92. StBVilkn.
ff LMIjui, i sototi, a. aprila 1917.
[. teto.
j^gf&i       v^^ ^-'    ^r'-~*      ' \^'    ''^SB        *^^^^bhb           I^kCE*    ^j^h       iHi    *^^^^l      R^^BL      J9^H      ^B^Bt     ;lt3i^B        31^*8         *                  st-?    '-^OMi       »stt^^cSi^^E        faOv^    sB^h      mu|jB    *^^^b       (jr?'*?^*    ; s -^sss
.Slovenski Narod* velfa po pošti:
z« Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej      ,   K 28 — poi leta        „                 .   .     .  u_
četrt !eta.....7--
oa mescc    „        «...   250
ra Nemčijo: celo !cto naprej   .   .   .   .   K 33*-
za Amcriko in vse druge deielc: celo lcto naprej   ....   K 38.-
Vpraš3n;em glede !nseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znan:k.r ffprarnlttvo (spodaj, dvorišče levo). Znaaova uiioa 4L 5, telefon At 05.
Izlu^s *■»% Asa ircčsr 2zvz«:n3l a© 1 ali 3 ta ^rasalks.
Imcrati se ra*unajo  po oora^jenent  prostam  fn  sicer:  I  mm  visok,  ter
63 mm 5trok prostor:   enkral   po S vi i.,  dvaknt od 7   vin.,   trlkrat   po 6   v.
Poslano   (enak   proslor)   lr>   vin.,   parte   in   zahvale   (e.nak   prostor)    10   vin.
Pri večjih inscrcijah po dogovoru.
Na pismena naročila brez istodobie vvjsbi/- asru.'ilne se ne ozira. „Kji'O ;aa tisiarri" tdtola* £L 65.
Upravaištvu na] se poMljajo mroJtnlne, rekimaeije, inierati i. t. d., to je administrativne stvarL
p Slovenski Narod* velja v Ljubi; azil
dostavljen na dom ali če se ti odi ponj t
celo ?eto naprej   .   .   .   .   K 2V40 I pol leti        ,......  13-23 |
| četrt leta     „       .   .   ;   ;    .    6*60 I   na mcsec......9    2'20
Pasame*na itevilka vei'ia 10 Tlnarjev.
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. 0rei.i?št7a: Hnallsvs ali sa St 9 (v pritličju levo,) telefon st 34«
fiale arsdiio poručilo.
Dunaj, 20. aprila. (Kor. urad.) Uradno se razcfiaš/a:
Na nr>!reneni treh bofišš večjih bolnih činov.
Nametnik načelnika gcrercJnega štaba pl. U 0 f e rv fml.
Beroliii, 20. aprila.  (Kor. urad.) (Volifov uratl pcij-a: Veliki ^Ia\7!i stcn:
ZAPADNO BOJIŠČE.
Armadna   skupina   oresto-lonaslednika   Ruprehta.
Na bajišču pri Arrasu so strelja-n?e dan na d2n olačnie, pri St. Ouen-tinu :e ^daj inočneiše, zdaj slabot-ne]še.
Armadna  skupina  nemške-g a.  prestolonaslednika.
Dne 16, m-r;a privolo zasedenie Ž3 davno lzgr«jciicsa pa£u S;Qgir2eđ-Sa:© pozicije se Je včerai kosčalo se-.»t--^ "ilj-ino od Solcrorssa z c>-~ist-vljo brega AIsnc msd Co:idc;cni in Soupiricm. Scvražnik sledi obo^av-liaioč se.
Dvcina bitka ob Aisai in v Champasni se nacblltiie. Ob hrl:ta Chemln des Dames traia niočni crti-Ijen-ski bcj. Pri Brayerj, Cemyju in z uporabo velikih mss ca obeh stra-neli Crao!Hi2 se je fcrezu^s^na ia z veliklmi izgubami zamaa trudilo vec na novo v boj postavljenih franco-sliiii polkcv, da bi zavzcli viMnsI^i greben. Včera] por>o"ićne so obnovili Francoz! že 16. aprila fcrez uspeha poskuseni napad za otjeije bloka pri Brirnontu s severozn^sda in severa. Pred ne šimi pczlcijami ob karala Alsne - Marne so sa krvavec zlcrri*!i petkrat naskaky:^č! valovi na r.^vo v boi nofitavljenih franco5kih divIzU. Tuđi Ruse so zopet zaman poslali y ogenj. Na£e tam se boreče diviziie obvladajo po!ožaj.
V Cliarnpagni se je vriil ves dan Bllen boi v gozdnati pokrajini med cesto Thurey - N^uroy za Au^erive, kateri kraj srco bili prostovollno za-pustili. V izborno !zvršen?m protl-napadu smo pctiSr?!I3 sovražnika, ki Je bi! včeral prlše! naprej, nazai v njegove sveže čete, ki yh je bfl po-stavU y boj, da iznori?ti uspeh, ter smo dospell do poz!c!j, do keterfh smo nameravaJi pr.ti. Dru^i franco-ski prediralnj paskus t Charapajnii je na ta način preprečen.
Do sedaj je i>os*aviio franeosfeo vodstvo nad 30 divizij na obe bojišef. Skrfcno so bite pripravljena 7a pre-diralni napad *n za zas'cdovalne pohode, na katere so upaH po končani bitki ob SoomU. Upanje Francoske se ni !zpo!nf!o.
Ariradna fronta general-feldmarsala vojvode M -brehta     V/flrtember^ke^ii.
Nobenih posebnih dogodkov. VZHODNO   BOJlSĆE.
Ruski artilierijskl csenl ie ostal ttidi včerai v već odsefria zelo sileo. O infenterij^fcih bof h ni poročfl.
MAKEDONSKO BOJlSĆE.
O^ Crveni steni so nemike la boigarske čete ravmiie francosk© napade za zopetno osvojitev dne 17. aprila Izdubljenih nozicij; na enem rrha se Je sovražnJk zepet ustali).
Prvi feneralni kvartirnl mojster v. LudcndorfL
NEMSKO   VEC^RNO   POROClLa
Bcroiin, 20. aprila. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča, dno 20. aprila z večer:
Pri Arrasu nič novega.
Na fronti ob Aisni na mnogih krajih silni artiljerijski boji. Ob B r i m o u t u sejestežkimi i z e u b a rn i po-nesrečil nov ruski napad.
Popoldneso se razvili novi boji ili e d Fresncsom indolinoSuippe.
Na vzhodu nič poseb-ne ga.
I/ vojaškega razmotrivanja: iiitka ob Aisni in v Champagni poteki tuđi nadalje proti pričrJcova-nju franrn^kega arti-adnega vodstva, ki je postavilo v Doj doslej približno oOO.iiijii mcž na fronti kakih 100 kilo-metrov. Temu v rdzinerju z napadal-no frontr- ov>rcmnemu stevilu čet od-govarjajo tuđi izdube sovražnika. Većina na juriš poslanih 30 franco-skih divizij je imela izgnb nud 30 od-stotkov; nekatere divizije so bile po-polnoma sestreljene. Skupne izgube ^apada'ca presegajo doslej, kakor se jili cem, IfO.Ofrf) mož. iz te<a je retz-vldiio, ca je stavi! general Nivette skoro vse na eno karto. Poroča se, da pričakovano in na tem mestu že večkrat napovedano podaljšanje pro-stovoljne izpr^znitve na ozeralje A?*sne je koričano. Jz tega razvidimo, da je nemško armadno vodstvo trdi v žarisču boja In sredi ene nrjveč-jih bitk svetevne vojne gospodar položaja in ravna * njim suvereno. Za Francrze po:reni iznraznitev tekom nanadalne bitke občuten strategični poraz. Pri Arrasu se pripravlja nov angleški naval.
V »Cornere dela sera« piše Lui-& Br»rzin;. da se je izvrsil pred bitko pri Arrasu desetdnevni bobnajoči ok'enj angleških baterij. Na milijone izstrelkov je bilo vrženib na pozic-je covražnika v frontalni daliavi kakih 40 km. Zadnje ure napada je narastlo delovanje topov prav do pcklenskih dimenzij. 9. aprila ob pol %k uri zju-traj je pričel naval s tanki (oklopnimi avtomoMli). hud zaporni o^enj oa je istočasno zabranjeval prihod sovra^-nesra oiačenja. Popoldne ob 2. vr\ po
osemurnein boju je sledi] a;ig!eški udarce, ki je obse^al tri kilometre in zavzci vifinc Vin<y. Cdpor Ncniccv je bil različen. V posaiTieznih posto-jankah so ostali branitelji vsled za-porne^a ognja po tri dni brez hrane. Jakemu nenadneniu napadu vsled glada oslabljeno moštvo ni moglo odoleti. Za porušenimi seli je prišlo do ogorčenih bojev od blizu, pri ka-rcrih so imele glavno viogo strojaiec in ročne granato. Harzini oznaka ncmške izdube za ogromne.
Zanlinivi sa glasovi o bitkah na zapadni fronti iz sovražnega tabora. Tako pravijo »Daily Ne\vs«: Prvi clel odločilne ofenzive je pri kraju. Ako se tuđi ni vse posrećilo, moči aliirancev še nišo izčrpa^e. Vseka-kor mir ?cdaj ni več daleč. »Daily Telegraph« poroča. da se snidejo še-fi angleških in iraneoskih generalnih Stabov v Havni. Voiaški kritik »Mor-nincrpoGtevT pravi; Xer angleško-fran-coske ofenzive ni podpira^a ruska ar-mada, se prebitje m posrećilo. Švicarski listi porečajo s francoske n^e-je. ta so ogromne izdube prisilile na-padalce, da je ofenziva pojenjaTa. Obnemo^la je četrtina v boj poslanih 40 divlzii.
IperciiM, 20. aprila. (Kor. urad.) Vvolfiov urad poroča: Dočšm so en-ičiitrii listi crvt cner^ bitke uri An-a-su in no Aisnf triurrf:rr.jač nnzriarja-!f. ea je nemška pozicija nrebita, je francesko in anjrler.ko vrhovno armadno vodstvo sedaj izdalo najbrže drvjre direktive, kakor se vidi iz raznih časnTškib ??asov. Cilj ofenzive je žz M:žj3 postavljen. Prebitje nem-ške crte ni več v prvi vrsti znžcljeni ci!;. Otč za to, da se vežejo ne**TŠkc rezerve !n fc ?a dni^e stvari. Fran-Cfvcka rarda se f*ori d?:Ties peti dci^ bitke še 7a nrvo r»e-r?ko ro7iei-:o. vi tući dru<?a dlvi7l?a ie o'^tičnla poroi-notra srstrcPena v rrvi vr^t1*. Njene tzTube so taVo veJike. da je bilo tre-fcs o^tpil-e 7? tret^; dan odfe^'ti in iih nndnrnp«;*Tf-f s F-f>. divizijo. Ta 66. divi>?:a prfrr.c'a rezervni arrnadi z oznaVotn "Armc? će nmir suite«.
pobočno.
18. a p r i 1 3 z v e č e r. Južno od St. Ouentina so Nemci po 7e1o živahnem obstrel^evanTu raradii naše r>o-ziciie pri Oauchvju. Prvemii posku-sn, ki smo %a z ojmiem ^ladko zadržali, je s*edil dru?: silne;ši pnskus, te-
kom katerc^a se je sovražnim cddel-kom posreuilo vcireti v izpostavljene dele jarkov. 5 takojšnjim protinapa-go;:i smo vso posadko pobili ali vjeli. NaSa crta je zopet popoinoma izravnana. Med Soissonsom in Auberivom snio Kijub slabemu vremenu silno nada! je val i svoja podvzetja. Na zapadu napadalne fronte so dcsegie operacije sijajen u;^i:ch. Severno od Cha-vonna so vzele naše ćete vas Ostel ter vr^le sovražnika 1 km daleč proti severu nazaj. Brayc en Laonnois snio tvidi zavzeli, enako, kakor vse ozernlje vzhodno do sosedstva Coar-tecona. Pod močnim pritiskom in-fanterije in morilnim ognjem tepov se je sovražnik v neredu umaknil to? pustil na bojišču mnogo vojnega na-teiijala. PusMl je v ras'l rohah skla-dišče žlvil. En sam naš polk je vjel 300 niož, ki pripadajo 7 različnim polkom. Vpisnili smo 19 topov, med njiiiii 5 težkih. Južno od Laffauxa S3 je posrećilo našim četam, kritim cd konjenice ene divizije, polastiti se kraj Nanteui!a. Končno nam je da! ži-vahen napad na južnem bregu Aisne rosest od sovražnika pripravijenega mostišča med Condćjem in Vailly-jem ter posest vse^a zadnje imeno-vanera kraja. V gozdu Villc aux Bcis se je morala od nas cbA'oljena precej mnčrra bojna enota udati; vjeli smo 1300 mož in vplenili ISO strojnih pu2k, ki so služile v obrambo gezda. Proti pol 5." popoldne so narrrerili Ncmci zelo silen protinapad z dvema divizijama na naše pozicije med Ju-vincourtom in A-"sno. Zaporni o^enj in o^enj strojnih pušk sta zlomila napad ter prizadejala sovrarniku krvave izdube. Sovražnik ni mogel na nobeni točki priti do naših pozicij. Vzhodno od Courcvja je izpopolni!a nt^ka brigada svoj uspeh ter se pola-stila neke utrdbe in vjela več mož. Tekom podvzetii v tei pokrajini smo vp'cnili 24 težkih poljskih topov ter 3 neposkodovane topove kalibra 15 centimetrov, od katerih je imei v<ak pripravljenih 1000 strelov. Naša ar-tiljcr?:a jili je porabila nroti sovrn::ni-ku. V Chsmpacrni smo zlom ili osamljen ndpor ter vzeli več sovra/.Tiih onorisč. Vnlenili smo 20 topov. med mirni 8 tež! ih, ter vjeli nadalnjih r^O mož. ?tevilo neranjenih vjetih, ki smr> jih od početka bitke odpe:.;nli nazai, pre.sc?ra sedaj 17.000 mož. Po sedaj smo našteli 75 topov.
(fcnerika ir voioi.
TURCIJA  PRETRGALA  ZVEZE Z ZJEDINJENIMI DR2AVAMI.
Carigrad, 20. aprila. (Kor. urad.) Poroeiio £g. tcl. Milli: Vslcd progra-sa vojnega stanja med Zjedinjenimi državami in Nemčijo je notificiraia otomanska vlada ameriškemu posla^ niku v Carigradu, da je po vzgledu zavezniske avstro-ogrske monarhijo pretrpala svoje zveze z Zjedinjenimi državami.
Urugvaj Zsdinfenkn drztsvam.
Koln, 19. aprila. »Havas« poroča iz Ne\v Yorl\a 15. t. in.: Zbornica x Urugvaju jo poslala kongresu Zedi-n jer ih držav tole brzojavko: Uru-! Evajrka zbornica pošllja zastopstvu riineriške^a naroda svoj sestrski pozdrav v trenutku, ko stopajo Zedi-rnene držnve kot predboritelj za pravico in najvišje pravne temelje za narode Novega sveta, v strašni boi.
Amerika proti nevtraicem.
Ženeva, 19. aprila. Iz Novega: Jorka poročajo, da je sklenil senat pozvati vlado, da prepove vsak i^ voz v skandinavske države, ker bi se mo?rH amenški proizvodi prodaja ti v Nemčijo. Amerika naj poskrbf ca nobena ncvtralna Nstnčiji sosed-na država ne bo dobivala blaga izi Amerike.
Amerika in separafni mir.
Zsneva, 19. aprila. »Le Journal« poroča, c!a sta propagirala idejo naj-ožjega pristoca Amerike k ententi samo senatorja Slierman in Pindex-ter. Zahtevala sta.-da na] se pridruži Amerika pogodbi preti separatnemu miru. Večina senata ođklsnja to za-htevo ter si želi pridržati prostđ ro'-re.
Protmemško gibanja v Brazilijl«
Ž^neva, 19. aprila. »Temps« poroča iz Porto Alegra, da se zbirajo tam zvezne čete distrikta, ker pak-cija proti manifestantom ni ničesar opravila. Večina nemških etablisse-mentov je pogorela, med njimi hotel Shm'd. skladišče firme Bramberg in Hacker in klub »Germania«. Ne-vtralisti so skušali nranifestante predati, kar je provzročilo velik tepež. Brzojavke iz Curity be praviio, da se koncentrirajo nemski kolonisti države Parana v Sa-nta Catharini.
kao 1 ^S\.
Francoski spis. P. M a r g u e r i 11 e.
Gospod Nifle, podravnatcij veli-kega denarr.ega zavoda je bil znan daleč na okrog po svoji lepi polni bradi. Ta brada mu je pridobila spo-štovanjs vseh ljudi; buina, kakor da je iz goste svile, mu je sezala do sredi prsi in lastnik bi bil konce svoje brade lahko ovil okrog vratu ali pa jih razprostrl po ovratniku svoje zimske suknje, kakor dragoceno ko-'uhovino. Pozimi je brada grela s^ro-»o??a gospodarja, a kadar je gospod N'Ifle zaužival juho, je moral brado držati in tedaj je izgledala kakor bri-salka.
Qostxk1 Nifle je bi! na svojo brado ponosen; samo brada je dala nje-govemu življenju smer in smoter. Če je bil deležen priznanja svojih predstojnikov in so ga ti namertvili dne 1. januarja imenovati za ravnatelja, se je to zgodilo le zato. ker ao pripisovali njegovi bradi posebne reprezentacijske sposobnosti. Tuđi gospa Nifle se je v mladih letih naj-prej zaljubila v brado svojepra seda-njesra moža in zgodilo s* Je Se sedaj
večk-at. da je z lju^ečo kretnjo po-tcsrr»?]a g"lavnik skozi gosto in doigo brado.
Neravno je torei, da ni imel ko-spod N'fle prav rohenega vzroka, uvom?ti nad pcvr^lnost^o svoje po-zcmF.ke sreće. Toda človck je bit je, ki ni nikdar zadovoljno in se lahko vsake stvari raveliča. 7daj in zdaj je podravnatelj, Če ni bil zadovoljan s hi.šnim Kor.podinjstvnm ali če je ho-te! le splošno namiprniti na svojo nc-odvisnost. laliko gmzeče rekel: »Ne-ke^a dne se bom pa le obril in bom nosil *amo brke knknr hn^arski oficir.« V takih s'učajih so žena in ta-šča, soredniki In prijatelji z ginliivo odpornostjo za^otavljali: »To ti na nikakor ne bo rri>tojalo; kdor ima tsko brado, kakor ti. naj bo nanio pr»nosen in nai gl?da, da si jo ohrarri.«
Tako je gospod Nifle postal suženi svoje brade: brada sf $ra je podvrgla in ga je pođjarmffa. Sklenil je ne?tetokrat, dn naredi temu nekepra dne kofiec, a čim je vstopil v brivni-co. so sra mfnila ysa nrronia čustva. Cloveski strah, da, nekaka sramežljivost mn je branila, ukarati brivcu: Obrijte me irtadko. ker ne maram reć nositi po!ne brade.
A zgodilo se je tuđi to fn sicer tako - le: Gospod Nifle je šel k briv-cu« k! ga ni pomal in k?teremn ni bil Se nikoli aavpal svoie slave. Navda-
jalo r^a je prcpr»ča::je, da nikakor ne kaže svojemu ravadnen^n brivcu ve-leti. naj odbrije polno brado, kaj ti 7de!o se rru je, da si je ra telesni bri-vec. okropel, prijazen fn miroljuben mož. oči vidno pripfsoval posebne prnvice do lepe polne brade; že mise!, da ?e dotakne s škarjami in z britvijo te brade, bi se mu gotovo zdela tako grozna, kakor le še božji rop ...
•     •      •
V mali brivrici le sedelo pet oseb in čakanje na nenavadnem kraju in v zadušljivi, po mali neči pre-več razore ti atmosferi, je v gospodu Niflu provzročilo polasjoma utruje-nost iii zaspanost. Ko je prišel ^ospod Nifle na vrsto, je zapadel rokam ma-leg:a, čmega, živahnega brivčka, ki mu je zavezal brisalko tako trdno za vrat, kaVor da hi ga hotel zadaviti; zdr.J je Nifle spoznal, da je njegova usoda odločena, da je v naprej premazan in da ni zmožen niti najmanj-šegfa odpora proti sugestivni sili ne-usmiljeneKa brivčka. Ta rnu je dal tuđi takoj občntitl svojo moč, kajti zrarenčal je z glasom, ki je Izključfl vsak odgovor:
»Kaj ne — late »trici     —     s
strojem?«
Koj na to se je zaCel jekieni stroj s Čudovito naerlico izprehajati po glavi gospoda Nifla. Obenem je briv-
ček, gledaje nekako milo, s prsti obračal glavo gospoda Nifla — zdaj na desno, zdaj na levo, zdaj naprej in zdaj naz?.j.
»Shampoing?«
Na glavi gospoda Nifla so z'aštr-me!e be!e pene in dvoje tujih rok je s pravo besnostjo gnetlo in sukalo glavo gospoda Nifla.
»Brrr__« Ledenomrzla voda je
zapršela na glavo in močila vrat in tilnik.
»Izvolite — brado oštrici ?c
Gospod Nifle je bil brez moči. Sijaj zrcal, blesk posod, gibanje rok, ki so bile premrcvarile njegovo glavo — vse to ga je tako omamilo, da ni mogel premagati peklenskega hre-penenja, ki je že toliko časa tlelo v njegovem srcu.
»Odstrržite mi brado in potem me dobro obrite.«
»Briti — dobro!«
S hitrimi, ljuti mi sunkt te briv-" ček poostrll svojo britev. NajprtJ je pod nožem stroja pađla brada, kakor pade plašč m potem je brirček obril fospoda Nefla tako hitro in s tako zamičijivim obrazom, da se je gospod Nifle čutil Hžaljenega in ponižanega; nekoliko nežnega obža-lovanja, da žrtvuje tako krasno brado, bi ba gospcKl Nifle jako rad slt-Sal. A pozornost je njegova žrtev vendar vzbudila: mojster-brivec Je dA^eto crledaL sostje so na tiKem str-
diran 2.
•aLUvciiajM kHHK^U't on«  21. aprila i»i7.
S2. &t:v.
Inell In se opirali drug: na drugega in gospoda, ki se je med britjem naglo ;ozrl, hoteč videti. kako i>ade lena jfcrada gospoda Nifla. je britev ranila itik usesa.
Samo brivskj pomočnik se ni fcmenii za nič, strpral je, kakor da ga nič drugega na svetu ne žarama fn jda mu je štrcanje od jutra do noći največje veselje. Takega zaničevanja pl mcgel prenašati gospod Nifle; prevzela ga je obupna misel in srdito je ukazal brivčku:
»Brke tudl — odbriti.«
Brivček Je s tisto prezirfiivostjo In s tisto naglico kakor prej zastavil britev in se Iotii brk. Ko je končno gospod Nefle nagnil glavo in se po-gledal v zrcalo, je videl pred seboj pbraz, gol kakor obraz kakega igral-<ca ali kakeg-a župnika, obraz, tako jgđadek, kakor je biljarđna kro^Ua in Ie težko je uganll, da je to njegov obraz. PlaČal je popolnoma iszado-yoljen in nekako ponosen. in bal se Je samo opomenj radovednih znan-Cev, ki bi jih utegnil srečati na svo-fem potu. Še na cesti se ni naveJičal iogledovati svoj novi obraz v vseh fcrcalih in izložbah. A Čim boli se je bližal svojemu domu, toliko boij so vznemirjalivsakokratnidvomi njegov ponos. S tem, da se je dal do golega obriti, je pac pokazal, da ima svojo fastno voljo in tuđi rso potrebno du-Sevno svobodo. Njegov* bradb g* n(
več tiranizirala, a to prijetno zavest | mu je grenil strah, da ne bo več de-ležen onega ugleda, ki mu ga je da-jala brada. Postalo mu je nekako neprijetno, tako primeroma, kakor človeku, ki je slekel nepo^rrešljivo oblačilo. Gol ost njegovega obraza se mu je začela zdeti nepristojna; končno je iz same sramežljivosti pri-vzdignil ovratnik svojega povrsnika. Prvi znanec. ki ga je srečal — bil je trgovce z lesom — je ves zadivljen strme! gospodu Niflu v obraz. Tako] na to je gospod Nifle zagleda! svojega navadnega brivca, stojećega na vratih brivnice; rad bi se mu bil umaknil, a brivec ga ie bil že zapazil in ga pogledal z začudenimi in ogor-Čenrmi očmi — pogled je to bil, ki h rnogel nastati samo iz največjega zaničevanja in ki Je približno rekeJ:
»A slišite, gospod Nifle, kaj ste pa napravili s svojo brado?«
Ves preplašen je pohitel gospod Nifle v vežo svojega prebivališta. Vratar ga ni poznal in Je zaklical za njim:
»He, vt! SliSite! Koga pa K£ete?€
Ka] se je bil res tako popofnom* premenfl? ZakaJ neki Je vratar od-prl usta tako na stežaj kakor karp — na pol od smeha, na pol od str-menja.
Gospod Nifle je pozvoni! pri svr> j£ aftnogiejskili vnUft.    StarfićHt
mu je odprla, ga ravnodušno pogle- I dala in je rekla:
»Gospoda ni doma; ali hoćete morda svojo vizitnico zanj pustiti ?€
Tedaj ga je spoznala, zakričala od strmcnja na ves gias in s tem pri-vabila milostno v predsobo. Tuđi milostiva ie zakričala na ves glas. Zdaj je pridiriala tašča vsa prestrašena iz stranske sobe in trikrat pre-tresljivo zastokala: »ah. ah. ah,« dočim se je naraf.čaj časiftljive družine Nifle. dva dečka in đve dekJIci, frenetično veselil brezbradnega obraza svojega roditelja ter tulil na vsa grla:
»Pnpa se je dal obriti, papa n!-ma več br?đe.«
Grozno, je zastokala gospa Nifle In komaj premagovala svojo besnost.
