MOSTIŠČAR Spoštovani bralca in bralke/ Vsako leto se ob tem času zavemo, kako hitro se obrača čas in da je pred nami spet novo leto. Pred vami je tako zadnja številka Mostiščarja, ki uspešno zaključuje že svoje 17. leto izhajanja. Posebnost Mostiščarja je, da v njem občani sami pišete o dogodkih, ki jih prirejate ali se vas kako drugače dotikajo. Želeli bi se zahvaliti vsem, ki redno zapisujete našo 'občinsko kroniko', hkrati pa bi si želeli še več sodelovanja z vami. Večkrat slišimo krilatico, da kar ni zapisano, ne obstaja. Spomin je lahko zelo hitro minljiv, zapisana beseda pa ima običajno daljši rok trajanja. Ker sami ne (z)moremo pokrivati vseh dogodkov po občini, se tako obračamo na vas - zakaj nam ne bi v prihodnjem letu tudi vi napisali, kaj se dogaja v vašem kraju, mogoče predstavili zanimivo osebo ali poslali lepo fotografijo? -—V tokratni številki ste nas zasuli s prazničnimi voščili, ki smo jih večinoma uspeli zbrati na barvnih straneh v sredini časopisa. Za vas smo obiskali sejo občinskega sveta in zapisali, kaj se je in kaj se še bo novega dogajalo v naši občini. Veliko prahu so na seji vzdignile nove ležeče ovire. Vsem, ki ne razumete, zakaj so potrebne, v branje priporočamo članek o prometni varnosti, ki ji je bil posvečen mesec november. V isti rubriki naše ženske pišejo o koncu svojega projekta ŽenskA od Ž do A. Pestra je bila tudi društvena dejavnost - eni so plesali, drugi so peli, tretji Obvestilo Prihodnja številka Mostiščarja bo predvidoma izšla 10. februarja 2011. Rok za oddajo prispevkov je sreda, 25. januarja 2011. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. slikali, gasilski veterani pa so odšli na strokovno ekskurzijo v Idrijo. V rubriki Zgodovina naših krajev smo se lotili razlik med izrazi Barje, Ljubljansko barje in barje. Ste prepričani, da poznate razliko med njimi? Z nami so spet lovci, ki vam podrobno razlagajo, kaj je lovska škoda in v katerih primerih jo lahko uveljavljate. Veseli smo tudi novic iz rokometnih logov, javili so se tudi karateisti, izvedeli boste, kaj je to capoeira in kako je povezana z Igom. Planinci, vabljeni na božični pohod na Planinco, za tiste manj navdušene nad športnimi aktivnostmi pa se bo v decembru našla množica tradicionalnih dogodkov. Ljubitelji konj, vabljeni na štefanovo v Zapotok in Vrbljene, kjer bodo postavljene tudi jaslice v naravni velikosti. Leto 2012 nekateri napovedujejo kot leto velikih sprememb, mi pa vam obljubljamo, da bo Mostiščar zagotovo ostal z vami, ter vam želimo vesel praznični december in vse najlepše v letu 2012! Uredništvo Mostiščarja Sre^v^j Koledar prireditev sobota, 17. december, ob 9.30, Mladinski dom, Ig Lutkovna predstava Zvezdica zaspanka Društvo Fran Govekar Ig sobota, 17. december, ob 10. uri, Mladinski dom, Ig Otroška delavnica na temo božiča Društvo Fran Govekar Ig sobota, 17. december, ob 17. uri, Kulturna dvorana Golo Koncert Partizanskega pevskega zbora Društvo odmev Mokrca nedelja, 18. december, ob 17. uri, cerkev sv. Marjete na Golem Božični koncert KD Mokrc, Občina Ig 24. 12. 2011-6. 1. 