Stev. 5. V Trstu« v sreda 5. Januarja 1916. Letnik IXi. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. PranČtfka Asižkega ŠL 20, L nadstr. — Vsi dopisi tuj se pošiljajo uredništvu Usta. Nefrankirana pisma s- ne sprejemajo in rokopisi ae ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorti) Usta .Edinost'. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Anškcga št. 20. Telefon uredništva In oprave IteT. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto...... 2» pol leta ............... za trt mesece............... za nedeljsko 1 z d a j • za celo leto..... za pol leta............... K 24.— . 12.-. 6— . 5.20 . 2.60 Posamezne SlevMka .Edinosti* se prodajajo po 5 vinarjev, zastarete številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Širokostl ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oelasl denarnih zavodov ..............m m po 20 vi a. Oglasi v tekstu lista do pet vrs!.......K 20.— vsaka nadalina vrsta.......: ... • 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje* Oglase sprejema lnseratnl oddelek .CdinostC". Narofcnlot to reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno !• upravi .Edinosti*. — Plača ia toži se v Trstu. Uprava In inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Aalškega ŠL 20. — Pošt nohr mi laični račun Št 841.65 ? mM najnovejših dosotfkov. Rusko hoiišče. — Bitka v vzhodni Galiciji in na besarabski fronti se nadaljuje ■l veliko srditostjo. Vsi veliki, srditi ruski naskoki na vseh mestih krvavo zavrnjeni. Izredno velike izgube sovražnika na vseh frontah. Italijanska fronta. — Topovski boji na iužnem Tirolskem in v Dolomitih. Obstreljevanje Naborjeta s težkimi topovi. Delovanje italijanske artiljerije v bovški kotlini in v ozemlju Krna. Severno Dolja se nadaljujejo srditi boji za jarek, ki smo ga ravzeli. Na doberdobski planoti boji z ročnimi granatami in minami. Zapadno in balkansko bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov. Položaj neiz-preinenjen. Kralj Peter v Solunu. Turška bojišča. — Srditi boji z minami in topovski dvoboji pri Seddil Bahru. Razno. — Nadaljne aretacije državljanov centralnih držav, Bolgarske in Turčije v Solunu. — Potopitev »Persie«. Rusko bojišče. DUNAJ, 4. (Kor.) Uradno se objavlja: 4. januarja 1916, opoldne. Bitka v vzhodni Galiciji se nadaljuje. Sovražnik je nadaljeval včeraj svoje prodorne poizkuse pri Toporucu ob besarabski meji z velikimi silami. Njegov neuspeh je bil isti kakor prejšnje dni. Ruski napadi so bili povsod odbiti, deloma v dolgo trajajočih krvavih bojih mož proti možu. Posebno srditi so bili boji mož proti možu v razstreljenih jarkih pri logarski hiši vzho-.aši letalci so obmetali neko sovražno skladišče z bombami. Kraj Naborjet je bij zopet obstreljevan po težkih topovih, ludi v bovški kotlini in v ozemlju Krna je bila italijanska artiljerija delavna. Se- P O D L I ° T E K GREŠNICE. Roman. — Francoski spisal Xavior do Montćpla — Zakaj ne? — No, ono mlado dekle . . . — O, vas bo ljubilo, ljubili se boste. — Nikdar! . . . Nikdar! — je nehote vzkliknila Leontina in se tako izdala sama. — In zakaj bi je vendar ne ljubila vi? Leontina ni odgovorila. — No, torej, — ie pričel Maurice, — naj se zgodi vaša volja, toda prej pa vendar ne odidete, dokler je ne spoznate. Leontina je naenkrat vstala, kakor da bi jo bilo dvignilo pero, in v njenem dra-žestnem licu se je pojavil izraz velike preplašenosti. __ Kaj? — je vprašala z zmedeno živahnostjo, — ali pride k vam? — Ne. Kako torci? v rno Dolja so zavzele naše Čete včeraj zjutraj sovražni jarek, za katerega se vrši sedaj trdovraten boj. Trije italijanski protinapadi so bili odbiti. Na doberdobski planoti vsak dau na posameznih delih fi onte boji z ročnimi granatami in minami. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Iloier, fml. Porcfilo tvorne. DUNAJ, 3. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Poročilo Cadorne, 2. januarja 1916: V noči na 1. t. m. je izvršil sovražnik več manjših napadov, ki so bili z lahkoto zavrnjeni, tako pri Mori (Val Lagarina), na Col di Lano in na pobočja Rornbona (Bovec). Na kraškem oddelku se ie delovanje naših drznih oddelkov končalo z zajetjem par vojakov. U-plenili smo tudi nekaj orožja in municije. Sovražna letala so metala bombe na Marco (Val Lagarina), kakor tudi na Strigno in Borgo (Val Sugarta), ne da bi napravila kako škodo. Italijanske novoletne Čestitke. LLGANO, 3. (Kor.) Italijanski kralj je sprejel v glavnem stanu namesto običajne večglave komisije zbornice in senata samo po enega podpredsednika, da sprejme čestitne adrese. Sestanek danes objavljene zbornične adrese je poslanec Bo-selli, senior poslancev, kraljev svetovalec v kabinetni krizi meseca majnika in predlagatelj zadnje zaupnice Salandri. Boselli je brezineren, ekscentričen in govori o barbarjih. reševanju kulture, o stremljenju Avstrije po uničenju italijanskega plemena, o osvojitvi naravne meje Italije, o italijanstvu Adrije ter o nepremagljivi italijanski zastavi in vztrajanju Italije do popolnega dosega zmage. Dan pred izročitvijo adrese je bil Boselliju podeljen An-nunziatin red, kar je naznanil Salandra Boselliju kot vrednemu zastopniku ljudskega zastopstva. LL/G^NO, 3. (Kor.) Novoletna senatna adresa na kralja je veiiko zmernejša kot zbornična. Govori o delih nacijonalnih as-piracij in o potrebi, da se vojna ne