»Prav nič dobro ti ne pristojan Je zarenčala taSča.
»Nikdar več te ne poljubim,« se Je zarotila gospa.
Med obedem so bili vsi pogledi neprestano osredotočeni na gospo darjov obraz. Po obedu je prišlo več prijateljev, kl so gospodu Niflu brez-obzirno povedali, da Izgleda grozno ali strašno ali da ni nikomur več podoban. Vsi so žalova!i po njegrovi čudovito lep! bradi. Gospod podravna-teU je. gredoč mimo kuhinje, ćelo sli-
SaL to je hiiina rekla kuharici:
»Zfei tftfftda kako*   ffceU*.« 1
I Zaman je irospod Nifle posk-ušal oliraniti si iluzijo, da fe podoben i^ralcu ali duhovniku. Obšlo ga je spoznan je, da je storil neumnost, ko se je dal obriti in zdeio se mu je. da je v novi obliki postaj ti?j samemu sebi in clrufrirn. Ogledoval se je v vseh zrcaUh, a samega sebe ni več naše!.
To dejanje popolne?* norca — dnifre^a izraza, razumni Ijudje sploh nišo našli za dcjarre gospoda Nifla — ie pa imelo še drug: usoden na-sledek.
Pred vsem je gospod Nifle dobi! močno trgranje v obrasii, ker ga ni več grda in varovaJa riokdnrjja lepa njegova polna braća.
Potem je brada začela zopet poganjatf, a tako, da je gospod Nifle zdaj Izgledaj, kakor da se je postaral za deset let. Vrh tegra ni postaj pisar-ri§ki predstojnik in je izgubi! zaupa-nje svojih predpostavljencev, kf so ga zdaj smatrali za neprevdarne^a muhastegra norca. na katerega se ni več popofnoma zanašati.
Končno se je zgodilo, da se je Rospa Nifle vsled večnih domafiih prepirov zaradi žrtvovane brade možu izneverila.
Tako fe pos^pod Nifle izgubil vse, ker se je dal brado odbriti. Zgodilo se mu js kakor SImsonu z lasmi. Oospod Nifle ostane podravnatelj do smrti, proti svo|f ženi  pa je vložll
Danska in Amerika.
Kodaoj, 20. aprila. Olasom urad-nega poroćila se prične Že te dni plovba med Dansko io Ameriko. Prvi parnik odpiove v Ameriko y čatrtek.
Ruski ministri o vojni in miru.
Petrogradska brzojavna agentura sporoča danes dva važna govora. Zunanji minister Miljukov je z jako samozavestnimi besedami poudarjal »podvojeno silo Rusije in urbi et orbi naznaniU da ostane siej ko prej glavni vojni cilj Rusije »uničenje nem-Skega militarizma«. Miljukovovi napori so znani in njegov govor je po-memben le v toliko, ker dokazuje, da pacifistični pritisk na Ruskem še ni dovolj mocen, da bi zabranil enake In podobne nastope odgovornega voditelja zunanje politike ruske demokracije. Posebno karakteristične za. presojanje razpoloženja ruskih širokih slojev pa so besede justičnega ministra Kerenjskega. Kerenjski po-udarfa, da so stari imperija!istični yojnf cilji odpravljeni in da ruska demokracija ne bo pripustila nobenih u z u r p a c i j. Besedo »uzurpacije« 4Je prvi rabil Miljukov, češ, ločiti moramo strogo med onimi aneksijam!, teritorijalnimi pridobitvami, ki so b »tališča svobode in narodne pravičnosti utemeljene in uzurpacijami, t. j. nasilnimi, proti narodnostnemu principu izvršenimi aneksijami. Značilno je, da rabi tuđi Kerenjski besedo *uzurpacije« in se tako poslužuje Mi-Uukovove terminologije, ki seveda ne namerava ničesar drugega, kakor da zaenkrat skrije dalekosežne osva-ialne nacrte za razna teoretična gesla. Ako primerjamo s tem! govori še Izjave nainovejšega ministra Pleha-nova. oficijelnega zastopnika socijalne demokracije v kabinetu, moramo reči, da se demokratično - pacifistič-na misel na Ruskem nekam čudno razvija.
Petrcgrad, 18. aprila. (Kor. ur.) Petrograjska brzojavna agentura: (Knez Lvov in dragi član! vlade so frianes sprejeli zastopnike franeoske Jh an^fleške socijalistične stranke. V tlfmercu provizorične vlade je goste bozdravil minister zunanjih del Mi-pukov, ki je izvajal: Združenju ev-Topske demokracije je pristopila no-!ya sila, svobodna Rusija. Ume vam o, Jđa je v trenotku fzbmha revolucije In propada prejšnjega ruskega reži-ina nastala rri vas boiazen, da izgu-|>tmo mi, vaši zavezniki. odporao silo. Zato smo vam posebno hvaležnf, fl& ste prišli k nam in podali izjavo, ga vam čas zme^njav. ki ga prebija Rusija, ne đela sk^i. Kadar se poit-mete v svojo domovino, vas prosim, [da tam ja\T!o razglasite, da je portala, svobodna Rusija vsled derriO-kratiziranjd vseh svojih uredb še en-p<rat tako mocrra, da kljubuje vsern 'slučajem, ki ffh prinese vofna, fn da tdelajo vzlic revolucije na glavni cilj, Jri ga označuje vojna. Lahko rečemo, 'da zasleduje provizorična vlada z največjim naporom moči svoj cilj, namreč uničer»Je nemškega militarizma. Naš ideal je, odstraniti za pri-hodniost vsako možnost kake vojne. Problem, ki nam #a je zdaj resiti, je jorgan i za čija po revoluciji omajane pbrambne sile dežele. Nastonili bo-|no proti sovražniku s podvojeno si-fo. prepričani, da zmagamo. — Ju-ptični minister Kerenskij ie rekel: IVedeti morate, da je zdaj ruska de-
mokracija gospodarica ruske smilje. Odločiii smo se. da naredimo za vedno konec vsem poskusom imperijalizma in usurpaciic ker nećemo, da bi kdorkoii hiapčtval in sinžimo ideji svobode, enakotti in bratstva vseh narodov. Ruski demokratje bo-do do konca vztrajali na staliiču« ki je bilo označeno v izjavi provirorič-ne vlade in sveta delavskih in voja-ških delegatov. Ne borno dopustili obnovitve starega uzurpatorićnega vojnega cilja. Prcsim vas, da sporo-čite svoji domovini prava čustva ru-skega naroda^ ki upa* da boste vi imeli na druge sloje prebivalstva vaše domovine tišti odločilni vpliv, kakor zdaj mi na svoje meščanske razrede, ki so se zdaj odpovedali svrojim imperijalističn:m težnjam.
Berna, 20. aprila. (Kor. ur.) Go-voreč o položaju r? Ruskem, pravi »Temps«, da se je Plehanov zavzel za vojno do skrajnosti in da je on pravi tolmač čustev ruskega naroda. Anarhistički, marksistični in pacl-fistični elementi skrajne levice se trudijo. potegniti ma?e v s%rojo strujo. Agenti Nemčije, ki ribarijo v motni vodi, pospešujejo vsako dema-gogično počet je, da bi, ker že ni do-seči sep.ratnega miru z Nemčijo, provzročili vsaj trajno agitacijo, vsled katere bi znala ruska armada izgubiti vso svojo n-oč. Ki:ski narod 5i je v tem na jasnem in bo zato posluša! Ptehanova, ki jra pozivlja na sveto edir.stvo.
Nasprotja na Ruskera.
Iz Kodanja poročajo: Ruski de-lavski in vojaski svet Je sklenil izjavo, v kateri pravi, da so nasprotia med njim in med provizorično vlado nepremostna ter da se tičejo sfedečih točk: 1.) vojnih ciljev, 2.) vodstva vojne, 3.) usoue carske dvojice, 4.) rešitev a^rarnega vprašanja, ^.) nove uredbe civilnega prava in 6.) do-ločbe bodoče oblike države.
Lugano, 20. aprila. (Kor. urad.) *Corriere della sera« poroča iz Peti obrada z dne 18. t. m., da se dan na dan bolj komplicira gibanje za in proti vojni, za in proti provšzorični vladi. Proti Plehanovu, ki agitira v smislu Italije, Francije in Angleške, nastopa z uspehom Lenin in sta ta dva le malo premenila prejšnje struje. Vlada je v skrbeh, ker ima Leni-m\ sledeča socija^istična skupina 40.000 pusk in 30.000 revolverjev, ki so bili vzeti ob izbnihu revolucije iz petro^rajskih arsenalov.
Lugano, 20 aprila. (Kor. urad.) >Avanti« javlja, da je socijalistični poslanec Morgrari, ki je že več časa poskiišal v inozemstvu delat! za mir, odpotoval v Petrograd. Vojna stranka se 7avzerra za to, naj gre minister Bisso!ati po izgledu francoske^a ministra Thornasa v Petrojrrad, da prepreci prizadevanja za mir.
Ofclic  ruske vlade povodom razpisa
novega pcsojUa.
Petroerad, 19. aprila. (Kor. ur.) P. h. a. Povodom ra*r!sa \relike^a »posojila s\rohqder. katerega sub-skrincfja se prične jutri, je objavila vlada oklic, kl pravi: Mogočen so-vražnik Je vdrl Rlohoko v na§o de-želo ter nas ^rozi uničiti. da bi nas vrg?I zopet v stari rezlir. Le z naporom vseh svojih stl si moremo i"tvow jevati vroče za željeno zrnago. Toda le če zberemo mnopo jriljard. more-mo rešit! državo ter dovršiti organizacijo svobodne Rusije na podlagi enakosri in pravice. Pomovina ne zahteva rrtev, temveč Ie da vršimo svojo dolznost. Dajmo denar državi, podpirafmo vojno pos^jilo, da ščiti-mo svobodo in imetje!
Pttrocrad. 20. aprila. OCor. ur.) Fetrograjska brzojavna agentura razelaša: dasi se je Sele danes začelo oficijelno podpisovanje na novo vojno posoiilo. imenovano svobod-nostno potojilo, je bilo tekom dveh ur pri mtdiiarođni banki v Petrogra-du iz obćinstva podpisanih dva in pol milijona rubliev. Mestni zastop m> skorski je podpisal en milijon.
Mirovno vprašanje.
Budimpešta, 20. aprila. Oiicijoz-ni »Pester LJoyđ« javlja: Vest o revolti petrogradskih delavcev proti provizorični vladi se ni potrjena. Dejstvo, da delavsko - vojaski Odbor še ni zahteval odstranitve na vojno-hujskajoČih ministrov, nam kaže, da i>e navzlic mnogo obetajočim začetkom še ne smemo vdajati misli, da i majo pacifisti že moč v roknh, ne glede na to, da si velik del ten paci-fistov želi miru Ie pod vsakovrstnimi omejenimi pogoji. Tuđi sestanek mednarodnih socijaJistov v Stock-holmu nam Še vedno ne daje povoda za prevelike nade.
Petrograd, 20. aprila. (Kor. ur.) Petrograjska brzojavna agentura: »Birževija Vedomosti« posvečajo so-vražnim glasovom o možnosti miru z Rusijo daljši Članek, v katerem po-jasnjujejo, da so ti glasovi vsled no-tranjih težav, vsled križ z živili in vsled delavskih stavk. V NemĆiji in v Avstro - Ogrski je dosti tako naivnih in zaslepljenih ljudi, ki mislijo, da stori komaj osvobojena Rusija izdajstvo na svojih zaveznikih. Tišti, ki bi radi separatni mir, so izolirani in zaprti. Ruski narod bo vojno nadalje-val toliko časa. da bodo zavarovani Interesi vseh narodov pred novimi militarističniml atentati. Zavezniki Rusije ?o lahko brez skrbi. Rusija ni-ma več Protopopov in Sttirmerjev, ki bi bili zmožni nizkih dejani. Pre-ostaja nam le — pravi imenovani list — da v polni solidarnosti z zavezniki nadaljujemo do skrajnosti boj proti nemškemu militarizmu, do-kler ne bo popolnoma podrt. Po uspehih Francozov in Angležev ne more biti nobenih dvomov več o iziđu tega boja.
Pariz, 19. ar>ril&. Oficijalno so-cijalistično glasilo »Muman»tć« pravi, da mora biti Nemčija vojaško in go-soodarsko coražena. Proti temu na-ziranju prav oštro nastopa »Populaf-re du Centre«, ki pouđarja, kako ra^vesellivo je, da se je konačno začelo govoriti o mini. Radikalni >Bonnet rotige« opozarja, da Nemcf nikćikor nišo čreda ovac in kaže ne-kaj simpatij za nemšk1" narod.
Pariz, 20. aprila. »Petit Journ?I« zatnuje, da bo ministrstvo Ribot do-volilo franeoskim socijalistom se udeležfti mednarodne socijalistične konference.
Stockholnt, 20. aprila. Ruski mi-riistrski pred^ednik je iziavil: Vojna bo do korca leta crotovo končana. Izmučen ie vojujočlh se držav bo po-vzročilo mir. Rusija ni na^prornica miru. venđar n^ v danih okoliščinan ne more dati inicijative za mirovno akcijo
Mžrovnl pogojl Bdgarije.
Bern, 19. aprila. (Kor. urad.) »Berner Ta^rebiatt« objavlja razgovor z novim bolgarskim poslanikom Pasarovom, ki je izjavil: Mi zahte-vamo Makedonijo, ker je boljfarska, Dobrudžo, ker je bolgarska, srbsko Moravsko dolino, ker je botearska. Provizorična ruska vlada je izjavila, da si želi trajnega miru na podlagi.
da ima vsak narod pravico sam od-1 oče vati o svoji usodi. Prebivalstvo
Makedonije,    Dobrudže    in     srbske Moravske dolin« naj svobodno glasuje, ali hoće   priti   pod   Bolgarijo ali ne, SooUalisdćoa    mirovna    koofereoca.
Haas« 20. aprila. (Kor. urad.) Nizozemska brzojavna agentura javlja: Nizozemska delegacija ekseku-tivnega odbora mednirodnega soci-jalističnega biroja je sklenila predlagati, da naj se prične mednarodna konferenca v Stockhoimu dne 15. maja.
Stockhohn. 20. aprila. Poslanec Branting potrjuje. da bo sklicana v Stockholm mednarodna socijalistična konferenca.
Praga, 20. aprila. Češki socijalistični voditelj poslanec đr. Smeral je odpotoval čez Beroiin v Kodanj.
Kerenjski neiaškira sociialnim demokratom.
DimaJ, 18. aprila. >Zeit« poroča: V nemškem državnem zboru je iz-razil soc. dem. poslanec David, da stavi njegova stranka velike upe v sociialistična voditelja Kerenjskega in Čeidza. Kerenjski se je, kakor javlja »Temps«, o tem govoru izra-zil tako-le: Ako misli poslanec David, da bodeva jaz in Čcidze so^la-sala z idejo separatne^a mini, bo do-živel bridko razočaranje?.
Srbsko - avstrijska pog^janfa?
Curih, 20. aprila. (Kor. urad.) »Neue Ziircher Ztg.« poroča: V Že-nevo je prispel bivši srbski minister P r o t i ć. Ženevski srbski krogi me-nijo, da se hoče Protić informirati o možnosti srbsko - avstrijskepca zbli-žanja za slučaj, da bi nastal v Rusiji mirovni preobrat.
Vmm vojne iresti.
TORPEDIRANA   ANGLEŠKA KRIŽARKA.
Beroiin, 20. aprila. (Kor. urad.) Dne 14. aprila je neki naš podmorski čoln v nočnem napadu z dvema tor-pednlma streloma zapadno od Alek-sandrije težko poškodoval malo an-rfeško stražno križarko, najbrže razreda »Foxglowo«. Da bi se bila potopila, ni bilo več mogroče konstatirati zaradi teme in sovraznega protidelo-vanja, je pa zelo verjetno.
Šef adm'ral. Štaba mornarice. »Foxg1owo«.
Križark tega imena In tipa v an-prleški mornarici po seznamih angle-ških brodovij do leta 1916 Še ni bilo.
TURSKO URADNO POROCILO.
19. aprila. Na sinajski fronti je bojno delovanje oživelo. Zdi se, da se pripravlja nov angteški napad. Z ostalih front ne poročajo o posebnih dogodkih,
19. aprila. Tron ta v Iraku. Na desnem breCT Tigrisa se je sovražnik utaborll 4 km pred naSo fronto. Na levem bregu Tisrrisa živalien artiljerijski ogenj. Ot) Dijaii slabotno artiljerijsko streljanje. — Kavkaska fronta, V odicku na našem krilu več za nas uspešnih poU-vzetij patrulj. Na eni točki se je po-srečilo napssti so\nražne konjeniške postojanke in vpleniti nekaj živfl. Sovražnik je izgubil 12 mož. Na dru-JTi točki spopad naše častniške patru-lje s sovrsžno četo z dvema strojnima puškama. Po dveumem boju smo prognali sovražnika prot? severu ter mu vzeli puške in municijo. — S i -najska fronta. Do sovražnegra napada še ni prišlo. V noči na 18. t. m. sovražni artiljerijski   ogenj   %
daljšimi presleđki. Na§e izgube so bile zelo majhne. Dne 18. t m. na ćeli fronti lahen artiljerijski ogenj. Zvečer mir. V splošnem se je omejil sovraznfle na tot da Je izpopolnil svoje pozicije. Konstatirali smo, da je bilo sovražno taboriSče. katero je bila naša artiljerija pred dnevi 6b-streljevala. prdoženo nazaj.
Oovorice   o   izpraztiltvl Lombardije.
Curiti, 20. aprila, »Corriere della sera« piše o govoricah, ki razburja-jo prebivalstvo gorenje Italije in zla-sti Milana. Tako se je trdovratno govorilo, da je vlada že odredila, da se Milan za shičaj sovražne invazijo izprazni. Prodajali so se Ietaki s sen-zacijonelnimi poročtli o vpoklicih čet in vladnih odredbah. Tuđi drugi listi svarijo ljudstvo pred neopravičeno paniko glede na možnost invazije. V Iombardski vojni zoni se je razglasilo, da naj oni. lri še morejo, zapuste svoja bivališča, da pri eventualnem prisilnem izpraznjenju ne nastanejo nevarnosti kakor lani.
Koaferenca ententnih državnlkov.
Pariz, 20. aprila. (Kor. urad.) »Agence Havas«. Ribot in LIoyd G e o r g e sta bila včeraj v St. Jeanu de Maurienne, kjer sta se posvetova-la z italijanskim ministrskim pred-sednikom Bosellijem in znnanjim ministrom Sonninom. Danes zjutraj sta se zopet vrnila v Pariz.
Promet v I talijanskih prlstanlščUi.
Rim, 19. aprila. (Kor. urad.) >Agenzia Stefani« poroča: Tekom 15. aprila o polnoči končanega tedna je priplulo v italijanska pristanišča 454 trgovskih ladij vseh zastav skup* no s 401.685 ton. in odplulo 419 tr-govskih ladij s 339.580 ton., ribiške barke in male obrežnice nišo vštete. Sovražniki podmorski čolni so potopili pet italijanskih pamikov pod 3500 ton vsak in dve jadrnlci pod 150 ton vsaka. Na neki parnik je bil iz-streljen torpedo breztispešno.
Pomanjkanje na Angleškem.
London. 18. aprila, Na Angle-škem je odrejen popis konjev, mez-1 gov, goveđi, ovac, pra^tčev In polj-slzega orod?a. Gotove vrste peciva so prepovedane.
Amsterdam, 19. april3. \% Skot-skega poročajo, da namerava angle-ška vlada r>revzeti v svojo režijo vse ribštvo.
Proti nepokorni 6rSkL
Bern, 20. aprila. (Kor. urad.) »Berner Tagblatt« poroča: Skupina gršklh patriotov je izdala poziv ne-vtralnim narodom, v katerem pravi med dragim: Glasom raznih vesti namerava ententa v Kratkemnapadnaneoborch ženo Grško, da ]1 vslli diktator ja. Poziv kliče civilizirani svet grškemu narodu na pomoč. »Zfiricher Post« se bavi z grožnjami franeoskega časopisja Grškl, z ne-previdnimi izjavami Venizelosovlh pristašev, ki so prišli v Svico in s poročili oseb, kl so prišle iz GrSke ter izreka bojazen, da bo ententa koncem aprila poskusila .s silo odstraniti grško vlado in kralja ter po* staviti Venizelosa za diktatorja.
Veclzeiosovl poslanfkL
2eneva. 19. aprila. »Temps« poroča. da je Venizelos imenoval PoH-tisa in Vajrliana za svoja zastopnika v Parizu in Londonu.
Politična kriza na Spanskem.
Novo Špansko mlitlstrsivo.
Madrid, 20. aprila. Oarcia Pri-eto je po sestanku z Romanonesom prevzel nalogo sestaviti nov kabinet.
Madrid, 20. aprila. (Kor. urad) Novi kabinet je sestavijen takole: Garda P r i e t o predsedstvo, Juain A 1 v a r a d a zunanje. Don Julio Burell notranje, general Agnl-1 e r a vojna, podadmiral Miran-d a mornamica, V a 1 a r i n o justica, Santiago AI b a finance, vojvoda Aluade Tarvalle javna dela. Jo^ 5ć Francos Rodriguez nauk.
Značaj   novoga španskega kabineta.
Novi španski miuistrski predsed-nik Pri eto pripada, kakor njegov prednik Romanones, liberalni stranki. Prieto je od nekdaj vnet pristaŠ najožiega političnega prijateljstva med Špansko in Francijo. Ehinajs4d politični krogi sodijo, da bodo ostali temelji Španske politike nevtralnostl zaenkrat nespremenjeni.
španska nota Nemčifl.
Madrid, 19. aprila. (Kor. urad.) Listi priobčujejo oficijozno noto, v kateri izjavlja vlada, da so popolnoma neosnovane vse alarmantno vesti in vsi komentarji k vsebini in na-glasu Nemčiii poslane note. Vlada ni storila nobenega sklepa, ki bi po-menil tuđi le izdaleka izpremembo mednarodne politike Španske. Nota, poslana NemčijI, ne brani ničesar drugega kakor pravico, ki pristoja Jbd^Oitt >Q blagi fean.dcih ^H^piVoj
*hr.
,SLOV£NS*i NAKJU', aae 2l. aprila  1917.
Stran 3.
vsled mednarodnih pogodb, ter nuj-no potrebo, da se gospodarsko življenje ne prekine. iMinistrski predsed-nik Rornanones se je izrazil napram časnikarjem, da je bila noti Nemčiji, da se izogne potvoram pri brezžič-nom brzojavljenju, poslana s kurirju v Berolin, in da bo v kakih štirih dneh jzročena nemški vladi. Nota govori o torpediranju ladij in o špan-skem    pomorskem prometu z Ame-
riko.
§Dansk<* fcdfe za Afistfio.
^ Madrid, 20. aprila. (Kor. nrad.) »Dlario Universal« poroča iz Londona, da je Španska vlada dovolila, da sme angleška vlada jemati španske ladje v najem.
BotrsniBpcIiiliin! wMi\.
Izvrševalna odbora nemškesa Nationalverbanda in neinških krše. socijalistov sta imela skupno sejo, na kateri sta se posvetovala o avdijenci nemških voditeljev pri cesarju, v to-rek pa bosta imela kluba posTancev obeh strank sejo, da se dc^ovorita o Bta'iiščii, ki ga zavzameta glede vlade. Glavni odber remskib poslancev iz Češke se je tu ci i posvetoval o omc-njenl avdijenci. V tej seji se je reklo, da se položaj ni nič zbolj^al nego Ca se je vsled stališča Pcljrkov še po-slabšal. Poroča se, da vlada v tem glavnem odboru preccjšuja nezado-voljnost. NereSki poslane! iz Češke nameravajo sicer V pnrlnrrcntu vse dovoliti, kar ]e v zvezi z vejno, sicer pa da hočeio zavzcti opozieijcTia'no stališče in izdamo vporabfti pravico ćo kritike. — Češka »Nar. politika« pravi, da se položaj v obzi ni pre-rnenil in da priđe da novih spravnih po^ajanj. Cb enem zahteva list, naj dobe Čeh i v mfnistrstvu svoje za-stopnike, da bođo protfotež ministro-ma Barnreitherju In Urbanu.
Du«2?. 20. anrPa. (Kor. nrad.) Ce«ar i"e prejel d^Ties med drugim t!!di dom obran skepra ministra barena Georgija in trg. ministra dr. Urbana.
Program  sred-^3  stratile  gospeske zbornice.
