SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVII (62) • STEV. (N°) 2 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 15 de enero - 15. januarja 2009 MNOGO OPRAVKOV NAS »AKA V Sloveniji se ponovno govori o zakonu o vojnih žrtvah. O tej potrebi je pred dnevi podal izjavo sam predsednik države Danilo Türk. Tak zakon naj bi dokončno pomiril debate o polpretekli zgodovini in prinesel tako zaželjeno spravo. Vendar mnenja ob zakonskem besedilu kažejo, kako daleč smo še od sprave in kako daleč od zgodovinske resnice. Ob tem in v razmerju z zgodovino, je izredno zanimiv in idejno jasen članek, ki ga je objavil decembra 2008 ,,Ampak", mesečnik za kulturo, politiko in gospodarstvo. Objavljamo ga vvednost in premislek: Pod češkim predsedovanjem Svetu EU od danes naprej (1. jan. 2009) bodo pripravili nove pobude. Ena od teh je Praska izjava o evropski vesti in komunizmu, ki jo je junija letos sprejel senat češkega parlamenta. Poudarjajo: - ker družbe, ki zanemarjajo preteklost, nimajo prihodnosti; - ker je komunistična ideologija neposredno odgovorna za zločine proti človeštvu; - ker je slaba vest, ki izvira iz komunizma, težko breme za prihodnost Evrope in za naše otroke; - ker so bistvene podobnosti med nacizmom in komunizmom v njunem grozo vzbujajočem in strašnem značaju in njunih zločinih proti človečnosti; - ker je zločine komunizma potrebno še kaznovati in obsoditi s pravnega, moralnega in političnega pa tudi zgodovinskega vidika; - ker so te zločine opravičevali v imenu teorije razrednega boja in načela diktature ,,proletariata" z uporabo terorja kot metode za ohranitev diktature; - ker mnogi zločinci, ki so zagrešili zločine v imenu komunizma, še vedno niso bili obsojeni in njihove žrtve še niso dobile odškodnin. Zavzemajo se za: - doseganje vseevropskega soglasja o tem, da sta bila tako nacizem kot komunizem totalitarna režima, ki ju je treba soditi po njunih strašnih uničevalnih dosežkih zaradi politik sistematične politične uporabe skrajnih oblik nasilja, zatiranja vseh državljanskih in človekovih pravic, začenjanja napadalnih vojn kot neločljivega dela njihovih ideologij, zaradi iztrebljanja in preseljevanja celih narodov in skupin prebivalstva; in kot taka ju moramo smatrati kot največji nesreči, ki sta uničili 20 stoletje; - priznanje, da bi morali v opozorilo prihodnjim generacijam mnoge zločine, ki so jih zagrešili v imenu komunizma, kaznovati kot zločine proti človeštvu na enak način, kot so bili nacistični zločini kaznovani na nueremberških procesih; - uvedba zakonodaje, ki bi omogočila sodiščem, da bi sodili in obsodili hudodelce komunističnih zločinov in odškodovali žrtev komunizma; - evropski in mednarodni pritisk za učinkovito obsodbo preteklih kominističnih režimov in učinkovit boj proti kominističnim zločinom, ki še trajajo; - vzpostavljanje neodvisnih ekspertnih komitejev v evropskih državah, ki so jim vladali totalitarni komunistični režimi, na nacionalni ravni in v tesnem sodelovanju s komitejem ekspertov Sveta Evrope; - popravljanje in pregled evropskih zgodovinskih učbenikov, da bi se otroci lahko učili o kominističnih režimih in se jih zavedali na isti način, kot jih učijo oceniti nacistične zločine; - skupno obeleževanje dvajsetletnice padca berlinskega zidu in pokola na Trgu večnega miru. Mnogo tranzicijskih poti in opravkov nas čaka, je bilo zapisano. Zopet zakon o vojnih žrtvah „Tako med drugo svetovno vojno kot po njej so se zgodile hude reči, zato se moramo o tem pogovarjati", je v pogovoru za Radio Maribor dejal predsednik države Danilo Türk. „Verjamem, da se bo spravni dialog nadaljeval tudi, ko se zakonodajna faza o žrtvah vojnega nasilja konča," je še poudaril. „Če obstajajo občutki, da se določenih krivic in travm, ki so jih ljudje doživeli, ni priznalo, jih je potrebno popraviti in rešiti z odškodninami", meni Türk. Po njegovem je prav, da zakonodajalec to stori. Pojasnil je, da je pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) pred časom sprožil pobudo, da razišče „težko in bolj represivno obdobje naše zgodovine po koncu druge svetovne vojne, čas, ko je revolucionarna oblast nastopala z represivnimi ukrepi, ko so mnogi ljudje trpeli in izgubili svobodo, mnogi pa so bili krivično zaprti". Kot je dejal, poprave krivic potekajo, vprašanje pa je, če potekajo dovolj hitro in kompletno. Predsednik se je tudi vprašal, ali je treba določene resnice še povedati. Türk želi, da SAZU pri tem pomaga in ugotovi določene resnice, saj nas ta del spravnega procesa še čaka. Vsega se po pravni poti ne da obravnavati, zato upa, ,,da bi v tem dialogu ustvarili potrebno katarzo". Po njegovih besedah moramo imeti tudi v času, ko imamo druge prioritete in smo zaskrbljeni zaradi reševanja gospodarske krize, dovolj energije za izpolnitev naloge, ki je povezana z žrtvami vojnega nasilja. Kot je izpostavil, je treba „vedeti, da so se ti zakoni pripravljali dolgo in da so lani razprave pripeljale to zakonodajno dejavnost do praga uspešnega zaključka". „Verjamem, da je ta prag letos možno kmalu prestopiti," je dejal Türk. Kot poročajo mediji, so v parlamentarnih strankah prejeli predlog novele zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki jim ga je posredoval predsednik vlade Borut Pahor. Predlog v strankah večinoma sprejemajo pozitivno, a ga želijo pred konkretnejšim komentiranjem vsebine še podrobno preučiti. Vodja poslanske skupine SD Bojan Kontič glede predloga novele pravi, da je zanj sprejemljiv, če upošteva predloge, ki so jih v SD vladi posredovali v prejšnjem mandatu. Kot je dejal, se strinja s tem, da dobijo otroci -ne glede na to, kdo so bili - status žrtev vojnega nasilja. Glede materialne škode pa meni, da če so nekomu podrli hišo, potem je ,,čisto vseeno, katera granata in s katere strani je bila izstreljena na to hišo". Kot so sporočili iz Jelinčičeve SNS, pa bodo posredovani predlog natančno preučili in pripombe posredovali predsedniku vlade, napovedujejo pa, da bo pripomb kar nekaj. ,,Nikakor ne moremo pristajati na težnjo, ki se kaže v predlogu, da bi prišlo do izenačitve partizanskega gibanja z okupacijskimi in kolaborantski-mi silami, kar je med drugim tudi v nasprotju z zapisanim v preambuli programa Slovenske nacionalne stranke" so zapisali. Debata bo še dolga in izid je dvomljiv. V današnjem uvodniku našega lista na tej strani povzamemo, kako na to zadevo gledajo na Češkem. V premislek. HrvaŠka: nesporazumi se nadaljujejo V zvezi z mejnim problemom je slovenski premier Borut Pahor ponovno izjavil, da si želi, da bi se s hrvaškim premierom Ivom Sanaderjem čim prej srečala in poiskala poti za rešitev zapleta pri približevanju Hrvaške EU zaradi prejudiciranja meje v hrvaških dokumentih. Tako se je odzval na izjavo predsedujočega EU, češkega premiera Mireka Topolaneka, naj državi