konča, dokler Italija ne doseže za svojo varnost in svojo ekspanzijo potrebnih naravnih meja in dokler ne bo zagotovljen trajen in pravičen mir. Adresa poudarja končno nerazvezijivost vezi med savojsko dinastijo in Italijo, ki si s prestižem svojega orožja utrjuje prostor, ki jej gre med narodi. __ Balkonsko bojišče. DUNAJ, 4. (Kor.) Uradno se objavlja: 4. januarja 1916, opoldne. NIČ novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. KodoUoe nre-odje v Solano, BERLIN, 3. (Kor.) Poročevalec Wolf-iovega urada poroča iz Aten: Zavezniki so aretirali včeraj nad tisoč podanikov sovražnih držav. Brezobzirni nastop generala Sarraila in neupoštevanje grških pravic vzbujata v vsej javnosti veliko o-gorčenje. Pritisk, ki si ga dovoljujejo sporazumne sile, postaja vedno neznosnejši. PARIZ, 3. (Kor.) Vsi osumljenci bodo po aretaciji odpeljani na krov vojne ladje zaveznikov. Zavezniki so odločeni, da očistijo mesto vseli sumljivih ljudi. Pomanjkanje živil postaja v Solunu od dne do dne občutnejše. Trgovci so radi tega naprosili vlado, da naj olajša dobivanje živil, da se zamore skrbeti za potrebščine prebivalstva. ATI5NE, 3. (Kor.) Agence Havas javlja: Vsled zadnjega letalskega napada Nemcev n:i Solun so ukrenili zavezniki izredne odredbe, da preprečijo obnovitev podobnih poizkusov. CARIGRAD, 3. (Kor.) Aretacija turškega, nemškega, avstrijskega in bolgarskega konzula v Solunu ie vzbudila v Carigradu ogorčenje. Na današnji seji zbornice so vložili posamezni poslanci interpe- — Pokazati vam moram njeno sliko, — Njeno sliko? Ali ste jo slikal vi? — Da. — Ali je podobna? — Da. — Ali je že dolgo čas£. kar ste jo slikal? — Ne, prav pred kratkim. — Torej tekom moje bolezni? — Ne . . . po . . . — Razumem, — ie jecljala Leontina z zastrtim glasom: — ko ste hodil z doma, ste zahajal k njej. — Torej ali hočete videti to sliko? Leontina si je pritisnila roko na srce, kakor da bi tako hotela utišati silno utripanje. Nato pa je rekla: — Da, rada bi jo videla. Maurice je vzel pastelno sliko, ki jo je pravkar dokončal, pokleknil ie na eno koleno pred I.eontino in Jej pokazal sliko, rekoč: — Ali jo poznate? Leontina se je, kot da jo je zadela stre- lacije na vlado glede j3rotiodredb. Notranji minister Talaat bejje izjavil: Za slučaj, da se to protipostavno dejanje takoj ne popravi, je vlada pripravljena, da se posluži represalij, ne da bi se —• kar ji je žal — opirala na mednarodno pravo. U-paino, da se ta čin popravi. Pravice grške vlade so bile s tem samovoljnim nastopom enako kršene. Atenska vlada je radi lega zelo razburjena. Grški ministrski predsednik je proti temu postopanju protestiral pri Sarrailu. Represalije, po katerih nameravamo poseči, ne bodo nič manjše, kakor one zveznih vlasti. Gospodje, prepričani ste lahko, da bo vladi sigurno izvršila svojo dolžnost. Po izjavah ministra so govorili nekateri poslanci, ki so izjavili, da je aretacija konzulov zločin in dejanje brigantov in da mora vlada takoj nastopiti z represalijami, da to dejanje ne ostane nekaznovano in to tudi za slučaj, če bi bilo pozneje popravljeno. SOLUN, 3. (Kor.) Angleške oblasti so izdale razglas, ki obljublja vsakemu, ki bi poda! podatke o navzočnosti nemških podvodnikov v Egejskem morju, 50.000 frankov nagrade. Vojaške oblasti nadaljujejo z aretacijami sumljivih in razkrinkanih oseb. Zaveza.ki prično z deli za izgradbo utrjenega pasa na fronli strategične črte, ki se razteza preko celokupne dolžine 100 km. Srbski krali v Solunu SOLUN, 3. (Kor.) Srbski kralj, ki sc je nastanil v srbskem konzulatu, radi telesne utrujenosti ne gre iz sobe. Prišel je baje v Solun, da nadzira reorganizacijo srbske armade, ki prihaja v skupinah 200 do 400 mož iz Albanije. Kralj bo izdal na Srbe proglas v prilog svete zveze za osvoboditev od sovražnika zasedene dežele. ATENE. 3. (Kor.) Glasom časopisov se bo kralj Peter najbrž dalje časa inudil v Solunu. Bilo da je naročeno, da se za srbske uradnike najamejo stanovanja. Obisk kralja Petra pri grškem kralju da je >dvisen od poteka političnih in militarič nih dogodkov. Tudi o skorajšnjem prihodu črnogorskega kralja se govori v Solunu. ________ Razgovor s kraljem Konstantinom. LONi:ON. 3. (Kor.) Posebni poročevalec »Daiiy Cronicle« je imel razgovor kraljem Konstantinom, ki je izjavil, da še vedno ne more razumeti Anglije. Njemu je vseeno, če se ga napade, vendar pa zahteva, da se postopa ž njim pošteno. Zlobni kritiki so naglašali, da je svak nemškega cesarja. Vendar pa so pozabili, da je tudi stričnik angleškega kralja. On se je zavezal, da varuje dobrohotno nevtralnost. Tako se bo tudi zgodilo. Niti njegove ob-ijube niti njegovi nameni se ne bodo iz-premeniii. Njegova dolžnost proti deželi je očividno ta, da mora skrbeti za to, da ostane Giška nevtralna. On je prepričan, da je ?:a. Grško najboljše, ako se ne spusti v vojno. _ Bolgarsko sobranje. SOFIJA, 3. (Kor.) Vlada je izročila danes sobranju novo turško - bolgarsko pogodbo glede poprave mej med Turčijo in Bolgarsko. SOFIJA, 4. (Kor.) Sobranje je sprejelo soglasno brez debate turško - bolgarsko pogodbo. Radoslavov je izrazil trdno zaupanje v turško - bolgarsko prijateljstvo. Sobranje je bilo nato do 24. januarja odgode no. __ Poročilo nemfkeSfl jeneraineža štaba. BERLIN, 4. (Kor.) Veliki glavni stan, 4. iapuarja 1916. Na vseh bojiščih nobenih posebnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. Angleške izgube. LONDON, 31. (Kor.) Zadnji seznam o izgubah izkazuje 33 oficirjev in 1238 mož. la, zgrudila v naslanjač, s katerega je vstala pravkar. — Jaz! — je vzkliknila; — jaz! . . . jaz! — je ponovila še dvakrat. — Da, vi, Leontina! Vi, dobri angel, ki mi ga je poslal sam Bog. Leontina ni slišala več. Oči so se jej zaprle, srce jej ni bilo več, onesvestila se ie. Toda ta omedlevica, ki jo Je povzročila prevelika, nepričakovana radost, ni tiajala dol^o, Maurice jej je poljuboval roke in jo je kmalu zopet prebudil iz nezavesti. — O! — je vzkliknila, pokrivši si obraz z obema rokama, — ne, to je nemogoče, to je nemogoče! Nemogoče? In zakaj? Ali nisem popolnoma svoboden in popolnoma sam na svetu? Ali imam morda sorodnike, ki bi imeli pravico, da bi smeli vplivati na moje ravnanje? — Me, Maurice, ne, prijatelj moj! — je ponavljala Leontina, — ne more biti! — Ali zakaj vendar ne?. 0 potopitvi „Persir. LONDON, 3 (Kor.) »Times« poročajo iz Kaira, dne 2. t. m.: Preostali s »Persie« pripovedujejo: Parnik je bil zadet ob polu 2 popoldne in se je takoj nagnil na stran. Mnogo oseb je padlo v morje. Čolnov ni bilo mogoče spustiti. »Persia« se je potopila tekom petih minut. Ladja je potegnila s seboj dva čolna polna ljudi, ker ni bilo časa. presekati vrv. Štirje čolni so zamogli cdpluti in jih je po 30 urah sprejel neki parnik. Razne ladje so plule mimo, a se niso upale priti na pomoč, ker so se bale zasede. Preostali, ki so prispeli včeraj zvečer v Aleksandrijo, so obstojali iz prvega in drugega krmilarja, 7 strežnikov, 27 mornarjev, 63 laskarjev in 59 potnikov. Med potniki sta se nahajala polkovnik Pighaw in Amerikanec Grant, zastopnik Vacuum Oil Company v Kal-kuti. Ameriški konzul v Adenu, Maks Neely, je utonil. Amerikanec Rose je bil v Gibraltarju spravljen na suho. HOTSPRINGE, 3. (Kor.) Reuterjev u-rad javlja: Predsednik \Vilson bo prekinil svoje ženitbeno potovanje in se vrne danes v Washington, da se informira o novem položaju, ki je nastal vsled potopitve »Perzie«. LONDON, 3. (Kor.) Neki potnik »Persie« je poslal sledeče brzojavno poročilo o potopitvi ladje: Parnik je bil 40 morskih milj južno Krete zadet s torpedom. Pod-vodnik je poskušal priti na pomoč, kar pa je bilo nemogoče. Čolnov vsled pre-vrnjenja ladje ni bilo mogoče spustiti v vodo. Zadržanje potnikov je bilo izvrstno. Nastala ni nikaka zmešnjava in nobena panika. Rešilne čolne je potem, ko so se nahajali 30 ur na vodi, sprejela neka vojna ladji. Ostale čolne se v okolici kraja, kjer se je parnik potopil, še išče. VVASHINGTON. 4. (Kor.) Ameriški konzul v Aleksandriji poroča, da je imela »Persia* na krovu 4 sedemcentinictrske topove. Uradni krogi izjavljajo, da to dejstvo nič ne izpreminja na pravem dejanskem položaju.___ Potopljene ladje. LONDON, 3. (Kor.) Angleški parnik »St. Oswald« je bil potopljen. LONDON, 3. (Kor.) Potopljeni parnik »Gleng^le«, ki je plul iz Anglije proti Vla-divostoku. je bil 9.000 ton. Ladja, ki ie imela na krovu 120 oseb, potnikov in posadke, se je potopila med Port Saidom in Malto. Vse osebe, liazven 3 Evropejcev in 7 Kitajcev, so bile izkrcane na suho. S turških k]\ll CARIGRAD, 3. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Srditi boli z bombami in od Časa do časa trajajoči tonovski dvoboj. Frl Ari Burnu smo našli 400 zabojev m-fanterljske municije, ki jih je skril sovražnik. Sicer nič pomembnega. Povrnitev turških prinčev iz Nemčije. CARIGRAD, 3. (Kor.) Princi Abdul Ra-him, Abdul Halim in Osman, ki so se nahajali v Nemčiji v svrho vojaških študij, so se vrnili semkaj._ Izprememba koledarja na Turškem. CARIGRAD, 3. (Kor.) Vlada pripravlja zakonski načrt po katerem se izpreminja sedaj veljavno časovno Štetje, ki je dajalo povod za razne zaplete; Zakonski načrt določa za meščansko leto gregorijanski koledar z začetkom leta 1. januarja. Finančno leto se bo pa tudi nadalje pričenjalo 14, marca. Arabski način časovnega leta se ohiani kot cerkveno časovno štetje. ___ Eo]I v Kamerunu. BERLIN, 4. (Kor.) \VoIffov urad poroča: Po poročilu Reuterjevega urada je sovražnik zasedel dne L januarja cen-trum obrambe Kameruna, mesto Jaunde. Čeprav bi varstvena četa kljub junaški protiobrambi končno popolnoma podlegla, vendar Kamerun za nas še ni izgubljen. O končni usodi tudi te kolonije se bo odločalo na drugili bojiščih. Nagovor carja na viteze Jurjevega reda. PFTROGRAD, 3, (Kor.) Tekom parade dne 2. januarja je imel car na viteze Jurjevega reda sledeči nagovor: »Bodite pomirjeni, da glasom izjave pričetkom vojne nc mislim skleniti miru poprej, dokler ne preženemo slehernega sovražnika z našega ozemlja. Sklepal bom mir le v ponohiem sporazumu z našimi zavezniki, s katerimi nismo* zvezani s papirnatimi pogodbami, ampak s i>ravim prijateljstvom in pogumom.« Strojniki in kurjači oproščeni vojaške službe. DUNAJ. 