Državnozb. kor. objavlia program »*relnjs stranke«  gosposke zbornice. Ta program konstatira v uvodu, da resitve najicžavncjšlh avstrijsklh problemov ni rnc^oče deseci s pri-stoporn k ekstremnim srnerem ali z vporabo takih  srečstev, marveč le na ta račin, da se najde avstrljsVm rezmeram priic.^oc-ena srednja crta, Kot  glavno  vodilo  označuje      program: V državnih osnovirh zakonih zajamčene pravice,       svcbcščlne  ?n dužnosti vseh državljanov brez razlike vere in narodnosti noj se vzčr-že.      Državni  interes rn? priđe po-vsođ odlocen od interesov političnih strankarskih    stramljenj do veljave. Državni interes zahteva skrbno    fn po nacrtu izvršeno negovanje    av-strijske    državne misli ter utrditsv centralne oblasti in cjačenje     njene nvtoritcte.     Narođnostim, kl žive v državi, je na podlaci ena!-:c^ravnosti dnti možnost razvoja narodnega bi-stva, v k-:Ikor se da to združiti z enotnostjo države, s potrebnim sccle-lovanjem vseh de'ov in  chranitvijo sile na znraj.     Državn3 pcdpirartje narođnostnih zahtev kake:ra   naroda ne sme nilrdar Oc'ablti države.      V drugi  točki  zahteva  določitev nem-škega jezika kot državnega     jezika ter trdi, da to ni v škodo     drugim, marveč da |e to element sporazuma in miru. Glede ustavna reforme pri-poroca za one dežele, v katerih so d?ni  predpogoji.  ustvarltr:v    ekrož-nih zastopstev In okrožnih vlad tem bolj, ker si obeta od tega o>!ab:tev narodnestnega boja. Program prino-roča nadalje državno kontrolo uprave  deželnih  financ  ter  prenos  po-stavadaje glede gotovih rnaterij   od deželnih zborov na državni      zbor. Pod točko »vojna in vojaka« izjav-Ija, da je vojsl'ovanje     do     končne zmage centralnih ć-žav kot bcj Av-stro-Ogrske za sveja eKsistertco naloga in cilj vsakeza ratrrta. Zato je treba zbrati vse moči monarhije do skrajne meje možne&a. Tuđi po !:on-čani vojni mora ostati brambna sila v svoji celoti v rokah cessrja in kralja. Glede razmerja z Ojrrsko     stoji stranka  na stališ ču nagodbe iz leta 1B67.,  ter  ?e  naj  preprečf  enestran-ski nadaljni razvoj ali razpad te ra-godbe.      Enatro se ne ssnejo orrajat! praermatične  določbe.  Pri  gospodarskih dosrovorih obeh drzav je treba skrbno in odlocno varova ti interese Avstrije ter sklepati      pogodbe      za daljsi čas. Od nadalnjih določb je na-giašati:   Stroga  sredstva   za   red   v parlamentarnih       kornor°~'fah      ter ojačenje  oblast!  predsednika,  uredf-tev stališča Galicije potom  ustavne zakon odaje  s  sođ olovan Jem      obeh zVcrnfc, vztra;anjr; Dri trtavnth teme-Ijili dr^avnega Ijudrkošolskega zako-ns. zlasti vzsroja ml^^^ne v versko-rr^Tfem drhti. Z r-zlrrm na 7'tnar;o p^1?t;ko     vid!      strrr'ka v r^^^rhi J fvce t Ncmčtjo      nelzDremenljivo I
mm. naše omanit poiltfki l«r   boi
• vsakdo dopolnitev zveze. ležeče v našem dobro spoznanem Interesu, s približanjem na gospodarskem polju, scveuaobvzdržanju naše suverenske
, pravice, z veseljem pozdravila. Zadnje točke programa zađevajo finan-čna vprašanja ter narodno gospodarstvo in socijalno politiko.
Poslanska zbornica.
Zadnja seja drž. zbora se je vršila 1. mnrea 1914. Takoj po izbruhii vo;ne dne 25. julija 1914 je bilo za-seaanje parlamenta s cesarskim patentom zaključeno. Od takrat se je šicviio poslancev precej zmanjšalo. Umrlo jih je 21 in sicer Bachmann (nem. lib.). Bis (Poljak), Demel (nem. lib.), Fresl (češki nar. soc), Gratz (nem. kršč. soc), Jedvnak (pol.). V. Kotlaf (češ. a?rr.)t Krenn-\vallner (nem. krše. soc), Lioka (nem, agr.), Lisiewicz (pol.),, Lossl (nem. rad.), .Viandič (hrv.-slov.), J. Neumann (Slaročeh), Pacak (Mlado-Ccli), Povr53 (slov. kler.), Rataj (češ. c^r.), Rieriossl (nem. kršč. 5oc), Wei?uny (nem. soc dcm.), \\Tinar-sky (nem. soc. dem.). Na bojišča so pa dl i 3: Fuchs (nem. 1-tšć. soc), Polla'if (nern. rr.d.), 5eid! (n-m. rad.). Mandat sta odložila 2: Schschm-«?er (nem. kršč. soc), \Vrstr^n (nem. rad.). M-^d?t je i z g v h i 1 a vsled obsodbe 0 pnslancov: Bti^vp.! (češ. r?r. soc). Ćhoc (č. nar. soc.\ Orn-fenai?er (slov.l, Kramaf (Mladočeh), Knrvlovič (Rus). MarVnv (Ru?). Ne-to!?cl:v (češ. n?r. soc). Ra^in (Mla-dočeh). V^ira fčes\ n?r. «oc). Man-dnt*! ne more i 7 v r š e v a t i 6 poslanccv: Dfineh (Č<*$, rcrr.\ Or^-rrorin (slov.). Masaži: (češ. nar»r.). Pittnco (}**Vii. !fb.). fri s^ v ?no7?m-stvn, na^?1;"? K?oT?$ (iX2*. nar. soc), ki j? interniran, in Ma'ilc (V^cne-mcc). ki je v mv<krm vjetn;štvn. ?revHr> ner-av7o"Th dr7nvno"horskfh pofTgTicev ni dpf!n?tfvT^, l:nr mm ni zrarto, Vnferi Itn7*"ari $n rr^v\ preko rreie. F^^n po^^n^c je biT obe-?en. r?-. p-»+*^tf, ki Je Vot lt^Vj-rf^Vt črs^trs'k prisel v avstrij^ko vjet-n'stvr*.
Vit li.      tu'^n--:  vg \\m
~ Jezikovna ravnopravnost Upravno sodišče na Dunaju je 19. t. m. razpravljalo o pritožbi edvet-nfka rlr. Jauka Brejca v Cclovcu proti odločitvi prizivne komisije za osebno dohvTdarlno v Ce!ovcu. Dr. Brejcu je bila poslana samonem-ška tiskovina za davčno rtspoved; dr. Brelc je to tiskovino ocfklonil in zahteva 1 dvojezično, slovensko in nemško, da v čna oblast pa je to zrhrevo odbila, češ. da ima dnv-čna ecrninistracija v Ceiovcu v rabi samo neniske tiskovine. Tuđi dr. Breičev rektirz ni im cl uspeh a in predpisan mu je bil s k o n-tumaeno sn-Jbo. Zaračunali so mu dohodka 55.378 K in mu odmerili davka 4614 kron! Proti temu se je dr. Brejc pritožil na upravno sodi-šce. V svoji pritožbi na imravno so-dišče je dr. Brejc poudarial, da ima po drž. osnovnih zs.konih pravico občevati z drž. ob'astvi tuđi v dru* jrem deželnern jeziku. Tuđi kontu-maciranje je bilo nezakonito; zrroditi bi se ne bilo smelo, ker se dr. Brejc ni branil podati davčno nnDoved, ne-zo je bil pripravljen jo storiti, Ie dvojezično tiskovino je zahteval. Vsekako bi se bilo moralo pocrkati s kon tnm?x Iran jem do rešitve prito-tožbe. ki jo je bi! dr. Broje pos'al na finančpr> min?strstvo. Upravno sodišče je pritožbo dr. B r e i c a o <i b i 1 p. V utemc'jevartju je rečemo: Če misi; pritrv/nik. da so bile kr?ene n^-c^ove, v drz. ornnv^Ih zrkcf-rh zaiamjer>e pravici.-bi se bil moral pritožiti ra držuvnoso-d i š č e. ker upravno sodLŠl:.'? v tem o7,\tm ni k">mr-teitno. G'^^e kontu-macije s?e je upravno s^cTSče postavilo na st?.-išč?. ćn f*rcnčn2 oh'ast ni postonpTa nPznVr-nrto. češ. da n? bila dolžra. čekati na rtgosor fi-npnčnesra ministrstva. Cc dr. Brejc ni hotel iz^nlrnti sprrr.n-mške tekovine, n a j b i si jo hil sam na-r o č i I iz dvrrre in dr'?.vne tisVar-ne ali nn? M MT svo.n davčno rpp^-ved pri davkariji dal na z-rKsnik. —
= Prirkf iae«tn? 5Jvet za 5?m vecle rs-rsirfenfc ohclrtske volHne pravice. P r a pr a. 19. artrfla. CK. nr.) V d*^r?>T7ff sci" me«;rr^gra sveta $o stavili žunan dr. Oroš m podzt'pm TCamar in Schrottcr nastotni pred-topr: TznreTremba cbčmrkeora volH-nerra reda r-e jrn^^ra 7a r^trsJmo fn
J;sr nnii:*tr':"šo ! ' mf: za Ci*u:^ * r.r- ; crta novesra občinskega TolilnegJi j ftda.ikatcrtaiuUMlirtdtamnat' I
večje razširjenje občinske volilne pravice. posebno tuđi na ženske, eventualno z uvedbo splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice. Ta predlog je bil sprejet soglasno, zadnji odstavek giedc sploSnc, jednake, direktne in tajne volilne pravice z većino glascv.
= Proti trlaSkemu drZavncmu posiancu dr. Ga^serju. Porocali smo že, ću se italijanski krogi v Trstu obračajo proti peslancu dr. Gasserju, ki se čisto nič ne zanima za javne posle, odkar je vojna, marveč živi v Trstu čisto mirna. Svojega mandata ni odložil. V neđeljo pa je imelo društvo »Associazione politica adrlati-ca« svoj občni zbor, na katerem se je sprejela naslednja resolucija. »Člani društva »Associazione politica adriatica«, vsi volilci. zbrani 1^. aprila 1917 na izredr.em obćnem zboru, so sklenili: z ozirom na to, da poslanec drugega voiilnega o!:raja, odvetnik dr. ilćvard Gas^er. iz voljen svoj Čas na program bivše liberalno - nacijonalne stranke, ki se je izkazala kot nasprotna državnim tirecbam, ne odsjovarja namc-nam in koristim svojih zastopancev; z ozirom na to. da se je omenjeni poslanec že dolgo časa vzdrževal vss::ega političnefra, eospodarskerra in t;nrav-nerra delovn.nis in to vkljnb veiikan-skim potreham sedanjcf:a časa: 2 ozirom n^da^e ri to, da je pcslnnec tretje^a volilne^a okraia v rnestu Trstu. Jurij Pitacco. tuđi izvoijen na !i>er?.lno - nncijonalni program, za-j?rešil z!oO:n veleizdaje in irbsrra k sovrr»žniku in ne niore priha.bti več v poštev kot pr>s!anec. in so torej tud? koristi volilcev te^a okraia brez vsskeira zastopstva; iz^avi^aio, da ne morejo srojiti 7!?T-P?.ri^'a do oeebc odvetnika dr. Hdvarda Oasserji kot p: slanca dru^ejra volilne^a okraia ter nala^ajo odboru, da ukrene potrebno v varstvo koristi z ozirom na rrandata drup^a in tretjega trža-ške^a   mestne^a   voHlncj:a   okraja.^
—   ; Edinost«   costavlja:    Rcsolucija izrrka torej popolno nezaupnico cr-žavnemu    poslancu   dr. Gasserju   in ima očividen namcn mcralne^a pritiska ni noslanca, da bi odloži! svoj mandat. Dr. Gasser je bil izvoljcn v ožji volitvi proti dr. Rvbaru. Glasovali so zanj    tečaj laški   liberal ci   in tržaško neinško politično društvo Je pozivljalo z javnimi   pozivi   nemške voiilce, naj mu tuđi dajo svoje   glasove. Izvolien je b;! torej    z l^škimi liberalnimi in neinškimi glasovi. Logično mišljeno, bi torej    imeli sedaj
—  ako jlm njegovo poslanslro delo-vanje ali nedelovanje    ne    ubraja   — pravico za  izrekanje nczaupnice    le tišti, ki so ga volili. torej laški  libe-ralci in Nemci. Politična organizacija laš'cth    liberalcev pa   je   popolnoma r-izpadla, nemska politična organizacija pa menda še obstoji. Torej bi bila predvsem le-ta    prva   npravičena za t?ko nezaupnico. katere pa doslej ni bilo. »Associazione   politica   adri-atica« je očiviđno laško društvo, ki pa se je ustanovilo šsle   po  izbranu vojne z Italijo. in pač ne veripmcrno, da bi bilo dedič pristaštva   ali   programa bivše laske liberalne stranke na katerega je bi! izvoljcn dr. Gas« ser, ali morda    vsaj   kolikor   toliko upravičen zastopnik Oascerjevih laško liberalnih in nemških    volilcev. Zato re nam zći — mišljeno seveđa popolnoma aVadcmično —    njegova nezaupnicn. pa na] je stvarno še tako    uprav ičena,    forma mo     vendar brez prave podlace, tako   da se   dr. Oasscrjn, ki je od;jovorcn samo svojim volilceir!, ni trena   ozirati  nanjo. Dcjanski doslej tuđi v   parlamcntar-ncrn življenju ni šc noben    poslanec sntatral nezaupnice    svojih    —    na-sprotnikov za povod, da    bi   odložil mandat. Kaj stori   dr. Gasser,   nam seveda ni z::ano; radovedni smn pa, ali ^Assoc:az:one politjea   adrin-ica« doseže svr>j ner-nen. Vsekakor se po mestu iiucnuje že neki    gospod   Lov kot  Iian^fJat za  Izpraznjcno poklan-sko mesto.
— rIi*T3!t'ka Riječi v c-Kcciranl S'I-'h rrcpov€Kia?t2. »Iir»/. Riječ« po-roča: K^kor ?mo z rrercd?*T^sfa mc-?■ a izvede!!, so vojaške oblasti v Sr^ biii prepovc^^fe ra7.n«^^vr»nje nršc-^a lista v r?^up»rr~!i S-r!ji. ker — <^s ve^t* v n^^DiTi !T-ti! riso tf?ka tbz-^orcder'e. kaVor to odcrov^rla potreban
~ Nem^k? na-3ri». Nemska politična literatura se je med sedan!o vojno silno razvila. Dan na dan iz-Idejo obzirne knjige in neštete brošure. Tako Je b.sJa zd?J bro^nra »Deut^Hands Zvkvr.ft bei eir?sm sru-ten urtd be? eirem schlechten Frie-den«. V tem sr»?su zahteva avtor. da morata Avstriin in Turčiia dobiti od svojih sovra^nikov 150 rnHHoirr/ oc1-rkndnine. NcmcHa pa ?00 mihjard. V tci hrošrn se tT^di zahteva. da tr-orate Feipt ?n Srdan rnpct nriti pod fiTr?!cr> oMnr,t. ?f?eški Vsrsal mr^ nri- j H v neir«I;n - -vsf^V--* rolr-, '' ^--\ i Ciper. AJen* Kuvcit iu jrajp   posuti I
B^H^^K      IIHII^H     DBiDDI      MkWwKKm^. I
Gfbraltar mora postati nemški, ali pa se mora trdnjava podreti in zemlji-šče prepustiti Španski. Tuđi franco-ski del Maroka s Tangerjem in ves Tunis mora postad neniški.
= \Vil3onov nacrt za hstraća-Dle. Berolinska »Nationalzeituns« poroča, da ima vlada Zedinjenih dr-žav pred vsem nanien. preprečiti ves covoz aincrlkanskih živil na Norveško, Švedsko in Dansko, ker so ta amerikanska živila doslej 51a vsa v Ncmčijo in ji omogućila prenašati blokado. Tuđi pravi, rečeni berolin-ski list, da Zedinjene države sploli ne marajo skloniti miru s sedanjo nem-Sko vlado, negfo da bi ga sklenile samo z liberalno vlado, ki bi morala prej vsem državljanom priznati po-polnoiiia enake pravice. VVilsonov nacrt je za sedaj pred vsem ta, da pospeši izstradanje centralnih držav. Podrabnesi« o eeiavskcni štrs;' " v 3eralina. Lisf ročajo o štrajk-i v Beroliiiu, ki : ajal dva dni, še te-Is podrobnosti: Glavni vzrok štrajka je bi!a, do »Vor-v. artsu«, nevolja deltivcev radi se-danje ureditve ra.zdc*Jevar;ja živil. ftrajkarsko gibanje je pričelo spontano. ICo se je vide!o, da se mora računati s štrajkom kot neodložlji-vim dejstvom, je pooHast'la renernl-na skuns-jina kovinske delavske zve-zs svojo upravo v mestnV da vzame v svr;o rokn vodstvo pribanja, da ?e ne bi izpačilo v divji metež, mar-več da se Str.ujk izvrši v nrejenih mr.'jh N'idulj? se je nri kontroli kovinske delavske zveze ucrotovilo, ća s? je javilo 210.or>0 štrafkovcev. vVorw:"rts« piše dalie: Ob dogodkih v Bsrolinu nas je obšla ^krb, da bi utejrni'a biti vsled štrajka c^ro^ena nrer-krba r.zžlh bereč-fh se bratov in da bi se v sovrnžnem innTerrstvu na ta pokret stavljala pnčakovanj-t, s kateri*ni bi se pre!:riža!a mirovna prizadevania msk?j?a proletarijata in nemške soc^rJne d*n:okrac!?e. Vlada mora vse rtoriti. da zadovolji prebi-valstvo crle^e prehrane, upi sovrru-n?kov, da bi iirn rotr?.nje težkoče o!aTsa!e. spraviti Nerrčijo do straho-
vit?<?a poraza, pa se "2 srrejo j2čiti. — Knlror javlja »Berl!n.*r Ta^blatt«. ?trr?fk še ni ropolnomn končan. V ed:tM tovara? za municijo in orozje traja š*rn7k dr*7;e.
= Francoska »avtorHcfa« o ncTr^Vcni ćržSTreni sro5po<1arSiTn. Pe Veme^i!, častni predsednšk rari-5Tce se^zal^ke zbornice, razpravlja v »Mc?tinu« o nemškem drzavnem 20-snocarst\-ii in pravi: Nemčija je v miru zadnje čaše letno 10 milijonov fran'rov nriliranila. Ako se vštcj? njen vo.'r^j.:; in mornarFškf proračun, bi se dohflo letno zo^ci 1200 milijonov, kl bi 5e mc^li koristnejse pora-biti. Davck na premog in s?cer 5 frankov na tono bi dal tuđi 1300 mi!i-jonov. Letu? davek 10 frankov na osebo bi donese! 6*0 milijonov frankov na leto. De Verneuil pa s tern Še ni pri krajn: razvija davščine šc na-dalje in trdi, da bi mopla Nemč'ia nrav lanko na leto trpeti breme 15 do 16 milljard. Ta račun r»aj bi slnžil za nocli^o vojne ods!:odnine. K^jti ni treba misliti, pravi de Vemeuil, da bo Ncmčiia ob sklenjeiem miru izčr-pana, marveč br» mo?1a prvi dan po vojni zopet pričeti svoje pre.isnje ogromno deTnvanje. Srtveda resrula-cija ta\ro vel'kesra pfačila letno nika-kor ne pod 15 milijard bo delala velike t^žkoče. zato pa potrebaje Francima že sedai tozadevno organizacijo. ^Frank. Zttr.« dostavlja k temu, da bi bi!o sfeer bolje, ako b! de Vemeuil napravi! račun za Francifo. končno pa 'e nrilctno slikati \z ust Francozn, ki crotovo noče de1?ti prona^^nde za nfrršVo vnino posoi'lo. tak opis nem-^ke fin^^čne m gnsnodarske S'le.
= Ne^c? v Južn! Amerikf. Na-^nrotfe med Nemčffo in jnžnoameri-šVirri rcnuMPr^mi sicer Je ni izbruh-r'-o. a nnrrčPa bcroMr^ih listov pr?-čajo. d-1 so rostela iako oštra in da s^ z^a ?z nifh roditi velika rospndr.r-sT-? šJ-^da 73 Nrrrčno. Nemska irdn-strvp. fe do s^danie vojne takorekoč đ-jrrriT^rnia v mžm Ameriki in uspeš-^o odbijala an^Tcško in amerikansko !"n-»ic?Trt-**^co. V Brszilii! irna.jo Nemci cc!e \cV.k~ de?c!e v rok?h; naselili sr> tam kn!orf?te. k? so imeli doslej na v-- favne razmere velikanski vnT«v. ^■nr\To mdr-'kov ie v nemških ro''ah. Veliko več?no kave m bom-b?7a te Nemčija dobiva'?, iz Brazilije, pntofi je MJa }v'/na Arncrika eno glavnih tonvc nemškeea trprovsVega ter r*di!stHJa!ne<ra delovania fn eden j?!avn*h predno^roiev svetovnega gospodarstva Nem čije.
= Hor^n?fs>. »Mancfjcster Guardian« Poreča :z Londona, da bo vla-c*a pred1o?Hn nnhodnii teden poslan-*.!f? rbnrn'c' nacrt 7* trVojSifo nved-bo b^rneruT? s pro-t*mi vo!:tvani! za reT'^tcrf* Trr-^e.    Tr^Tre ?trf*nlce nišo
Pi*"t?r Zt^r.*. ki nravr Vojna te ^nVs-zala. da je na svetu toliko sovraštva proti Nemcm ta prod Titmn luur li
nemško, da je res važno preiskatU odkod izvira to sovraštvo. Krivič-nost in zlovoljnost sovražnikov in mnogih nevtralcev imate pri tem svoj veliki deiež, toda po nastopu Amerike si moramo predložiti tuđi vprašanje, sa si li vsi Nemci svesti svoje odgovornosti za usođo naroda in ali v svojih besedah in spisih ne dajo povoda za sovrastvo. Resni opazovalec ve, da je pripisovati gibanju, ki ga imenujemo »vsenenn Sko« v tem oziru veliko krivdo. Se-« veda, Ijućjcm in društvom, katerim se pravi, da sz nam ni brigati za sovraštvo drugih in da se mora Nemčija brigrati edino le zase, so potem take zadevc — malenkosti. Kdor pa ve, da temeiji politična moč tuđi na javnem mnenju, ta bo razumel, koliko krivde imajo naši vsenemci na tem, da ves svet crti NcmČijo in vse kar je ncmšlro. Pri Diederichsu ja ravnokar izsla brošura »Odmev vse-nemškega gibanja v Ameriki«. Brez velike polemike so tam priblta iz ob-sežnega materijala fakta in citati. Tuđi to je ciovolj, da se pokaže, ka^ ko mora stalno pozivljanje k brutalnosti, brezobziniemu nasilja in osvajanju učinkovati na druge narode. Večno govorenje o »vođilnih rasah«, ki <ia jih je Previćnost cioločila, da si podjarmijo »drugovrstne rase« — to se scveda ne dopade onim, ki nišo tako srečni, da bi pripadali k »vo-dilni rasi«. Tako je pisal 1. 1913. K. ri. Wolf: Kje na svetu pa je zapisano, da bi morala osvaialna rasa priznati poraženim politična prava? AH ni uživanje političnih pravio pred^ nost, ki pripada bioiogično ravno vo-* dilni rasi? Kar dela ta vodilna rasa, to je cćrcšenikovo dalo! Veliki apostol krvnega sovraštva dr. Fuchs je izdal 1. 1914. še pred vojno knjigo, •» kateri pravi: Rodbino na fronto! VzgajajrnD sovraStvo! Organizirajmo sovrastvo! Proč z nezrelim odpo-rom, ki se polu napačnega sramu od-vrnča cd brutalnosti in fanatizma. Nam so dane vera, upanje in sovraštvo. Toda sovraštvo je največje med njimi. To je nova nemska religija! —• St. Chamberiain, l:i se na vse nači-f ne trudi poučiti rojene Nemce o na^ ravi in nalogah nemskega rodu (ako-ravno je sam roien Anglež) govori v( istem tonu: Ljudje se morajo naučiti, da kdor ne zna nemšlco, je paria. Tuj! narodi se bodo učili nemŠko z interesa, z zavisti. Čfistih!epnosti, dolž-" nosti — meni je vsak povod dobro-« došel: 2 nemškim jezikom damo vsa-< kemu velik, nefzmercn dar. — Je na* ravno, pravi »Frankf. Zte.«, da so taki nazori neizčrpno gradivo za so-* vražno protinemško propagando.
M n isu! t&L
Iz kaske dolme. Odšel je cd nas nam vsem priljubljeni poveljnik toi-minske fronte pl. Sto^er-Steiner, kl je imenovan za vojnega ministra. Toplo srce je iincl za prebivalstvo in betrunci se ga s hvaležnostjo sporni-njajo, ker prav njemu se imajo zahvaliti, da 50 ostali blizu doma. Nal postajali se je zbiralo ljudstvo in mi-nister Sto^er-Steiner je irstopil in se poslavljal cd nje^a. Kako mu je bilo pri srcu naše ljudstvo, kaže dopis, ki ga je poslal v slovo duhovskim u rad om: »Po zau panj u Nj. Veličanstva imenovan za vojnega ministra, Izraza.m, predno zapustim svoj vojni zbor, Vam, Prečastiti, svoje priznanje in zahvalo za krepko, požrtvo-valno delovanje v blajror efvilnega prebfvalstv? mojega zborne^a okrožja. Veđno sem s*; rade volje prizadeval, skrbeti za bla^or dobre-era ljudstva v vojnem o^em!Ju in se bom tildi v prihodnje vedno s pri-zninjem snomirjal tijG.Torecra ^^tri-otičnepfa vedenja !n požrtvovulne^a vztraiania. Moja najbolisa vosčila m Tclie 5prem!jajo Vn?, Precastitf, rn ljudstvo Va?5ejra delokro^i. Naj bf bili \r3i dsležni po uspešnem mini srečr"5 priho(!mjrt5ti!« — Stoger-S t e i n e r,   general pehote.
TnrudJfa. O znanem junaku ma-jorju lurudiji. ki je v italijanslcem vjetništvu, kakor smo svoj čas po-ročali, pisc prof. Lovrić v »Naš. Jedinstvu«: O našem Turudiji vam morem sporočiti, da mu je dobro in je zdrav, hvala Bogu. Ko srna bili iz strategičnih razlogov opustili Qon~ co, se je nahaja! Turudija s svofo četo na visini 136. To visino bodo potomci imenovali novi Siget Zrf-novičev. 2rtvova! je sebe, prepreci! Itslijanotn vsako nadalnje prodiranje, kakor ?ca jim je drugi dan pre-prečil Hausserjev bataIjon. Italijani so bili mnojfo številnejši. Polnih 13 ur so besneli jurili m protijuriši, ali ni bilo govora o kaki predaji. Takrat sele, ko je vsakega posamezne^a na-sejra junaka obkrožilo preko dvajset ItaliJanov. se ie končala ta krvava bitka in naš Stanko Turudija z ne=-5-:ateriiri ojtalimi svojimi junaki prf-(ie \ vjot^r*r'vo, ali iunasko, ker oa in njegu vi so storili y>e, kac tJOfMtM UflMk ttodUL                ^ ^ *****
5tnn 4«
„đLUVENBKl NAKUD«,   one 221. aprila i»l7.
