hudi grad.
PišeMilanSanjar.
(Dalje).
X.
Miho smo ostavili v viharni kresni noči pri Hudem gradu v
nezavesti. Vzbudila ga je še le hladnosveža jutranja sapa.
Na izhodu se je svitai beli dan. Miha je ležal pod
dolgim, prožnim vejevjem velike smreke, katero je bila mej treskom
in gromom podrla burja raz zidino. Čutil je bolečine po vsem životu,
tako, da mu je najmanje gibanje delalo težave. Kolikor se je dalo
pod gostozapletenimi, oklepajočimi ga vejami, si je pretipal se svo-
bodno desno roko vse ude in se uveril, da ni ranjen. Stokaje in z
velikim trudom se je počasi iznebil sitnega omrežja. Hotel je vstati,
a branila mu je leva noga, ki ga je bolela najhuje in tudi v
rebrih ga je bodlo, kadar se je hotel vzdigniti. Toda po prestankih,
ki so bili posvečeni imenom vseh svetnikov in svetnic, opiraje se na
odlomljeno vejo, se je vendar postavil na desno nogo. Z velikim na-
porom in pogostimi oddihi se je jel zaganjati in plaziti navzdol, ter
je do solčnega izhoda pristokal do Korenkine lesene kolibe pod
strmino.
»Ješ, ješ, Miha, ti si!«  vpila je starka, ko je prihitela na bo-
lestno jecanje iz svoje bajte in videla^opraskanega, bledega Miho.
»Kaj ti je? Kdo te je?«
»Sam ne vem; po noči pri Hudem gradu...« jel je praviti
Miha, a hitro zopet umolknil, ker se mu je zdelo, da je povedal
že preveč.
Korenki je pa zadostovalo.
»Sveta pomagalka! Sama hudoba te je torej imela vkrempljih!
Zakaj jo nadleguješ in hlepiš po zakopanem denarji ? O, Bog usmi-
ljeni ! . . .«
»Daj mi vode!« pravi Miha in se jame vzpenjati, da bi stopil
v kolibo.
»Za pet krvavih ran!« zatuli Korenka ter z neverjetno naglostjo
plane v svoj dom, zaloputne od znotraj slabotne duri ter je zapre
se zapahom. Nato odpre malo okence na levi strani vhoda in stara
Meta je s plašno molitvijo in svežo jelkino vejico kropila debele
srage blagoslovljene vode proti ubogemu, udano zročemu zaklado-
kopu. Ko se je ta oddaljil, vide, da ne dobi vode, ker sluti starka
v njem sledove hudobnega duha, je stopila ženica previdno na prosto,
Milan Sanjar: Hudi gradi 371
zaklenila vrata, ter ob svoji oguljeni palici hitela po okolici nazna-
njat grozovito novost, da je hudoba Mihi polomila vse kosti ter ga
zagnala z razvaline pred njeno kolibo, osmojenega, krvavega in za-
vitega v peklenski, žvepleni smrad.
Miha se je priplazil do bližnjega studenca, si vgasil žejo, ter v
kristalni, ledenomrzli vodi opral in skopal boleče ude. To zdravilo
je bilo tako blagodejno, da je sladko zaspal in da so bolečine, ko
se je zbudil črez nekaj ur, toliko jenjale, da je mogel domov. Nje-
govo žilavo telo si je potem skoro docela opomoglo. Le v duhu mu
je ostal iz one strahovite noči neizbrisljiv utis — žareča hudograjska
stena se suho, visoko postavo Gobe v sredini. Dasi je gledal to po-
dobo le tako dolgo, kakor se trene z očesom, vendar je bil uverjen,
da je videl sovražnega gospodarja Goline in pri njem še druzega,
ćudno sklonjenega človeka, kterega ni poznal.
Naravno je bilo, da je praznoverni Miha pripisoval vso tajno
prikazen Gobini zvezi s hudičem. Le nekov nejasen čut mu je go-
voril, da nekaj ni v redu in da ima sedaj v rokah orožje zoper ne-
milega, oholega Golinarja, kateremu je že davno obljubil osveto in
kateri mu je bil glede na zaklad najnevarneji rival. Toda kaj je to
orožje, kako ga naj rabi uspešno, o tem si Lopar ni vedel odgovora.
A taka temna slutnja se tudi včasi v najpriprosteji človeški naravi
ohranjuje vztrajno, rastoče in šine o pravem trenotji na beli dan, ne
da bi si vedel njen nositelj sam razjasniti kako. Tako se je godilo
tudi našemu zakladokopu, ko je zabrusil svojemu in Lesarjevemu
protivniku znane besede v bledi obraz. Vidni uspeh pa ga je napotil,
da je še dalje razmišljal in ugibal o tej zadevi.