3. (Kor.) Vojno ministrstvo jc odredilo, da se 1. sedaj že vojaške službe oproščeni ali odpuščeni, 2. pri vršečih se pregledovanjih za ernovojniško službo z orožjem Kot sposobni spoznani, a še ne vpoklicani, končno 3. pri bodočih pregledih za činovojniško službo z orožjem kot sposobni spoznani poklicni strojniki in kurjači za parne in motorne pluge za nedoločen čas oproščajo vojaške službe. Centrala denarnih zavodov na Ogrskem. BUDIMPEŠTA, 3. (Kor.) Na sinočnii konferenci narodne delavne (vladne) stranke je predložil finančni minister Te-leszky izpremembe na zakonskem načrtu o centrali denarnih zavodov. Predlogi so bili sprejeti, ker opozicija ne smatra sprejetja kot kršenje medstrankarskega miru. Na skupni konferenci opozicijo-nalnih strank je sporočil Andrassy, da so pogajanja z vlado glede zakonske predloge o finančni centrali dovedla do razveseljivega usneha. Opozicija more to rešitev sprejeti z veseljem in patrijotiČ-nim zadovoljstvom. Konferenca je sprejela predloge na znanje. Železniška nesreča v Italiji. LUGANO, 3. (Kor.) Nadaljno trčenje se je zgodilo pri Trevisu. Na železniški vlak Casteilamare - Rim sta bila, kakor poroča »Štampa«, izvršena dva atentata, ki pa nista imela uspeha. CfUASSO, 3. (Kor.) Pri Milanu in Ferrari so ponovno trčili vlaki, pri čemer je bilo 25 oseb ranjenih. Položaj, — Zakaj ne, Maurice? Ker če vi pozabljate preteklost, je ne pozabljam jaz Pomislite vendar, čigava hči sem! Pomislite vendar, da sem vzrastla med najnižjimi sloji ljudstva, da pravzaprav nisem uživala nikakršne vzgoje, niti najbolj površne ne, da ne poznam navad in običajev sveta! Pomislite končno in prav posebej, kaj sem bila, da sem še vedno model in da ves svet, ko izgovarja to besedo, misli edino le . . . pokvarjeno dekle! O, kaj je meni mar, kako govore ljudje! — Nihče ne bo verjel, da sem nedolžna, — je nadaljevala Leontina, — odrekali mi bodo srce, smatrali me bodo za pustolovko, vas pa bodo imenovali nesrečnega prevaranca. Vaša ženitev bi vam zaprla vse duri in videl bi, da se kmalu zopet vse obrne od vas ... — Leontina! Za božjo voljo, Leontina, v imenu svoje ljubezni vas prosim, ne govorite tako! Ne veste in ne morete vedeti, kako me bole te vaše besede! — je vzkliknil Maurice, ki je pobledel ravno tako kot prej Leontina. 4. januarja. V ospredju diskusije je sedaj mučna afera, ki se je dogodila v Solunu: aretacija konzulov. (Pripominjamo, da so konzule in njiii rodbine spravili na francosko vojno ladjo »Patric«.) Na proteste grškega ministra za notranje stvari in solunskega prefekta odgovarja armadno po-veljništvo enteute, sklicevaje se na pojav letalcev nad Solunom. (Z nekega letala je bila baje vržena bomba, ki je ubila sedemnajst, ali celo edeninpetdeset angleških in francoskih vojakov.) S tem da so sovražniki entente sami proglasili Solun za vojno območje. Francoski poveljnik Sarrail je izjavil, da smatra v soglasju z angleškim generalom aretacijo kot vojno odredbo. Ladja z aretiranim osobjem je baje ouplula v Mudros, vendar ni še nobene določne vesti o njihovi usodi. Letala, ki so obstreljevala vojaški tabor v Solunu, so bili baje nemški »golobi«. Bolgarska je že odgovorila z represalijo. Dala je aretirati francoskega vicekonzula v Sofiji, ki je tam ostal in je bil pridodeljen v podporo holandskeinu poslaniku, ki zastopa francoske interese. Angleški konzul, ki je ostal tam iz enakega razloga, ie pobegnil na amerikansko poslaništvo, ki je prevzelo zastopstvo angleških interesov. Ti razburljivi dogodki potrjaio r.aše včerajšnje mnenje, da se pripravlja na Balkanu Iiuda in srdita borba. To zveni tudi iz novoletnih voščil v Solunu. Na novega leta dan so se podali čiani francoske kolonije in poročevalci ententnih listov k generalu Sarrailu, da mu čestitajo. General je odgovoril, da je ponosen. XXXIII. Razvoj. — Govorim, kar moram govoriti, drugače bi bila vredna, da me zaničujete, — je odgovorila Leontina. — Poslušajte me torej, jioslušajte me do konca in potem uvidite, da imam prav. — Nikdar, nikdar! — Ali se spominjate, Maurice, kaj ste mi rekel prav tukaj pred štirimi meseci, dan prej, preden sem obolela: Stal ste poleg mene. Kakor sedaj, ste govoril z nežnim glasom in ginljivo dobrohotnostjo, in vaše besede so se mi zagreble v spomin, v srce. »Leontina«, ste dejal, »znal se bom obvladovati, da se ne zaljubim v vas. In če bi se pa vendar končno zgodilo to, vam prisegam, da vam zakri-jeni svojo ljubezen. Vidite torej, da se vam z moje strani ni treba bati ničesar« .. 'Iako ste mi govorili tedaj, Maurice, in držal ste svojo obljubo, kot poštenjak, kakršen ste. Danes pa me ljubite proti svoji volji in vkljuo vsemu temu. In jaz, jaz vam ne tajim: ljubim vas tudi jaz! S (ran fl. .EDINOST" štev« V Trstu, dne 5. januarja 1916. da stoji na čelu francoske orijentske armade. »Mi nismo bili — je rekel — nikdar tepeni in smo ostajali vedno gospodarji bojišča.« Končno je izrekel nado, da ho končna zmaga na strani zaveznikov. _ |e gori navedena trdi- tev francoskega generala v takem navzkrižju z dejstvi, da se le čudimo, kako jo je mogel tako ležemo izreči visok dostojanstvenik, ki se mora zavedati svoje odgovornosti za vsako besedo, ki jo javno ogovarja. Poveljnik tretjega grškega arinadnega zbora, ki se še nahaja v Solunu, general Moscopulos, je izdal dnevno povelje v stilu {trške — nejasnosti. Govori, da je »Ijub-jena grška domovina sedaj obdana od mnogih sovražnikov in opozarja častnike in moštvo na trenutek, ko se kralj vnovič postavi na čelo vojske, »da brani pravice domovine« in jih »dovede vnovič do tri-umfa*. Iz besede zveni pač samozavest, ali jasnost in določnost je ne dičita. Koga smatra Grška za sovražnika? Proti komu hoče braniti kralj pravice domovine?! Odgovore na ta vprašanja prepušča grški general ugibanju, kombinaciji in do-mišliji. Seveda se tudi v italijanskem glavnem stanu absolvirali cerimonijo novoletnega čestitanja. Kralju sta se predstavila podpredsednika zbornice in senata, da mu izročita adresi obeh zbornic. Adreso zbornice je sestavil državni minister Bo-selii in govori v njej, kakor pač govore danes v Italiji vsi tisti, ki so pahnili deželo v plamen vojne in ki morajo nositi breme odgovornosti. Da si olajšajo to, psujejo nasprotnike. Boselii psuje in — podtika. Govori o barbarih in o pohlepju Avstrije, da bi zatrla italijansko pleme. Seveda se tudi širokousti o italijanskem poslanstvu na Jadranskem morju in o nepremagljivosti italijanske zastave. Kralj je sledil intonaciji svojega mentorja Bo-sellija in je slovesno obljubil: »Le kot zmagovalec se povrnem v Kvirinal!