2012, hipodrom Vrbljene Jaslice v naravni velikosti TD Krim nedelja, 25. december, ob 17. uri, avtobusno postajališče, Podkraj Božični nočni pohod na Planinco PD Krim ponedeljek, 26. december, ob 10.30., hipodrom Vrbljene Žegnanje konj TD Krim, KD Krim ponedeljek, 26. december, ob 10. uri, Ranč Zapotok Žegnanje konj TD Kurešček, Ranč Zapotok ponedeljek, 26. december, ob 18. uri, cerkev sv. Martina na Igu Božični koncert Župnija Ig, Društvo Fran Govekar Ig torek, 7. februar 2012, Športna dvorana Ig Prireditev ob kulturnem prazniku Občina ig sobota, 18. februar 2012, središče Iga Podkrimski pustni karneval Občina Ig in društva MOSTIŠČAR ЈЕ URADNO GLASILO OBČINE IG Prejmejo ga brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ig. • Cena izvoda za naročnike je 1,80 EUR brez DDV. Naslov uredništva: Telefon: E-naslov: Izdajateljski svet: Naklada: Ustanovitelj: Izdajatelj: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig 01 280 23 10 mostiscar@obcina-ig.si Janez Cimperman, Klemen Glavan, Anton Krnc, Stanislav Ostanek, Franc Toni 2.400 izvodov Občinski svet Občine Ig Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Lektoriranje: Računalniški prelom: Naslovnica: Tisk: Maja Zupančič, odgovorna urednica Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice Katja Ivanuš, Maruša Švigelj, Andreja Zdravje Katarina Mihelič Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Maruša Švigelj Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja, v primeru društva, politične stranke ali skupine morajo biti članki opremljeni z žigom ali podpisom odgovorne osebe. Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave, izdajatelja Občine Ig, je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 354. ^elim vam lep božič, v novem letu 2012 pa veliko zdravja, veselja in življenjskega optimizma ter potrpežljivosti, da bomo s skupnimi močmi zmogli premagati krizne čase. sem vam, občanke in občani, čestitke ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Janez Cimperman, župan NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE Nov medobčinski inšpektorat Župani občin Grosuplje, Peter Verlič, Škofljice, Ivan Jordan, in Iga Janez Cimperman, so v sredo, 7. decembra, podpisali dogovor o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih pri ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Grosuplje, Škofljica in Ig. Odlok o Medobčinskem inšpektoratu se po začel uporabljati s 1. januarjem 2012. Andreja Zdravje, občinska uprava Župani treh občin so podpisali dogovor o ustanovitvi skupnega inšpektorata. Občinska priznanja za leto 2012 . p Ш Občina Ig, Govekarjeva cesta 6,1292 Ig Prihodnje leto bomo v mesecu marcu ponovno praznovali Župan 01 280 23 02 občinski praznik, na katerem vsako leto podelimo občinska Direktor občinske uprave 01 280 23 04 priznanja. V vseh preteklih letih smo občanom, društvom in Sprejemna pisarna 01 280 23 00 organizacijam na območju naše občine podelili že kar nekaj Družbene dejavnosti 01 280 23 10 priznanj. Naša prizadevanja gredo v to smer, da priznanja Komunalne dejavnosti 01 280 23 12 pridejo v prave roke, zato vas prosimo, da nam posredujete Gospodarske dejavnosti 01 280 23 08 svoje predloge. Kmetijstvo 01 280 23 24 Marica Zupan, Požarna varnost in zaščita 01 280 23 24 občinska uprava Turizem 01 280 23 18 Finančno-računovodska služba 01 280 23 06 Javni razpis za podelitev priznanj objavljamo v Uradnih objavah Urbanizem 01 280 23 16 Občine Ig, predlogi se zbirajo do 6. februarja 2012. Režijski obrat 01 280 23 14 Medobčinski inšpektorat 01 360 16 24 www.obcina-ig.si 3 4 1 novice iz občinske hiše MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • december 2011 8. seja občinskega sveta Občinski svetniki so se po skoraj štirih mesecih ponovno zbrali