Lesarja je pa vznemirjala Gobina grožnja. Kaj poreče gospod
Kres, ako izve iz umazanih ust Golinarja, da imata z njegovo nad
vse ljubljeno in negovano Vero samotne sestanke ? Vest mu sicer ni
očitala najmanje krivde, a vendar je vedel, da sodi skrbni oče _dru-
gače. Gotovo ga naznanilo Gobe hudo užali in nemara prepove
njemu — Ivanu — uhod v svojo hišo. Poslednja misel ga je silno
prestrašila. Po dolgem ugibanji je prišel do sklepa, da najbolje za-
brani ovadbo in njene posledice, ako prosi naravnost, dasi še brez
jasnega socijalnega položaja, Verine roke.
Pisal je Veri o svoji nameri, položil na večernem sprehodu pi-
semce v že prej določeno in rabljeno duplino starega oreha za
grajskim sadovnjakom, ter našel ondi drugi dan odgovor, da se udaja
ona v tej zadevi docela njegovi volji in da mu ostane zvesta, naj
pride karkoli more. Iz vsega lista pa je odmevala deviška razbur-
jenost in viden nemir, da ne bi izginila njuna sladka nada in bi se
372 Milan Sanjar: Hudi grad.
ne izpremenila v prazno peno. A ta nemir ni vplival na Ivana. Odkar
si je bil v svesti Verine globoke ljubazni, njenega ognjevito in milo
čutečega srca, izginjala mu je polagoma prejšnja malodušnost in
nestalnost, postajal je odločneji, rastla mu je moška samozavest in
budila njegovo spečo energijo. Njegova pretirana sanjavost je ginila
v zadnji dobi še silneje v zdravojasni sapi ruskega realizma, s ka-
terim si je neprestano in se slastjo krepil po tuji sentimentalnosti
oparjenega duha.
Vesel in vznesen je naznanil svoji materi, kaj namerava, uverjen,
da tudi njej napravi radost. In se ni motil; dobra mamica je blago-
slavljala sklep svojega ljubljenca in želela mu sreče iz globine ma-
terinskega srca.
Drugi dan je bil namenjen odločitvi.
Napotil se je na Jesenik. Na mostiču, kjer jo je videl v prvo
po svoji vrnitvi s potovanja, čakala ga je Vera, bleda od prečute noči,
razburjena od notranjega nemira.
»Ivan, jaz se bojim!« je hitela.
»Umiri se, upajva, ne boj se, predraga ! Ali je bil Goba te dni
tukaj ?« tolažil in vprašal je Ivan.
»Ne, ni ga bilo !«
»Vse dobro torej. Vera! A naj se zgodi karkoli, midva si pri-
boriva srečo, ki bo tem slajša! Zaupaj! Ti si moje vse, zate se
uprem vsemu svetu ! «
V dolgem poljubu sta se zjedinili njuni duši v bojno zvezo za
srečo življenja.
Vera je ostala sama. Srce se ji je širilo v pogumu, najraje bi
bila hitela za Ivanom, ter padla ž njim pred očeta in prosila, naj
blagoslovi srca najglobeje želje ...
, Ivan je našel profesorja, mirno prijaznega, ljubeznivega kakor
vselej, •T knjižni sobi.
Dasi razburjen, napeljal je vendar po prvih navadnih besedah
razg"ovor na Vero, opisal v kratkih, iz duše prihajajočih besedah
obojestransko nagnjenje ter prosil očetovskega dovoljenja v zažel-
neno zvezo.
»V vaših rokah, gospod profesor, je moja, in smelo rečem, tudi
sreča vaše hčere!« Končal je na videz mirno, a z močno utripajo-
čim srcem.
Kres ga je do kraja poslušal. Potem je uprl vanj svoj jasni
pogled, zagotovil ga svojega očetovskega prijateljstva a snubitev
vendar rahlo toda odločno odklonil.
E. Gangl: Mlada ljubezen.
373 i
Iz njegovih besed je Ivan razvidel, da mu je profesor sicer na-
klonjen kakor vedno, a da mu prisoja še premalo moralne moči za
tako pomembepolno doverjenost in da mu ne jemlje vse nade — za
poznejše čase. Ivan ga je umel. Grenko, neprijetno čuvstvo samo-
očitanja mu je napolnilo v prvem hipu srce, a takoj se je umaknilo
drugemu, krepilnemu in na boj pozivajočemu čustvu za priboritev
dražega bitja.
Ob slovesu je razumel tudi Kresa rahlo izraženo skrb za du-
ševni mir ljubljene hčere. Vedel je, da se bo moral ogibati Vere,
dokler ne stopi zopet z boljšim uspehom pred očeta. In sam se je
čudil, da ga poslednje ni huje zadelo.