92. Stev.
Organizacija ribolova v Dalmaciji Pri pristojni oblasti se vršijo po-«vetovanja za organizacijo ribolova v Dalmaciji. D. F. Ivanišević piše v »Nar. Listu«, da je premalo ribieev, komaj 600, odpuščenih iz vojaske službe, to je komaj 6rr ribičev, trebalo bi jih pa najmanj štirikrat toliko. Ribiči morajo biti izvežbani in poznati morajo morje, ali ne tako, kakor je bilo v splitski okolici, ko so sli na ribolov štirje madžarski vojaki. ki se nikdar nišo imeli vesla v svojih ro-kah. —
Smrt med beguncl. Na ReČici pri
Mozirju je umrla 321etna begunka FrančiŠka M o z e t i c , roj. Pahor iz Mirna pri Gorici.
Begcnec, vešč s!oven«ke5rn. hr-Vatske^a, laŠkega in nemškega jezika- želi primerne službe pri kakem ođvetniku, nctarju. v trgovini itd. Sprejme tuđi službo postrežnika. sluge ali kako drugo, ne Drctežko službo. Natančnejše podatke daje Posredovalr^ca za goriške bc?:unce y Ljubljani, Dunajska cesta 38/1.
Begunka, vešca krojaške in čev-Barsks obrti, želi primeme službe. Podatke daje Posredovalnica za go-jiške begunce v Ljubljani, Dtmaiska cesta 38/I
Prošnja za naslov. Valentin Lo-jVišček, bivši krčmar in posestnik pred vojno z Italijo v Gorenji vaši pri Kanalu na Primorskem, sedaj vojaK, jieznano kje, se prosi, naj sporoči svoj naslov na: Marija Leščak, K. k. JLandesgericht Graz, Jakorrtinigasse 73. Tam dob! dopisnice od njegove Žene, ki se nahaja internirana v Italiji. Tuđi posestnik \z Roč'nja na Primorskem Janez Ipavec K. k. Kamle Buons H. p. t. m Reizner Inft. Reg. Nr. 22., Feldpost 320 se prosi, naj posije svoj naslov ravno tja, tuđi on bo dobit od tam sporočilo svojih ljudi, ki so internirani v Italiji.
Dnevne vesti.
— PodefHev ogrskega baronstva generalu Arzu. Njegovo Veličanstvo cesar je r>odelil    šefa    generalnega štaba      infanterijskemu        gereralu !Arzu    von    Straussenburg ogrsko baronstvo.
^ — Tlsoč dni Danes poteka tisoČi ilan velike svetovne vojne, najveČje in najkrvavejše borbe v zgodovini naše zemlje, najhujše in najbridkejše preizušnje, ki jo je usoda poslala člo-yestvu.
—  Vojna odlikovanja za  civilne nradnlke. Vojni križec za civilne zasluge 2. razreda so dobili:  Deželno vladni svetnik v   Ljubljani Oton   pl. D e t e 1 a, vodja   okr. glavarstva   v Litiji fiugon pl. Hofbauer,    višji okr. zdravnik v Radovljici dr. Igna-cij J e 1 o v š e k . deželnovladni svetnik y Ljubljani Ivan Kreraenšek, vodja okr.  glavarstva   v   Kamniku Franc baron L a z a r i n i, okr. glavar v Radovljici  dr. Friderik   Ma-t h i a s, vodja okr. glavarstva v Ko-čevju Oton   Merk,   deželnovladni svetnik    v    Ljubljani    dr.   Robert Praxmarer, vodja   okr. glavarstva v Novem mestu   deže!novladni svetnik Viljem baron Rechbach, yišji okr. zdravnik v Kranju dr. Ed-yard S a v n i k, vodja okr. glavarstva v Krškem Pavel  Svetec   in dež. saniietni referent dvorni svetnik dr. Franc Župane. Vojaški križec fca civilne zasluge 3. razreda so dobili: Oficijal dež. vlade   v Ljubljani Ivan Abram,   okr. komisar   v   Ra-jđovljici Jos. F r i e d I,   oficijal   pri dež. vladi v Ljubljani Jurij Hočeva r* okr. tajnika v Liubljani Franc Juvanc,      Ivan     K o c j a n č! č, okr. komfcar v Litiji Anton  M e n -cinger, okr. tajrik v Kcčevju Ju-
v Ljubljani Franc Pete rilu, deželnovladni koncipist v KrSkem dr. Viljem P f e 1 f e r, deželnovladni koncipist v Ljubljani Ludovik Pin-kava, kancelist pri okr. glavarstvu v Kranju Štefan P 1 u t, rač. revident pri dež. vladi v Ljubljani Herman pL Salomon, kancelist pri dež. vladi v Ljubljani Josip Schleimer, okr. tajnik v Kamniku Leopold Seljak, kancelist pri okr. glavarstvu v Postojni Franc Slana, okr. tajnik v Novem mestu Anton ikroc, okr. komisar v Ljubljani Henrik S t e -s k a, okr. komisar v Črnomlju Raj-ko S v e t e k in rač. revident pri dež. vladi v Ljubljani Avgustin Zajec Vojni križec za civilne zasluge 4. razreda so dobili: Kancelijski pomočni-ki, oficijantinje in uradni sluge Aloj-zij Avanzo in Marija H i c k e v Ljubljani, Franc K o s v Novem mestu, Alihael K o s m a č v Ljubljani, Mira M e š e k - Bregant v Ljubljani, Marija Pfefferer v Kr-škcni. Franc R e j c v Logatou. Franc Pesnik, Franc Rogina v Postojni, Ivan S a b e c, Ivana Topli-k a r, Ida V a k s e 1 j. Anton Vrhovnik. LeoDold W e i s s. Jos. Z a d n i k a r. Karei Z o r k o in Fran Z u p a n č i č.
— Dopusti za kmetijska in go-zdarska deia v letu 1917.   Z ozirom na to, da je vsled neprestanega pri-tegovanja moškega prebivalstva   v vejaško službo vedno manj civilnih delavnih moči na razpolago za rnlje-delstvo in gozdarstvo in z ozirom na j veliko važnost, da se kar najbolj po-spešujeta   kmetijstvo  in   gozdarst\rot je   vojno  ministrstvo   dogovorno    z resortnimi  ministrstvi   izdalo  z  raz-pisom z dne 26. marca t. 1., odd. št. 52.rmo/res., plede dopustov za kmetijska in jsrozdarska dela sledeče odredilo:  Dopusti se dajo na pri    raportu   izrečeno   prošnjo     s a m o -s t o i n i m kmetovalcem in grozdnim posestnikom. zakupnikom, vinograd-nikom. oziroma njih naibližniim svoj-cern  (sinu.  zetu, bratu),  potem kolari em. sodarjem. kmetijskim  kovačem,    če ti profesijonisti na deželi sarnostojno fzvršujejo svoj obrt    v prid poljfđelstvu in gozčarstvu. Ta določila so proti preisnjim odredbam toliko dnigačna, da dobodo dopuste samo samostojni kmetoval-c i Itd., vse dmgo mostvo pa se uvrsti med voiašVe delavske    oddelke. Poveljniki nadomestnih krdel, zavo-dov itd. so osebno odgovorni za to, da bo upravičencem mogoče    izreci svoje prošnje pri raportu  in  da jim v tem o?iru ne bodo delali nika-kih o\nr podpoveljniki.    Pravica do-voljevati  kmetijske  dopuste  je  izro-Čena  poveljnikom  nadomestnih     krdel (zavodov itd.). Za dovolitev teh dopustov se ne zahtevajo ni+i pisane prošnje, niti dekazila  (izpiski Iz ka-tastrov. uradna potrdiia ftd.). Samo v očitno sumliivih slucajih se bodo vršile poizvedbe pri dotičnih oblast-vih. in to nemudoma brzojavno. Vojaki, ki brezdvomno nišo samostojni kmetovaJci ali  posestniki    gozdov, zakupniki ali njih najbližnii     svojci (sin, zet. brat), oziroma kolarji, so-darji ali krr:etijski kovači, ne morejo dobiti dopustov tuđi če za nje pro* šijo. Ti možje se uvrste med voja-5ke c?elavske   oddelke.     Političnim oblastvom je stranke tako poučiti, da zadostuje pri raportu ustna prošnja za kmetijski dopust in da se tem prošnjam ugodi, kolikor je mogoče iz vojaških ozirov. Dalje Je dopovedati strankarn,      da      vojaška    osrednja oblastva nišo v položaju,    kakorkoli vplivati na rešitev takih, k njim na-ra\-nost  došlih  prošenj,  ker  pregle^ duje, oziroma presoja te prošnje glede   vrednosti uvaževanja in dopust-nosti dovolitve dopusta samo      pristojno    nadomestno  krdelo  (zavod). Pri osrednjih oblastvih došle prošnje se ne rešijo. Pa tuđi naravnost poši-ljati take prošnje poveljstvu    nado-mestnega krdela ni potrebno, ker za-dostuje, kar je bilo že prej omerje-no, že pri raportu izrečena prnšnia. Predir.ganje takih prošenj pri nado-mestnem   krdelu marveč Ie zakasni rešitev, k«=r bi se iih le preveč na-koničilo. Moštva dobr^o dopuste na-čeloma le v tište kraje, v kate-rih imajo svoje kmetije, oziroma kjer star u je jo njih najbližnji svojci (star-ši, tast in tašča, brat). Z ozirom rta razne dobe obdelovanja kmetij v državi se bodo voiaška poveljstva glede pričetka  poljskih  del  v  ozemlju vojaškejra nrAreljst\^a domenila s po-litfčnimi  oblastvi   in  naznanila  pod-rejenhn Četam. zavodom itd. za orijentiranje dotični  čas,    da    dobodo upravičeru možje tuđi v resnici dopuste ob poljskem delu.    Sarrostojni kmefovalci in srozdni posestniki, zakupnik! in najb1'*žnji svojci (sin, zet. brat),  oziroma  kolarji.    sođarji    ali kmetiiski kovači dobodo dopnste za vsako   srlavno delo (obdelovatij«, zetev, mlatev itd.), za kar mo^oče dolgo č?:sa (najmani za   pet   ted-n o v). Pri tem se bo oziralo na to, da so zfast! samostojnim kmctoval- I cer\ zakupnikom ftđ..   !d imalo le sniljpo upustim  dovoii t» Aopnst J
ob vsakem delu z ozirom na čas, v kateretn je opraviti posamezna kmetijska dela, v obrtnih.     Dalje se bo oziraio pri dopustu na to, da ne bo vsled predolgega dopusta enega mo-ža prikrajšan kateri drugi, ki ima tuđi pravico do njega- Kjer bodo za-htevale razmere, pojdejo mo^je po-vTstotna na dopuste. Nepogojna dol-žnost    vseh poveljnikov in  načelni-kov Je, urediti službene razmere tako, da so kar najdaljŠi dopusti zago-tovljeni moitvotn, ki Iih je  pri tem vpoštevati.  Kolikor je dopustno,  se smejo večkratni dopusti dovoliti mo-štvom za vsakovrstna kmetijska   in gozdarska dela. Za geografične meJG dopustom in sicer za mejilno     crto prati sovražniku velia ozemlje     ob primorsko-kranjski mejl preko Cerk-nega na Podbrdo in oatod ob pregi državne železnice do Jcsenlc. Dopusti se ne dajo v tište kraje, v katerili razsajaio nalerJjive bolezni.     Takc kraje si vojaška poveljsrva     drugo drugemn naznanijo in splošno    razglase. Moštva gredo na dopuste, če mogoče, v civilni obleki. Tištim mo-žem, kl odideto na dopust v vojaški oMeki, jo zabičeno, da morajo kolikor mogoče biti pri delu civilno oble-čeni.  Vsak  dopustnik  dobi  dopustni-co, da se mora  vsak čas izkazati s pravico za dopust in da Ima za kreditiranje    voznih  stroškov  potrebno potno izkazi-o v roki, ker se utegrne, ker   trajajo   dopusti   različno   dclgo, som \-rniti z dopusta, Županstvo mora na dopustn'ci potrditi      dejansko opravljeno delo. Političnim okrajnim oblastvom je s pomočjo orožništva nadzirati   dopustnike, ali res opravljalo   potrebna kmetijska in gozdar-ska dela. Mozje. ki ne vrše teh dcl, prijavi politično oblastvo,    oziroma orožništvo vjetniškemu nadzoroval-nemu častniku, ki je prlđeljen dotični dežeini delavski izkazovalnicl. Ta nadzorovaln! častnik rKlredi, da mož zopet odide k armadi, in o tem ob-vesti nadomestno krdelo      (zavod). Nadomestna krdela (zavodi),   ki se jim  prijavilo  taki  zanikrnsži,    vpo-kličejo te m^^e brzoja\TK) *n  «ih naj-strožje kazniijejo. Taki možje ne dobodo v tistem letu nič veČ dopustov za kmetijsko deM, amnak se uvrste v vojaške delavske odđelke.      Prav tako  se  najstrožje  kaznuje)o      tišti mažje. ki nišo krnetijskega    pokliča ali so le kmetijski delavci in torej nf-majo pravice do dopustov, pa so    z neresničnimi   povedbami   prišli       do dopusta. Dopustnike, ki so že dovršili dela na svojih kmetij ah in v svojih gozdih, oziroma     na     posestvih svojih starSev, bratov, tasta in tašče, morajo politična oblastva,     župan-snra, komisije za obdelovanje in že-tev potem \T>orabiti na drugih posestvih. Za plačilo dobod3 dopustni-ki, ki delajo na drugih posestvih, v kraju običajno oćškodnino, če ni bilo drugače dogovorjeno. Ako je sploh pošlo delo, je te može takoj vrniti k armadi.      Dopustnikom zabičijo njih poveijstva, da se morajo pri delu na svojih posestvih,      oziroma      svojih staršev, tasta in taŠče ali bratov ter na drugih posestvih natančro ravnati  po ukazih  političnih  oblastev, žu-panstev   ter   komisij   za   obdelovanje in žetev. Dopustnik se mora takoj, ko priđe v svoj kraj, in kadar odide  iz tega kraja, malo prej zglasiti pri ob-činskem   načelniku,       oziroma      pri mestnem    oblastvu.      Drugje  se  ni zglašati. DoloČbe glede dopustov se vporabljajo samo za moštvo v z a 1 e d j u (izvzeti so že dalje časa služeči podčastniki). Castniki (aspi-ranti), enoletni prostovoljci, dalje časa služeči podčastniki se v obče ne vpoštevajo pri dopustili za kmetijska (gozdarska) dela oziroma za nadzo-rovanje in vodstvo teh del. Kolikor so te osebe neogibno potrebne    za kmetij5tvo in gozdarstvo, se po zmi-slu veljavnih odredb oproste za toliko časa, dokler so Dotrebne.
—  Dobrodelen koncert se   vrši danes zvečer ob   8. uri   v   kavarni »Union* na    korist    zaklada    soške fronte. Svira ^soška salonska    god-ba^. Vstopnica 2 K. Jutri ne bo koncerta.
—  Hofsf »Unfon«.    Na    občnem zboru v[)c!niske   stavbinske   družbe ^Union« v Ljubljani«, ki se je   vrši! dne 19. t. rn„ se je sklenilo izplačati 30 K kot dividendo na vsako delnico. V smislu drtTžhinih pravil S 30. le dividenda plačljiva dne 1. jtilija 1917.
—  GJasbeno dramatični večer > dežetaem gledafirču se   na   splošno željo ponovi v petek 27. t. m. Vstop-nice se bodo prodajale jutri v nedeljo dopoldne od 10. do 12. ure dopoldne in od ponedeljka dalje od pol 5. do 9. ure zvečer pri blagajni v deželnem gledališču.
—    TržaSka    slovenska    iolska mladina v LfnbfjanL Tržaška slovenska šolska mladina Ciril - Metodovih Sol priredi meseca maja izlet v Ljub-ljano. »Kino Central«    v   deželnem gledališču je vodstvu tega izleta od-stopil svoje prostore, da    priredi v deželnem gledališčn tržaška slovenska mladina   veliko   gledali-iko predstava  2t duea ooo. 1
zarjamo ljubljansko občlnstvo na ta polet tržaške slovenske mladine v slovensko prestolico ter smo prepričani, da bo ljubljansko občinstvo sto-rllo vse, da bo ostal tržaški slovenski mladini dan v Ljubljani nepozabljiv.
—  Domaće smetniške razglednice. Malvsim G a š p a r i je imel na zadnji umetniški razstavi v Jakopi-čevem paviljona v   Ljubljani več   v narodnem slogu mojstrski izvedenih barvnih risb, ki so zaradi svoje lepo-te in  prikupljivosti   posetniKom   izvanredno ugajale in   umetniku    do-vodle vse polno naročil na lastnoroč-no izvedene posnetke. Sedaj je šestorico izmed teh svojo snov iz življenja kranjskih kmetov zajemajočih slik v obliki    izborno    nspelih    umetniških razglednic izdala »Umetniška propaganda* v Ljubljani.    Ta    najnovejsa serija domaćih umetniških razglednic obsega nastopne Oasparieve barvne r!sbe: Kranska mati božja z detetom in pastirčkom.    Molitev pred   kmetskim  znamenjem.  Kmetska    rodbina hiti na cvetno nedeljo z butarami v cerkev. Žene in dekleta neso veliko-nočni »žegen,«.    Kmetska možaka   v krčmi in    Jesen    (kmet    nese    Hstje oprtav).
—  Izdaja novih delnic Ljubljanske kreditne banke. Gospodje delni-čarji, ki do sedaj še nišo izvršili op-cijske pravice na delnice Ljubljanske kreditno banke, se    opozarjajo,    da konca subskripcijski termin v pone-deljek, dne 30. aprila t. 1, Na podlaci starih delnic se zamore subskribirati 1   nova  za  Icurz 430 K.     Delnic,    ki jih ne bodo subskribirali lastniki starih delnic, si zamoreio nabaviti tuđi nedelničarji za kurz 455 K za komad. Opozarjamo na današnji inserat, kateri vsebiijs natančne pogoje te sub-skripcije.
—    Naflepše   kn??ge    slovenske, hrvaške in nemške    izposoja    javna ljudska knjižnica Gospodarskega na-prednecra društva    za    š"entjakobski okraf  vsak  torek. četrtek  in  soboto od pol 6. do pol 9. zveĆer. ob    nede-liah in praznikih pa od pol 10. do 12. dopoldne na Vožarskem potu 2 t. j. koncem Florijanske ulice in    začetkom Karlovške    ceste,    postojališče električne cestne železnice. Vstop v knjižnico ima vsakdo. na razpolago popolni tiskani imeniki knjigr. Knjižnica kupuje knjige vsake vrste, hva-Iežno pa sprejema tuđi darovane.
—  Gremij trgovcev v  Ljubljani. V ponedeljek, dne 23. t. m. ob pol 8. uri zvečer se vrši v mestni posveto-valnici na Mestnem trgu   (Oalletova hiša, I. nadstropje) prijateljski sesta-nek vseh članov gremija. Iz posebne prijaznosti bo na prošnjo   načelstva razložil gremijalnim članom tajnik tr-govske in obrtni&ke zbornice   g. dr. Fran Windischer vsebino in   pomen ces. naredbe z dne 24. marca   1.1. o preskrbi prebivalstva z živlienskimi potrebščir.ami. Ker je naredba za vse trgovce izvanredne važnosti ne samo iz trgovskega, ampak tuđi iz so-cfialnesra stališča, vabi načelstvo vse člane, da se udeleže   tega sestanka polnoštevilno.
—  Izkoriščanie ledine. 2e v me-
stn samem. sosebno pa se ob perife-rijah se hocejo prebivalci in posestniki letos mnogo boli okoristiti z ledino, kakor so se dosedaj. Vrtove prid-nu obdelujejo in tuđi drugo zemljo, na kateri je dosedaj zrastlo kvečjem malo trave za zajčke — in še to so otroci pomandrali — so ljudje začeli z vso skrbnestjo izrabljati za svoj živež. Komaj se pokaže solnee, pa je po takih ledinah vse živo sosebno žensk in otrok, po delomoru pa na-stopijo še moški. Vse skrbi in se pati, da si nekoliko zboljša položaj. Po-največ se sadi krompir in nasaja ze-lenjava. Tuđi vojaštvo pridno pomaka pri tem delu. Enaka je po deželi. Prav in hvalevredno je to, saj kar bo kdo pridelal, ne bode treba kupovati za drarr denar. In s tem se mnogo po-maga splošnosti. /^al, da je vreme tako nagajivo, vsled česar je že prc-cej dela zaostalo in bode treba napeti vse moči, da bode spomlaćanska sete v še pravočasr.o v zemlji. Pred par dne vi je n. pr. bližnje hribe pobelii sneg in tuđi v Ljubljani je predsinoC-njem in včeraj popoldne napadal. a potem se je nebo zopet zjasnilo. Danes ponoči je padia moćna slana, a ker vreme se zadržufe, brez škode. Vidi se pa, kal^o po drevju popčevje že razpočeno poganja, Le nekoliko toplote, pa bode vse zeleno in v cvetju.
—  Mizerija s tobakom. Iz trafl-kantskih krogov nam piSejo: K vaiši notici v >SIov. Narodu«   z dne   19. aprila o kadenju   mladoletnih   fantl-čev dovoljujem si opozoriti.    da   se dobijo očetje, ki po   trafikah   iščejo tobak in cigarete za svoje nadebnd-ne komaj »preklamm«   hlačam    odraste sinove. Gone trafikantu, ki do-brn vedoč za koga skrbnl očka tobak ali cigarete zahteva, tobaka ne da in očeta posvarL Očka se razjezi in minlkatatm »konuit%K pada   a*
ubogega trafikanta, kl priđe, ker se je branil konečno še pred sodišče in je — kaznovan, kakor se je Anno Domini 1917. zgodilo. — TraH** kant.
—  Ljubljanski tramvaj je speci« jaliteta v nerednih vožnjah. Izreden slučaj je namreč, da imajo vozovi, kl vozijo z Dolenjskega kolodvora   na Mestni trg, kako zvezo z vozovi druge proge. Človek placa listek na južni kolodvor, ko    se pa    pripelje    na Mestni trg, nima tako ura ih nog, da bi dohitel voz, ki mu    izpred    nosa drvi proč. Tako ravnanje ni le zani-karno za kondukterje ozir. konduk~ terke ampak tuđi omalovaževalno za občinstvo. Tramvaj je zaradi ljudi in ne ljudje zaradi tramvaja. Zadnji čas je, da se v tem ozira    napravi    red; menda bi imel v tem oziru    besedo tuđi mestni magistrat.
—  Lastniki hranllnlkov   Mestne hranilnice ljubljanske se   opozarjajo, da poteče koncem tega meseca ve-Jjavnost 20 vinarskih niklastih   nov-cev. Naj pridejo   hranilnike   pravo-časno izpraznit, če imajo kaj takega drobiža v    njih, da   ne bodo    trpetl škode.
—  »SimoG GregorčiČeva knilžnf-ca« v VVolfovi ulici št. 10   naznanja svojim čitaljem, da je pomnožila slovenski zabavni oddelek s    približno 200 novimi najboljšimi deli in s tem ustregla po možnostl želji svojih ob!-skovalcev.   Knjige   se   izposojujejo vsak dan od 4. do 6. ure popoldne v nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure dopoldne.
—  Poroka.   Poroci! se je danes gospod Matevž P e č n i k, kantiner v St. Peterski vojašnici z gospodično Pavlo Adamčič. Bilo srečno!
—  Čudna sporalad. Zaradi hladnih pomladanskih vetrov. kateri pri nas ob tem času   nišo   običajni,   so noči prav mrzle in vedno pade debela slana. Pri nas je vsled tega vremena predvčerajšnjem sneg le nekoliko narjadal, iz Trsta pa se nam po* roča, da je takrat tam tako snežilo, kakor   Se   pozimi   malokaterikrat Sneg pa seveda tam ni obležal dolgo,
Nesreča na železnlškl progf. Dne
17. t. m. ob pol 4. popoldna Je na pro-g"i Utija-Kresnice zagrrabil osebni vlak po progri id^o 841 etno Marijo Taufer iz Zavrstnika in jo povozil. Bila je takoj mrtva, Tuja krivda je izključena.
Zahvala. Podpisani odbor Izreka visoki c. kr. dežeini vtecfl favno naj-toplejso zahvalo, ker je blagrovoHki podpore potrebnim tovarnišlrim de-lavcem in občinskim ubožeera nakloniti izdatna denarna sredstva za dor-bavo mesa po znižani ceni. T^avno tako bodi tem potom gosp. c. kr. okn plaverju dr. Frideriku Mathias za njegovo skrb za ubožee na§e obČin© izrečena ^ajtoplejša zahvala. — Dovje, 17. aprila 1917. — Za Po možni odbor Dovje-Mojstrana: Filip V/ i n z i g, Jakob A 1 i a ž.
Detomor. Sodniji v Postojnf Je bila izročena 21Ietna dekla Frančiška Vatovec iz Qor. Košane, ki je v bol-niŠnici na Reki povila zdravo meško dste, s katerim se je pripeljala 9. t. m. do št. Petra, na kar je Šla V Hrastje in je med potjo dete v gozđu zadrgnila s podvezo in je zapustila. Trupelce so našli 12. t. m.
Italijanski letalec na   Koroškent.