« Nevarno besedo je zastavil Viktor Emamiel, če jo je res mislil — resno! Mi mu želimo, da se povrne v Kvirinal, toda kako, o tem ne bo odločala Bosellijeva adresa, ampak topovi na bojiščih. Dosedanji uspehi vsaj ne govore za to, da bi se Viktor Emamiel povrnil kot zmagovalec v Kvi-rinal._ Novoletno razmiSlJevanje. Velik, epohalen, zgodovinsko-znamenit je Čas, ki ga preživljamo. Čas je to velikih dogodkov, starih obračunov iz gospodarstva mednarodne politike, velikih perspektiv v bodočnost: ustvarjanje podlag, na katerih se imajo zgraditi nova razmerja med narodi in državami — nova bodočnost narodov. Naravno je torej, da je tudi čas obilice ali celo preobilice najraz-novrstnejih enuncijacij, izmenjavanja mnenj od vseh strani o problemih, ki jim sedanji bojni grom pripravlja rešitev, in o načinu rešitve. Sleherni dan nam donaša take enun-crjacije toliko mdž, ki so priznane avtoritete, kolikor tudi ljudij, ki si to le domišljajo. Je torej izjav, ki so plod bistrih glav in globokega uma, in plitvih, zelo plitvih. Po dolžnosti svojega poklica zasledujemo vse te pojave, a odkrito moramo povedati, da še maloktera je tako vzbudila našo pozornost, kakor so jo »Novoletna razmišl je vanja« tajnega svetnika d.ra Bernharda Deruburga v »Berliner Tagblattu*. Iz dvojnega razloga. V prvo radi osebe avktorja in njegovega socijal-nega in službenega položaja in v drugo, radi tendence njegovega spisa. — Mož Je bivši nemški minister za kolonije in je znano o njem, da je tudi sedaj v najtes-nejem.kontaktu z vodilnimi krogi nemške politike, tako, da imajo njegove besede takorekoč na čelu znamko oficijelne in-spira ije. A tendenca njegovih izvajanj — miroven dokument. pr. Dernburg se nadeja, da nam leto, ki smo je pravkar nastopili, prinese — mir, Časten in trajen. Clausewitz — znameniti pruski general iz napoleonskih časov — je re^el. da je vojna le nadaljevanje politike. Tej sentenci pritrja Dernburg in zaključuje: da se moramo istotako že v času vojne na znotraj 111 na zunaj pripravljati za — mir! Nobena vojna se ni vojevala na tako demokratični podlagi, kakor se sedanja. Vsi možje gotove starosti stoje v bojnih vrstah. Zato morajo voditelji narodov stopiti pravočasno v stike z ljudstvom, da bo to poslednje na jasnem glede ciljev vojne. Naši nasprotniki so si — naglasa Dernburg nadaljevaje — ustvarili o Nemcih sliko, ki jih kaže lahkomišljenc, brez- j vestn ' in brutalne. To je nov dokaz, dal ^e narodi še ne poznajo medsebojno. Nas-1 protno je resnica: Nemec vlači za seboj skozi življenje veliko moralično prtljago.] Nemec hoče le »pravične vojne«, take, vi kateri se bori za velike imetke domovine, i za nje ohranitev in razvoj. Moče torej, da 1 bodi politina odkrita in poštena. Nasprotniki očitajo Nemčiji daleč sega-' joče osvojevalne namene. Govore o temnih nemških načrtih. Tudi govor nem-ŠKega kaiicelarja v državnem zboru so nasprotniki krivo tolmačili. Svet je danes v težavnem položaju. Vera v vrednost dane besede in pisane pogodbe je omajana, kajti zdi se, da so jih kršili na vseh straneh. Mnogi govore celo, da nai bi se pogodbe sploh ne sklepale več. A',, če nočemo zavlačevati vojne v večnost, treba vendar končno skleniti mir. A tudi ta bo zopet dokument, proti katerega se morejo oglašati isti pomisleki, ki so se uveljavljali proti prejšnjim pogodbam. Kako ie nastala ta duševna dispozicija? Vojna razvezuje vse pogodbe med vojskujočimi in tudi nevtralci morejo varovati svoje pravice le v toliko, v kolikor imajo lastne moči, da jih branijo. Ce je torej ves svet v plamenu, se ruši vsaka meddržavna pravica. Ob tem stanju se je le čuditi, da so nekatere mednarodne konvencije sploh ostale še žive in da se izvajajo, in to celo med vojskujočimi. Na primer: noben narod se ni drznil dotakniti se svetovne poštne pogodbe. Nemčija je imela — ali vsikdar na srečen na-win, to je drugo vprašanje — vsikdar neko pošteno nezaupanje napram mednarodnim konvencijam za mirno poravnanje nastalih težav in se je kazala rezervirano, kar je mnogokje razočaralo. Tako je bilo nje vedenje na haaški konferenci, ki jej pa ni prineslo glasu poštenja, ampak prepirljivosti in vojevitosti. To vidimo sedaj. Bismarckov recept o »poštenju diplomacije« je bil vsaj v tem slučaju taktično zgrešen. (Konec pride.) Kako se vozi kralj Juri] tez Kanal. Potovanje angleškega kralja Jurja na Francosko fr&nto je zvezano z velikimi nevarnostmi, kajti kralj se mora na tem potovanju voziti čez Kanal, kjer vedno strašijo nemški podvodniki. Neki stalen spremljevalec kralja na teh potovanjih opisuje prevoz z angleške obali na Francosko tako-le: Ce kralj Jurij izrazi željo, da bi potoval na fronto, se določi