Odišel je resen, a miren in z odločnostjo v srci.        (Pride še.)
Mlada ljubezen.
Zložil E. Gangl.
Kaj mi praviš, ljubka moja !
Mamka tvoja se jeze,
Ker je vase zaklenilo
Drobno tvoje me srce.
Misel se mi je zbudila,
Zbudil up se mi je ta :
Preslepila bova mamko.
Saj so dobrega srca.
Lezi v posteljco in toži:
> Ljuba mati, bleda smrt
Stopa k meni, da ponese
Hčerko si na božji vrt.
>]Sri zdravila tej bolezni . . .
Rešil bi me morda — on !
Pride naj, prej ko zapoje
Žalostno mrtvaški zvon . . .«
In poslali bodo po-me
In prosili me lepo :
»Hčerko mi, gospod, rešite,
Svetlih kron Vam plačam sto!<
In z obrazom bodem resnim
Sklonil k posteljci se jaz
In objel bom tebe gorko
In poljubil ti obraz.
Ti pa bodeš zdrava vstala.
Jaz bom mamki del tako :
>Dajte krono mi življenja.
Dajte mi v plačilo — njo!»
In odprli bodo mati
Prošnji moji vid in sluh :
»Blagoslovi vajin zakon
Oče, Sin in sveti Duh !<
374 »Z.« : Spomini.
Spomini.
Spisala ,.Z".
Dolgčas mi je tu gori v malej mojej sobici, dolgčas mi je po
ljudeh, dolgčas po zlatih dneh mladosti. Lica so mi nagu-
bana, obraz razoran, lasje osiveli a to srce še bije v starih
slabih prsih, to srce se še krči in razširja, kakor nekdaj, ko mi je
še zorna mladost rudela na licih, ko nisem še sedevala sama v
malej svojej sobici.
O mladost, ta mladost. Še enkrat bi jo privila k sebi, še enkrat
se topila v brezskrbnem veselji, jokala v hitro minljivej boli mladost-
nih let ! Kupila sem si knjižico, črna je brez okraskov, brez zlate
obreze in papir ji je raskav. Stari moji prsti se oklepajo peresa, roka
mi drhteče ter piše in piše . . . Mladost hočem, hočem okušati še
enkrat v slabih potezah svoje roke.
Piši mi piši roka, nariši mi dneve mladosti. Daj, da mi še enkrat
smehljaj razteza oveneli ustni, daj, da mi še enkrat sladka solza
mladostne žalosti moči nagubano lice.
Mladost, kako te pomnim ! Spominjam se in kri mi ob spominih
hitreje leze po starih žilah in lažje mi dihajo bolehave prsi.
Spominjam se . . . o ti zlata beseda starih duš ! Kako se ta
giblje in giblje, vstaja in dviga se pred motnimi očmi. Kako se
meša bol in smeh, veselje in žalost nekdanjih dni ! Kako se širijo
zidovi moje tesne izbice, kako raja krog mene pomladenško cvetje
in svitle zimske svežinke ! O stare moje oči, ne poznate li znancev,
prijateljev mladosti, ne vidite li grmičev in travio, ki so vam dehteli
in zeleneli v oni zlati dobi !
O spominjam se . . . spominjam se . . .
Glej tu mala vaška kapelica, na pol podrta, brez oken in brez
vrat. Na starem potrtem razpelu vise na pol ovenele cvetlice, šopek
marjetic je zataknjen k Zveličarjevim nogam, mal deček, ki je splezal
na razdrti oltarček, trudi se baš zatakniti vejico bršljana k Odreše-
nikovi glavi. Spodaj pa skačejo, kličejo in vičejo mali vaški otroci.
Tukaj peko hlebčeke in povitice iz blata, ondi prodajajo moko —
cestni prah, drugi spet pleto velike vence iz plavih regratovih cvetk
a ostali se kamenčekajo, smejejo, prepirajo in kriče ... O brezskrbnost
v vzklikih, v smehu ! Ti prah, ki polegaš po mladih glavicah, ti prst,
ki se držiš malih belih predpasnikov ! Kaj mar če pridejo čez pol
ure ali še prej matere, če okregajo dekletca in natepejo dečke radi
zamazanih kril in strganih hlačic !
»Z.« : Spomini. 375
Glej tU bratca ! Leži v zibeli in joče in joče. Jaz sedim poleg
na pručici, pojem, zibljem a otroče le joka in joka. Večer je že,
sama sem, iz kotov leze mrak, vleg^a se pod strop, ovija stvari krog
mene, prijema, objema me. Otrok še joka in jaz naslonim glavo na
zibel in začnem jokati še sama. Tako gorko mi lijejo solze čez lica,
kapljajo mi na roko, močijo mali predpasnik. In čez hrbet me obliva
mrzla zona in pred očmi se prikazujejo čarovnice in zli duhovi.