»Mir« poroča: V torek dne 17. aprila je priletel do Celovca italijanski le-talec. »Karntner Ta^blatt« javlja, da se je proti italijanski lastovkl kmalu dvigrnilo nekaj naših sokolov ter jo i^risilili. da se je spustila v Ziljskl do* lini na tla. Sovražni letalec se je po-javil nad Celovcem ob en četrt na \2. dopoldne; stražniki so spravili ljudi v hise. Sovražno letalo je hote-lo le opazovati in fotografirati stvari, ki Italijane prav nič ne brigaja Raznesla se je tuđi govorica, da ja bilo več leta! In da se je eno pri Trbk žu »ponesrečilo«.
Dorlt Welxler, danes v sobotoi, do ponedeljka v sijajni veseloi^rl »Dorit gre lumpate. Poleg: tega je še na sporedu krasna drnžabna drama »V borbi z usodo«, nordijski umetnlk Alf Bltitecher v glavni vlogi. Spored zaključi vdekomičnl trikfilm »Kapitana Orojrga čudovito poto-vanje«. Prihodnji teden v torek detektivska drama »Tajnost starih mojstrov«. Predstave od 4. ure dalje, ob nedeljah ob pol 11. dopoldno ter od 3. ure popoldne naprej. —• Kino IđeaL
(5. razred, 8. dan.) Po 2000 kVoil dobe: 6590, 17.524. 22.345, 29.779. 51.594, 67.014, 68.697, 71.045, 71.588, 73.646. 74.108. 77.750. 88.156, 97.960, 98.442, 104.404, 107.817. — Po 1000 kron dobe: 1819, 5185. 7668. 9134. 10.911, 12.486, 15.375. 15.854, 18.473t 19.167, 21.176, 27.408. 29.551. 32.009, 36.873, 38.978, 39.189, 47.228, 49.191. 50.736, 51.160, 54.547, 55.033, 56.421, 60.002, 62.334. 63.140. 66.415, 67.844. 68.987, 72.669. 74A72. 76.439. 79.584. 81.983, 86111, 86.534, 93.499, 93.978, 94.293, 95.336, 96.847, 9&86L UO.43% 104441. 109,43%
92. Itev,
.SLOVENSKI NAROD-, dne 21. aprila 1917,
———-------------——■ .. — — ...^--------------.-----------------------------.....______________________
Stran 9
AprovizacUa.
.4- Odđafa semeoskeea krompir-
fa. Mestna aprovizadja bo v torek oddajaia semenski krocnrjir za Ljub-Ijančane, ki so se svoj čas priglastti zanj pri žitnoproraetnem zavodu. Na-tančnejši razpored oddaje se objavi v časopisih v ponedeljek.
+ Prodaja kislega zelia. Mestna aprovizacija je začela v nekaterih vojnih prodajalnah (v Oosposki ulici, na Marije Terezije cesti ter v vojni prodajalni pr! Stravsu) prodajati ki-slo zelje in sicer 1 k? a 70 v. Posa-mezne stranke ga lahko dobe največ skupa] po 2 kg. Pravico do nakupa ima vsakdo, kdor se legitimira s pe-kov&ko nakaznico.
4- Oddaja cenejšega tnesa za »ove priglašeoce k vofcil prehrani. V ponedeljek, dne 23. aprila popoldne bo mestna aprovizacija oddajala za one nove priglašence. ki so dobili male modre izkaznice goveje meso t?o znižanih cenah hi sicsr 1 kg a 2 K. Rodbine z 2 ali 3 osebami dobe V* kilograma* rodbine s 4 in 5 osebami •/« kg in večje rodbine po 1 ksr. Pa se prepreci raval in omogoči odđaja brez nepotrebnega čakanja, se do-!oča nasleđnji red: Na vrsto pridcjo <x! 2. do 3. ore stranke, ki imajo 1e-• rimacije s št. 6000 do 6200, cd 3. Uo 4. ure štev. 6201 do 6400, od 4. do 5. ure št. 6401 cio 6600. Stranke, ki bi se ne ravnale po tem redu in ki bi se nastavljale ob časti, ko nišo kli-car.e, ne dobe mesa. Stranke z viš-jim: številkarnl pridejo na vrsto pozu eje.
-f- Prisilna ođda.ia masla in masti. Od 1. mafnika bodo smeli tišti, ki pridelujejo maslo in mast, prodajati \ svoj pridelek izkliučno le uradno do-ločenim prevzcmalnicam. Ta pa se ne tiče nadrobne prodaje masla in mast! po upravičenih obrtrti-kih v stalnih lokalih. Nova naredba velja za vse dezele, izvzemši Češko, Slezifo in Štajersko.
4- Ziiižanie dnevne porcije fcru-fia. Z Dtmaja poročajo: Vesti o zni-zanju dnevne porcije kruha Še nišo potrjene. Merodaini krogi računalo s to rnožnost}r>. vendar pa minister 7a j prehrano Hofer še ni spregovoril od-ločilne besede.
•   Velike   poplave   na   Morav-skem. Na Moravskem so vsled silne-gs deževja narasle vse reke   in  poplavile na tisoče- oralov deloma že obdelanega polja, škoda je ogromna.
♦  Železniška ne*reča.   Med Mo-nakovim in Limom na Bavarskem in \ sicer na postaji   Nannhofen,   se    ie • brzoviak zaletel v monakovski oseb- I ni vlak. 21 potnikov, med   njimi    16 vojakov, je bilo ubitih,   41 oseb   pa ranjenih.                                                    m '■
*  Smrtna  obsodba  ženske  radi roparskega umora.   V Oseku se   ie j vršila razprava proti Mariji Mlinarić in Milki Kalužan. ki sta ubili in oro- j pali Antona Loužila v njegovem stanovanja ponoći. Mlinarić je obsoje-na na 15 let težke ječe, Milka Hahi-žan na smrt na visliah.
*  Afera čežkih banciiih ravnate- i liev.   Češki listi porocajo: V zadevi bančnih ravnateljev  »Zivnostenske« , Ružičke, Pilata, Tilla, Šourke in pro- i kurista Jande se vrši abolicijsko po- j stopanje. Obtožba proti imenovanim i bo umaknjena. Proti giavnemu rav- j natelju dr. Preissu pa se postopa- j nje radi veleizdaje nadaljuje    ter se ; bo razprava pred   dunajskim   voja- J Škim sodisčem v kratkem vršila.
♦    Oproščena    obtožbe    zaradi umora. Kmetica Tona Kučinić iz Bo- ' govca Je omožena, a njen mož ie že ; sedem let v Ameriki. Tona je živela , pri svoji tašci, a dasi   se je   mnotfo , moških su kalo okrog nje, je   vendar ostala možu zvesta. Najbotj jo je za- J sledovaJ  hlapec Ignacij Novogredac, : ki jo je kemčno v gozdu napadel in ji ■ storil silo.    Tona je prišla    v    drugi j stan In je to takoi povedala tašci in zapeljivcu.    A vsi so njo obsojali in : zapeljivec jo je Še zasmehoval. Dne ■ 2. marca je zapeljfvca pozvala na se-stanek. Na cesti ga je poklicala na odgovor m ko je rekel, da ga vse sku-paj nlč ne briga, ga je s sekiro pobila. Šla je potem v vas in se sama ovadila. Pred sodišcem Je mirno povedala svojo tragedijo.    Zdravnik je izjavil, da je bila vsa zmešana ko je storila uboj, na    kar jo   je    sodišie j oprostilo.___________________ ■
Bleda, siToramenkasta barva kože, motnost oči potrtost in nami-šliena oboleloftt so često posledica lenivosti in prenapolnjenosti črcve-sa. kar se hitro odpravi z zaužitjem naravne Franz - Josef grenčice. C. kr. sanitetni nadsvetnik prof. Leidcs-dorf na Dunaju, pisatelj učne knjige o psihičnih boleznih, Je često opazo-val, da Franz - Josef grenčica često učinkuje že v malih množinah in pri daljši uporabi ne puJfia TObenlJl «0H
Darila.
UpravniSrvu naših listov so po-slali:
Za »gorBke besnoce«: Josip Ur-bas, vinski trgovec v Dolenjem Lo-gatcu 10 K.
Za »obrambol sklad Ciril - Metodo ve dražbe«: Julij Novak iz boji-šča 50 K, kot prvi obrok za skladni kamen v spomin njegovi dragi sestri Klementini in izraz največ je hvalež-nosti velespoštovanej gospej Aneti Elsbacherjevi v Laškem trgu, za blagopokojni sestri v dolgotrajni boleznl izkazano požrtvovalno plemenitost.
Za »vđove In sirote padHli kranjskih vojakov«: Darovala dva gospoda v neki tukajšnji kavarni »kjer šuster ni mogel kave plačati* 6 K.
Srčna hvala?________
UmrJi so v L<ubl»ani:
Dne 1S. aprila: Ana Cerne, po- j sestnikova žena. 81 let, Radeckcga cesta 9.
Dne 20. aprila: Josip Kocjančič, posestrrik-hiralec, 57 Iett Radeckega cesta 9.______________
Izdaja te! j hi odgOTom! urednik;
Valentin Kopitar, rasfnfna fji thk »N?rodae 4l*k«me«.
Se rrt Mm $m
Mmv zBhBiiia'!   j
MATnnONIS^
/jEDfrfSTVPI  j
f   U EVoJoi    j
ANALfri'ČVoJ i
KAKVOil    i
SUS   POROOižiol


Stonovanje i vrtern ^
oiirorra srha z uporabo kuhanje v kaki
i ▼ni, se iite- Ponudbe Dod „Viktor 1306" na upravništvo »SIov, Naroda«.
i                                     1306
1000 kosov  razgtedntc
med temi ametniške, bron-srebrn?, godovne*
cvetHlčae, r^krfljfnske, vojaSke. Iiubarnc. I binkoštne itd. dobavljam, ker vsled odhoda 1 k vojakom razrrod?m ćelo svojo zalojjo, zn. j samo 45 K, po povzetju proti jamstvu. Kdor i  naroči 2000 kosov. dohi povrh zt lep album.
Naročite takoi pri 1. Bellvnlh, D«nm| Z^ ateearđsbvggms«« *t  llt 3.11.     1329
Tuđi  pisemski   papir se dobi.  — Na fronto
DOšljem proti  vposlatvi zneska.             ,
t                                                                                                                                                                         —.
i fštanea) s Icaterim je mogoče  uvrtati ▼ 1 2 mm moćno železo, 2 cm  ?irr.lv<- luk-
{ oie, se viaiac ▼ najem ali kup!, j
( Ponudbe pod ^fitanca 1330* na upravnštvo j i                    »Slovenskega  Naroda«.           1330  i
jM mfla pei'f
:   za cifre in petie
priredi 1 In !sđml po&plmani.
I&tsl J«  VTl.  z?e«ek.   nsmenjen odraslim.
;                    Cena S K 40 v.                   \
1 Poliiite d€nar napre}, zapišite Stevilko zvezka i in Vam (ra počnem noftnine prosto. To \t naihitT€*c »n naiceneje. Na razpoSago so tuđi
\       '         *   Še 1. n.  V. in VI   zvezek.         l.?32
Priporočcra se : Iv- I-lTSa^S,  v Licbll&ul,
: Krcj3*&a ulica &*9w.  S./IL nađsiroj>>.
Svarilo.
f atlhUiar A« Vita, naxnanjam, da je govorica neosaoTana, da se je pri meni zaplenilo 70 vreč moke. Kdor bo razSirjil to neresoično rest, ga bodem »odao zaslcdoval.                              1261
O$I^rbniea
fgospodinja),  zelo  spretna,   marljiva, ▼
postavnih   leth,   z   dobrimi   gpričevali,
kavcije   zmožnn,   želi primfiTM službe.
Ponudbe  pod   „M.   P-/1MI11  na | upravnibtvo »Slov.  Naroda«.          1331
Kleparski pamoeniki
vodovodni monterji ali monterski pomagaS,
aa takoi aprejaaio. Dobro plačilo j po dogovoru. Sprajoisjo m% tuđi j Ta'anel. L. M. ECSSR, Lfnbljaoa,
klesarstvo in vodovodna Inštafaclja.    1313 j
---------------------------------------------------------------------------------------- i
;::    ¥sakovrstne   :: I
slamnlke
priporočam     gospodom    trgovcem    in
slavnemu obČinstvu za obilo naročitev.
Cene primerno nizke, postrežba kakor
je v tem času najbolje mogoča.
T^K?m    O ^ «• ^ ir
tcvarca alamalkOT ¥ Stolni ,
pošta in žel. postala Domžale pri Uubliani
LEPA  POLT
obrada In rok, kl Jo občudutemo pri mnogih ljndeh, donaša njihovim lastnikom dvojni do-biček. V prvi vrsti je lepa, bela, mehka polt potrebna za zdravje vsega telesa, ker le ta čisto ta in mehkoba emo^očujeta nemoteno dihanje skozl polt Da! e r.sprav; lepota obraza in rok na druge
"^                         ljudi prljeten, dopa-
dljiv in privlačen vtis. Napake na koži, za-jedavd, inozoli, liše, pege, ogorenjc itd. napravijo oduren vtis kar je pogosto zelo škodljivo. Te bibe v koži motijo tud! dihanje skozi polt in to je nezdravo. Mnogo tisoč mož in žen uporabi ja zanegovanje in
varstvo kože Feller-jevo preizkušeno var-stveno mazilo zn o-braz in kožo .Elsa-t ki velja veliki lonček št. I. 3 K, močnejša vrsta St. II. velja K 4.50, zavojnina in poštnfna 2 K 30 vin. več. V nasprotja z raznim i I e po tili, ki so pogosto Škodljiva, je to popolnoma neškodljivo. Ono odstrani napake na polti ter varu je pred solnča- t rico, pegami, odstrani : zajednice, niozole i. | dr N<imtsto oštrih, • nogosto škodljivih ' k -^il naj se rabi za o- \ _^braz  Fellerjevo   lili-
jino mfto a1! Fellerjcvo boraksovo milo   in to-ak*f:i umivnlni  prašek Prcdvojne cene i
Buina rast las
ki vsak obraz napravi lepSi, se   dose*e z goji-tvijo las s Fellcrjevim pristnim tanokinamazilora za rast las .Elsa*. fEn lončck   št I 3 K moč-nejša vrsta   št   II K   450    zavojnina in post-nina 2   K   30   vin.   več     To mazilo   krepi   la-sišče, preprečuje   plešo in  predtasno  osivelost, povzrofi novo rast last mladostne barve, krhke lase napravi mehke In elastične, da se tih lahko sčeše.  i Ono nlma v sebi nobenth Škodljivih snovi, vsled   j česar ima  prednost pred škodljivim! izdelki, ka-kr^ne nogosto priporočajo Ijudje, ki nišo lekar-  | narji. Za goji*ev brk je Fellerjevo mazilo za brke ',
(l  kr r.«i)   Narnći naj se naravnost pri          i
E. 7. ^SšitEB-■«, Iokara?r'a Sobica Sisa trg it 233 (Hrrafsko).
Krijaikeii loitt
Tajeuega   velikega   in    malega   dela, spr«j«i# takoj        1301
L N. Poto&dk, Kamalk.
Kontoristinlo
popolnoma samostojno starejSo moČf zmoiro obeh deželoih jezikov, knjigo-▼odstva. korespond^nce in sploh vseh kootoarskih    dei,   spfl^ejltie   takoj
J. Kraiovic v Žalcu. Marija  Klrlnifc,   Spo«.   Slika
Savska ulica sit. 126 ==    i§£e    ==
tirivskega ponk
Nastop  takoj.                             1307
Proda *• U prowim rok« radi satrti
lepa hiša
ođdaljena 20 minut od mesta Ljubljane, tik < treh tovaren, z 11 stanovanji, veliko njivo, ; dvema vrtoma za zelenjavo in sadje Pri j hiSi so hlevi in posebna kuhinja za rrešičjo | rejo, dalje klet, vodovod in vodnjak. Hi5a je v najboli-em stanju in se dobro obrestuje.
Lnkouui, LJabllanska allca H. 26V Zelena laoi«, p. Moste.              1326 i
Vni teta
^               pritikline,
—— poprave, =====
emajliranje   in   poniklanje
isvršoje točno in cono    1311
A. AVeissberg, Dunaj II,
Uotero Dooaoitrasse 23/5.
(aV"*    Cenik   odd.   1   zaatonj.
----=—.^—
sar oooAse  >»*
»OBA.
na lepem kraju.
Kjc, pove upravoišUo »SIot. Naroda«.
Papirna  trgovlaa   HT  IM«
PRODAJALKO
dobro starelio mo6.               I28t
Ponudbe pod Nprođalalka  ŠL
100 1282"   na   uprava.   »Slov.   Nar.«g
Več tesarjev
WV   *• »prajme lakoj   *^|
proti  dobremu   plačilo,   stanovanja in hrani v biši. Zglasiti se je pri AntOHV
Steiner, Jeranova nlloa fttev. 1S v LinUfanl.                                    907.
gsy-    Dobro   idoča    "H
trgovina i mi blagom
i v večjem kraju, 86 Odđa  takO| V;
: nalam. Prevzame se lahko tuđi z blagomi j Kje, pove upravniŠtco »Slov. Naroda«.
i                                    i2g7
i Dialo-taa za cevlje
! I©  aa]bolifta  uamka.   Zahtevajte
cenik.  Diabolo-krema sa 6evl|ai
i proda]alna9   DnnaJ   II.,   Fratar*
I                strasie itOT. 66.       1314
Konfori stinj a
| zmožna obeh derelnih jezikov v govoru
: in pisavi, sa spr6|ra6 pri  tvrdU Ig. BabeutalD, L|ntom#r9 (itajer-
I        ako)9 proti popolni oskrbi.    1328
I            Prosi se nemŠke ponudbe.
_____________________________________^
Matevž Pečnik JPavla Pečnik roj.  Adamčič
Ljub.jana, dne 21 aprila t9t?.
■    ^Hn^&    ^B ^Bnli *^SSm     ^B        4W^mt*^^Waa ^a^r^a^fflB"^^a«  ial
•   ^Bbf^^bV    «aai  |k^D aar mr HH     I^BS   ^h aSB^S&l wai ^aw  ^aa   b^h ^^ .^#^flan  ^av
v deželnem gledalištu.
¥ aedel|o Ž2. aprOa ob 3.9 pol l.v Bn pol 8. la 9. nri xtofiar ta v pOMdalJok 23. aprila ob pol 8.9 7. In pol 6. ari svoiors
Na sploino zahtevanje:
Belgrad pod avstrijsko upravo,
I                               UHckavlta drama v 3 dalaailk.
Eukrat In nlkdar več
:              Irtrstna veseloigra ▼ treh dejanjih t Teddyjem v glami vlogL
! V Md«lle žft, apriU ob p«l 11. šmpMm* ta •* Mi«M ma 1.
;           mri tur w p«a«4ol|ek 23. aprila ofc 4. ari popoldae:
Novi «lmi!                                          Novi filmi!
Velike predstave za otroke.
Priprailla BOI SijajnS poljski narodni film. Sodeluje 10000 oseb,
i    U velikitiLiasov Potiska-.
1                 a€amSCiailW^i^3
I            EĐdbfoa Žtritol se zahvaljuje   za   obile dokaze arčnega
I    sočutja o pri! ki smrti  nažega iskrenoljubljenega soproga, ozir.
I    ofieta, rospoda
Antona Štritofa
I               a. kr. raTaatolj« VL drtarac flmauljo.
I     predvsem vsem dragim darovalcem krasnega cvetj«, vsem onim,
3     ki so ▼ tako mnogobrojnem   Števila   spremili   cepozaboega na
I     Dj^jja  zadnji   poti,   posebej   p.  n    zastopnikom   javnih   oblasti,
I     sUvneniu učiteljskema zboru II. državne   gimnazije,   si. društvu
I     sloveaskih profesor jer, sL »Glas beni Matici« ter di jakom.
I                    _________________J
Stran 6.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 21. aprila   1917.
92 štev.
Međo dekle
katera je   zmožna   tcđi   nemŠčine, g«
»prelate i« ¥ga demafa đels.
Vptaša se   pri   0. Woli9 Marije
Tereifle ceata 4, Ijnbliaaa.   1279
Wt IMe Ba pOSOđo. Kdor bi r*a imel naj   SDoroči   pismenu   ped   r9Oođba/
|329" na upravniitvo »S'ov. Naroda«. 1325
atara 14 let, 5 petim razredom ljudske Sole, Sposobna slovenskega jezika in nekoliko bemškega, teli ^stopiti kot aSenka v kako trgovino ali kaj rrimernega. — Ponudbe na crpravn. »Siov. Naroda* pod „atoT. 1295". j                                   1295
lićeta 80  eden  ali   cl.a  suha,  svetla
* sredini mesta bi :.u glavn- pošte, 11 tafcOj ali ia L mzj t L Ponudbe pod WF. D. 34/1300" na upr. »SI. Nar«
r                             1300
§HF*    Proda   se   v   Ljubljani
a zraven    obstojcčim    stanovanjem    fo
obsežnirn      prostorom,     pripravna     za
•sako  obrt.                                            1215
Naslon   pore   u^rar.   >S1ov.   Nar«.
Suhe slive, Rž&so, msrrne-Iađo, lužine h erajo Klaso
se Sebi najfiaejic pri tvrSki
JL Ribariž, Zagreb,
■         Petrlttjsfea r!!ca 50.    1577
Jzarjena v trgovini s papirem in galanterijo se aprefree fa^cof, fato se apre]me U ČEHE A za trgovine. Tomidbe pismeno ood „$t-1113 1292"
pa opravoi^tvo »Sluvens-^rga Nar, Jat.
v            Spreten ==
ive                     il
U ^ .   ":   i? i-- -a d ii s ai
trrožen slov^nš-tins, se takoj ?         Sprejitie    tuđi  invalid).
Cementna tovaraa Trbovije.
Prodam  lf § c —■
fr!!o) enonsđstropno i lcpi.n vrtom tr S*2b1 dolini.                            1302
V-č to izve pri   fo-a.Trafu FfanC
Kune, Woi!eva ulica 6, Ifabljaiia.
fori ali y aajera se rzame dobro rptljana
troovska hiša
p» prometnem kraju v blžini želszaice. fcfc Ponuihe   na  unrsvn    »S!ov   Nar.«
$rf  „Dabra   trgovina   191236".
<*                            12S6________________
a dvorištem tat nieaa v Kreafa, moderno
zidana, z 20 sobarai s gritikiinami, lepe kleti, iu najboljšem prostoru za naknpovanje in prodajo poljskih priđe! kov. M trgovino, vinsko trgovino, tadi za postilno izvrstno sposobno, at proda za 50.000 Kron. Ponudbe do 1. maja 1917 pod „M  W. iaeaM na uprav. .Sk>v Nar.*
Naznanilo.
Slavnemu občnsivu vljudno na-znanjam, da je pri meni več paro* briljantnih uhanoT in prstaoov Da rar-polago po n'zkih cenah.                   1195
Se najtoplije priporo*am Tran&iŠha Fnrlaa roi. Moblloa, na Pou v Bolno tfollno atav. I.
^CigijeniSna         i
tnaan/aktnra i   Jmli: Siogsr
Ocoaj I fiKBgcmr. 9 f.
Centki  2 ddravniSkim poukom   gratis   in   fr. Zaprtu, 30  vinarjev   v znamkah.       143
___^—_—————-—_
£ sliva si kra sati do Igre ure j dopizovanism v 5-rAo ocjre se jr«c«. ^i-'a mlada simpatična strojnica, ya časci vojne jaoos-ena v iovarni na Stafer-^cm Prvt 3 n*%aj premorenra. drugi i?učei kUučavmcar. — ž* 1 se necmadcjsja^.a preiek'OS* '« nekaf Bre*no§snia. 7a-nosi žastna 5?t;ar / ^onuabe 5 sltk<* vod šifro w Lastnt dom po  \;oi-.if?231Ul    na   uoravmsti:o
jf^oven^^s^a Aarcda*,     1231
Srbečka, kraste,
izpuscaji m hsaji
so z\a. katerih zdravljen e zahteva veliko prevdnost. A^sn'utno zanpsliivo sred-tvo zoner te je PAHATOL — domaća xdra-vilo. Ne urraže, je frez duha, zato udi čez dan uporabno Velik« lon<>k 3 K, dvojni lonček 5,^ K. PABATOL sipn pra ek varale občutliivo kožo. Škattjica 2"5^ K. Oboje se dobi proti vposlatvi zreski  fn no   r^vz^t^u   v  Piipatol-tror-
s Ia leseaimi podplati in sandalo z gibljivimi podplati, z varčevalci pod-platov, za gospode in dame, pri vseh čctI ih   gorn;i   deli   iz   dobrega   usoja, J
dobavlja franko         1130
inJushra lesenih črev!:ev in sandal Gradec, Feucherbachgasse §1 10.
Slamnate šolne
za dom •■            ,
slounste psdplate za t ftfle.
iem  zacel   izdelovatl  na  debelo
iniihiii-inoro&a-a, kotaađotneatne
za drage nanf eno olrateT. poaeaao
za dale v aeaalu          235
Posknsite, ne bode Vam lak
r^r*. Cerar,
tevarna alamnlkev v Štosa, poita Domiale pri Lfnblfanl.
Strofi za sirlženfe las š 10 K. Blitve ođ 2—10 K. Brivskl aparati, bri?3ke kline
^    naflJ0!rSe hshevostl po n*jnii'*h eeaah pri
A.  Wi!SS5E^a,   Oynai   II,
Untere Donaustrasse 23 5.
Jpedialri cer.ik cdd. IV. gratis.       Za trsevce «n gres tenik.
I KOSE!                             KOSE! I
^_=^= Kdor hole Imeli =_=—_
U  i^ o » o  .