mejo rešita z arbitražo. Premier Pahor je omenjeno odgovoril na novinarsko vprašanje po seji vlade, kako komentira izjavo Topolaneka, ki je na vprašanje, kako namerava češko predsedstvo doseči cilj, ki si ga je zastavilo - bistven napredek Hrvaške v pristopnih pogajanjih z EU - v Pragi odgovoril, da gre za dvostranski problem Slovenije in Hrvaške. Kot je dodal, morata državi vprašanje meje predati ,,neke vrste mednarodnemu sodišču ali arbitraži oziroma posebni vrsti arbitraže". Pristavil je še, da je ,,edini pravi problem meja na morju". Pahor je poudaril, da morajo biti pri iskanju rešitve zapleta zavarovani slovenski nacionalni interesi in interesi Hrvaške, da uspešno konča pogajanja. Ponovil pa je, da bo morala Slovenija v primeru, če se okoliščine ne bodo spremenile, tudi na naslednji medvladni konferenci ravnati tako kot na decembrski, ko je zaradi prejudiciranja meje v hrvaških dokumentih dala rdečo luč na odprtje in zaprtje nekaj poglavij Hrvaške v pogajanjih z EU. ,,Časa je še nekaj, vendar čas teče," problemi pa se ne rešujejo, je znova poudaril Pahor, ki je ponovi, da sta slovenska vlada in on sam pripravljena na pogovore s hrvaško stranjo, vendar pa s hrvaške strani še niso dobili odgovora na pobudo za srečanje. Dodal je, da je s Topolanekom že govoril na sestanku v Bruslju pred decembrsko medvladno konferenco in ga obvestil o slovenskih zadržkih in njihovi naravi ter mu povedal, da če ne bodo odpravljeni, da Slovenija ne bo spremenila stališča. Ker si Slovenija želi, da bi se zadeva razpletla, si želi, ,,da bi se Hrvaška čim prej odločila, kako bo reagirala na našo pobudo, da se čim prej srečamo in dogovorimo, po kateri poti bomo zadovoljivo za obe strani rešili ta zaplet", je povedal. Hrvaški premier Ivo Sanader je pripravljen na srečanje s slovenskim kolegom Borutom Pahorjem, vendar le ob navzočnosti predstavnikov EU, je odgovor hrvaške diplomacije slovenskemu veleposlaniku na Hrvaškem, ki je posredoval ljubljanski predlog za srečanje predsednikov vlad, piše zagrebški Jutranji list. Določeno pa je, da se bo Sloven-sko-hrvaška komisija mednarodnopravnih strokovnjakov za reševanje vprašanja meje sestala 28. januarja v Sloveniji. Na srečanju bodo pregledali odprta vprašanja glede predloga sporazuma, ki ga morata državi skleniti pred začetkom postopka pred tretjo stranjo. Slovenski in hrvaški del komisije sta že pripravila vsak svoj predlog sporazuma in si ga izmenjala. Na tokratnem, četrtem srečanju pa naj bi pregledala vsa še odprta vprašanja in ugotovila, ali jih lahko razrešijo na strokovni ravni, ali pa bodo potrebne politične odločitve vlad, kar bodo nato jasno zapisali v poročilu, je povedal vodja slovenskega dela komisije Miha Pogačnik. Z dosedanjih sestankov komisije je znano, da je Slovenija v predlogu sporazuma glede foruma kot možnosti predlagala Meddržavno sodišče v Haagu, ad hoc arbitražo ali stalno arbitražno sodišče v Haagu. Za Hrvaško je najbolj sprejemljivo Meddržavno sodišče. V primeru predložitve vprašanja temu sodišču Slovenija vztraja, da bi moralo sodišče presojati po načelu ex aequo et bono oziroma načelu zunanje pravičnosti, čemur Zagreb nasprotuje. Glede predmeta spora naj bi se strani strinjali, da gre za sporne točke na kopenski meji in mejo na morju. Pri tem je za Hrvaško na kopnem sporna samo meja od ustja Dragonje, Slovenija pa vztraja, da se mora presojati o celotni meji oz. o vseh spornih točkah tako na kopnem kot morju. Obe strani sicer vztrajata, da se mora pri presojanju o meji upoštevati stanje na dan 25. junija 1991, pri tem pa nimata enakega pogleda na stanje meje na ta datum. Janša napoveduje tožbo Predsednik SDS in nekdanji premier Janez Janša od kolumnista Vlada Miheljaka zahteva, da prekliče trditve iz svoje kolumne v časniku Dnevnik oziroma se zanje opraviči. V nasprotnem primeru odvetniška pisarna Zi-dar-Klemenčič Miheljaku napoveduje tožbo. ,,V vaši kolumni v časopisu Dnevnik ste 7. 1. 2009 izjavili, da je naša stranka gospod Janez Janša za seboj pustil precejšnje opustošenje -izpraznjeno državno blagajno, zapravljene prihodke za ceste, razmetavanje državnega denarja za predvolilne go-laže," navajajo v dopisu Miheljaku. Ta Miheljakov zapis zavračajo in poudarjajo, da ,,ravno obratno, vsa ravnanja naše stranke so bila v celoti nasprotna ravnanjem, ki ji jih očitate v vaši kolumni, kar je neposredno dokazljivo z javno dostopnimi uradnimi makroekonomskimi podatki". V odvetniški pisarni Zidar-Kle-menčič v dopisu Miheljaku med drugim pišejo, da Miheljakove izjave v kolumni njihovo stranko „neposredno obtožujejo ravnanj, ki so splošno gledano zavržna in so v celoti neresnična. Vaše izjave predstavljajo neposredne obtožbe naše stranke. Niso z ničemer konkretizirane, gre za hude obtožbe, podane brez konkretnih argumentov, brez utemeljitve. Podane so malomarno in pavšalno. Pri čemer ne gre za izražanje vašega mnenja, ampak za izrekanje sodb in trditev. Te pa so neresnične in objektivno žaljive". (OD NAŠEGA DOPISNIKA) VTISI IZ SLOVENIJE IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Od Slovenske vasi do Gorice Knjiga o Mirku Špacapanu kot politiku TONE MIZERIT Od našega dopisnika „Na, pa kaj napiši, saj je bil Mirko iz Slovenske vasi." Tako mi je rekel prijatelj Ivo in mi izročil knjigo Mirko Špacapan - Politična biografija 19772007. Izšla je ob prvi obletnici Mirkove smrti v sozaložbi Krožka za politična vprašanja Virgil Šček in Založbe Mladika v Trstu, napisala pa sta jo Erika Jazbar in Miloš Čotar. Mirko (tudi oba brata, Bernard in Peter) se je rodil v Slovenski vasi v Lanusu, a se je — star enajst let — leja 1963 z družino preselil v Gorico. Že od gimnazijskih let je bil aktiven na raznih poljih, tako na športnem (odbojka, nogomet, lahka atletika), skavts-kem, kulturnem (profesor klavirja, pevec, dirigent, skladatelj), kakor tudi na političnem polju. Povsod je pustil neizbrisne, nepozabne sadove, zato je njegova prezgodnja smrt tako močno odjeknila med slovensko manjšino v Italiji. V knjigi ga avtorja prikazujeta kot suvereno, aktivno in zdravo politično osebnost. Erika Jazbar je zbrala gradivo začenši z letom 1975, ko je ustanovil Mladinsko sekcijo Slovenske skupnosti v Gorici, stranke demokratično usmerjenih Slovencev v Italiji. Od tam naprej je bil skoraj nepretrgoma v organih vodstva stranke v goriški pokrajini, večkrat v raznih goriških deželnih odborih in svetih. Mirko Čotar pa opisuje življenje in delo med leti 2003 in 2007, ko po desetih letih Slovenski skupnosti uspe ponovno imeti deželnega svetovalca v Furlaniji-Julijski krajini (FJK). Knjigo dopolnjujejo tri pričevanja (Damjana Terpina, Andreja Berdona in Julijana Čavdeka), izbor govorov v deželnem svetu FJK, razprav, v katerih je Mirko sodeloval ter nekaj predlogov zakonov, resolucij in vprašanj v deželnem svetu. Mirka sem poznal na videz, iz pogovorov s tržaškimi in goriškimi prijatelji pa sem začutil veliko spoštovanje in občudovanje, ki ju je s svojo aktivnostjo vzbujal pri njih. Tudi iz knjige veje isti duh in človek se lahko le pridruži mnenjem o njegovem ugledu, sposobnostih in prepričanju. Mirko Špacapan je bil po poklicu odličen otroški zdravnik, pediater-porodničar v Gorici in Vidmu. Sicer knjiga opisuje njegovo politično delovanje, vendar avtorja nista mogla popolnoma obiti ne poklicnega dela ne glasbe, ki mu je bila ljubiteljska dejavnost prav do smrti v obliki vodenja pevskih skupin in zborov ter komponiranja. Na marsikateri strani jih je zaznati in človek ostane kar lačen informacij o tem, da bi še kaj več izvedel o tovrstnih Mirkovih sposobnostih. GB Slovenski ameriški časi V našem listu smo lanskega leta (št. 36, 4. 