Otrok joče in joče a jaz jokam ž njim, dokler njemu in meni
zaspanec ne zatisne oči. Ah, ono zdravo otroško spanje ! . . . Glava
mi leži na pručici, lica so še mokra, a moji udje tišče se male zi-
beli, kjer sniva bratec otroški sen.
Spominjam se dalje .... Na veznem pragu sedim in velika
punica mi leži v naročji. Ljudje hodijo mimo, smehljajo se mi, a jaz
pritiskam in negujem svoj zaklad, nežno šepečem s tiho svojo pun-
čico. Jedno oko ji je sicer izbito in konec roke ji manjka, a kaj
mari otroku za to ! Siva, domača mačka priplazi se k meni, takoj
se oklenem tudi nje. Prijetna toplina mi prihaja iz njenega trupla v
kožo. In tako sedimo vsi trije : punica, mačka in jaz na veznem pragu
in gledamo zvedavo v svet. Kaka kokoš zakokodače ali petelin zapoje,
mušice rajajo pred nami, na dvorišči pa laje naš Karo. Eh ta Karo !...
priskače, prileti, mačka mi skoči iz naročja, punica pade na tla in
mehka nje voščena glava ima zopet par lukenj več. Da kaj ^a to !
Naša Marijana pere ; milnice dobim in potem spuščam take lepe,
okrogle svetle mehurčke in gledam za njimi, kako se spreminjajo,
vrte, poletavajo, dokler se ne sprše v prazen nič. Pena gineva za
peno, jaz pa slonim na oknu in piham v slamico in nove in zopet
nove penice se vzdigajo v zrak.
Kazalec naše hišne ure kaže lo minut pred osmo. Zdaj je
treba hiteti iskati abecednik in računico, tablico in gobico. Kako
hitro morajo stopicati male noge, kako mi vsled tega rdi obraz ! In
oj ta šola siva in zastarela, resna in stroga v svojej starosti ! Oj
ozke, črvive klopi, oj razrezane, počečkane in počrnjene mize ! To
staro razpelo, ta otemnela cesarjeva podoba in ona velika bela peč !
In oni naš stari dobri učitelj se svojo tobačnico in suhim prijaznim
obličjem.....Davno je že, kar je umrl.   Tudi njegova naslednica,
mlada nežna učiteljica je umrla kmalu za njim. Kako smo otroci
tedaj plašno stali krog groba in bojazljivo gledali tujo, mestno go-
spodo, ki se je pripeljala k pogrebu. Siv, deževen dan je bil in nas
so bolele roke od držanja dežnikov. Blatne luže so stale mej grobi
in trava je polegla.
Oj, to žalostno, zapuščeno, vaško pokopališče ! Kolikokrat sem
376 »Z.« : Spornim.
se plazila mej grobovi in potikala po malej mrtva.šnici, mej nosilni-
cami, motikami in lopatami. Crna vrata z belim križem, lopate, zi-
dovje, nosila, vse dihu oster, neprijeten duh, duh smrti. In potem
sem šla tija pod veliki leseni križ, kjer je rastla najlepša trava, legla
v jamico mej grobove in gledala čisto, vedro nebo.
Ni me bilo strah. Vsaki dan sem se plazila mej križi po po-
kopališču, potikala okrog, ali tako-le leže mej grobovi, gledala sivo
zidanje naše cerkve. Zrla sem tja gori v zvonik, ki je siv, oskrbljen
in odrgnjen silil v jasno modro nebo. Ob sobotah pa se je gibalo
in zvonilo tam gori, da so se jasni, polni glasovi raztezali daleč tija
čez našo vas. O tisto zvonenje, tisto melodično pritrkavanje ob vročih,
poletnih popoldnevih. Kako se je zibal zrak, kako se je vse usnivalo
v sveti praznični mir. In potem ob praznikih je bila mala cerkev, s
pozlačenimi altarji, polna molečih ljudij . . , . Orgije, one mogočne
orgije in ti pobožni akordi, ta sveti blažeči duh kadila . . . Brleče
sveče, resni duhovnik, nedolžni strežniki, globoki vzdihi, šepet srčne
prošnje, o, tajnih molitev polna atmosfera . , .
Še se spominjam onega vrvenja po maši, gneče mej vrati, hihi-
tanja po poti ...
In cerkev gineva izpred mojih oči, šepet pojema, zrak se temni...