I s kafero se ni treba mutiti ter se lahko z enkratnim ktepanjem 7 lahkoto ko?i  TSske vrste   travo   ćeli dan.   naj   te   obrne   na tvrdko          I
J. KRAŠOVIC v Žalcu
kate^a ''ma edino zastopstro sveto^no xranih kos ztiam'ca nPo!:edal3icO I GTOdie11 in j'h je tuđi ve£ tisoČ že razpećala. Za dobro k?kovo$t kos se I Narnižje c^n-l        jamči. Ccmk na zahtevo  ^rezplačno.         Najnižje crnel  I
Kupinu=.-
ai                                 ^ojasitfls to pra-
TopUoe (Ervaške)     ^0*11 "'^
Sprsfine  se   takoj  vec UH Mi Hi,
. sa m«sto ia na debelo.
I          Ol rnitt ce jf> .^ nrsio    Uf. ltnf.1T,
Đosređovaln!ca slct^, SRAHJ, OSavns trg.                                  13 7
j  .    Prodam s§e*2e€e                    ,
2   Pach-iroicrai   kolca!   s   rrostim tekom,   eno s 3 prc  tr.vamt.   diugo z 2 pre-stavami nainovejš" vrste, 21/2 konjake moči; motsrna   U0I0   R*o! s^roc?ie.   2  konjski moč ; Ictsra^ttosai, lažeCi motor, 4 konj-S   ske  mo'i, rr;prav  n    .1  v^ake^a  obrtni'ra ali za mlatilnico.        Mutori* so v debrrm sta-nu in malo rabi eni ter so no cea! na prodsi. Natančno se izve in ogieJa pri       1158
Franelškl Marlinc,
poSla ComitsKo pri Ce9jtf.
»l^   Proda se   ~mm te         2
ki ima 45 oralov zaraščenega gozđa, 40 oralov njiv, pešnikov ter lepo gospodarsko poslopje; pol ure od želez-niške postaje na Dolenjskem, okrajno glavnrstvo Novo mesto.                          <
Ponudbe  pod  „Pređafa  tsese-
atva 12S4"  na  upravništvo „Sloven- . skega Naroda".                              1284 j
' ^5 Baw ^ ^ €-^   Mi'       j^j       i
i
nabo-ie !xakavosti 93 8, 10, 12, 14 fn 18 fer©!i; Insne pzcilo-o Erepp ali Pyt?*cn in las je :t?c-tfea v vseii barvdfe; fl!^SE?Vf fcarva za lase ia brado ođ Đr. SiraHaa rjava, t«?^3acr asn {ta 6ria po 2 in 4 X Hti., tsq ži so-lf&so,  zaucsljsvo   blago    rip rrča
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Poior! laradt vpobUc n!a t ▼ofaž9co almtbovaate te lokal ođvri smo za prodalo blaga In n:cer vsuk! dnn samo •dl do '/: 1 ia v ncde.'o cd 9 do 11 ere do-iolđan.
aa—a—^ia^^p^a^a^—i^—1^ m t^^ ^■^—n i ■   m ^-—^^^^^^^^^,
[             Nijnovejve,    ukušeno    sredstvo   !
1 brez vbri Ravanja rroti kacavcu ttri-nerju), bclemu toku, črevenemu in mehurnemu katarju itd , pr»znai na kjinikah in u e!jan na teh le zdrav-niSkih znanstvfn'h receptarijih za ! • eto   191.^.                                          21 :i0    ;
Btrliner   Rezept-Taschen-    ! buch fur   Pracktische Arztc na strani    ! 17 »n 128. Berliner   AU?e^. med.    | Zeniraf - Zerunsr-re/ept- Ta^chenbuch    ■ na strani '. Burhprster Orvosi  Z^eb-   j nzDt^r  cs   K5z'   5ny   na   strani  1?   in    : 153. FrmmpsOcsterr*»ich  Mejj.    ' Kal. un^ Rezert T2sche:.buch na str. |    53 in 12J. Leipziger und \V;enpi Thciapeutisch?   Le stun'icn.  Ltt.   l?lo ;    na s^aru 6i;. Pra^ <i  rec^^t-rij   *e K:h (    /dravnikov   na   strani    171.    Pra^er ]   Rczcntarium   des   Zentralveremes   i ■    deutsch. Ar*zte in Bohmcn na str  172    j i    z opasko:   Da cs   die   ria^nschleim-!    haut n.'cht   s'sr :rt,   b~: r>nders    be:m ji   iangrrem Gebrauche wie bet Cystidis   !j u    2u rrrrf^b'en.  Schnirers  Ta^chen-   | y    buch dcr   i hera   ie na str. 230. Stein    f u   Schneiders   Arztlic'er   Tnsch^nka-   ' s    lender. Vcrzeichr.is c?r neues'e i Arz-   -H   rcitrirtel na   str. 28.   W;ener   Pez rt-   j [j    Tasc^pnfcuch fur   rraktisene Ar te na j   str.   17    in   .22.   VViener   Rezept-Ta-y   sebenbuch fQr   Zivllar.t? na str.   127. j   WQrzburger,  die   ffet"cnwiik'mg, n   \ i   dermiderncn Arzne mirte'. VII. Gruppe ,f    Na   ^tr. 157.   GCT.OKJEIN   na   kvari    f felodca. na čt?*.    ledvfc ?n   ne I^rJva    j toks^n'h   cx3nthcm.   D» bi s.»   v vsth   ! več;ih lekarnah. Skat!;:ca K 6 —.        '
Zahtevajte   literaturo   in    orospekt
Ljubljana: L«i?*r-ia Tm':jcxy,             [
i   Zagr.b:   Ls^ar^g     „"-il^jtcr11    8.    (
|                    Mi teibr.cb, Jela ,i5av Irj.    j
|    Proizvai«:  FarmakolU'ro-Vrrničoi  Iafc^ra-    | 1           t«rij  ^nERA",  Prs^- Vršrr' ce 532.         i
'---------------                                                              ■
2 dekllcl
;  poštenih    starš^v.    od    14    do    16    let
ielita   kot   nĆemkf   v   prodajalao*
Naslov   po?e   upravoiStvo    »Slor.   i Naroda«.                                            1246 i
' -----------------------W--------m--------------------------i
išce pr'-nsrrc mesfo r.ajraje na Beže'.i.
Pisn^enf* nonud^e na   \i~*rzv  »Slor.
Nar « pod f,na deielo 1282". 1282 M'.rna   stranka   4   oseb    brez    otrok,
stanovanja
X3 ma| ali a^ćJ^St. — Ponudbe na upr. »S1..V. Nar.« pod „4 ©£Cbe/!3S£n.
iz dobre hiše, bi rade v svrho oriučenia nffT'^U'pr^a T^rika ter kuhanja, VStOjSlId kOt sInŽ€?a|e h k^ki  nemški rocibir.i.
Na.-lov    pove    upravni§tvo    »STov. Naroda«                                                 1309
Iš5e se spreten
sto^eni teini
za ta^-oj^en vstop, zanesljiva moč, Vešč dela pri stavbah in v>eh pisarniikih del, dober risnr in blatile za vrhzemeliske in železobe-tonske pradbe, zmožen. s ovensčine in rern-ščme v irovoru hi oisavi. — Ponudbe z pre-oisi spri»:eval in poskusnimi ri^barri. z z?-htevki rlače ie vro-i tti nOd „S^dstelrisohe Sanciitemehsinag 93if na upiavn. »Siov. Naroda«.                                                       1276
^'i^gi1 ilaltrn KpSnii
i kdor kupi 6 zid. posiopij z oreko trita Ob okrani cesti ležeča, pol ure od kolodvora večjega trga in Vi ure °č premo^okopa tddaljena, z vrtom trav-nikom, hosto 2 oralov, koja se radi rod' ins!-ih razmer nroda naSi Štajerslr. V teh roslonjih so se izdelovale: vsakorrstne peči, šamot opeka \n porculanski izdclKi, kaler h ie več sto modelcv, mlinsko pos!opje z orravo, se zraven proda. Poslopja so vpo-rabna tuđi za trgovino, pekarijo postilno ali mesinjo. Cena 25 000 kron Plačilni pokoji ugodni. — Ponudbe pod „Števllia 1232" na urravni5tvo »Slovenskega Nareda«.     1732
M, kw in .ni
SW  so v gozdu naprodaj.
j         Pojasnila Bleiwelsova oesta 2Df
j 2 aadair. đeeaof eđ 4*—5.        1167
l            ---------------
fSće  M tako!  ali za avgnalov termin,
mirna in stalni stranka, z dvema sobama in kuhinjo, event. z eno veliko sobo in kuhinja.
Ponudbe  pod   „Stalna  stranka 1233M na
upravništvo  »Slovenskega Naroda«.    1233
!^~ Proda se di/a para novih sv. S^efr^   nasif) 5t.  53
na c^jor^iu.          1303
• ___^________________                                 -
I        Kupini vsako tnitaŽSno po najvišji dnevni ceu!«           1305
! iifio stanovanje
z 2 ali   3   soha mi,   kopalno   sobo   io I kuhiajo, se išče«
I           Kdo,   pove    upravništvo    »Slov.
Naroda«.                                           1304
vseh vrst ia v vsaki   množini  kapaje vedno ter plačuje naj draž je           1202
K   frg®vska   tvrclka   K
I Kušlan, Kranj, Carenjsko>
Tvrdka Gerbstoifezt^akfiflrerkdf
Hei^enstein (Polzola) Spod. Štajersko
kupuje vsako množino
Pogoj: 2 m dolg, cepljeo 10 do 30 cm v prerezu. Lele se takojŠnje ponudbe z navedbo skrajne cene in dobave roka.                                       §35
1
in rsetirsmal^švo pecf'c?^^?, ks3<o? tucSš  SH^OALS po to* varniški cen; cSofesvSja trs&vcam za ćelo Kranjsko  sa^io
Haračite vz^rce.       HenrB   Seljak«       Naročite vzorce.
3                         odpravi  kar  najhitrejSe ftDr. Flescha  rujavo  mazilo".                         j
i                         Mali  kmček K  1 60, veliki  K 3'—, družinska  p')rcija                 532
I                        K 9*—. Z dodatkom, kako se uporabSja, se naroČa pri                         j
er. E9 Fleschs Kronesi-Apotheke, RaaS» (GyBr)t Ogrsko.     ;
deterna; travca, vriaa !s biraloina cvetllčaa i^mosa sa debelo In đ?c&20 prlporoča
Sžvsr S Mrtanic, Wol/ova u!. 12.
EzVboll za~*se!T Ia na|&oIIJM slov. flauNrovaa! tedolk sos
^'S f ' U B
k? priobJuieio vsak ieđen mnot^ la^mfvlli slile s bupš« in o dricrjh vajnih aktua'nh riomaf h in tujfh rfosodkih, ter obilo zanimivega č«va: pesmi, povesti, jkko lasiraiv^ les detektivski ronai. poučne članke in crtice iz gospodinjstva, zdravstva, vsgojeslovja, tehnike tn^plob vsch strok poliudnega rnanstva.                                                                                       U8
„TEDENSKE SLIKE* to nepolitičc« ia aestrankarskf flttstrovan tednflc, kl |e posvećen Ia
zabavi in pouku.
„TEDENSKE SLTKE" bi na] Imela naroJena vsaka rodbina, vsaka ffostftna, kavama, brlv« nica, vsako društvo itd. Zahtevajte,, TEDEN5KE SLIKE" povsad in pridobivajte n?.ročnikovr.
„TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 3'— pol leta 's 6,— in ćelo leto K 12-—. Naročniki dobe kot o*fra«O tftke Preierna. JtirSča. Gregorača in Aškerca ter tudl lepe zanimive knjige.  Narofitt s'   „TEDENSKE SLIKE#i takojt
Pollj te nam svoj naslov in poiljeflio Vam 1 Stevilk© „TEDENSICE SLIKE" brezplačno ir
P-itain, Prosto M o,icd.                         Upra»n»tvo iista „TEDZNSKS SLIKE"
i                                                                      "■ *m»m  Fr«aM«kaia^«ia\ «aaaa\ ftAil.
92. <cev.
„SLOVENSKI NAROD*, 4m 24. tprita 1917.
Jteia I« .,.„
^^^^^^^Hl^^^^^BMH^nmHBBVHi^^BIHi^H-a-^BHM^H-^IMPV^^^^^^n^^Bi^B^BH^^B^^H       —----------------------------                                                                             ---------------------
Z« v        •        ji   ti    #vr^                ^              *
Ljubljanske kreditne banke a K 400*-- nominale
Na podlaci sklepa XVII. rerlnega olične^a zborft delničarjev s dne 29. marca t !• rabimo p. n.  gospode delnicarje kakor tndi  vse druge interesente k vpisovanju pad slede ci mi pogoji:
1.) Uplso¥£n|e te&lšL cđ 1. «19 33. aprils 1917.
Pri LfnHl^iasM b?£i *tol  felBld V LialJl aal   in   njenih   pođružhicah   v  Splitii,   Celcvcu,
Trstu, Sarajevu^ Gorici^ O- *. Ljubljani) in Celja. Pri ŽiTS08fe&S&i b3&MS ¥ Prsgfl in njenih podružnicah. Pri Čeik! priU3Sysl3?l bma&l V ??agi in njenih  podru/nicah. Pri Pri hrvStSkl ČfediOIli&i V Sag?eba in njenih podružnieah.
Pri Zamskl pmi2iysiovl fcaaEi fl. & v Budimpešti.
Pri ErvatSki deželal bSSSSl V Osl|ekH in njenih podružnicah.
20 PraviCO £O SUbaklipCTe B9¥!ll d©lBle imajo pred vsem imejitelji starih delnic pO kUTZH g 430«— %a komad, v razmeiju E3 4 Stai*0 dOlBiCO 1 BOVO.                                                                    V_
3.)  Ostale   dellllcei   v   kolikor   na   iste    dosedanji   delnicarji   ne   izvršijo   dobavne  pravice^ nudimo  &O¥lsn  83b£&ribent@m po knrzn k S 455-— za komad  in si pridrzi upravni svet pravitMi/ do reparticije teh delnic.
4.) KOt kaveifO je položiti pri prijavi S 2301— oziroma S 255'— za vsako novo delriicdf OStaSOk K 200*— najpozneje ti?) lii SE2|a t« L Vp:ača se pa lahko tuđi polni znesek na enkrat.
5.) Nove delnice imajo klipOfi 1317 in ho deležne na clobicku poslovnega leta 1917, vgled ee^ar morajo gg. subskribenti vplaeati % doiočenimi obroki tuđi 5°|0 obresti od subskripcijskega kurza od 1. januarja 1917 naprej do dneva plaeila.
V svrho izvr^tve opcijske pravice naj se predlozijo  pri  označenih zavodih plašči starih delnic.
Kurzni dobiček de'nic nove esaisije pripada  po odbitku stroškov  in pristojbin ažijskemu rej&jer^ , nemu zakladu banke.
Nove delniee bodo — ennko kakor đosedanje — kotirane na đunajski in praški borzi in se bođo firoCik gg. subskribentora koncem ieta 1917 proti vrnitvi biagajni^kih potrdil o izvršenih vplnčilih,
Llnbllana, 2. aprila 1917.
Upravni svet.
Stran 8.
»đLUVKNStU NAKULT,  «iuc 2l. aprila   I»i7.
92. Stcv.
V  lepem   trgu  ▼  Slovenskih   Gorieah j* na prodaj         1374
m   WPtom,   primenia    za    obrtnika   | trgovca ali zaseboika. — Vprašanja na npr. »Slov. Nar« pod „Slov. gorioe".
■V   Spretne   *1B
aivajt IH uliJifig
se sprejmejo takoj v trajno delo.
Kje,   pove   upravn.   »Slov.   Nar.« 1223
Ofl 1  m dolgosti,   IO cm debelosti  naprej v deblih in pole-nih kupi po najwišji oeni tvrdkai                    pe*
J. Pogačalki L*ubl'ana, Mar. Tereziie cesta \Z>
^_
Priporoča c*nj. damam tu in na dej sli   na   Sunaju   osebno    ubrane    I
novosti
krasnih klobukov =^=
^= in čepić
finega olusa ?a dime m d?fatc<s.      i ST^T"    c?w tavita   ss sPrejemajo.         I
i^a/n/  klobuk*   vcdno v nalogu    "j^UjI    I .Se/ cfno b 'ago — kij^c csne                 I
Mer postraoski zasIoleR
z obiskovaniem strank dob! lahko inteligentna moška moL        1237
Ponudbc  pod  Šifro „IO11 na upr. »SIof. Naroda«.
bila je koračnica za klavir
Zložila Ervina Ropas.
Dobiva se   pri  0. Borvafo,  J.  Krafec nas!   v Ho^e^l Eftestu m pri  skladateljici V S&sđili. Cena  2 K 50 v, po pošti 25 ▼ vet.              1273
Ocimj^c $!amni^c
■                   v največji  Izberl priporoča                  ■
MINKA HORVAT. modistka
Lla'jlinno,     $tari trg £t«u. 21.     Ljubljane.
Popravna najcencje.                     MM                    Popravila najcomjo.
C^~   Nad 50 let ofcstojeća   fM
parna hrvarijainkcmicno snaženje obkic
**5>-T-                                                                "                     124    i
:.        apretura sukna ^^
Llablfana,      flutin Rnf        Cllnce,
8«l«Dbnrgova nL 6.       aHllluII DtiV         Barska alloa  48.
Postrežba vestna lo točna.        '                    Najniži« ceae.
I
se ohranljo, te se na nove ali malo ek>« nošene ievlfe prltrdljo nabitki 12 usnja.
Za en par z tel»l|i6U cena                    ?32
za otroke       za da*ne ta deftke        za efostioda
_28—55___________33    4Z_____________40    4S___
K 120                     E 1-50                        E 1-30
Dobe se v zalogi Sevliev „PEKO*4
PETER KOZINA & KoM Ljubljana,
Breg^ natproti Sv. Jakoba mostu.


Jtfesfni trg St. 10.
I Vojno?o;tao da^isnlsa.
K 3-5v  za 1(WX>; '00 voia'krh ali Ijubezenskih K 5'—; umetnišUib  razclednic K 6 razpo* ln ro povzet'u                   2Qn9
8ebl«rer-fcva xa1o*T^  raz<??eđa*s Dearn] XV? U, Smnnengasse 67.
______Ako ne ugaja. dena?  naza).
Preiv 5    P^ls^l Prc'v Gorici. | .  ft^CSI^i Gorici.
Ljubljana, Stari trg šl 2S.
dvokc'&sa
^__,                     ___         $ staro pnevmatllfO,
ole^4r!ćnQ   Sepse   s?e^^e   že
V zatomi   veefr-o per fticoi« Wa5feeS5se t3afer3!e.
Po;abno niska cena xa pr«rjrcs3aJa'ta
Pismena naročita sa ta?e' izTria.
Popravila ;n preohleke ::    tocuo in ceno.   ::
Poirivllaiapreoblcke ^   točno in ceno.   ::
Rafcewe!§«i
in solnčnike
domač^ga   izđelka  priroroća tvornica  dežnikov  in  salnčnikov
■a                 979-31    o
liVSa  ^#dld^^^F
Pred Slcofijo 19 —   Prešeraova ulica 4.
K                                                                                                                                                     !
Ivan Bizovičar
umetn* \n trgovski vrt nar i Lsubrana     «9 Kolezi'ska uiica št.  16 !
prinoroča s»oio bo?ato opreinlieiin \ »rtnarstro    ter    okusno    izdelane I          veoce, Sopke in trakove.
drevesce   r.vedce. j l^a^cr    Hsđi    na*!;- I
cveilice za dvorane i s:     ?b balhone.     ::
Vtakovr^tne sadik« do najžlahtnejSih cvetlic »r zclenjadi. Spreiemam na-ročiia na deželo. Vsa na-ročila se izvr^ujeio točno in solidno              |-
Brzojavke! l. 3i*ovltzr i tt  TTtasr LnDI aaa.   :: P
i                                                                                                                       I
i        Prodani ve5  mi^dSfi      [
IffljKMiMB'. I
vseti dežela izposluje ln"enii                                       542
^M» fiEEjKMAt r^S.   abtastveno avtor. in zapriseZeni oatentn! odvetnik na Dunaju VI., i^iariahSIferstrasse St. 37.
Priporoccm svoje priznsno najboljše in naipapoSnejša
ki i majo tih in lahek krrglični tek kakor tuđi pOvsođ priljubljena fn lahka                                    1150
s trpežno pnevmatiko  kot pred vojno.
^Offft     %?**$%! specijalna trgovina s SIyaln!mI feljlnla    w^^ stroiU voz. keteii in pcs. deli
L*uMl&nm, %®dma ulica šten. 7,
zraye.73 !^ist?sna palaca.
j] Pout v vezeaju in kt^DlQ psilla io mm iniMu \
j s    VifJktaa [)^m\i\^ jj-i*'3Qclja.    5
i         v  zalogi.
f______________________
Perilo        1
za deseta     |
v zalogi.        i
1^__     I
Izildmiiii fie^cstinskfli oprem.
USionooljeno 1366.
daleč znano zaradi iz&orae^a kroja, točnega dela, zmeroib ceo
piiporoča
cft^bavafeli  pei*Ha ces. Sn kralj- Vfsokos*!,
£^£siniSkih   unIfoB*nt3i*anj,   savodoV|   sa«
mostanov t. i. d. v
L JUBLJANL
Perilo pa meri se šzgoiavlja najhitrejsa
Istofam prva Ecraulska i •     •   ■•■   ■ •               •■
pi iiiii Su lliiiiiiliu pSiliu.
Motorni obrat.
Ha&Eie fgmsB'e perfla.       HajB3gejii sirell.

Spoiloi predietL I
Br. Cnsfiav J&grovo vclaeno perSIo.   :b   Perilo TETE A.
■■ ■"■■'■'-   '• *+'»* "■>■•■!-ir'li ii>J» .. i. >OiaHBHHBK£iUk'.i'. . ^A^C^bC^JčMIBIBDiSlKIOffif^^iEI
I  Stanje vlog koncem decembra 191« K 134,494.739 75.                                                                  «avaica K 40,000.000--.
Podružnica    #*p£|ra   |||||fies#i»fiil^lii^   fs^^l^^    Sfritarjeva   | v Ljubljani    vvBBd  UIII1I0I& IjC^Ilgi   mmms&m   ulica šL 9.
Financiranje oolafRIIi dobno.  ::  Lombnrtiirani2 lm. ;: Kredite m eprovizučne nakupe.
I VnfcOTMtne b«Hft- tPMittdle,__________              -          -          -                              NakulU voirim .Jetnlkoin!
k^__________________I
92. Stev.
.SLOVENSKI NAKOU* ćne 2!. aprila I*M7
Stran 9.
mmm Mu i \m.
Važno kul-.umo slavje ie ohliajal lieJavno ukrajinski ali n:a;oni5ki narod: letos poteku pctir.d -j eto Ieto, odkar delujc v Lvovu ^cvecn-ko\ o znanstveno društvo, ukrajinska akađeirija znanosti v ma-Icm. Toliko in se več kakor vsaka prava akademija znanosti je ta spo-četka neznatni zavod korbtii Ukrajincem s tem, u*i je častno pred-Mavijal kulturno zinožnost in radar-jtnost naroda pred velikim svetom, a obenem z nekaurirni \zddi\~A tako globoko poseza! neposredno v izobrazbo naroda, kakor je učenim dmžbam Ie reekokedaj dano. Brez Ševčenkovega društva bi stal ukrajinski narod še bogve kje tam v tem-r»em. rrerazločnem ozadj-': kulturni delavci ir» znanstveniku zbrani v tem društvu, so mu prokrčili pot med nukane narode. Kdor đan?s govori o ukrajinskem narodn. o njega prosve-ti. kulturni zrarnki. se na t'hem ali na glas vedno sklicuje na delovanje tega društva.
Sevčenkovo znanstveno dru-.štvo. kakršno je danes. ni nastalo naenkrat, arnpak se ie razvilo pola-goma Iz drugih predhodmh institucij, ki so se ustanavliale med gališkimi Ukrajinci, kakor so nanašalc kulturne potrebe naroda. Konstitucijska šestdeseta leta, probudi vsa nacijo-nalno zavest, so najprei poklicala v življenje razne iiste. posvećene poli-tiki in literaturi n. pr. »Večernice«. >Cilj<. »Njivo« in »Pravdo*. Skoro se je mocl družbo inteligentov. organizirano ekrog teli Iistov. začutila potreba, da se osnuje društvo za. pro-ruido meščanfkegra in kmetiškega stanu. Tako ie nastalo 1. 186S. društvo »Pros v e t a-<. ki si je stavilo v namen. izdaiati v prvi vrsti lepo-slovne in šolske knjige. Preteklo je rekaj let. in mešeamka ter kmetiška prosveta se 5e tako ukrepiia in razvila, da je začela producirati že sama Iz sebe. Nast3la je notreba društva, ki bi dvigniln narod na novo. višjo stopnio razvitka. Za najnotrebnejši pouk ljudstva so zdaj skrbela že raz-v? privatna za^žriftva. Osnovati je bilo treba društvo, ki bi se bavilo z visiim razvitkom jezika, finejšega le-poslovja in znanosti. Nekaj ruskih t'krajincev ie dalo pobudo, pridružili so se vm nekateri odlični Galičani, ki so ustanovili koncem leta 1873. prvo Ševčenkovo društvo-. Na občnem z-b^ra dne 4. iuniia 1874 se je društvo konstituiralo, izbralo si za predsednika dr. Kornila Suškevv-ča ?n snrejelo pravila, katerih prva točka se je glasila, da hoče društvo pcKipirati razvitek ukrajinske književnosti« s tem, da omogočuje ukrajinske publikacije, izđafa ra svoje utroške knjige ter časopise, priznava književnikom nagrade itd. To društvo je predstavljalo torej nribližno neka? podobnega kakor naša -Slovenska Matica*. Obrnilo se je -do odličnih rodoliubov s prošnjo za pod-porrv in durila. Ta prošnja ni ostala brez uspdia. V kratkem času je darovalo }3 gališkib in niskih dobrot-mkov (izmed ruskih Ukraiincev *ta darovala večie vsote Elizabeta Mi-loradovičeva in Mihael 2učenko) — okroglih 15.000 kron. Imena teh ro-doijubev izreka še danes vsak Ukra-iinec z največ?T"m spoštovanjem.