09. 08) poročali, da je prenehala izhajati Ameriška domovina, list, ki je bil tesno povezan z življenjem Slovencev v Clevelandu, in ameriških Slovencev na sploh. Skrb je bila toliko večja, ker izkušnja kaže, da kadar nek emigrantski list preneha izhajati, je skoraj nemogoče ponovno ga obuditi k življenju. Ameriška domovina je bila v zlatih časih dnevnik, nato izhajala večkrat na teden, postala dnevnik in končno štirinajstdnevnik. Hvala Bogu, to pot je zgodba drugačna. Zavzetost in napor cleveland-skih rojakov je obrodil lep sad. Že pred časom nam je prišla v roke prva številka novega časopisa. Ta je „Slovenian American ^TIMES" oziroma „Slovenski Ameriški ČASI", izdana z datumom 15. novembra 2008. Zaenkrat izhaja kot mesečnik. Bo morda skrajšal dobo svojega pojavljanja? List je grafičnega formata tabloid in izhaja na 20 straneh. Prva polovica je pisana v angleščini, druga v slovenskem jeziku. Ima tudi dve nasloni strani: angleško in slovensko. Gradivo je precej pestro in v mnogih ozirih posnema ,,pokojno" Ameriško domovino. Prinaša poročila o življenju ameriških Slovencev, novice iz Slovenije, opisuje slovenske običaje, kratke povzetke zgodovine, kakšno slovensko poezijo, seznam slovenskih ustanov, itd. List ima tudi stran na internetu (www.slovenianamericantimes.com), ki pa je namenjena naročanju in oglaševanju. Ustanovno skupino sestavljajo znani ameriški rojaki: Janez Dejak, Ivan Hauptman, Janez Hočevar, Rudi Kola-rič, Pavle Košir,Tom Lobe in Peter Osenar. Urednica angleškega dela je Breda Lončar, slovenski del pa ureja Mara Cerar-Hull. Navajajo, da tiskajo 22.000 izvodov in jih razpečajo 20.000, za nas vsekakor presenetljive številke. S teh strani želimo novemu kolegu dolgo in uspešno življenje. Da bi vztrajno povezoval ameriške rojake v prid skupnih idealov Slovenije v svetu. Bernarda Fink-Inzko nastopila v Clevelandu V Argentini rojena mezzosopra-nistka slovenskega rodu Bernarda Fink-Inzko je v nedeljo 11. januarja nastopila v prestolnici ameriških Slovencev v Clevelandu z recitalom pesmi Franza Schuberta in Antonina Dvoržaka. Koncert v dvorani Severance Hall je potekal v sklopu ,,Art's Viva & Gala Around" Clevelandskega muzeja umetnosti. Po besedah slovenskega generalnega konzula Zvo-neta Žigona je Fink-Inzkova nastopila pred skoraj povsem polno dvorano in bila izjemno dobro sprejeta s strani poznavalcev in kritikov. Skoraj polovico občinstva so sestavljali ameriški Slovenci iz Cleve-landa in okolice. Fink-Inzkova je v pogovoru za časopis Cleveland Plain Dealer pred nastopom povedala, da ima mesto zanjo zaradi slovenskih priseljencev poseben pomen. Fink-Inzkova je na koncert v Cleveland prispela iz Buenos Airesa, sledi še koncert v kanadskem Montrealu. V Clevelandu je mezzosopranist-ka nazadnje nastopila oktobra, kjer e s Clevelandskim orkestrom izved-a drugo simfonijo Gustava Mahlera. Njen recital je v nedeljo spremljal pianist Anthony Spiri. Prva polovica je bila namenjena selekciji Schuber-tovih del o naravi in melanholični ljubezni, druga pa Dvoržakovim. Za konec je občinstvu zapela še eno od koroških narodnih pesmi. Ena izmed značilnosti sedanje argentinske družbe je globok razkol. To lahko opažamo na političnem prizorišču, pa tudi na ostalih področjih življenja. Polemika okoli blokade mostu na reki Urugvaj je najnovejši primer. Vladna ofenziva. Dve leti je vlada mirno gledala razvoj raznih protestov, ki so vsebovali tudi popolno blokado mostu, ki povezuje Argentino in Urugvaj na višini mesta Gualeguachu. Vzrok za tako držo je bila gradnja ob reki v Urugvaju tovarne za papirno pasto (finska Botnia). Ta da bo, po mnenju prebivalcev argentinskega mesta, hudo okužila vodovje in uničila njihovo turistično privlačnost. Politika nevmešavanja argentinske vlade se ji je obrestovala na znotraj, da se ni zamerila razburjenemu prebivalstvu, na zunaj pa, da vsaj na videz ni direktno podprla protestni-kov, čeprav je pri mednarodnem sodišču v Haagu vložila tožbo. Sedaj se je položaj spremenil. Po raznih anketah kar 75 % argentinskega prebivalstva kritično gleda na blokado mostu. V samem mestu Gualeguachu je tudi večina prebivalcev proti, a „glasnejši" zmagujejo na zborovanjih in ohranjajo blokado. Ko so sedaj, ob visoki turistični sezoni, zagrozili z blokado še ostalih dveh mostov, je krajevni guverner zavzel jasno negativno stališče in celo zagrozil z uporabo sile, da odpre pot do Urugvaja. Trgovci sosednjih mest, ki jih blokada prizadeva, pa so zagrozili z zaprtjem ceste do Gualeguachu, kjer sedaj potekaj pustne povorke, ki privabijo mnogo turistov. Vlada je izkoristila to stanje in sedaj z vso silo pritiska na protestnike, naj vendar prenehajo v svojem boju. Gre še za nekaj drugega: zaradi tega stanja je urugvajski predsednik zagrozil, da bo vložil svoj veto na Kirchnerjevo kandidaturo za glavno tajništvo zveze južnoameriških držav. Vse je povezano -vse je razklano ^ Kje stoji Reutemann? Bivši guverner province Santa Fe in senator v državnem parlamentu se je te dni ponovno vrnil na zadevo predsedniške kandidature. Dejal je, da če bo zmagal na letošnjih parlamentarnih volitvah, kjer se ponovno ponuja za senatorja, bo čez dve leti kandidat za predsednika države. S to ,,zgodnjo" ponudbo je prehitel marsikoga in ostalim možnim kandidatom zmešal štrene. Sedaj pa seveda ugibajo, kjer da bi bivši dirkač Formule 1 kandidiral. V provinci vladajo socialisti in sedanji guverner Binner nima ravno dobrih odnosov do tega pero-nista. Poleg tega je Reutemann že imel uglajene stike s Kirchnerjem, od kate- rega se je ločil za časa lanskega kmečkega upora. Bi se lahko vrnil v stari hlev in kandidiral za kirchneris-te? ,,Vse je mogoče v tej deželi" je bila fraza, ki mi je najbolj ostala v spominu prvih otroških stikov z argentinskim življenjem. Slabost gospe predsednice. Poletna omedlevica in deshidratacija nista nič posebnega v Buenos Airesu. Drugače je seveda, če temu zapade predsednica države. In prav to se je zgodilo zadnje dni, ko