Sivi, žalostni jesenski dan prihaja mi pred oči. V poštnem vozu
sedim, kolesa ropočejo, podkve pekečejo, jaz pa se peljem tja venkaj
v svet, venkaj iz tihe, mirne domače vasi. Gosta, mokra megla sili
skozi majhna okna, hladi mi lica, leze mi v mozek. In voz drv,
ropoče, drdra . . .
Pridemo do velikega poslopja. Polno lučic se sveti iz mraka in
zvonenje se čuje iz teme. Zdaj pisk, ropot, brlizganje . . . rujavi bra-
dati obrazi, temni plašči, premikajoča se svetilka ... V kupeju
slonim, železnica hiti tjakaj v mrak, meni pa bije srce v strahu.
Kako ginejo temne gruče pred očmi, kako se zopet kopičijo zunaj
v gostem mraku! Pisk mi trga ušesa, brlizganje mi vrta v glavi. In
dalje, dalje hiti železnični vlak. Svetlika se za griči, drevesa, drogi,
pečine izvijajo se iz teme. Daleč tam iz megle se prikazujejo poslopja,
hiše. Vlak zaropoče pred kolodvorom. Glava je težka, noge se tre-
sejo. Hladna sapa veje in dež prši v obraz. Noga mi tolče po mestnem
tlaku in oko se ozira po teh visocih hišah. Kako se vijejo ulice,
sezajo druga v drugo, preprezajo mesto. Jaz pa hodim iz druge v
drugo, dalje in dalje. Postrešček se peha zadej s prtljago, ob strani
se zavija mama v toplo ogrinjalo. Veliko poslopje se prikaže, cerkev
stoji poleg. Težka vrata se odpro, hladen vzduh nam zaveje nasproti.
Tenek glas zvonca zazvoni, bela, ozka vrata zaškripljejo. Resna nuna
»Z.« : Spomini. 377
Stoji pred nami, črna halja jo zavija, senči ji bledi obraz in velik
molek ji visi ob pasu. Tiho se izvijajo besede iz njenih ust, ko ji
oko mirno počiva na kamnitem tlaku. Se en stisk roke, še en poljub
in jaz korakam z nuno skozi ozka vrata. Samostanska tišina me
objema, raz stene gledajo me sveti svetniški obrazi, moji koraki se
glasno slišijo po dolgem hodniku. Po prstih stopam dalje, oko mi
začudeno zastaja, na velicih omrežnih oknih, na resnih, belih stenah,
polumrak in tihota mi vlivata bojazen v srce. Nobena sapica ne giblje
zraka, velike postave se nemo premikajo mimo in oprezno se zapi-
rajo vrata za nama.
O ti tihi, mirni zrak samostanskih zidin, o vi dolgi, molčeči
koridori, ne zamrežena okna ! Ti duh premišjevanja, ki se raztezaš po
celicah, ti boječi šepet gojenk! O ti vrt z visocim zidovjem, oj obed-
nica z dolzimi mizami, kjer se bero mej obedom svete zgodbe. Kako
se skrivnatno meša v rožljanje žlic in vilic, krožnikov in stolov, mej
tihe nunine stopine ta jednakomerni glas.
Kako se sniva v posteljah, ko se zunaj po hodnikih plazijo
črne postave krog oltarčekov, ko šepečejo, molijo in vzdihujejo pred
svetimi podobami. O te molitve, to pobožno sklepanje rok, to počasno
drsanje jagod molka mej prsti.
In potem počitnice doma, kako pomnim tudi vas! Tiste stare
skrinje, razbiti zaboji pod streho, o kako je bilo prijetno klečati poleg
njih in jemati stvar za stvarjo iz njih. Stare moje oblekice, polomljene
igrače, tu v tem kotu kopa knjig, tam zopet venec potrtih in zapra-
šenih papirnatih rož. Kako je bilo prijetno sedeti mej staro šaro v
prahu in smeteh ter listati po raztrganih knjigah ! Kako so mi gorela
lica, ko sem iskala raztresene liste Jurčičevega »Desetega brata« po
starem zaboju in kako mi je vtripalo srce, ko sem vrhu senčnega
kupa v skednju brala prvi roman ! Kako sem bila ponosna, ko sem
dobila prvo prijateljičino pismo po pošti ; s kako važnostjo sem si
vselej zatikala peresnik za ušesa, kadar sem ji v listu naznanjala
svoje novice.
O da, ti zlati, dragi čas budalosti in nedolžne domišljavosti!
Kako sem se ogledovala, ko mi je prvikrat dolgo krilo pokri-
valo gležnje, kako ponosno sem odzravila, ko se mi je prvi možki
klobuk dvignil v pozdrav.
Neumnost, neumnost ! A vendar kako lep in jasen je bil oni čas !
Nekaj stopinj od nas, pod hribom izviral je studenec, še slišim
njegovo živahno žuborenje, ko je silil izpod skale venkaj na dan.