najprej dan za potovanje. Ravno tako se tudi določi pristanišče, odkoder naj odpluje ladja. Iz tega pristanišča potem na določeni dan tudi v resnici odpluje na Fracosko parnik, ki bi bil po svoji vnanjosti vreden, da bi prevažal angleškega kralja. Toda kralj se tedaj še nahaja v Londonu. Šele nekaj dni pozneje odide potem kralj v spremstvu enega samega dvorjanika skoraj ne-opaženo na majhno postajo pristanišča, ki se drugače malo uporablja za plovbo, in pride tjakaj v večernih urah. Parni čoln ga nato hitro prepelje vun na morje na krov pripravljenega potniškega parnika, ki odpluje takoj nato. Na parniku čaka kralja spremstvo častnikov, ki ga spremijo na fronto. Na parniku se zastro vse luči in kapitan odredi skoraj polno vožnjo. Tako se prične ponočno potovanje. V kadilskem salonu sedi kralj in kramlja s častniki ob vinu in čaju. Pogovor se vrti okoli vojnih dogodkov. Ker je brezžični brzojav na ladji v zvezi z obrežnimi postajami na Angleškem in Francoskem, prihajajo vedno nove vesti na kraljevo mizo. Omizje dobiva ponoči večerna poročila z vseh bojišč in o najvažnejših dogodkih na Angleškem in Francoskem. Na spanje to noč ne misli nihče. Žele tik pred zoro, ko se je ladja že približala francoskim obrežnim vodam, se kralj nekako za eno uro vleže k počitku. V dolnjih prostorih ladje se na teh vožnjah nahaja redno po sto do stoinpetde-set vojakov. So to vrli, izkušeni ljudje, ki v slučaju nesreče znajo ostati hladno krvni in se dobro razumejo v rešilne naprave. Poleg navadnih čolnov se nahaja na parniku tudi motorni čoln, ki se more tekom ene minute popolnoma pripravljen za vožnjo spustiti v morje. Povsod na parniku se nahajajo rešilni obroči. Kralj ima svoj poseben rešilni obroč, ki je narejen na poseben način in ki se nahaja vedno v njegovi bližini. Proti napadom parnik ni zavarovan. Na krovu se nahaja samo ono orožie, ki ga imajo s seboj častniki in vojaki. Kapitan strmi neprestano v dve majhni lučki, ki nekoliko oddaljeni od parnika hitite pred njim v noč. Nadalje strmi v temo še dvanajst drugih oseb in opazuje dve črni točki na obeh straneh parnika, ki bi ju lajik le težko mogel opaziti. Lučki spredaj ste dve torpe-dovki, ki kažete parniku pot, temni točki na obeh straneh parnika ste pa dve majhni križarki, ki v varstvo parnika ostajate vedno v določeni razdalji. Pol milje za parnikom sledi še ena torpedovka. S tako varnim obročem zavarovan, se približa parnik francoski obali do dogledne razdalje. Tam ga zapuste ladje, ki so ga spremljale, in križarijo potem naslednje dneve in noči neprestano po Kanalu in stražijo, dokler parnik s kraljem na kro-\u ne nastopi zopet vožnje nazaj na Angleško, ki zahteva veliko večjo pazljivost, ker tedaj ve ves svet, kje se je nahajil kralj. Parnik odhaja nekoliko pred polnočjo iz pristanišča Calais in straži ga neprestano manjše angleško vojno brodovje. Domače vesti. O sporih med narodi je priobčil princ Alojzij Liechtenstein, deželni maršal nižjeav-strijski, v dunajski „Reichsposti" članek, v katerem pravi med drugim: „Narodna ideja je bila vedno, ker Je prvotna in prirojena, ali ostajala je skozi stoletja v ozadju zavesti narodov. Dremala je kot trnulčica v začara- nem gradu in vzbudila se je, mlada in ljubka, kakor je bila poprej. Da ravno sedaj, v modernem Času, stopa v življenje, to se mi vidi provldencijelna potreba. Kajti ravno naši kulturi, ki jej le po tehničnih iznajdbah tran-sportstva olajšan promet, distance3 skrajšane grozi mednarodno niveliranje, enoličnost in s tem duSevno obnbožanje in prostaštvo". Na drugem mestu pravi: „V diferenciranju (razlikovanju) narodov, ako se ne izprevr-guje v odtujenje, leži jamstvo sreče in napredka našega rodu. V resnici je gojenje jezika naroda, poznavanje njega pisateljev in pesnikov, noš in običajev, studij njega zgodovine m izvora njega talentov in stremljenj v neizmerno bogatenje za človeštvo sploh in ne le dotičnega naroda posebej. Vsak narod je naraven spomenik z?.-se, vsak narod je sposoben za najvišji razvoj in procvit. Temu nasprotno pa narod, ki mu je bila odvzeta svojstvenost, ali se ji je odrekel sam, ni nič drugega, nego drevo v pragozdu, ki je je zlomil vihar in ki s svojim padom ustvarja razvaline, ali je v najboljem slučaju, kulturno gnojilo za — druge! ! Zadrški „Narodni List" je stopil z novim letom v petinpetdeseto leto svojega življenja. Začel je izhajati na začetka narodnih borb. Bil je vedno na čelu borbe, vedno zvest načelom svojih nepozabnih ustanoviteljev z neomajnim zaupanjem v uresničenje njihovih narodnih idealov. Zrastel je z Življenjem Dalmacije in tudi on je moral občutiti tragiko sedanjega časa in njega posledic. Vzlictemu hoče —_ tako izjavlja — vzdržati in se dalje boriti. Čfcs itajoč bratskemu in uglednemu dalmatinskemu sobojevniku za boljšo in srečno bedočnost Slovanov na jugu monarhije, za zmago njih svetih, pred Bogom in poštenimi ljudmi opravičenih stremljenj, mu želimo na bodočem delu še lepših uspehov, zavedajoč se skupnosti interesov hrvatskega n slovenskega naroda, v svesti si, da vse, kar si pribori prvi, je pridobitev tudi za drugega Političen proces proti dr.u Drinkoviču. Proti državnemu poslancu in znanemu dalmatinskemu politiku dr.u Mati Drinkoviču se je vršila te dni v Gradcu razprava. Tožen je bil radi veleizdaje (radi nekega govora m nekih člankov v »Hrv. Rječi«).Obtožbe radi