je zaradi bolezni morala odpovedati več uradnih nastopov in tudi preložiti prvi del potovanja po svetu, to pot na Castrovo Kubo. Res, da dogodek ne predstavlja večje resnosti za predsedniško zdravje. Kaže pa, da ta služba ni enostavna in naj bo človek še tako zagnan, mora v prvi vrsti paziti na svoje zdravje. Nihče ni iz železa a vsi lahko zarjavimo ^ Ko že omenjamo Kubo. Skupnost demokratičnih Kubancev v Argentini že nekaj časa prosi gospo Cristino za avdienco. Želijo, da bi v njihovi domovini posredovala za razne svoboščine, zlasti za zadevo družinskih združenj, ker mnogi imajo sorodnike tam, ki jih komunistični režim ne pusti na svobodo. So pa zadnje čase javno izrazili svojo nejevoljo, ker trdijo, da je stališče gospe Cristine sedaj drugačno kot pa prej, ko je bila še senatorka. Eksaktna veda? Vlada je predstavila ekonomske številke za pretekli mesec in s tem zaključila leto 2008. Za december je inflacija pokazala porast okoli 0,3% s čimer so, po uradnih statistikah, cene v letu 2008 poskočile za 7,2%. Večina privatnih strokovnjakov pa to številko postavlja nad 20%. Tisti, ki trdijo, da je matematika eksaktna veda, seveda ne poznajo argentinskega gospodarstva, oziroma tistih, ki beležijo njegove spremembe. Poglejmo nekoliko bolj podrobno. Če se vrnemo na dobo hude krize in spremembe valute, ugotovimo, da je poteklo že sedem let. V tem času je, po uradnih podatkih, inflacija dosegla 110%. A če le malo primerjamo cene, bomo videli kaj drugačno realnost. Tako, na primer, je meso (konkretno nalga) poskočilo za 243%, konzerva paradižnika za 608%, kila sira 377%, jajca 280%, hladilniki 320%. ,,Kaj je resnica?" se je spraševal že Pilat in si mirno umil roke. Nekoliko miru. Rahel porast cene soje na mednarodnem trgu je prinesel nekoliko oddiha kmetom. A sedaj pritiska suša in pet provinc je bilo razglašenih v nevarnosti. Eno in drugo vpliva, da so kmečke organizacije preložile na mesec marec začetek protestov, ki lahko privedejo do novega kmečkega upora. Poletje bo torej vsaj delno mirno. SLOVENCI V ARGENTINI SAN MARTIN Zaključek leta v Rožmanovi šoli Prvi del zaključka šolskega leta 2008 smo v Rožmanovi šoli začeli v nedeljo, 30. novembra, z zahvalno sv. mašo, ki jo je daroval naš dušni pastir in katehet dr. Jure Rode. Po sv. daritvi smo se podali v Dom na akademijo. Najprej smo sprejeli slovensko in argentinsko zastavo ter zapeli narodni himni. Zastavonoša Milena Petkovšek in Martin Žagar sta predala zastavi učencem 7. razreda. Voditeljica naše šole Nina Pristovnik D^az je pozdravila vse navzoče in bodrila, naj ohranimo slovenski jezik. Najmlajši iz otroškega vrtca so pod vodstvom Lučke Petkovšek Tekavec in ob spremljavi kitare zapeli nekaj pesmic. V spomin na 500-letnico rojstva Primoža Trubarja, ki je napisal prvo slovensko knjigo, so učenci 5. in 6. razreda lepo recitirali pesem Knjiga. Naučila jih je Saši Podržaj. Voditeljica šole je osmošolcem izročila spričevala. Pet osmošolcev (kot posebnost prvič trojčki!) in ena osmošolka so povedali pesem L. Ceglarja Nebeški dar. Učiteljica 8. razreda Magda Zupanc Petkovšek je namenila poslovilne besede svojim učencem ter jim naročila, naj ponesejo s seboj v svet narodno zavest in versko prepričanje poleg prijateljstva ter lepih spominov na Rožmanovo šolo. Predsednik Slovenskega doma v San Martinu dr. Viktor Leber se je tudi pridružil lepim željam in čestitkam. Osmošolci Milena Petkovšek, Frenki Jarc, Jani Filipič,, Jožko Filipič, Matjaž Fili-pič in Martin Žagar so zapeli pesem, s katero so se zahvalili staršem in vzgojiteljem za vse, kar so prejeli od njih skozi deset let. V imenu odbora staršev je spregovoril Janez Filipič ter se poslovil kot predsednik. Voditeljica se mu je zahvalila za požrtvovalno delo. Prav tako tudi Veri Breznikar Podržaj za stalno pomoč kljub temu, da poučuje tudi na Srednješolskem tečaju. Učenci, ki niso nikoli manjkali k pouku, so bili nagrajeni s čokolado. Na koncu pa so vsi učenci zapeli posebno pesem o Rožmanovi šoli. Drugi del zaključka se je nadaljeval v soboto, 6. decembra, s ponovitvijo otroške igre Mojca Pokrajculja v režiji inž. Toneta Podržaja. Igro je Rožmanova šola prvič predstavila na Alojzijevi proslavi, 27. septembra. O njej smo v našem listu obširni poročali v številki 45. Po lepo odigrani ponovitvi gledališke predstave, nas je obiskal sv. Miklavž s spremstvom. Pridne otroke in odrasle je obdaril ter obljubil, da se bo še vrnil. -a -c SAN JUSTO Zahvalna maša ter igra Kekec in Mojca V nedeljo 30. novembra se je vsa Balantičeva družina zbrala pri zahvalni sveti maši ob koncu šolskega leta. Ob tej priložnosti so se sanhuški farani zahvalili Bogu tudi za 25 let duhovništva gospoda Francija Cukjatija. Takoj na začetku, so vsi prisotni zapeli pesem „Srebrnomašnik bod' pozdravljen" nato sta gospodu čestitala dijaka Martina Miklič in Ivo Smrdelj in mu podarila slovenski šopek. Med mašo je ubrano in navdušeno prepeval otroški zbor pod vodstvom Marije Štrubelj in Kristine Šenk ob spremljavi na orgle prof. Andrejke Selan Vombergar. Po obhajilu je zopet zadonela mogočna pesem Hvala večnemu Bogu, potem pa je Nuška Draksler v imenu vsega občestva pozdravila slavljenca in se mu zahvalila za ves trud in skrb za mladino, za poučevanje v slovenski šoli in za dobro razpoloženje, kadar ga prosijo za pomoč. Predsednik Našega doma, Karel Groznik, mu je izročil darilo. Po maši in zaradi slabega vremena so se šmarnice, ki sicer potekajo pri Marijinem oltarju v Našem domu, odmolile v cerkvi. Otroci so lepo in z veseljem prepevali Marijine pesmi in tako zaključili lep obred. V popoldanskih urah smo se zopet zbrali. Sedaj v dvorani na šolski predstavi Kekec in Mojca. Najprej je vse navzoče pozdravila voditeljica Irena Poglajen. Nagovorila nas je z vprašanjem: Kaj nas bo povezovalo in ohranilo? Prav gotovo bo medsebojno spoštovanje in razumevanje, prisrčno ozračje v družinah, v šoli in v Domu. Pristna ljubezen naj nas spodbuja k iskanju pravih rešitev, ki bodo pripomogle k prijateljskemu sožitju in k ohranjanju slovenske kulture in jezika. Tudi igra Kekec in Mojca pripomore k temu. Kekec, ki je odšel od doma s citrami in culico, v katero je spravil radovednost, navi-hanost, nagajivost, petje, poštenost, pogum in dobro voljo, je vsem, s katerimi se je srečal, pomagal najti pravo pot. To igro bodo otroci ponovili meseca julija 2009 za Alojzijevo proslavo, zato pa naj bo samo kratek opis nekaterih igralcev ... Marjan Vombergar je odlično zaigral Kekčevo vlogo; videlo se je kako uživa ob igranju in oder je bil za njega domač prostor. Marija Pavla Mehle je čudovito odigrala slepo deklico Mojco, in ji vlila nežnost in prijaznost, da se je zdela resnično slepa! Rožletova strahopetnost (Marko Šenk) je bila dobro dosežena in smešni kontrapunkt korajžnemu Kekcu. V pravljici smo tudi spoznali