S tem nabranim kapitalom si je kupilo društvo 1. 1874. majhno tiskar-no. ki je sicer v obi!i meri podpirala slovstveni pokret v Galiciji s tem. da ie poceni tiskala knjige, zlasti literarno - poučni list »Pravdo« (ta časopis je par let društvo tuđi samo zalagalo), vobče pa je tiskarna vrgla društvo v dolgove. iz katerih se dol-go ni moglo izkopati. Slabo gmotno stanje je oviralo društvo pri vršitvi glavuejra namena. nainreč pri samo-stoini izdaji kn^ig. Tako je prišlo, da ie izdalo prvo Ševčenkovo društvo v dobi e^iajstih let samo dva letnika »Pravde^ in neko nemško znanstveno de!o Ome!ian?i Obonovskega o ukrajinskem jeziku. Leta 1885. je prevzelo od prof, O. Partvckega rodbinski list ^Zorja , opremilo ga z ilu-stracijarrti in ga izdajalo do konca 1. 1897. Začetkom ieta 18*58. je izprc-menilo ta družinski list v elegantno, obsežno revijo »Literarno - znanstveni Vistnik« in jo i^dajalo do leta 1905.. v katerem letu jo je prepustilo -Izdajateljski zadrugi«. Okrogr >»Zor-je« in »Vistnika* so se na podoben način kakor okrog našega »Zvona* slovenske zbirale najboljss ukrajinske sile. Talio da se moreta ta dva lista imenovati ognjilče ukrajinske literature od osemdesetih let do današnjih dni. — »Zorja-r je bil družin-ski list, ki je sicer v visoki meri pod-piral knjiže\Tiost, ki pa ni morrei za-dostovati znanstvenim potrebarm javljajočim se vedno glasneje med gališkirni in zlasti še med ruskimi Ukrajinci. Poslećnji so tuđi bili Ofif inicijatori^ ki so na občnem zboru društva ctot 7. mah 1890 predlagali*
( da bi se Ševčenkovo društvo izpre-
i ircnilo v       znansts eno. Ta premenu
j se ri mrgi.: Izvršiti tako\ pač pa je
društven cdhor v^ci zuaovo v roke
in ćobil nalog, poroCati o tozadevnih
pripravah      prihodiijemu       občiiemu
zboru.
Priprave so napredovah hitro in vd uiievneni redu občnega zbora dne 13. marca 1892 so že le/ala pravila novega ^cvčenkovega 7 t. a n s t v e n e g a društva-, ki YM je zbor z majhnimi izpremembatiii tndi sprejel. Gla\ na točka pravil tako pieosnovanega društva se je glasila: 1-ru^tvo se imenuje »SevČenkovo društvo* in njegov liamen je, podpi-rati in razvijati ukrajinsko znanost in umetnost, zbirati in hraniti vsakrsne spomenike, starožitnosti in znanstvene predmete. V dosega tega cilja naj služim znanstvene razprave :z ukrajinske in slovanske filologije, iz zgodo vine ukrajinske književnosti ter umetnosti. iz z^odovine in arheologije Ukrajine, kakor tuđi iz ved filozofskih, političnih, ekonomskih in pravnih, rnatc- atićnih. prirodt;pisnili z geografiio i:i medicino vred: predavanja in znanstvene diskusije; shndi znanstvenikov in umetnikov; izdaje znanstvenih del; nabiranje materiialcv za knjižnico in muzej; nagrade ter podpore učenjakom, književnikom in umetnfkom; izdrže-vanje tiskarne in knjigarnc. Društvo se deli na tri znanstvene sekcije: zgodovin^ko - filozofsko, filološko, matematično - prirodoznansko - medicinsko. V do«eeo nadaljnje podrobne organizacije se more vrhutega de-!iti še v komisije. Društvo r>oroča o svojem delovrniu na občnih zborih in na sejah odbora, sekcij '"n komisii. Seje sekcii se moraTO vršiti vsak me-sec. občni zbor se sh?j"a enkrat na Ieto. Društvo šesta vi jaio rravi elani (letnina 6 ]-rrn), ustrnovniki (enkrat-ni donesek 100 kron) in častni elani. Odbor obstoii iz predsed-n'ka, 5 čla-nov in 2 namestnikov. Ražen tega pripadajo odboru tuđi nredsedniki ali referenti posameznih sekcij in komisii.
Ta statut je občni zbor sprejel in izvolil prvi odbor 7 članov. da organizira znanstveno društvo ševčenkovo. Prvi korak odbora je bil, da je predložil izpremenjena pravila gah'škemu namestništvu. ki jih je po-trdiio dne 16. novembra 1S92. Isto-časno je začel odbor sam zbirati gradivo za glavni znanstveni organ društva -Zaniske znanstvenega Sev-čenkovega društva«, katerih prva knjiga (v obsegu 212 straniiile i/šla že koncem ustanovnega leta 1892. pod uredništvom društvenega pred-sednika dr. Celevyča. Prihodnji občni zbor reformiranega društva se je vršil dne 11. maja 1893. Udcležilo se ga je nad ?-0 članov. Aktiva društva po prvem letu so znašala 29.440 gld. 02 kr„ pasiva 7433 gld. 89 kr„ premo-ženje torej 2?.OO7 gld. 03 kr. Na tem občnem zboru so se konstituirale tuđi peve znanstvene sekcije, dejanj-ska ognjišča in torišča naučnega življenja in dela v društvu. Dotlej se je mogel vpisati vsak pravi član v ono sekcijo, v katero se ie hotel. Sele pri poznejši docela znanstveni reformi je odbor Iočil prave elane od na-v a d n i h. Prve prave člane (r znanstveno kvalifikacijo brez denamih doneskov) ie pozval odbor v njim odgovarjajoce sekcije dne 1, junija 1899 in sicer v zgod. - filozofsko 12. v ostali dve pa po 10: navadni člani so s to reformo dobili pravico samo do naročanja ene ali več publikacij društva. Novih ustanovnikov se od-tlei ni sprejemalo več. S to reformo je dobilo društvo skoro docela značaj akademije znanosti.
O nenavadno plodonosnem de-lovanju društva nas pouči že povr-šen pregled različnih publikacij, ki jih je društvo do danes izdalo. Glavna publikacija »Zapiski« so izšli leta 1892. in 1893. po enkrat na Ieto. leta 1894. dvakrat, leta 1895. so mogli \z-iti že v šiirih knjigah. Od leta 1896. do konca 1913. (ko je vojna začasno prekinila društveno delovanje) pa so i zh a jal i »Zapiski« v obsegu 15—16 tiskanih pol po šesfkrat na Ieto. Danes tvori sa ino ta glr^Tii organ £:v-čenkovegra dništva 115 debelih knjig; vsekakor impozantna znanstvena biblioteka mlađega naroda! . . . Tri znanstvene sekcije, v katere se društvo deli. v kateriJ? se vrše predavanja in diskusije in kamor se vlagajo znanstveno rckopisna dela. so pri-cele poslovati leta 1897.. oziroma I. 189^. ter izdajati vsaka svoj letnik prjd naslovom »Zbornik-. Z^odo-vinsko- filozofska s e k c i-ia je izdala do danes 14 knjig svojega Zbornika*. katere je napolniia d^mr^ega široko zasnovana zgodovi-na ukrpjin>ke?a naroda izpod peresa prof. Hruševskcsra. Ista sekcija je izdaTa vrhutecra Še 24 zvezkov »Zgo-dovinske knjižnice^ ?, važnimi posa-meznimi razr»ravami iz ukrajinske zgodovine. Tretja znamenita publi-kaciia iste sekciie je »Ukraimsko-m-sinski arhiva, ki je narastel do leta 1912. im 9 rvOTkcrv, katerih sleđnji
prinaša dragoceno gradivo za ukrajinsko zgodovino. Zraven je izdala ici sekciji r"»deljena ->b if>! i t* g r a f-s k a k o in i ii i j a-, združnjoča 27 članov, >[>one5ke k ukr. bibliogra-fijiv coslej v trca knjiga I: pod vrod-t-:vom Ivana Levickega. Poicg bibli-o^raiske dc-ujc v društva »j u r i-stično - sociološka komici j a*, ki i/diij'i Juristi^ni časopis« (dosij) 10 letnikov). »Juristi:no-eko-nomski častpis- ^uoslej 11 ;:vezkov), »Jaristično biblioteka« (do^iej 3 knjige) in »Mudijc iz socialnih ved ter statistike-- idoslej 4 zvezki). — Filološka sekcija irciaja tndi svoj ^Zbornik*, kaierega je izšlo clo-scuaj 16 knjig; prve so obsegale obzirno biografijo največjega ukrajin-skeR'a poeta Stvčer.ka, ćigar ime nosi drušivo.tcr dela njegovega prijatelja Dragomanova, poleg drugih važ-nili ra?:prav iz filologije. Te] sekciji je izroceno v gojitev tuđi boljše le-poslovje ukrajinskih klasi kov. kale-re izdaja sekcija v posebni ^Ukrajinsko - rusinski biblioteki«. Te knjižnice ie izšlo doslej 8 zvezkov z deli Fedkovvča in Sc\čenka. — Ma-tem. - nrirod. - medicinska s c k c i j a ie publicirala c!o d.?nes 17 kniig svojega vZbornika-«. V tei pu-blkaciii zasiona preocemfijo dr. Rud-nvckvj. matematiko in prir;>doznpn-stvo Ivan Verchratskyj ter Vlad. Le-vickvi. medicino dr. Ozarkevvč. — Poleg teh sekcij in komisij sta še posebno delavni arheografska« in »etnografska komisija«, v katerih vsaki deiuje okrog 30 članov. Prva je izdala dosedaj 23 zvezkov :A*irov za zgv>dovino ukrajinske Rusije« in 8 knji^ ^Spomenikov ukr.-riTskesra jezika ter slovstva-, vrhu-teea se travestirano »-Enejido« iz 1. 1708.. delo Kotljarevskega, enega prvih ukrajinskih pisateljev. Etnografska komisija izdaja svoj »Etnografski zbornik«, katerega je izslo do danes že 36 knjig. polnih znamenitih deneskov o šcgali in običajih Ukra-jincev z dragocenimi zbirkami narodnih pesmi, pripovedk, pravljic, le-gend iu anekdot. Posebno delaven v tej komisiji je V. Hnatjuk. najodlič-nejši etnograf ukrajinski \x\ društveni glavni tajnik. Celotne monografije iz narodopisja prinasa zbirka 5>Done-ski k ukrajinsko - rusinski etnologiji« iste komisije, katere Je izšlo ciose-daj 16 knjijjf. Poleg vseh teh publika-cij izdaja društvo še svoj Ictopis pod naslovom : Kronika« v dveh izdajah (ukrajinski in nemškO, kjer poroČa gla\Tii tajnik štirikrat na Ieto o delo-vanju odbora, življenju v sekciiah in komisiiah ter polaga odbor račune o dohodkih in izdatkih. o javni knjižnici društva, o njecrovem muzeju, o tiskami. knjiganii. knjigovežnici, di-iaškem domu in drugih hi šah, ki so last društva.
Prvo premoženje društva so tvorila darila rodoljubnih mecenov. S tem imetkom je pričelo društvo delovati. Važen vir dohodkov so se-stavljale nato subvencije dežele in države. Prvo podporo je dobilo društvo od gališke dežele leta 1894. v znesku 2000 kron. Prihodnje Ieto je naklonila društvu dežela 20no in država ravnotoliko kron. Kolikor bolj so naraščala znanstvena izdanja, toliko več so znašale letne subvencije. Leta 1913. je prispeval gališki dežel-ni odbor 17.000 K ,država 30.000 K. brez vračunjene podpore bukovin-skega deželnega odbora in izredne državne podpore za neko kupljeno društveno hišo. V 1. 1912. so znašali dohođki društva Ill.a34 K 28 vin. in stroški 111.485 K 80 vin. Kako so na-rastle društvene publikacije, se razvidi iz tega. da je izdalo društvo v zrdnjem letu 15 kmjig in 8 sešitkov. ohsegajočih nad 320 tiskanih pol. — Kakšno priznanje si je pridobilo Sev čenkovo znanstveno društvo v uče-nem svetu, se prepriča lahko vsak-do. ako čita recenzije društvenih izdan j in znanstvenih časopisov raz-ličnih narodov. Tuđi dejstvo. da se med pravimi člani nahaja mnogr imen svetovne slnve, katerih nositelji se s ponosom Štejeio med sočlane. služi društvu v čast in priznanje.
Nisem hotel pisati zgodovine te ga znamenitepra zavoda bratske^rr naroda, amoak samo v Dosnemanj" vreden primer sem hotel pokazati (da zaključim z besedami VI. Mnatiu-ko v »Pilu*. 1917, št. 59): »s kakimi slabotnimi moemi sn DristonHi ITKrn-jinci pred četrtstoletjcm k stavM hrama narodre^a znan^tva in kolik'"1 5O dosegli; in to pri ne posebno ugrodnih razmerah. Ali 5e jr nadejal kateri iz članov. nnvrzočih ra občnem zboru dne 13. marca 1892 takih r^zultatov svojeufa delovanja, kakor jih vidi pred seboj danes. nVo iili je drživel? Mislim, da te priše! sedaj ča<i, da bi storili Ukrajinci še cn korak n-inrej in nose^Ji že lahko po ukraiinski Akademiji znanosti.«
_D r. I v a n   P r i i a t e 1 j.
nfitffffl liti fBiiiS niret!
Nova prebiranji.
Scdaj je hij objavljen p^z:vni razgl^s T. ki pozivlja na novo prebiranje ernovojne zavc/.ance roi^tve-niti ktnlkov 1871. cio vstcvSi  1SG7.,
da ;-c dožcTic. ali so snr.sobni /a čr-novojno službo z orožjem. Na prebi-ranje morajo priti načelima vsi v teh letih rojeni črnovojni zavezanci (avstrijski in ogrski državljani ter tuđi tišti, ki ne morejo dokazati ino-zem5:iega državljanstva) brez ozira na to, ali so bili že doslej zavezani priti na prebiranje, cziromii ali so iz-polnili svoio dolžnost priti na prebiranje, in zlasti tuđi tedaj. ako so bili morda že na kakem prejšnjem prebiranju spoznani, da so sposobni za črnovojno službo z orožjem. pri prezentaciji ali poznejc: pa so bili zepet pu^čeni na dopust, ker nišo bili sposobni;
ražen i ga se hkratu tuđi izmed rojstvenih letnikov 1893. do v$teTši
1867.  pozivljajo na posebno prebiranje vsi tišti, ki so bili zaraditega iz-vzeti od dosedanjih   prebiranj.   ker so se na r-iih poprej našle Irbe, ki dc-lajo človeka za vs?ko ^!užbo nespo-srbncjra iii so bili zarad' tezi. ali izbrisani v nabomem seznarrku ali se jim je sicer podelila črnovojna opro-stilna  izkaznica  ali   (črnovojna)  do-služnica ali  so imeli pravico zahte-vati tako listino, oziroma so bili kakor   jražisti   odpuŠčeni   (izbrisani   v razvidnosti.
I z v z e t i od dolžncsti priti na prebiranje so iz obeh teh skupin: 1. tišti, ki tačas itak že pripadajo aktivni vojaški zvezi kakor črnovojni zavezanci. vštevši ude c. kr. stre-h"§č na Tirolskem in Predarelskem (vpisani strelci); udje drugih, čmi vojski zavezanih korporacij pa morajo priti na prebiranje; 2. tišti, ki so se tačasno veljavno ođvezani crno-vojne službe; 3. vojaski gažisti v pokoju in v razmerju Izven službe (uvrsčeni v činovni razred); 4. tišti, ki so sele po 30. dnevu novembra 1916. 1. potom vnovičnega zdrav-snenega pre^.eda (ali poproskušnje) ali bili odpuščcni iz sKupne vojne moči, deželne brambe ali orožništva ali kakor črnovojni zavezanci bili puščeni na dopust ali bili odpuščeni; 6. posebno izmed tistih, ki so rojeni v letu 1867., tuđi še tistf, ki so na podstavi S 20 vojnepra zakona iz leta
1868.  pred dovršitvijo 19. leta svoje starosti prostovoljno vstopili v skupno vojno moč; 7. končno vsi tišti, ki oči vidno nišo sposobni za čmovtjno službo z orožjem (to so taki, ki ni-majo ene    noge ali ene roke.   ki so oslepeli na obeh    očeh.    jrluhonemi, bebasti, sodno proglašeni za blazne. Hmobolne ali slaboumne ali ki imajo drujjačne duševne bolezni), ako je o dotični hibi. oziroma bolezni na prebiranju predložen   primeren    doka^. Rožjastni   morajo   priti   na nrebiranje; dokaze o njihovi bolezni ie predložiti najdalje đo prebiranja.
Z k'I as i t e v. Vsi, ki so po ^prednjih določilih dolžni priti na Prebiranje, se morajo med 23. in 30. ^Tiem aprila 1917. 1. zglaslti v občin-■^kem uradu (na magistratu) kraja, 1 ier so bivali ob času izdaje tej?a razg!a5a.
Dolžnost zjdasiti se se raztera tuđi na ttete. ki imajo v občini svojega bivali§ča domovinsko pravico. yp!asi!ni zave^anci se morajo ob •'elasitvi izkazati s primernimi listi--ami (krstnim ali rojstvenfm listom, domovnico, delavsko ali poselsko Vnjižico, črnovoinimi izkaznicami o ^osedaTiiih prebiranjih, crnovojnimi oprostUnimi izkarnicami. loslužnica-*rii in dr.); tišti čmovoini zavesanci, Vaterim se ie podelil - Izkaz o osebr ;n »elasitA'i« v smislu razglasov t ^ne 6. marca 1916.. morajo orinesti fo listino seboj k zglasitvt. Vsakdo. Vi se zelasi. prejme črnovojno izkaz-nico. ki io mora skrbno hraniti in predložiti na nrebiraniu.
I z v r š i t e v prebiranja. Komisije za prebir?nje crne vojske 'odo uradovale v ča^u od 17. maja ^o 14. junija 1917. Kraj, dan in ura '•radovanja teh knmisij se razglasi s "♦"ircbno objavo.
Mu Hi mm liiista.
(Poroča Adolf R i b n i k a r.)
(Dalje.)
Razlikovati je med tabelo o dohodkih manuelnih in tabelo o dohodkih duševnih delavcev. Vojna prehrana šteje med duševne delavec zlasti učitelje, poduradnike. črko-stavce in tuđi rodbine manuelnih delavcev, katerih otroci obiskujejo srednje ali visoke sole. Razlikovanje je potrebno že radi tega, ker so živ-Ijenske potrebe in socijalni položaj teh dveh vrst ljudi navadno bistveno drugačni. Razlika je potrebna tuđi z ozirom na dane razmere, ker bi sicer duSevni delavci, ki imajo pri nas nekoliko višfc plače kot manuelni delavci sploh ne prišli v ubožno akcijo«
Tabeli obeii kategorij (dušcvniK in rrianuc'nih uelavcev) je zopet vsako zasc teliti v dva va>;na oddel-!;a. \-" enc^a spadajo rccfbrie z dve-ir.a, v drugoga rodbine s samo enint i odit^jcrn.
"oz, kot rodbinski poglavar. zlasti ako irra naporno službo,' potrebu je v reci hini već, kakor 1, ali mord.; tuđi i. ali ce!o niordn 3 drugi rodbinski elani. Tndi se ne aa v voj-nem časa absolutno izruvati želez-iiih navađ iz inirnega čas« i:i kolikor toliko mora odpasti rri inožu na iz-datek za tobak. itd. Tuđi ima mož med vojno, zlasti ako je dninar, navadno Ie zelo malo povećano plačo. dočim dobiva n. pr. žena vpoklicanca običajno — je tndi veliko izjem — tako veliko državno podporo. kut je iTiož imel v mirnem času vseh pre-jemkov skupaj. \ tem slučaju ima rodbina manj nrehranjevati družiu-skega poglavarja, žena pa ima višje prejemke za gospodinjstvo, kot jih je imela v mirnem času od moža. Ooraj omenjene tabele določajo vsled tega večji ek^lstciični minimum --- ako smemo to mejo tako imenovati — za rodbine z dvema roditeljvina, kakor za rodbine z enim. Brez i:\iom seve-da ludi tu ne ^re. Vdovci. ki so prf-morani gospodinjiti ali z odraslo hčerjo, ali s tujo osebo, imajo naj-mani tako drago gospodinjstvo, kakor rodbine z dvema roditeljema. Šteti jih je vsled tega v kategorijo dveh roditeljev. Seinkaj spadaio tuđi ženske, ki sicer nimajo pri sebi moža, ki pa moraio vsled tega. ker ho-dijo v službo (n. pr. v tobačno tovar-no) doma držati deklo. ali starejso Iičer za gospodin jo. Tuđi Je k tem prištevati rodbine, v katerih preskr-bujejo otroci bodisi očeta, ali mater brez dohodkov.
Oddclki tabel so razventega raz-« vrščeni po stevilu rodbinskih članov. Pri sorazmerno istih dohodkih je velika razlika med življenjem, oziroma potrebščino v malih in velikih rodbi-nah. Stanarina, ki je zlasti pri manu-< elrnh delavcih skoraj vedno eiiako visoka, se razdeli v zadnjem slučaju na več oseb. dočim pade v prvem \m na nekaj ljudi. Razven tega se prihrani na kurjavi, živilih in kuhinjskih odpadkih. če se kuha za večje števil«! ljudi, v nasprotju s kuhanjem za ma-« lo ljudi.
2e većkrat imenovane tabele dl visini dohodkov so za sedaj pri mesti ni vojni prehrani ugotovljene ta-< ko-le:
I.  za  ni a u u e 1 n e   delave« če živita roditelja   oba za   3   oseb«( 4 K, (eden .* K 50 v): za 4 osebe 4 10 90 v. (4 K 40 v); za 5 oseb 5 K 70 vj (5 K 20 v); za 6 oseb 6 K 40 v, (5 H 90 v): za 7 oseb 7 K. (6 K 50 v): za 5 oseb 7 K 50 v. (7 K): za 9 oseb fc K, (7 K 50 v);    za    10   oseb   8 K 50. vi (8 K).
II.  za  duševne   delavco^l Oba roditelja za 3 osebe 6 K, (edc« roditelj 4 K 50 v):  za 4 osebe 6 U 90 v. (5 K 40 v); za 5 oseb 7 K 70 T, (6 K 20); za 6 O5eb 8 K 40 v. (6 K 90 vin); za 7 oseb 9 K, (7 K 50 v); za 3 osen 9 K 50 v. (8 K); za 9 oseb 10 1^ (9 K 50 v): za 10 oseb 11 K, (9 K).
Med dohodke je šteti vse služben ne prejemke z dokladami vred, po-? kojnino. ravnovrstne podpore, stran* ske dohodke od akordnega dela, ta oddaje sob, hrane, zaslužka otroČ ter Tigndnosti oventuelnega brezplaS-nega ali cenejsegra stanovanja, kur* jave. svec?.ve itd.
Vpoštevaje tako dohodke, se dtf na podlagi gorenjih tabel s prečeg šnjo pravičnostjo m objektivnost|fli spraviti v vojno prehrano osebe, Kl so Dodpore res potrebne. Vendar i« tuđi neobhodno potrebno, da se pri posameznih rodbinah še poseboj upošteva čisto individuelne razinero^ Tu prihaja v postev r^asti ozir na bow lezni, nezgode, snvrt, porod, dolgrov^j su dru^e težave v rodbini. Zanimivd ie, da Došilja prav veliko revnih ro^ bin. ki si od svojega stradanja pritf-* %a]o nekaj. svojcem bodisi na front(\ bodisi v vjetništvo, podporo v blagti ali denarjp.
Dasi so goraj označene tabet^ vzete pravzaprav zelo nizko. vend^i je med prig:Iašenci većina rodbin, Q daieko ne dosegajo visine teh doliod-kov. hAed tisoo strankami jih je 1<58l katerih dohodki znašajo ."0—80^3 mani. kskor Je določen eksistenčttl minitnum v ^orenjih tabelah. 14Š strank ima 40—n0^ manj. 247 strailS 20-A0% mani. 168 strank 25—30^8 manj\ 142 strank 10—20^1' mani Dd 10r I manj je 84 strank, Ie 43 atraitf ie izrned tisoč- katerih dohodk? pt^-. kašajo za malenkost gorenji mial-mum. Iz teli številk sledi, da vlada f največ rodbinah najhujša ztotkM pomarikanja. Če kaj, potrjujejo t% $ie» vijke kako potrebna in nujna je bđg aKCija, ki Jo je uvedel mestni aprovt-začni odsek v prilog pomankanje tf-pečih.
(Dalle »rifeeO&JIfc)
Stran 10.
.SLOVENSKI NAROD*, đne 21. aprila 1917.
92 štcv.
Piaofne, Miflifc, J'SESk
3. KMETETZ
1 LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 26.
NajlepŠ! kras ženske
■o lepa oftli&avue, bn^nt), trte frsii. Gospe, ki se v tem oziru ne čutijo  popolne, naj piSejo na Ido  Krause, ki jim  posije f brczplačno na podlagi od nje preiskušene  metode, d iskre ten svet v svrho pridobitve idealn'h. okroglih oblik.            1296
Ida Krause, Ps>$ui?f (Press&urg), Ogrtfco,
ScHattsstrasse 2. o4d. 4*.
Srhecko hraste, izpuščaje, mim bciezni, stare rane
'K^r-ravi   hitro  m sigurno                          I
^nSarsko mazilo.
Ne urrare in ne diši. Mali Ionček 3 K. veliki Jonček 5 K, družiaski lonček 9 K z navodilom. K temu   spadaj, jantarsko rr.ilo   4 K.   Izdeinje
i Gord Sandor, lekarnar, Nagy KOros 30.