Pečine in skalovje se je dvigalo krog in krog. Bršljan in trave so
jih opletale in mah jih je obraščal. Nad njimi pa so širile mogočne
378 Zorana : Iz vsakdanjosti.
bukve svoje veje in še dalje tam je šumel tihotni smrekov gozd. Tu
sem posedala zvečer, ko je v vasi zvonilo zdravo Marijo. Žužki so
peli v travi, nad mano pa je veter šepetal z drevjem. Listje je po-
lahno padalo na me in studenec je skakal čez kamenje tja v dolino.
In naslonila sem se na zobate poraščene skale in gledala, kako je
počasi luna lezla izza vrhov in kako so se zvezde vžigale na obnebji.
Vasica je mirno ležala pred manoj, v meni pa so vstajale misli in
zginjevale, kakor bistre vode žuborečega studenca.        {Zvršetek pride.)
Iz vsakdanjosti.
Bajno lepo grajska okna
•Se z višine v dol žare ;
Ker grajščakov god veseli.
Pri šampanjcu tam slave.
Mnog se govor govoriči,
Case žvenketajo vmes,
In izborno prirejena
Draga so jedila res.
In veseli smeh odmeva
Z grada v tiho, mirno noč,
Kjer so luči že vgasnile
V oknih bornih kmečkih koč.
V jedni koči revna vdova
Pa bolestno se solzi:
Ker ji hišico prodati
Nesprosljiv grajščak veli....
Zorana.
Književnost in umetnost.
Pesmi kneza Nikole I. v italijanskem jeziku. Nedavno je izšla
v Rimu pri založniku Enrico Voghera knjiga z naslovom: »I Nuovi
Canti di Nicola I, principe del Montenegro«. »Natura ed arte«, uva-
ževani italijanski perijodični list izraža se o novej knjigi, ki je po-
svečena kneginji Jeleni Neapeljski, jako laskav^o.
L' amore di Paolo Mantegazza. Plodoviti, znani italijanski pisa-
telj je spisal knjigo pod naslovom L' amore. Materijalist Mantegazza
je ostavil v tej knjigi svoj navadni način pisanja ter pravi, da mo-
rajo zopet oživeti starogrški pojmi o idealu ljubezni, da ženska je lepa
po telesu, a še lepša da je po duhu. V Italijanih da je glavni povod
ljubezni strast in ljubav telesne lepote, kar je krivo nebrojnim samo-
morom, dvobojem in ubojem.
Razno. 379
Razno.
Roke Napoleona I. Francoski žurnalist, Georges Barrai, je našel
pred nekaj leti med svojimi družinskimi listinami zanimiv dokument,
katerega najbrže obelodani v kratkem. V omenjenem dokumentu je
shranjena podoba obeh rok Napoleonovih po naravi in sicer po bitki
pri Baugen-u, kjer jih je narisal ded dotičnega žurnalista, kateri je
bil podčastnik pri grenadirjih cesarske garde. Po bitki je stal Na-
polen precej časa v pogovoru s častniki in držal obe roki na hrbtu.
Slučajno je stal žurnalistov ded, ki je bil izboren risar, za hrbtom
cesarjevjm in narisal obe roki z največjoj natančnostjoj, sosebno
kar se tiče črt na dlani. Barrai je pokazal 1884. leta to podobo slo-
vitemu vedeževalcu iz roke Desbarolle, ne da bi mu bil prej povedal,
cagavi sta to roki. Desbarolle, misle, da je njih lastnik prednik Bar-
ral-ov, je povdarjal se strmenjem, da je moral mož, kateri je imel
take roke, storiti kaj celo izvanrednega.
Še le izgotovivši vedeževanje, je izvedel Desbarolle vso stvar
in ni si malo laskal na svoji »nezmotljivosti«.
Milo najboljše sredstvo za dizinfektiranje. Nemški mikrobiolo-
gist Reithoffer je vporabljal za svoje poskuse v dizinfektiranje na-
vadno zeleno milo. Res je, da se često išče daleč okoli, kar se ima
prav pod roko. Vsa mila sploh so izvrstno sredstvo proti mikrobom
kolere in vsako milo jih umori v eni sami minuti kar na stotine. Ko
si umivamo roke v milni raztopini od 5—45''/o, tedaj smo že dizin-
fetovani kakor je perilo dizinfetovano, ko je oprano v milnici.
Najgostoljubnejši rod so morda pač Tagali na Filipinah. I v
najrevnejši vasi se nahaja skoro pred vsako hišo košara z jestvinami
za mimoidoče potnike. Če je potnik premožen, spušča v košaro, poleg
koje se je okrepčal, kak denar. Če je pa reven, se nasiti, hraneč
samo  hvaležno  srce do nepoznanih svojih dobrotnikov.