strašno Pehto (Mikaela Oblak). Uspešno je pokazala trdi Pehtin značaj, tako, da je nismo prepoznali! Pri njej je živel skažen deček, Skaze (Ivan Kržišnik). Pravo odkritje v igri, brez nobene izrečene besede se je odlično odrezal na odru. Zelo lepo so tudi nastopili Mojčini in Rožletovi starši (skrbna mama Valerija Oblak in oče Maksi Trpin); Kekčeva mama in sestrica (Katja Urbančič in Jana Urbančič); modri Prisank (Matjaž Groznik); gostilničar (Igor Malovrh, krasno!); kmet (Ignacij Mehle); otroci (Luka Ravnik, Lucijana Trpin, Danilo Žgajnar in Nace Kržišnik) ter veliko pastiric in pastirčkov. Po čudovito podani igri smo med petjem in s ploskanjem hoteli na skromen način pokazati hvaležnost vsem, ki so prevzeli odgovornost predstave. Najprej režiserki Danici Malovrh in njeni pomočnici Mariji Urbančič, gospodu Tonetu Oblaku za lepo sceno in vsem, ki so pripomogli, da je predstava tako lepo izpadla. Posebno priznanje gre tudi učencem šole ter njihovim staršem za ves trud in prizadevanje. Veseli in nasmejani, kot junak v igri, smo se razšli hvaležni Bogu za dobro opravljeno šolsko leto. -a. -C. BALANTIČEVA SOLA Akademija ob koncu pouka In prišel je tako zelo pričakovani dan, ki je naznanjal začetek počitnic. Otroci veselo ponavljajo: ,,Konec pouka!" Tudi starši, saj je konec nalog in obveznosti ... S temi besedami je pričela Ivana Tekavec zadnje srečanje v Balantičevi šoli. Vse navzoče je pozdravila voditeljica, Irena Poglajen. Vzpodbudila je otroke in starše, da bi počitnice izkoristili za poglobitev osebnega stika in pogovor, da bi čim več govorili slovensko in da bi tudi starši dali pobudo za branje lepih slovenskih knjig. Zaželela jim je tudi prepevanja čudovitih pesmi iz slovenske zakladnice. Seveda, pa pri vsem tem ne smejo pozabiti na molitev, saj sedaj ni izgovora, ko je več časa na razpolago. Letos so poučevali: v vrtcu: Marta Petelin, Monika Klarreich, Sonja Poglajen, Ani Malovrh; 1. razred: Marija Urbančič; 2. razred: Erika Poglajen; 3. razred: Bernarda Krajnik; 4. razred: Irena Poglajen; 5./6. razred: Danica Malovrh; 7./8. razred: Angelca Klanšek in Ivana Tekavec. Katehet, pater Alojzij Kukovica; katehistinje: Irena Poglal-jen, Lučka Uštar in Rozka Likozar; knjižničarka: Alenka Belič Fantini; pomoč pri poučevanju: Alenka Urbančič; pomočnica: Lenči Štefe. Sledil je nastop najmlajših. Otroci iz vrtca so ljubko recitirali pesem ,,Sanje" potem pa še zaplesali ob zvokih živahne melodije ,,Umij zobe". Prisrčno so nam predstavili, kdaj in kako si moraš umiti zobke, dokler jih ni premagal spanec in so legli k počitku. Prizor so pripravile gdč. Marta Petelin, Sonja Poglajen in Ani Malovrh. Šolarji prvega, drugega in tretjega razreda so prisotnim poklonili dve pesmici pod vodstvom gdč. Ani Mehle. Zapeli so Poslušaj brat to pesem; s pesmijo Tam stoji pa hlevček, pa so nas uvedli v lepi adventni čas. Sledil je pozdrav predsednika odbora staršev Danija Zupanca. Zahvalil se je učiteljicam za ves trud, ki ga vlagajo v delo, s katerim otroci odkrivajo darove in talente. Izrazil je upanje, da bi Balantičeva šola še v naprej bila zakladnica zvestih slovenskih krščanskih otrok, sad skupnega dela staršev in učiteljev. Ob vsakem koncu leta je tudi kapljica pelina, ko nas zapuščajo osmošolci. Letos so se poslovili od naše šole: Kjuder Adrijana, Oblak Mikaela, Groznik Matjaž, Kržišnik Ivan, Malovrh Igor, Šenk Marko,Trpin Maksi in Tundis Pavel. V slovo so nam pripravili izvrsten prizor, v katerem so nakazali prehojeno pot iz vrtca pa do cilja v osmem razredu. Bogato besedilo prizora je napisala Magda Skvarča Trpin, režirala pa ga je Angelca Podržaj Miklič. Sledile so poslovilne besede gdč. Angelce Klanšek. Povedala jim je, da so v vseh letih osnovne šole, učitelji skušali v njihova srca vsejati seme ljubezni in zvestobe domovini prednikov. Zato so jih učili slovenskega jezika, zgodovine, zemljepisa, slovenske pesmi in plese, predvsem pa verskega znanja, po katerem naj bi uravnavali svoje življenje, da bo potekalo v zvestobi Bogu, brez katerega vse drugo delo nima pravih temeljev. Zaželela jim je, da bi ostali za vedno povezani kot prijatelji in da bi še naprej sodelovali v Domu, pri odrskih predstavah in pevskem zboru. V spomin jim je izročila knjigo. Za konec so vsi otroci dobili spričevalo - ogledalo, ki je dovolj zgovorno pokazalo njihovo delo, pridnost in odgovornost. Ko se je zvečerilo pa je iz nebeških daljav prišel sveti Miklavž v spremstvu božjih poslancev. Obdaril je vse pridne otroke. Za tiste poredne, pa se je tudi našla kaka šiba v opomin, ki jo je prav hitro staknil peklenšček. Počitnice nam hitijo naproti, šolska vrata se zapirajo ... Vsi smo se veseli vrnili na naše domove, kajti šolsko leto 2008 je v Balantičevi šoli bilo plodno. Alenka BeliC Fantini NAŠE KNJIGE Dr. Marko Kremžar: »asi tesnobe in upanja Ko sem z velikim zanimanjem prebrala ,,Leto brez sonca", sem se vprašala: In potem? Mislim, da smo kar vsi pričakovali nadaljevanje in zdaj je tu knjiga ,,Časi tesnobe in upanja". Ob osebni zgodbi dr. Marka Kremžarja, zaznamo življenjski napor vseh, ki so se iz begunskih taborišč preselili na novo celino, v tujo deželo. Odhod iz taborišč in zavestno trganje od Evrope je bilo težko in boleče. Ob begu čez Ljubelj ni bilo ne časa, ne priložnosti za razmišljanje. Ko pa je zatulila ladijska sirena, so najbrž vsi slutili, da se poslavljajo za dolgo časa, morda za vselej. Avtor opisuje prav doživeto zadnji sveti večer v taborišču in slovo ter potovanje do Genove. 7. januarja 1949 je ladja W.A. Hollbrook dvignila sidro in odplula v Argentino z veliko skupino slovenskih beguncev. Med njimi so bili tudi Marko Kremžar, njegov oče France, mama in teta Milica. 5. februarja so se izkrcali v Buenos Airesu in se ustavili v hotelu ,,de los Inmigrantes", kjer so jim dali argentinske dokumente. V ,,Hotelu" so jih prijetno presenetili polni koši kruha, ki si ga je vsak vzel kolikor je hotel. Seveda je bil čas bivanja v ,,Hotelu" omejen in vsak je moral poskrbeti za stanovanje in delo. Čas tesnobe. Sv. maša v prelepi cerkvi, posvečeni Najsvetejšemu zakramentu, jim je vlila upanje, da je dobri Bog blizu in jim bo pomagal. Kmalu je Marko spoznal, da ne bo dobil dela, če ne bodo imeli stanovanja. Zato sta se z očetom odpravila v mesto ter iskala, oče stanovanje, Marko delo. Dnevi so tekli. Skrbelo jih je. Tedaj je prišla skoraj neverjetna rešitev. Kremžarjevo družino je poiskal Martin Zidar. Bil je staronaseljenec, znanec Franceta Kremžarja še izpred vojne. Povabil jih je v svojo hišo, kjer bi lahko dobili zasilno zatočišče in potem mirno iskali stanovanje. Odšli so v mesto Hurlingham, kjer so se potem ustalili. Z veliko mero humorja popisuje dr. Kremžar iskanje dela in ponesrečen poizkus, da bi služil kruh kot mizar. Stric Martin, kakor je Marko klical