veleizdaje je bil rešen, pač pa je bil obsojen radi prestopkov po §§ 300, 312 in 314 na 6 mesecev zapora, ki pa je že prestan s preiskovalnim zaporom. Obtoženca je branil g. dr. Matko Laginja. Državni pravdnik je vložil pritožbo ničnosti. Redek učiteljski jubilej. V Veleluki v Dalmaciji je slavil dne 2. t. m. tamošnji učitelj L. Mladinco petdesetletnico težke učiteljske službe. Jubilar je povsod, kjer je služboval, zapustil najlepše spomine kot izvrsten učitelj in vzgojevalec in kol dober in značajen človek. Učitelj s tako niinolostjo težkega in za bodočnost naroda odločilnega truda, je pač veteran narodnega dela in more slaviti tak jubilej z osrečevalno zavestjo, da je svoje življenje posvetil — svojemu narodu! „Marijana". Kakor smo že javili, se uprizori lepa ljudska igra v 5 dejanjih, „Marijana", jutri, v četrtek, na sv. Treh kraljev dan, točno ob 4 popoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu. Ker je igra vele-zanimiva in ker velik del našega občinstva ni videl zadnje uprizoritve, se nadejamo, da bo takrat dvorana polna. Saj gotovo radi prihite tudi oni, ki so igro že videli. Cene so jako nizke in sicer: sedeži z vstopnino vred: prve vrste K 1*20, druge vrste K 1, tretje vrste 80 vin. Stojišča v pritltčju 50 vin., na galeriji 40 vin. Lože so po 4 K. Pozdrav s severnega bojišča! Dovolite nam, dragi rojaki, da se podpisani tržaški Slovenci, prideljeni k nekemu tehničnemu delavskemu oddelku, potom našega cenjenega lista zopet oglasimo ter da Vam, našim ljubim rodbinam in vsem znancem in prijateljem, ob tej priliki voščimo srečnejše novo leto, kot so bila dosedanja: narednik Ren-čelj Štefan, četovodja Godina Andrej, poddesetnika Božič Josip, Colja Alojzij; delovodje : Steiner Frančišek, Kreševič Mihael, Trošt Anton, Pestelj Josip; delavci: Bene vol Alojzij, Cergolj Ivan, Čuk Matija, Dekleva Anten, Godina Jakob, Hovale Jakob, Hvala Jakob, Jazbec Alojzij, leranko Josip, Kocjan-čič Josip, Leščak Filip, Lozar Ivan, Lukač Anton, Mezgec Anton, Mezgec Frančišek, Mihaltč Ivan, Padar Josip, Pipan Frančišek, Pregarc Josip, Rustja Andrej, Slama Ivan, Sluga Amlrej, Smrdel Štefan, Štok Mihael, Suman Ivan, Suša Frančišek, Tence Ivan, Zadnik Martin, Zore Andrej, Škerlavaj Anton. Že deseti mesec brodimo po tej nesrečni Galiciji, da nam srca že kipe čustev o velikih dogodkih. Ker so pa spretnejša peresa Vam že mnogokrat opisala tukajšnje vojno življenje, za kar smo jim tudi mi iz srca hvaležni, zato ne smatramo potrebno, da bi Vam ga opisa vali mi. Ker smo vsi tu zbrani možje v polni moški dobi, ter izključno glavarji družin, zato nam tudi ne more nihče jemati v zlo, ako se opetovano izjavimo, da iz vsega srca Želimo končnega srečnega, zmagoslavnega miru, kateri bt nam podelil vsem, kar nas je še ostalo, zopetno povrnitev v svojo drago domovino. V to nam pomozi Bog in sreča junaška! Iz Kolonic. 6. januarja 1916., na praznik sv. Treh kraljev, bo v Kolonji prireditev CM otroškega vrtca ob treh popoldne v prostorih gostilne »Pri starem Ma-tevžiu-. Po sporedu bo štrukjev in čajev večer. — Ker je namenjen dobiček naši šolski družbi sv. Cirila in Metoda in obsega spored deklamacije, igre, petje, prizore in dvospeve naših lepih narodnih pesmi, pričakujemo obilne udeležbe. Iz daljnje Galicije pošilja pozdrave in želi srečno novo leto Josip Peric iz Opatje-gasela, bivajoč v Trstu, (Član nameravane zadružne gostilne v Kjadinu. Že 16. mesec vrši težko sanitetno službo na fronti in v zaledju. Piše nam : Ne morem vam povedati, kako veseli smo, kadar dobimo „Edinost", ki gre iz roke v roko — pa celo tudi med Poljake, ki se radi uče naš slovenski iezik List za pomorstvo je začel izhajati v Sarajevem pod imenom »Jedro«. List izdaja »Savez pomorskog društva« v Sara-jevem. Javljajo od tam, da se za ta novi list kaže veliko zanimanje. Novoletno voščilo, vojakov 206./97 del. odd. Po prečitanju informacij, iz katerih je bilo dognano, da jc dokladc- pri kilogramu mesa do 20% in da je vrednota okoli 60 vin., je sodnik zaključil razpravo. Obsodil je obtoženca 11a 70 kron globe, ker K, čeravno se je izgovarjal na doklado, re smel računati za kilogram več kakor 4 K 88 vin., kakor je ceno določila mesarska zadruga. Obtoženec je prijavil vzklic radi krivde, in zastopnik državnega pravdništva za-ladi kakovosti kazni. Rehar Radivoj, Slap ob Vipavi. Vivoda Ivan, Rakek. Sancin Fran. Mingot Mihael, Boljunec. Krmac Anton, Čentur 99. Mezgec Anton, Artviže, Žgur Fran, Št. Vid ob Vipavi. Olenik Josip, Loke 43. (Sken-za). Šturm Ivan, Grdišee, Ferluga ^Ivan, Rojan, Bačer Vincenc, Tevče pri Šmarjah. Furlan Ivan, Podraga pri Vipavi. Brecelj Angelj, Šturje. Fegic Mihael, Šturje. Pugelj Jožef, Koseze. Pozdrav s ' bojišča. Podpisani slovenski fantje in možje domobranskega pešoolka vojna pošta 353, oddelek strojnih pušk, voščijo svojim domačim, piiiateljem in znancem srečno in veselo revo leto. Narednik Fran Pertot, četovodja Dra^o Dequal, četovodja Alojz Blažina, desetnik Josip Hribar, poddesetnik Viktor Dimnik, inf. Karol Vendermin. — Dalje s severnega bojišča:^ Joško Fonda iz Lokve, Ivan Fabec iz Trnovega, Ivan Vičič iz Celj, Andrej Mozelj iz Kala, Matija Abram iz Trnja. Pišejo, da so zdravi in korajžni ter kličejo: Na svidenje! _ Nesrečen krčmar. 