Univerzitetska profesorica. Miss Hanna Kindbom, mlada Švedinja
je bila pred kratkim imenovana za profesorico higijene na Texaski
univerzi.
Prva zdravnica v Italiji. Gospića Esther Bonomis je bila 18.
julija promovirana za doktorico zdravilstva v Genovi. Ona je prva
zdravnica v Italiji.
Ženska za Mefista. Rostand, znani avtor »Samaritanke«. prireja
za Saro Bernhardtovo Goethejevega Fausta. Velika umetnica Sara
bode predstavljala Mefista.
380 Razno.
Adela Ristori. V gledališkem oddelku Turinske izložbe je glavna
izložiteljica slavna tragedica Adela Ristori. Med znamenitimi auto-
grafi njene zbirke je tudi oni od Cavoura, ki se glasi : Ako se vam
ni posrečilo prepričati kneza Gorčakova, tedaj se mi zdi, da je ne-
poboljšljiv grešnik . . . Vporabite svojo brezmejno moč, katero vam
dajejo vaši triumfi v Parizu, za stvar vaše domovine in jaz vas bom
gledal ne samo kakor največjo umetnico v Evropi, ampak tudi kakor
najvažnejšega sotrudnika v diplomaciji.
Alfred de Müsset in Lawartine sta jej pisala nesmrtne verze.
Ko je Adela Ristori odhajala iz Pariza, jej je dal Aleksander Dumas,
oče, rokopise svojih oduševljenih člankov, koje je o njej pisal v
»Mousquetaire«. Eden teh člankov se zvršuje z besedami: »Ah to je
ona, živa umetnost, po koji sem hrepenel, za katero sem molil,, —
ona je došla ! Ali ona je došla v jeziku Dantejevem, Petrarkovem in
Ariostovem ! «
V zbirki teh uprav razkošno vezanih knjig so avtografi skoro
vseh kronanih glav, vseh znanih umetnikov in aristokracije vsega sveta.
Italijanski kritik Filippi je zbral v 42. zvezkih vse, kar je pi-
sano o Ristorici in njenej umetnosti. Čudovita je obilna zbirka slik,
bakrorezov, fotografij, koje kažejo Ristorico v glavnih ulogah.
Žene in vseučilišče. Nek poročevalec v angleškem parlamentu
je podal razne zanimive podatke o novih naukih in metodah na vse-
učiliščih v raznih državah. V Franciji, Belgiji, Holandiji, Norveškej,
Danskej, Švicarskej, Italiji, Grškej in Romunskej imajo ženske na
vseučiliščih iste pravice kakor možki. One smejo k predavanjem, iz-
pitom in dobivajo jednake diplome. Švedska že ni tako liberalna
kakor njena posestrina Norveška. Tam smejo ženske k predavanjem,
ali ne smejo k izpitu iz prava in teologije. V Španiji so razni odno-
šaji. V Barceloni pohajajo ženske vseučilišča pod istimi pogoji kakor
možki ; v Gravadi se pa smatra za redek dogodek, ker se dve ženski
učita zdravilstva. Na starem vseučilišči v Salamanki imajo ženske
»pravico« pohajati vseučilišča, a ne morejo biti redne slušateljice.
Na Nemškem, v Avstriji in v Rusiji so vseučilišča z malimi izjemami
za ženske povsem zaprta.
Ang-leška ima se svojimi kolonijami 28 vseučilišč. Tam niso
zadovoljni samo s tem, da imajo ženske iste pravice kakor moški,
ampak gleda se še celo, da se ženskim kolikor možno olajša poha-
janje vseučilišč. Na vsakem vseučilišči imajo posebne »kollegije«, kjer
se shajajo vseučiliščnice in kjer imajo vse možne ugodnosti za učenje-
Tu imajo tudi svoje posebne biblijoteke.
Doma. 381
v Ameriki je tudi taka, ako ne še večja ugodnost za ženske
na vseučiliščih. Glasovita univerza v Harvardu ima poseben »oddelek
za žene« za vse predmete. V Ameriki ni ni enega vseučilišča, koje
bi neimelo svojega posebnega »Women's College« urejen za udobno
pohajanje vseučilišča za žene, ki prihajajo od drugod.
Kaj je politika ? Ob deževnem vremenu gre nekdo z odprtim
dežnikom po ulici. Sreča ga prijatelj, ki je dežnik pozabil doma in
se obesi svojemu prijatelju na desnico, da bi užival blagoslov strehe.