njihovega dobrotnika, mu je dobil službo v tovarni Good Year. Po skoraj enem letu je sindikat napovedal stavko. Po dolgem času so dosegli povišanje plač, nekatere novejše delavce pa so odpustili. Marko je ostal brezposeln, pa ne za dolgo časa. Še isti dan po odpustu mu je stric Martin preskrbel drugo delo: ročno čiščenje parketov v novih hišah nastajajočega mesta. Odpustnino so dobro naložili. Bilo je ravno dovolj za aro zemljišča, ki so ga kupili na obroke. Upanje: nekoč bodo tam postavili družinsko hišico. Med osebna in družinska doživetja zapiše dr. Kremžar tudi posamezne dogodke o nastajanju in rasti slovenske skupnosti. Tu se pojavijo imena: g. Janez Hladnik, msgr. Anton Orehar, g. Miloš Stare; dr. Tine Debeljak. Časopisi, revije in ustanove: Svobodna Slovenija, Duhovno življenje, Društvo Slovencev. Potem si je Marko poiskal delo v tekstilni tovarni Pablo Buder in se izvežbal za spretnega tkalca. Kremžar-jevi so začeli zidati hišo na banko. K družinskemu gospodarstvu je prispeval tudi g. France s skromnimi honorarji za prevode knjig: ,,Vir največje sile" in ,,Ri-biči". Dr. Bajlec in dr. Eiletz sta spodbujala bivše študente, naj bi kljub težkemu položaju in ročnemu delu ne opustili misli na študij. Marko Kremžar je opravil je ekvivalenčne izpite. In sedaj? Bi ostal tkalec ali bi se poleg dela lotil še študija? Včasih pošlje sv. Duh nasvete na zelo izviren način. Marka je nagovorila starejša poštna uradnica: ,,Zakaj pa ne študiraš? Poznam fanta, ki dela in študira. Lahko ni, mogoče pa je," je zatrdila. Čeprav se je Marko takrat nanjo potihoma jezil, je sklenil, da bo študiral. Za ekonomijo, oziroma doktorat iz ekonomije se je odločil na romanju v Lujan. Kremžarjeva hišica je rasla in končno so se srečni preselili v svoj dom. Marko je delal in študiral. Skupnost je postavila svoje temelje in načrte za prihodnost ob prvem Slovenskem katoliškem shodu v izseljenstvu. Zaključno zborovanje je g. France Kremžar začel z besedami: „Hvaljen bodi Jezus Kristus!" Se bo za Kremžarjevo družino začela doba miru in ustaljenosti? G. France Kremžar je bil takrat na koncu s prevajanjem Heredijevih obširnih ,,Spominov poročevalca iz Kristusovih časov". Zbolel je in po kratkem času umrl. Pokopali so ga 27. junija 1954 ob množični udeležbi rojakov. Za sedemindvajseti rojstni dan in god sta mu mamica in tetka Milica poklonili lepo izdajo knjige „Don Quijote", ki si jo je Marko sam izbral. ,,Za spomin nanju", sta zapisali na prvo stran prvega dela. Dobro leto potem sta obe umrli na isti dan in sta skupaj pokopani. Marko je ostal sam v hiši in na svetu. Hvala Bogu, ne tako sam. Prijatelja Stane in Nada sta ga odpeljala na svoj dom. V dekliški hiši na Floridi pa ga je čakala Pavla Hribovšek, njegovo zvesto dekle, ki je leto potem postala njegova žena. Sledi opis nastanka Slovenske hiše in cerkve Marije Pomagaj. Nato napredovanje v službi, poroka, poročno potovanje ter zaključek študija z diplomo. Da dr. Kremžarju in gospe Pavli ne bi bilo dolgčas, je Bog blagoslovil njun zakon s petimi otroki. Dr. Kremžar zaključuje svojo pripoved z besedami, ki jih je imel navado reči njegov ata: ,,Bogu čast in hvala". Knjigo je izdala založba Družina. Na platnicah je fotografija Lojzeta Ambrožiča, sedanjega kanadskega kardinala in Marka Kremžarja. Bila sta sošolca; fotografirala sta se ob železniški progi. Simbol, da odhajata v svet, vsak na drugi konec ameriške celine? Tudi na koncu knjige je nekaj fotografij, ki spominjajo na prehojeno pot. Zgodba se bere kot roman. Vedno je prisotna tesnoba trenutka in upanje v prihodnost. Knjigo bodo z zanimanjem brali vsi, ki so imeli podobna doživetja in napore. Pa tudi srednja generacija, ki je prišla ali pa se rodila v že ustaljenih razmerah. Mlajši bodo iz nje zvedeli o križih in težavah svojih starih staršev, pa tudi o veselju in sreči, o uspehu po trudapolnem delu ter nasvet: ,,Lahko ni, mogoče pa je. Prvo je hoteti..." Metka Mizerit GOSPOD JOŽE RAZMIŠLJA 60 let je preteklo, odkar je prvič nastopil mešani pevski zbor v Mendozi. In danes še vedno nastopa in poje. Gre mu priznanje in vsem bivšim in sedanjim pevkam in pevcem iskrena zahvala. Z njim se je olepšalo cerkveno bogoslužje in se je s slovensko pesmijo utrjevalo in poživljalo slovenstvo med nami. Lahko rečemo in to velja za vse pevske zbore, da so doslej opravili zelo veliko in uspešno delo za naš obstoj. Slovenska pesem nas je vedno dvigala in je veljalo tisto izročilo, da če so le trije, že pojejo štiri glasno. Dokaz za vse to je lepo število poslušalcev, ki pridejo poslušal slovensko pesem. Med njimi so tudi naši prijatelji Argentinci. Pevski zbor je eden najboljših poslancev in predstavnikov vsega slovenskega življenja. Petje je govorica, ki jo vsi razumejo. Zato radi pridejo in odobravajo. Malokdaj pa smo premislili, kaj vse je skrito zadaj in v ozadju. Koliko dela in vaj je potrebnih za vsak nastop in uspeh. Koliko tihega prehajanja in žrtvovanja za vaje. Veliko nepoznanih in nepriznanih žrtev s strani tistih, ki vodijo in onih, ki p^ojejo in poleg vsega tudi mno^o denarnih stroškov. Še pri petju ni vse zastonj. Še s te strani naj jim gre vse priznanje in zahvala. Tolikih žrtev nihče ne more poplačati, narod pa jim prizna vse, kar zanj tudi pevke in pevci storijo. Ker bomo obstali, je to tudi hvala slovenskemu petju. Ne spominjamo se preveč pogosto naših učiteljic in učiteljev in isto velja za pevke in pevce. Mislimo, da je to pač njihova dolžnost in poklic. A to ni najboljši izgovor. Resnica je drugje. Dobra volja in ljubezen do naroda je gotovo tisto, kar jih priganja k delu. Zato še enkrat vsem priznanje in hvaležnost za vse opravljeno delo. ZA DRUŽINSKI UŽITEK Solate za vroče poletje Še posebno v vročih mesecih se priležejo sveže solate, pripravljene na sto in en način! Privoščite si grižljaj zdravja in svežine ... PIŠČANČJA SOLATA Z JOGURTOM Sestavine: 80 dag kuhanega piščančjega mesa; 1 čebula, narezana na koščke; 10 dag drobno narezanih orehov; 4 dag namočenih rozin; 1 olupljeno jabolko, narezano na kocke; listi sveže solate; 1 žlica drobno narezanega peteršilja; 3 dl jogurta; 2 žlici majoneze; 1 žlička curryja; sol po okusu. Meso narežemo na trakove ali kocke. Dodamo čebulo, orehe, rozine in jabolko. V posebnem lončku zmešamo jogurt, majonezo, curry in sol. S to omako prelijemo solato in vse dobro zmešamo. Ohladimo v hladilniku. Preden postrežemo, vložimo liste solate v skodelice, vanje naložimo začinjeno meso in postrežemo. Solati lahko dodamo malo soka limone ali redkvice ali kako drugo zelenjavo. ZELENA SOLATA S PARMEZANOM Sestavine: 250 gr mešane zelene solate; 5 žlic olivnega olja; šopek drobnjaka (ceboll^n); 150 gr paradižnika češnjevca; 50 gr parmezana v kosu; 2 žlici balzamičnega kisa; žlička gorčice; sol. Parmezan narežemo na zelo tanke rezine. Solato