301etni krčmar Josip.Ferluga, ki stanuje na Greti v hiši št. 40, kjer ima tudi svojo krčmo, je včeraj dopoldne ob enajstih tako nesrečno padel, da si *e izvinil desno koleno. Moral se je s koleseljnom peljati na zdravniško postajo, da mu je tam službujoči zdravnik izvinjeno koleno naravnal in tesno povil. Vendar bo Ferluga par dni hrom. ČEŠKO - BUD JE VIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. : NALI OSLASl^l se računajo po 4 Btot. besedo. Hastno tiskano besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina anaja 40 stotink. : Ha prodaj je večja množina finega čajnega masla. Via Geppa £t. ti. flHnfffO tr°pino z* krmo proda se po K 2 UIJIIULL kvintal. Beniamin Podboj, Trst, ulic; Giulia 501) IS ulica 1 Jajca sveža se prodajajo na debelo. Via Giorgio Galatti 16. 4 Gospodje, gospe Barriera 1, I. nad. se lahko naučijo italijansko pri učiteljici v ulici 3 Naznanilo preselile! I .Vrdka z manufakturnim blagom IVANČIČ & KERINČIU v Gorici so jo preselila začasno v Dornberg št. 146 (prej trgovina Andrej Pahor). Priporočit se cenj, odjemalcem vipavske doline. G34 Mfifllft kavo Ee napravi samo z specijalit«;o liUlSlU „AMERINO*. Gospodinje pokupijo lahko to kavo pri tvrdki „AXA" d. z. o. z., ul. Miramar gtev. 13 (skladišče). V, kg pristnega „AMERINO4 K 1-35. 610 KmillO**! zastavne listke, zlato, pokvarjeno ItU J/UJmIi] umetno zobovje. "Via Mi-ria Tereza 15, I. nad Vsaki dan od 10—12. G37 Pftffidimf Anton Jerkič posluje /opet v svojem rUiUsIUi ateljeju v Trstu, Via delle Post-* štev. 10. 2436 praznik sv. Treh kraljev o& 4 pop. se ponovi v „Narodnem doma" ljudska igra „Marijana 11 Umrli s©: Prijavljeni dne 4. t. m. na mestnem fizikotu: Devetak Ivan, 41 let, v zavodu „Austro-amerikanefc pod Skednjem, begunec iz Gorice; Blažon Anton, 51 let, ul. del Bosco št 8; Volpis Katarina, 80 let, v zavodu „Austro-amerikane" pod Skednjem, begunka iz Gorice; Vivian Domieika, 80 let, ulica de Fin št. 8 ; Petri Ivan, 49 let, Krištof Kolumbova ulica št. 1; Svetnik Marija, 68 let, -ulica A. Caccio št 10; Furlan Gizela, 7 mesecev, Sv. Marija Mapjdalena sp. št. 759; Pajk Antonija, 48 let, ul. sv. Nikolaja št. 11). V mestni bolnišnici dne 3. t. m.: Cipitello Helena, 45 let; Švara Fran, 64 let; Gril Avguština 54 let. V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni 3. t. m. : Pangher Anton, 19 let. i Umetni zobje ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ o ♦ i InfirezfeM, zlate Krona !n oUroUKl VILJEM TUSCHER konces. zobotehnik TRST, ul. Cassrma št. 13, IL n. Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. Po najvišji ceni Ruple ježite (Rnoppern) furdha s. & KREOAR, IMiHia, poštni predrti šteu. m Trsfr, Plasia Sa Gi^vanm 1 kuhijycfeih in kletarjih potreb-Mll^lS š&n od lesa in plefcocio, škafov vrent, iebrov in kad, eodčekov, lopsA. rašet, sit ia bsakorretnih košer, j«rbusftv ia metel tor mnogo spadajoćih. pred^eTov" Jfl svojo trgovino s kuhinjsko posodo vsake vrste bedi od poreelana, zemlje em&ila, kositarja ali cinka, nadalje pas&mactorje, kletke itd. Za gostilničarja pipe, sroglje, ses&ljo in stekleno posedo za vino. Darovi. Škedenjski podružnici CMD so darovali: Name sto venca na krsto svoji sestri Ant daruje g. Grk Štefan 5 K, Lucija Hgmund pa 6 K kot zahvalo za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu. Pri božični-ci so preplačali vstopnino : po 1 60. 5 gg. župnik Macarol Josip in kaplan Glavan Gvidon, g Šuman Josip, po 1 K; gg. Fonda Just, Miklavec Terezija. Slavec Josip, Sancin-Trcanje Marija; po £0 h; gg Flego luka, Benčko Ivanka, Sancin Ivan. Pu ii6 Tiče, Sancin-DrejaC Ivan. po 40 h. gg. Mozer Dragotin, Mozer Ivanka, Barakoš Jurij, po 20 h ; gg. Merlak Josip, Flego Vincenc, Bjeka Peter, Sancin Angela, gg. Godina-Jokelj Marija £0 h, Pićon Bazilija 2*60, Grk Štefan 80 h. Godina Ljudmila 4 K J. G. 2 K. Vsem dćrovalcem se iskrcao zahvaljuje odbor škedenjske podružnice CMD. B rn 9 ^jT iT^ W Pr5^ r* TRST, h'i& CefinllB 3B Specijalist za KOŽNE In SPOLHŽ BOLfcZMl &I8KOST In NERV9ZNOST sa BOLEZNI v NOGAH in SKLEPIH. Sprejema od 10-1 pop. In 4-7 ivaj«. eb nedeljah od 10 - 1. Izpred sodila. Predraga meso. Neka Horn je potom javnosti naznanila državnemu pravdništvu mesarja Antona Stanicha, ki ima svojo mesnico v ulici sv. Justa 10, češ, da se tam prodaja meso, zadnji deli brez doklade, po K 6'— namesto po K 4'88. Državno pravdništvo je naperilo ovadbo proti Stanichu radi pretirane cene. Na prvi razpravi je obtoženec priznal, da je prodajal meso po K 6'—. Dodal pa je, da je to meso bilo brez najmanjše doklade, bodisi kosti ali maščobe, da torej ni pretiraval cene, ker je pri drugem mesu doklad do 20 dkg. kosti. Ker ni prišla k razpravi priča Horn in so bile potrebne druge informacije od oblasti, se je razprava preložila. Na vče-1 rajšnji razpravi je zastopnik državnega I p.avdništva odstopil od zaslišanja priče liorn, ker je sedaj odsotna. Ljubljana, Patra cesta IV poštni predal štev. 127 Te'^ovc! velik popusS 99 Tržaška posojilnica in hraniin m'??? resistrtv^rt^ zaslugi? a ©«t®ie»im pcrcitvoro TRST - PEasra Casavsja siv. k < TRSTi (v lastni psIsH) vhod po g!av/iJh stopnicah. POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 7,% na menice po 6*/® na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dcgovoAl ESKOMRTUJE TMOVSKE ME&S4&. HRANILNE VLOGE •pMfOMft od THkigi. 8« tndi ni ud in jih obrestuje po 4'UV Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru. Sestal davek atatete uvod sem. - Yla