Slavna zalotrs zaDoiai: %t Markus Apotheke, III. Kanptstr 130.
/UBEROER. \3ALBE   IjL
,<3!orifl' eoini usnjnti čeuUl.
Derby čevlji na   jermene   iz   dobrega   bokska'f gornjega   usnja   s črnirni    lesenimi    podp'ati,   najboljši
fabrikat Trp* ini, elegantvl !■ komotai.
Za otroke                 Za dame                 Za gospode
L     velikost 25-34        velikost 35—40        velikost 41—45 *         K 23 30               S 29-90                 B J15t
Veliko?t? vseh  vrst v žalost. Pri  na-oči'ih je navesti   relikostno številko ozi-rorna natančno dolino otopila. Pr.*ra«a Hovoljena.  Pošilja po povzet'u
Gloria-maloga čevljev                           1208
Jakob   Konig,  Buna] 1U/2E2,  jjjutengassc  9.
I Ivan Jax & sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 15
I       priporcča svojo bogato stalogo
voznih ko!«$. SH M
ftBZjfzfti hni za
¥8221118 T Ilifi. Pisaini stroji i ,,ADLER'S Plctilni stroji
vseh    vellkostl
f      Ali nm hstete S¥#J«9«
revmafizma protka, ischiaia
I              korevito lntlltt ?
432                    Tfsodl ie •ziravl|«all
Boieć'ae v nđih in 61«nkiK of«kll sđfs, skrHr
ifene roke m noge, 'i^ramje. bođsnje v raziičnih
delih telesa, ćelo cslsbtle oCl ^o posiedice rev-
mat;čnih  in protinskth bolečtn.
Nudim Vam nftraven produkt za zdravljenje.
Nobena   univerzalna   medicina,   temvc?  zdravilno sredstvo, ki ie dobrotna mati narava bolnim ljudem
daruje.
Tsakfiiiin br«zplačna poskniofa.
PiSi'e mi takoj, da Vam pošljem svoie zdravilo in poučno razpravo brezplaćno.   Postanete  hvalcžen    i moj privrženec
Hćvizer   Heilschlainm,   A.  G.,   Bađipest   VII-   i Th6k81y ot 27. Abt  244.
Zanesljiv sluga
ki   zna   slorensko    in     nemiko,    ••
Predstaviti se je pri tvrdki Betk * r*M. LtaMlau.  Start trm 8.
Wwfli nlifi nrnftft i« u!flnf!U
otroških vozičkov
tu mammšmm 4o «m|»»«1*«
zime.
' M. Paklč
W Ki|iiMlftBL
SuBieJi lanbikMi n


Šablona   a   18   monoarnml,   primarna  sa   naailzn«   prte,   servl-at#t   zapna   raboa   In  vaah   vrat parila aa dobhra pri
TONI JAGSR
riiHjjni, Zilovska iliu štcv. 5
m. Hflli
modni otelile
: za gospode :
Ljubljana,
Franca Jožefa cesta 3.
Voja&ke In uradni&ke c uniforme:
po meri
v najkrajšem časa.
|L HiKUSCU
I Ljubljana, Mestni  trg 15 j
I           pnooroCa svojo veliko izber           I
I ateinikov in solnfinikov. I
I   Popravila se izvrfuiejo točno in solidno    I
■BaaawiaaaiajiHMiB^^^Mi^^^^^^^^^^iB«A^B^^H^^^A^B^i^Hiaa^M O
fpožoR!      Baterije       POZOR!i
Vido   Bratovž
Ljubljana, Stari trg štev. 4.
Ba groš.                                        E« gro«.
POZOR f             BfltSrBJ©           POZOR!

žarnice
C. kr. arntrljski vojaikl saklmđ sa vdov« ln sirote, oddelek wojaa MYarovaB|*, okra)na poslotalnlca Erike
sprejme već
pod ugodnimi pogoji proti stalni plači.  Vojni invalidi imajo prednost. Nastop službe takoj. — Prošnje na imenovano poslovalnico.                1293
MODNI SALON Rezi Fabčič
LjubSlana« Rimska cesta štev. 6.
Cenjenim damam   priporočam svojo veliko zaiogo
tS9T   V zalogi novi ftalni klobuki.   ~Wm
Odprto tuđi v opoldanskih   urah.      —      Cene priznano nizke.
To/ama pohišt¥a J, J. Nag'as
Ljubljana, Kongresni trg št. 12.      126
sa spala« la Jedila«  s»b«, salon« la g«sp«sk«
sofe«.   Preproga,   sastorjl,  modroel aa vsaet
Hama« modrool, «4roiU rozl6U Ud.
[      fttt-LtfU
To?ai oljsatili bar?, laka in fra
TtftfOT
t54.
BRATA
EBERLI
Efk3!UJaiiriiria.staYtaa
Prodajalnica 1
i Miklošičeva   ulica   št 6.
I        nasproti hotela „Ostlon".
UeMjana
ii loilieaa uleikarja:.
121
Oelavnicai
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
M ——M^i»»HMMI   ■■■—^—^—   ■■
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^■■■^^■■^^^■^■aBBB^lB^iaiSS»BlBBB^BnaBBBBS^BHB^^i^B^B^^i»SSBBBl»»S^BBSSSS»»S»B»BSlBB»MBBB»B^^
Odjemalcem
Daznanjam, da ustrezam sedaj tuđi Tcčjim naročilom. Iz cnega za vi tka sf pri* pravimo   I  liter nadomestka   olja, ki je prav   dobro   uporaben   ZA   ¥SakOVTBtnO
solate, čc tuđi ni ma oljne rnaščobc,
Ccoa za zavitek I. vrste K 2 30, II. vrste K 180; po pošti poslan 20 t. več, kdor želi rekomandirar.o pošiljatev, naj doda še 25 v\n
P štna naroči'a in denarne poŠiljatve sprejema !Hal Đeiman, LJvblJuuu KopUarJeva ulica 0.                                                                         12n
Nadrobna prodaja   za   Ljubljano je pri   Marili   ŠpOUk*,   KOlriterf^TE
olioa« katera oddajc tuđi že napravljen nadomestek za takojšnjo uporabo. -> Slednji se po pošti ne pošilja.
»■■»■BBBBa«SBa»«^^B»^^BBw«a»wi^^^^^^^^^^-"^^^^^^^^^^^^»^^^^^a^^^^^^^^™^^B^^«««^^a^^^^^^^^^^BB«      -^^•fc^*.       aaaai^alisls^'''''^''■^■■■■■■■■■■BHHHHHIiiHHI
Dela<skl kapital E 60ia00.600<-*                                                             *-—-      G9DBB      -^^.jj.^                                    sl»"Je ** rlog na  hran. knjitke 31. okt 1916:    I
■«•«•           » M,ooc.««r-.                                    *-^» 4^1?.   11^^    i>^i-%r.                         ss         K 143^41.140-—.         1:
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje 1 C. Mayer
CentnU u finiji. — fetuovljeu 1SM.                           Upi Mi tT-lf. PltR Offl (f li JOOttM lUBlIi").                               fctuortjtu 1864. - 33 podnižik.  |
Preskrbovanje vich   bankovnih   transakcij,   il pr.:   Prevzemanje šmmndb vla«   na   hranilo« knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnemiro vetino ugodnim obrc-
stovanjem.   —  Dcnar se labko dviaa vsak đan brez odpovedL   —   Kupovanje in prodaianje  Tra#aaataUl Bstpirfav ttrogo v okviru  urtdnih karzaib pcročiL   —   Sbraojevanie in  upravHomj« (đepotf) vredoostnih
papirje? in potojfla nanje.                                                                                                                              34
Matanana In plaaiana pajaanlla Itt odavati a wm* w »a«ia« alraha   apaofoila^ofc tpoMaakelfah «a«fcof<>«* oWa«pi«a»a,            ■vsnafavkas Prasatu im«if LJulIlIaM. ~ TaUfoa 4Ut 4t     I
^---------              _________I
E°^«51*LZ J!SfiK|e   ^nO8tnih  P*PIrJ£v/';  ^"Pov^nje  in  prodajanjc deviz, vaiut in tujlh novcev   --Ntjemodaja nrnito predalov SatnOShnmbe (tafgs   U ognjevarno Ahraniivanje vrednostnih papirjev   l'itin.
banth vrednostmb paptr>«v. — Promesc za vsa Zrebanja. »t^ttU I« SalUUtU V ABOTlkO ta U Agjtfffca
92  Stcv.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 21. aprila 1917.
Stran 11.
Zajamčen uspeh. Tisočt „"h$e"h *"*
*a«te «b rabi med.                                         3fg
^ irr. 71. i\ixa Kreme za prsi Ttak0 fteost, ««etifu S5S riw
'   se jsananje.    Ečina krema za prsi, ki jo vsled   Cudoviteft učinka prodajajo lekarnarji, dvom* parfurnerije itđ. Poizkusna p«*ica K 4—, vcliKa pusica, M-
dostna zn  «speh   K 9" —.      P^zpoit!janje strogo diskretno. Sos.   dr.   A.   Klac,   laboratorlf,   »uaf   DL,   L>ki«r«rgara«   • S.
2tf*a t kMIlll r #r»f. hK m ^A*'^". A*«« t Maribor«: l*kr. Se*«*««««. M«r. h« » pmH. Mr«
|8T Proda se v Ljubljani
Pojasnila  da'e   Josip   Snertalk,  upravni   svoiafii   Dolattko pivo varao v Laikom, Čoljo, Štajortko.                                    1Jft7
" -                    ---------------------------                                                                                           ^■^^^^^^^^^^■■^■■"■■^■■■■■i^^BBBM^^RV*
r                           Krasna izbira bluz.
]   Antonija Sitar                       4^
; Selenborgova oftea 1.                                    "        I
j&r. i@ž<lno adraifiilšse TopnstoJ
l       Sezona od 1. maja do 30. septembra.       i
s
* Indikacija   fevmatićnih   te   dragih   naatmhh   prehlađeni   udov   111 mišiČja   E i           nerralj^ijr, posebno ifeehias in ženske bole;ni.                                      1
|   Fame  kojislj!   'n   o^ljikovo-kisle  kopelji,   masaža   in   elektroterapija.          h
| Toplina rod« W* C.                                                                             I
; EadloaktlTlhlta vrbice7 v vefiki mcri znanstveno dokazao«.                    I
jj Ugodno alki pođaebfs.                                                               \
I telezalika pastsja prage Karlovec - Zagreb, pšta, brzojav, javnn  : I          leictraa.                                                                              '       ,127   £
i Krasna seiattMa, Icoocertf, tombcle» gktsba.                                          i
i                                                                                                    ^
■  Radi   navala   gostov   je   potrf^boo,   da se   sobe   za   av^ust   m   septrmber   4
I                                                naroče naprej.                                                 i
i               Prasp^kte In draga pafaanUa đafe bresalačao                I
I                       Ravnateljstvo kr. de?einega zdravilišča. "
1271                                      '                                                                              P VT!i. M \± 29
Prostovofina sodna dražba neprem&nin.
Pri c- kr. ekrajn«« so<f*ćn v Ljabljani, oddeiek \rtIT. je na predjj na javni dražbi sledeča Ti zemljicu Apoloaije Ovce iz Gonrfc Hmsice spađajoća nepremiJnina, za katero «« je ustanovila sledeče 12kućna c«oa:
I. k jcntljitčn ▼!. Jter. 99 Kat. obftnc Stapanja vas spadajočtti parccl stev.
1) 682 njiva pri Lj«Wja«i, izknc?«« cmm.....................1480   K
2> 68!  njiva z*. ^rabnom. LcMicna cena..........%..........10O0    K  1
3)  678 i^iT«, ćcLna aU pod jeio, deU od kok>vozr»e   poti   v   Stepiflj©   vas do irede                   ] parcele zž     ................................130ft   K ,
dru^toa deli od ckicint tcitc U Lj»W]#ne...........•.......moo   K
4)  679 p«Šnik «aaJio odddjenc^« prrega dehi, feJđfena eena...........     «0    >^
drugeea deli,  izkJ:ci»a  c»a..........................     35^     >J
.Si 680 njiva enako oddtljeocga pnrega dela, izMicna čem............      S30K
drugei?a dela, izkJicna cena..............••..........      ^^^>   K'
6) 417 goid pri radačem krtŽM     ........................    3000    K
TI. k zcinlifSČu tI. fter. 2,?2 kat. ^bčinc Ktfiovsko predraerHe spadaio^ib parcel štev. 2!S'l in 215*2 travnik pri dol. želtznid skvpaj...............      500    K
111. k xemlj!ić« vi. šter. 5S-3 kat. občin« Tnrorsko prfdmcstje spada ocih pared Štcv. 989 travnik .terene* m feUicno aeno...................185°   K
1016 travnik .rakova jelša."  xm irklicno ceno..................       500    K
Drnit>3  se vr5i  dne      25.   aprila   1917
ra Tiču m«st3 pričenŠi ob 8. uri dopoJdnr aa p«roeM 989, ob 1©. uri na parcelah 5te\. 215 1 in 215 2 ob 11. uri ^or>o!dn^ ns parceli štev. 417 m ob 3. uri popoMne nadaljevajc na paicc!.;h štev. 682, 681, 678. 679. 6S0.
Ponudbe pod izklicno ceno sr ne »prtimo.
Na posestvih zararovanim upnikom ostanejo njihoac zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražbcn« irktipilo Je plača« v sodite roke
Dražbcnc pogojc |e mogočs vnogledati pri podplsancm sodiJču, soba ?tev. 33 rr.ed uradnimi urami.
C  kr. okrajno to«iiče v LfaMjaml, edd. ViH., dne 15. aprila 1917.
$vo;e častite odjemaice
vl)udno prosim, da se vaj pri naknpn orol)a in municije vsakdo ukaze $ posebnim dovođenjem od c. kr. okrajnega glavarstva ali od c. Jer. državne policije v Ljubljani, da ima pravico do oros?a in municije. Ne da bi se izkazal s tem dovoljenjem, ne smem prodati   orožja  ali  municije,   kakor  tuđi
ne popravljati orožja.
Za časa rx>jne se cemld ne razpošiljajo.
Fran Sevčik
puškar in trgnvec s orozjem v  Ljubljani.
dNinijt
I   W   ff^^         ▼«•*» vr»t » tmde, ^StSl^^m      druStra.trjrovceitd
r ^*w              j(f      fraTtr ia UfcltTittlj
'^^a:-*^'         KiTCiktTih   SH«]ii!ij
URUHHL Dnitii tu M 1.
1 Franc Furlan
1 klfač2¥3ičarstvo ;
t zaista šteđilaikO7
| ^nkožev trg štev. 9. ■
»                                                                                        i
i lielilp., Bnij!ts teita 11.
Ve5?ka zaloga
s!^l^'?8'!?e. ??3rc©!a-!. t. d.
^cstilnilka :n hvarnar-ska namizna Dosoda
lio   t-p^"r5li?ih   canah.'
0tt»BHUnt1S4i.
?amo barvarstvo
1 ^
I tzr kemično čiščenfe in j      snaženje ob!ek.
1
Sprejemališče
Sinbunicv? ulica št. 3.
i Pastrežba točna« Solidne cene. ;
f
I
I
dobivate ▼
!9«cMHH iršoulri! i^ Kiflo
; Milili lilliiiiil
I            Ljubljana
: it Petra cesta 28.
I                             Istotam
s*3Č9, kremm sa i#vlfef t#al«taa mila, pralal praikt U4
; na debelo in drobno.
t l   f m                                                                                                                                                                                               tJUUU       111
ISeziia za kolesa!
PriporoČam   cenjenemn   obdStMtru   srojo   zalo^o   sreteTiio   snanili
Humber - koles
z ra.€ij?f ia-i «^|»o pnevtnatlko
đaije vse koleasrske potrebiCine in mehaniino
delavnico
Fran FEorlančlč
Ljubljana, Selanburgova ulica 6.                  ^
Kljub neznosni  dragi uji  in pomanikanJH   V.aga   priporoČ« tnrđka
O. B@rnatovič
Ljubljana, GSsvni  trs štev.  5—6
svojo veliko zalogo
konfekcije za gospode in dame
po primamo ttlsfeih conab, o fesioplh sa slavno oMtaMtvo blagOTOtt prepričati.                                                                 Wis
Slav. ob6n*t»« at d ^voljujem   n^o^ti, <k bedeta pOC*r>Ši s 15. apritom odpiral  trgovino oh  8. z'Utrai  do pol   1. opoHne  in od 2.  pop. do 7. zrečer.
ft 26go\ov\jtna novim irečkam avstr. Rdečega kriia ki tirškim srečkam ! Nakup   teh   izbornih   srečk   pomfnja   na]pam«tnej§i   način varčevanja in
prinese v srečnem slučaj«
veliko   ^ossstvo !
Srečke imajo trajno denarno vrednost m mora vsak,i Mdeti. Svota Tsakoletnih glavnih dobitkor znaša čez
Pogoji za nakup teh »rečk fo t«ko ugodni,    da  si   jih   zamore   vsakdo i |                 z lahkoto nabariti. — 2aht«vajte brezplačno pojasnilo !
^96                                fre^ovno Mstopstvo IM  L|ifl>li«fMi.
Brez konkareRie!
F. L Popper čevlji
m ftapitfe in fuape m B6gm ti>tvii(f.   livVi'Oftaf   ssvt  prt
JULIJI STOR, LjifM}an
Naivsfia slovenska hranilnfca! lUi Idllllllllo IluuPSIlo
LJUBLJANA
Preiepnova nllca štvt. 3
je imela koncem leta 1916 vlog .    .    .    .    K 55,000.000-—
hipotečnih in občinskih posojil.....R 30,600.000*—
rezervnega zaklada........ff    1,500.000-—
Sprejema vioge vsak delavnlk in jih obrestujc najvišje po
ve6je in  nestalne vloge   p«  po  dogovoru.
Hranilnica je pnpilarno vania in stoji pod kontrolo
c. kr. deželne vlade.
Za varčeranje ima rpeljanc lične domaće hranHtilkto.
Poooia aa zradjiiža bi pMtopfa sa Krmalskom proti 1% Ui— Ermm^akm m preli %XI*V. oin nH« te prott a^aMfll ------------   1% odrom« fA% o«pla«ovw|e u Mg.               ~i
-;    ¥ podptrmajs trgoveov tat obrtelkov   tanawrtaieva|oBe    m
l     Kradiloft dtMitefl^ *«i
Stran 13,
»SLOVENSKI NAKOP-, d— 21. april« 1017.
92 Ste*.
Priporočamo naflm r   gospodinjam   z
KOLINSKO CIKORIJO
iz edine slovenske g
tovarne v Ljubljani
Stiskalnica
za sadje io   grozdje, »#  takef  kapi«
PoBudbe na  upravn. »SIot. Nar.«
pod „StUfcalaloa mi".________1251
Kupujem in pro8ajam;
bod i si pohUfro, afeUeaiae, ie-leze, sulico, porcelaa, ereije, pedo&e. star denar, iploh vae, fcar Je  najaaaaj 50 let staro.
Obenem kupim staro zobovje. Posredujem za hiše, zemljišta itd.
Albert Derganc
tofvee in kOĐoesl]oa!raaJ starinar Ljubljana, Franciškanska ulica 10.
Annićne zapestae
i  ure   i
Mtančno regulirane iz n:kMa ali jckla K 25, 30. 35 ; i Ta-"^™^*'                dijskim svetiinikom
K 30, 35, 40; v srebr okrovju K 50, 60, 14 kar. v zlatem okiovju K l?0, 160; 3 le-tna pismena garancija. Poiilja se po pov-
zetju. Nikakega rizika. Zamcna dovoljena ali se denar povrne. Pnra tovaraa ur
JU! TOlfFM, l J- kr. *wr tefcnffe!, *«f (Mi) 1467, Cefti.
ireipUčss p«§WJatrr ntjega gi. kataloga «a fdje *9t*esra.
^    JOS. PETELIMGA    %
ftivalni stroji najlapfta in ias najprim   rnejša prilo±nostna darila.
Ti stroji znamke „Oritzncr* in .Afrana" so najboljši sedanjosti, šivajo, vežejo, (Stikajo), krpajo (maiijo) perilo in
I nogavice ter imajo ltUte« §araa«l|9, kr*fl|16ea9 br#xtam«a tek tor bla«rni ntei. — Vedno v zaiogi priproste in luxus opreme, ter stroji vseh sistemor. — Pouk brezplačen. Čira prej kupiš, cenejc kupiš — dobro le pri:   MF~    JOS*   PETE LINČ    "^BB LJUBL1AIIA, WW. P#tra sasip 7,  -   blizu frančiškanske^a mostu, levo, ob wodl, 3. hiša.
J^odm salon A 2}arbonč
= Ajubijana, J/(estm trg §tev. 7. =====
priooroČa svojo veli^a jaioo^o dunajsfah  modetov
slamnikov,   kinčanih   in   prajnih  oblik    ^==E ^^^^= svitnatih klohu^ov, cvettic, pereš /. t d.
Vedno velika izbera  z-al?rih klobukov.
1   .-; fooravUa točno in ceno. .-;   I
Aajnij/G cene/ Dobro blago/
U bolne pilota ozflravljire?
Vsakemu dajem gratis na znanje, da sem se oprostil bolezni v pljučih, astme, kašlja in felodčnih bolezn!. Po ceni sredstvo, ki se je vsakdo lahko nabavi PoSljite svoj na« tanCnl naslov na Asttal-tovarno, liker brez alkohola.                      1139
IfAB ZMIIU2IL, Zagreb. Haratika idita ile». I
Mnogo zahvalnih pišem.
Ziđnrji, tesarji, dninnrji In ženslie
dobe stalen đober zaslažek pri
betonskem  gradbenem   pođjet]a
PiHel t Bransewetter
v  tvornici   jekla   v Judenburgu,   Štajersko.
IACIH   lilH
JUdlll   J li M
pleskarski in likarski mojster
Ljubljana, Rimska c. 15.
se priporoča cenjenemu občinstvu za
vsa t to stroko spadajoča dela.    1114
Soliđia Io toSna postreiba.
ANTON CIHLAR
tvornica cementnih izdeikov, Ljubljana, Dunajska testa St 67.
priporota irofo velik« uloge cemeataU eevl viek vrst, ter vj/f\wmm. vsa v ■}«oe stroko sp«4«J*4a dvla.
——— Cement vedno v zalegi.-----------
s.                                                               j
Cesarjeve slike
Karei in Žita
v raznih velikostUi z ali brez okrlrj*
se dobe pri                                                            1390
-a^L«        I        >  aalba7aaW aB JaTaaaal aB^iTaiaa«
LjubSjana,   Kongresni  trg«
i
I dobro   izuriena   $peceriiske   strofe, *e ! sa b«ljša avesto   sprelme.   Hrana
in stanovanje v h ^i. Piača po degovoru.
Kjc, pore upravništro »SIov. Naroda«.
1288
i ML Sclmbort
prejc Bilina & Kasch, Lfnblfana, Židovska ni. 5.
pri pore če    reliko    ralo^o    tkanSn    lel
flti€«-roka¥lo9   »odao blage  za
\ gospode   in    damr.   rainofrstnc    HatO
parfune, ročra dela in Materijal, i           Mrarajltae  predaiete.      413
Moderna pred tiskanja.
: UdeleraafapreoDletoeilifvaiveT.
! Najntfjc eene. !
! Solidno blago.  ! I
Kostanjeve in bukove hlode
kupi viakomnoiino franko vagon         255
Strojilna tovarna Samsa & Co. v Ljubljani.
Vpošteva se le pismene porjudbe % navedbo cen.
tfomsko In otrošto konfekcijo
selo solidne tvrdke
NI. Kristofič-Bučar
Ljubljana, Stari trg  Stev. 9« — Lastna  hi&a.
Nalnerefie      WV   E08TUME    "M      Mafiiovejia
Dl   IITEzaliie —demateebUke If DII   H
U ■ IJ L L. PeriI°-čeplco'športao II n IL11
laVaaBlPaVaM  klolmka la stesnlke.   llllIMn
IMe oblekke m obleke za mladenke.
Uglenitoo  perile  la  dro§e  potrebičlne  za  novarojenčlia,
tmr Pošilja na btbino tuđi na deželo. ~mm
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
u    DolnUk« gl»ynic» «,000.000 fcron.    m                                  Stnilanjdf Sk    illiC3    ŽttBVa   2b                                  lf«fwiil fotfil   okroejlo 1,000,000 kron.
Pošlovalniea e. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Splitu. Celovcu. Trstu, Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju.
sprejema                                                                 M   A/
vloge   na   knfilic«   in    tekoli   raiun      A    /ft    I
[ =============================   proti dnevnemu Oe>restoiran|u po       w      I         I
I   bpult ia  prodali   veo vrste  vreteeatalli pa^lrlev, fhmndn  erarKae  dobav« m   doToljuje
aprovizacijtke kredite.
[   ======  Prtporofa novo ustanovtfeni   BlaflOVni OddelelU ===
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa^a^^^aaaasaMaaaaaaaaaaaaaaaassssssasssa^^^^aB^aa^a^aja                                                                                                                                                                                              .-------.. _                                               ._
Kmetsku posojilnlco ljubljanske okolice o Ljubljani.
4                                                                                                                                                                                                                                                             54
I /     0 /           brez odbitka renhtega davka.
^B       a                          ^aa^      ■                                 aaaaaaaaaajBaajBaMBM^BB^BaaaaaaaaaaasaaaaBBaaaaaaaaa^BBB^B^^^^^^^^^^^^^^^^
M          ^^                          m       ^^^                ^^^^^^^^^^^^^^^^"^■1■■■^■'■■■■■■■'■■■■■■■■'■■■■■aBaaaMiaBaaaaaaaaaaaaaal
/4     /0      Ustanovljena leta 1881.
_^__