očistimo, operemo in osušimo. Stisnjen česen, balzamični kis, olje, gorčico, sol in poper razžvrkljamo. Solato prelijemo s polivko. Dodamo na četrtine narezane paradižnike in parmezan. Zmešamo in potresemo z naseklja-nim drobnjakom. Postrežemo s svežim kruhom. PISANA SOLATA S ŠAMPINJONI Sestavine: 1 glavica radiča; 150 gr motovilca (lechu-ga de campo; rucula); 300 gr stebelne zelene (pencas de apio); 200 gr šampinjonov; 1 žlička medu; 1 žlička gorčice; 3 žlice balzamičnega kisa; 6 žlic olivnega olja; sol, poper. Radič in motovilec očistimo in operemo, radič narežemo. Zeleno in šampinjone očistimo in tanko narežemo. Med, balzamični kis, gorčico in olje zmešamo ter začinimo s soljo in sveže mletim poprom. Radič, motovilec, zeleno in šampinjone zmešamo in prelijemo s polivko. Še enkrat zmešamo in takoj postrežemo. Po želji solati dodamo še drugo zelenjavo ali sadje (korenje, jabolka, pomaranče ...). KUMARIČNA SOLATA Z JOGURTOM Sestavine: 800 gr kumar; 30 cm3 jogurta; 2 žlici kisle smetane; 1 limona; pol šopka kopra (eneldo); sol, poper. Kumare operemo, po želji olupimo in jih narežemo na tenka kolesca. Limono ožamemo. Jogurt, kislo smetano in limonin sok razžvrkljamo ter začinimo s soljo, sveže mletim poprom in z nasekljanim koprom. Prelijemo kumare, zmešamo in postrežemo. Po želji vmešamo stisnjen česen, drobnjak ... Jogurt pa lahko zamenjamo s kislim mlekom ali kefirjem. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI MANJ MEST, A TUDI MANJ DIJAKOV Ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ) v šolskem letu 2009/2010 na srednjih šolah razpisuje 25.404 vpisnih mest, kar je 325 mest manj ko lani. "Razpisujemo več mest, kot je generacija velika, ob tem pa opozarjamo na resen problem, in sicer da so generacije vsako leto manjše," je pojasnila državna sekretarka na MŠŠ Alenka Kovšca. Z EVROM JE VARNEJŠA Slovenija lahko po dveh letih vstop v območje evra oceni kot zelo pomembno naložbo. Zaradi umeščenosti v območje evra je namreč varnejša v vseh pogledih, še posebej v luči finančne in gospodarske krize, je v Bratislavi povedal premier Borut Pahor, ki je sodeloval na slovesnosti ob uvedbi evra na Slovaškem. V NOVEMBRU NIZKA BREZPOSELNOST Stopnja brezposelnosti v območju evra je bila novembra lani 7,8-odstotna, je sporočil evropski statistični urad Eurostat. Brezposelnost v območju evra je bila tako na najvišji ravni od januarja 2007. V celotni EZ je bila stopnja brezposelnosti novembra lani 7,2-odstotna, v Sloveniji pa 4,3-odstotna. PO OSMIH LETIH V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec so se lani rodili 1004 otroci, s čimer je število v tej bolnišnici rojenih otrok prvič po osmih letih preseglo številko 1000. Koroška bolnišnica v zadnjih treh letih beleži porast rojstev, razlogov za to pa naj bi bilo več. PO SVETU GAZA DANES Izraelska letala so v ponedeljek nadaljevala z obstreljevanjem območja Gaze - napadala so 12 ciljev, kar je najmanj do zdaj. V 17-ih dneh ofenzive proti palestinskemu gibanju Hamas je življenje izgubilo več kot 900 ljudi. Pogovori o prekinitvi ognja še tečejo, opaziti naj bi bilo tudi napredek. Med tarčami nočnega obstreljevanja izraelske vojske so bila skladišča orožja v domovih Hamasovih borcev in podzemni predori na meji z Egiptom, ki jih uporabljajo za tihotapljenje. Izraelska vojska je od začetka ofenzive vsako noč izvedla najmanj 30 zračnih napadov na Gazo, izjema je bil 1. januar, ko je bilo območje tarča 20-ih napadov. POTOVANJE V ZDA Slovenski državljani in državljani vseh ostalih 33 držav članic programa visa waiver, ki za poslovne ali turistične obiske zdA do 90 dni ne potrebujejo vizuma, bodo morali od ponedeljka naprej pred potovanjem izpolniti elektronski obrazec za odobritev potovanja Esta. Odobritev potovanja bo veljavna dve leti, veljala pa bo za neomejeno število potovanj. Sistem Esta bo nadomestil sedanje papirnate zelene kartončke I-94. V elektronski obrazec bo moral vsak, ki bo želel potovati v ZDA, vnesti svoje osebne podatke in podatke o potnem listu ter odgovoriti na nekaj varnostnih vprašanj, kar je bilo doslej ob vstopu v ZDA potrebno vnašati na omenjene kartončke. EVROPSKI PARLAMENT Evropski parlament je v Strasbourgu imel prvo letošnje plenarno zasedanje, katerega osrednja točka je bila predstavitev češkega predsedovanja EU. Poslanci so razpravljali še o najbolj perečih mednarodnih temah in sicer posredovanju Izraela v Gazi in rusko-ukrajinskem plinskem sporu. Obeležili pa so tudi 10-letnico uvedbe evra. Predsedujoči EU, češki premier Mirek Topolanek, je v sredo dopoldne pred parlamentom predstavil prednostne naloge in program šestmesečnega češkega predsedovanja Svetu EU. Prednostne naloge, ki so si jih zadali v Pragi, so gospodarstvo, energetika in Evropska unija v svetu. Češka je predsedovanje prevzela od Francije in ga bo konec junija predala Švedski. IZVOZ OROŽJA Severna Koreja je lani izvozila veliko več raket in ostalega orožja kot leto prej - največ na Bližnji vzhod, v Afriko, Jugovzhodno Azijo in Latinsko Ameriko. Po poročanju nekega južnokorejskega časopisa so se države Bližnjega oborožile zaradi vojaškega konflikta z Izraelom. Južnokorejsko ministrstvo za združitev obeh Korej navedenega ni potrdilo. ZDA medtem obtožujejo Severno Korejo, da je v svetovnem merilu na vodilnem mestu v širjenju orožja. A revna država zavrača ustavitev izvoza raket, ki ji predstavljajo velik vir zaslužka v trdnih valutah. POTRES Območje Kostarike je v noči na petek stresel potres z močjo 6,1 stopnje po Richterjevi lestvici. Najmanj trije ljudje so umrli, več kot 200 pa je ranjenih. Več kot 40 okrožij je zaradi pretrganih električnih vodov ostalo brez dobave električne energije, mesti v neposredni bližini SPET JE ŠOLSKO LETO ZA NAMI Adrogue; 31. december 1958 Vsak rokodeljček jemlje v roke zapiske, potegne črto in naredi račune. Zakaj bi jih ne tudi slovenski študent v Argentini? Zavodar edinega slovenskega zavoda na tej strani luže. (...) Če poiščemo v naši kroniki stran s številkami, ugotovimo, da je bil letos zavod napolnjen do zadnjega kotička. Bilo nas je 28 gojencev. Želja je, da bi bili po možnosti kar največ vsi gimnazijci. Tega sicer ni bilo: a nas je le bilo gimnazijcev 19. Od teh so 4 sedaj končali gimnazijo in odhajajo kot abitu-rienti v življenje. Ne le, da je ta številka za te razmere lepa, tudi sicer so to omembe vredni fantje. Ker ni pri roki njihove slike, navajamo vsaj imena: Marijan Bečan, Janko Šparhakl, Edo in Janez Škulj. (...) -a- SLOVENCI V ARGENTINI Božične in novoletne praznike so Slovenci na področju Vel. Buenos Airesa praznovali po lepih slovenskih običajih. Pred prazniki je bila duhovna obnova za žene, može in fante. Polnočnica je bila v kapeli v Slovenski hiši na Ramon Falconu. Imel jo je g. direktor A. Orehar. Pri njej je pel mešani zbor