Posledica je bila, da sta bila na vnanjih straneh oba mokra. Da, pa
to še ni politika. — Kaj pa še več ? meni lastnik dežnika sam pri
sebi. Kdor zna pa zna... sosebno, če mu gre usoda na roko. Naproti mu
pride drug prijatelj, tudi brez dežnika, zatorej ga sočutno povabi na
svojo levico in drži dežnik ravno nad svojoj glavoj. Tako se sprehaja
na suhem, njegova dva prijatelja sta pa pod kapom. To je politika !
Doma.
Steklena tinta. Doktorju H. Loesnerju se je posrečilo najti tinto,
s kojo se more pisati na steklo, ne da bi se moglo zbrisati z vodo.
Ta izum razveseli gotovo marsikaterega, ki je poskušal nepriliko, da
se mu je izbrisala tinta se stekla. Ako se hoče sneti napis, treba je
samo ostrgati z nožem.
Snaga v hiši. Nekatere gospodinje so v tem oziru zelo stroge
in natančne ; vsak najmanjši prašek se mora odpraviti s pohištva.
Poslužujejo se navadno peresnega omelca, s katerim prav pridno
ometajo kipe, podobe, zidove i. t. d. Res je, da odpravijo na tak
način prah z dotičnih predmetov, istotako pa je ta način snaženja
škodljiv zdravju. Prah, katerega odpravimo s pohištva z ometanjem,
vzdigne se v zrak, plava po njem, sili naprej, sledi nam v spalnico,
jedilnico, povsod. Odpravili smo gas kraja, kjer je mirno ležal, prov-
zročili njegovo gibanje ter mu s tem pripravili pot v svoja pljuča.
V prahu je pa več ali manj škodljivih snovi in kali, ki so večkrat
vzrok nalezljivim boleznim ; posebno je to v mestih i bolj obljudenih
krajih. Zatorej treba biti previdnim ! Nikar pa ne mislite, gospodinje,
da se vam, s tem zabranjuje snaženje pohištva. Nikakor. Le to vam
priporočam: ne rabite peresnega omelca, ampak čisto ruto. S to po-
berete prah, ne da bi se vzdignil v zrak.
382 Doma.
Da se mleko ne skisa, treba ga je večkrat zavreti. Tudi zabranimo
skisanje s tem, da priložimo vsakemu litru mleka nožno končino sode.
Ce je mleko že skisano, doda se nekoliko več sode ter se dobro zmeša.
Proti mravljam. Namočite gobo v vodi, v katerej ste raztopili
sladkorja; otisnite nekoliko ter položiti jo na mravljišče. Čez malo
časa zbrale se bodo vse mravlje na gobi ; tedaj vrzite jo v vrelo vodo.
Na ta način jih najlaže pokončate.
Šipe se čisto omijejo z močnim jesihom ali pa z razredčeno solno
kislino. Treba je potem le še splahniti s čisto vodo.
Kako pobeliti od solnca zarjavelo kožo obraz in roke. Soku
jedne citrone primešaj nožno končino soli, dodaj v sneg stepen beljak
jednega jajca in i žličko Eau de Cologne. Vse to dobro zmešaj ter
si namazi s to zmesjo kožo, predno greš spat. Takoj drugo jutro se
prepričaš o uspehu.
Svilene reči se operejo. Natrgaj nekoliko surovega krompirja
ter ga ožmi. S to vodo oprane svilene reči ne postanejo le čiste, am-
pak obdrže tudi lepo, prvotno barvo in sijaj. Mila pri tem ni- treba
rabiti.
Proti muham. Da muhe ne onesnažijo zrcal, oken i. t. d. operi
te predmete z vodo, v keterej si namočila čebulo. Ta duh je muham
zopern, tako da se ogibljeio do);ičnih reči.
Listnate rastline (Blattpflanzen) naj se časih tudi operejo ; uši in
drugo golazen treba zatreti s hudo milnico. Tudi s tobakovim dimom
se zatirajo uši. Lonci z rastlinami se postavijo pod povezneni zaboj,
pod kojega se spušča tobakov dim. Uši se zarede posebno rade v
toplem, suhem zraku, kar se pa lahko prepreči ž lahnim poškroplje-
njem z vodo.
Uši na vrtnicah. Uši se odpravljajo z vrtnic z malimi ščeti, kakor
se vporabljajo za snaženje črevljev. U vsako roko treba vzeti jedno
krtačico ter prijeti ž njima vejico, na koji sede uši. Tako se potegne
na lahko navzdol. Vršiček ostane nepoškodovan, pač pa sterejo ščetine
uši, da morajo le-te brszpogojno poginiti.
Simon Gregorčič. — Spominov na Simona Gregorčiča ne
morem nadaljevati, ker me je dični naš pesnik opetovano prosil, naj
odneham. Da bi ga ne užalila, morala sem mu ustreči.
Marica.