Gallus. Svojo polnočnico so imeli rojaki tudi v Slovenski vasi v Lanusu. Silvestrovanj je pa bilo več. Slovenci v San Justu so imeli svojo družabno prireditev v Našem domu, člani Slovenskega kegljaškega kluba so se s svojimi prijatelji zbrali na slovenski pristavi v Moronu, v Slovenski vasi v Lanusu so pa imeli silvestrovanje v društvenem domu. Povsod je bilo veselo razpoloženje. OBUDITEV ŠTUDENTOVSKIH TRADICIJ V izredno veselem razpoloženju so akademiki in akademičarke (35 po številu) pričakovali Novo leto pri Bajlečevih v Don Bosco, ki so velikodušno in vsestransko pripomogli k uspehu tega večera. Posebne omembe vredna, poleg drugih zabavnih točk, je bila obnovitev stare študentovske navade ,,brucovski izpit". Polagali so ga pred komisijo, ki ji je predsedoval Milko Terčič s Ferkom Bajlečevim in Ivanom Prijateljem, pri večeru navzoči ,,bruci": Marjan Bečan, Jure Vombergar in Janez Šparhaklj ter ,,bruculja" Veronika Hren. Kot ,,bruc major" je spretno branil Tine Debeljak. Predolgo bi bilo natančneje opisovati potek „ceremonije", glavno je le to, da zvitih vprašanj ter spretnih odgovorov, posebno pa še vode ni manjkalo. (... ) OSEBNE NOVICE Poroka. V petek dne 2. januarja sta se poročila v Slovenski kapeli na Ramon Falconu v Buenos Airesu g. Franc Bončina iz Idrije in gdč. Justina Svet iz Vranskega pri Celju. Poročil ju je g. direktor Anton Orehar. Novoporočencema sta bila za pričo ženinu ga. Jerca Kogovšek, nevesti pa g. Lojze Urbanč. Stari fantje so pred poroko ženinu in nevesti napravili šrange ter se je moral ženin odkupiti. Svobodna Slovenija, 8. januarja 1959 - št. 2 RESUMEN DE ESTA EDICION žarišča potresa pa sta popolnoma odrezani od sveta. POŽAR V PAKISTANU V požaru, ki je pretekli četrtek zajel barakarsko naselje v pakistanskem Karačiju, je življenje izgubilo 40 ljudi. Med žrtvami je kar 22 otrok. Požar naj bi zanetila žica električne napeljave, ki naj bi z droga padla na streho ene izmed barak, na naselje pa se je razširil v času, ko je večina prebivalcev spala. Gasilci so zaradi oteženega dostopa do kraja požara potrebovali več ur, ognjene zublje pa jim je sredi noči le uspelo obvladati. Medtem preiskovalci ne izključujejo možnosti, da je požar zanetil manjši ogenj, ki so si ga prebivalci zakurili, da bi se ob nizkih temperaturah nekoliko pogreli. DE LANUS A GORICIA Desde Eslovenia nuestro corresponsal nos resena el libro "Mirko Špacapan - Politična biografija 1977-2007" que se publico para el 1° aniversario de su muerte. Mirko, nacio en la Argentina, mas espec^ficamente en Lanus, y a los 11 anos se fue con su familia a Goricia, Italia. Ya desde su juventud participaba en diversas actividades como el deporte y el grupo de scauts. En lo cultural se desarrollaba como profesor de piano, cantante, director e incluso compositor. Tambien fue muy activo en el campo de la pol^tica. Es sobre^este ultimo aspecto que los autores Erika Jazbar y Miloš Čotar decidieron puntualizar en el libro. Presentan a Mirko como una verdadera personalidad pol^tica, democratica, entre la minor^a eslovena de Italia. Pero no pudieron omitir su profesion de medico pediatra y obstetra ni su pasion por la musica. (Pag. 2) NUEVO PERIÖDICO EN CLEVELAND En septiembre pasado publicamos la noticia que el bimestral periodico que un^a a los eslovenos de Cleveland y de todos los Estados Unidos, Ameriška domovina, dejaba de publicarse. Tiempo atras llego el primer numero de un nuevo periodico para la region. Con el nombre de Slovenian American TIMES, el 15 de noviembre vio la luz el nuevo proyecto mensual. En formato de tabloide, con 20 paginas, la primera mitad esta escrita en ingles y la segunda en esloveno. La tirada es de 22.000 ejemplares. (Pag. 2) CIERRES DE CURSO Los cursos de idioma esloveno que se desarrollan en los centros de San Mart^n y San Justo tuvieron sus cierres del ciclo 2008. En ambos la misa de agradecimiento fue el 30 de noviembre pasado. En Rožmanova šola, en San Mart^n, luego de la misa se reunieron en el centro para el cierre academico. La directora Nina Pristovnik D^az saludo a los reunidos y se sucedieron las actuaciones de los ninos del jard^n y de 5° y 6° grado. Luego fue el turno de la despedida de los seis egresados. Entre ellos hubo jtrillizos! La segunda parte del cierre fue la presentacion de la obra "Mojca Pokrajculja", esta vez en el escenario del centro (la premiere fue en septiembre del '08). En San Justo el curso Balantičeva šola tambien dividio el cierre en dos jornadas. En la primera se realizo el estreno de la obra "Kekec in Mojca" que sera repetida para todos los chicos en julio proximo. La segunda parte fue el 6 de diciembre pasado. Fue el turno en el escenario para los mas pequenos del jard^n y los primeros tres grados. Tambien los ocho egresados del curso tuvieron su despedida. Todos los alumnos obtuvieron su bolet^n de calificaciones. En ambos cursos, cuando la luna mostro su brillo en el cielo, tuvieron la visita de San Nicolas que, en compan^a de los angeles, repartio regalos para los ninos que se portaron bien durante todo el ano. (Pag. 3) LIBRO La editorial Družina publico el libro "Časi tesnobe in upanja" del Dr. Marko Kremžar (Tiempos de angustia y esperanza). En el relato de la propia vida del Dr. Kremžar se puede conocer las dificultades que debieron enfrentar el y otros que vivieron en un campo de refugiados. Algo que ser^a temporal, se tino de una sensacion de permanencia al embarcarse hacia un nuevo continente. El Dr. Kremžar describe la ultima Nochebuena en el campo de refugiados y el viaje hasta Genova desde donde el barco W. A. Hollbrook lo llevo a el junto con su padre, su madre y su t^a a la Argentina^ La acogida en el Hotel de Inmigrantes, del cual hab^a que irse prontamente. La busqueda de un lugar donde vivir y un trabajo, no fue tarea sencilla. El autor relata, con dosis de humor, como obtuvo su primer empleo, porque lo perdio, y los sucesivos trabajos que realizo. La compra del lote, la construccion de la casa^ La colectividad se organizaba^ Las dudas sobre trabajar y continuar con los estudios^ Se decidio por ambas: trabajar y estudiar econom^a. En el ano 1954 fallecio su padre. Al tiempo, en el mismo d^a, tambien su madre y t^a... Los relatos siguen narrando acerca del trabajo, su casamiento, los hijos, el diploma. A lo largo de todo el libro esta, sin duda, presente la angustia del momento y la esperanza puesta en el futuro. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Alenka Belič Fantini, Magda Skvarča Trpin, Marko Vombergar, Magda Zupanc Petkovsek, Monika Verbic, Regina Truden Leber, Metka Mizerit, Jože Štirn in Mara Črnak Sanchez. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 150, pri pošiljanju po pošti $ 215, Bariloche $ 175; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O