na seji, kjer so poleg potrditve dnevnega reda obravnavali še devet točk dnevnega reda, med drugim predlog proračuna za prihodnje leto in odlok o ustanovitvi novega medobčinskega inšpektorata. Najprej so soglasno potrdili že tretji rebalans letošnjega proračuna, ki je bil nujen zaradi nižjih prihodkov od načrtovanih, predvsem zaradi stroškov uvedbe linije mestnega avtobusa, režijskega obrata in tudi izgradnje novih cestnih ovir. Svetnikom je bil predstavljen tudi že proračun za leto 2012, ki predvideva nekaj več kot 5,5 milijona evrov prihodkov (pri tem je 75 % davčnih prihodkov) in skoraj 6,5 milijona evrov odhodkov. Za premostitev razlike med prihodki in odhodki bo občina morala vzeti kredit. Proračun je bil v javni razpravi 15 dni, do 8. decembra 2011. V tem času je bilo možno podajati predloge sprememb, za končno potrditev pa bo proračun pripravljen v drugi polovici decembra. Zanimiva je bila točka o preoblikovanju medobčinskega inšpektorata, ki bo po novem poleg Občin Ig in Škofljica vključeval še Občino Grosuplje, kjer bo tudi njegov sedež. Povečalo se bo število zaposlenih, imel bo namreč štiri zaposlene, medtem je imel sedanji le enega zaposlenega. Župani treh občin so se dogovorili, da bo vsaka občina prispevala enak delež denarja za delovanje inšpektorata, sajbo tako zagotovljena enaka prisotnost inšpektorjev oz. redarjev v vsaki občini. Svetniki so imeli kar nekaj pripomb na delo sedanjega inšpektorata, zato so se dogovorili, da bodo to tematiko obravnavali posebej. Svetniki so nato soglasno potrdili odlok o ustanovitvi skupnega medobčinskega inšpektorata. Svetniki so potrdili še točko za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki je ostala enaka, ter odlok o porabi koncesijske dajatve za gospodarjenje z divjadjo. Vroči sta bili ponovno točki, na katerih je Nadzorni odbor predstavil svoji poročili o nadzoru nakupov zemljišč za Kmetijsko zadrugo Ig in Center Ig. Glavni ugotovitvi oz. priporočili pri obeh nadzorih sta bili, da je pred podpisom pogodbe potreben pravni in finančni pregled le-te, ter opozorilo na dosledno pisanje zapisnikov pri tovrstnih pogajanjih. Svetniki so se strinjali, da sta bila oba projekta nujna za razvoj občine in da je šlo pri obeh za izjemno zahtev- na večletna pogajanja. Svetnica Jerajeva (SDS) je opozorila na nujnost transparentnosti postopkov, Anton Modic (Lista za podporo projektom Občine Ig) je menil, da bi Nadzorni odbor lahko že pred podpisi pogodb opozoril na morebitna neskladja z zakonodajo. Članica Nadzornega odbora je pojasnila, da so sicer prisotni na vsaki seji občinskega sveta, vendar brez posebnih pravic, njihovo delo izhaja izključno iz pregleda pisne dokumentacije, saj je za vsak nadzor potrebno poznavanje vrste zakonov in predpisov. Ukvarjajo se torejs strokovnim pregledom že končanih projektov. Članica Nadzornega odbora je še poudarila, da je njihova naloga ugotoviti pravilnost postopkov in tako zakonitega poslovanja občine, in ne oviranje razvojnih projektov občine. Iz besed nekaterih svetnikov so članice NO namreč dobile občutek, da jih obtožujejo 'nagajanja' občini, kar so ostro zavrnile. Župan je ob tem poudaril dobro sodelovanje med Občinsko upravo in Nadzornim odborom. Tone Krnc (SDS) je na koncu razprave apeliral tudi na svetnike, ki so kot predstavniki zakonodajnega telesa občine tisti, ki sprejemajo občinske odloke, naj se bolj aktivno vključijo v razprave na sejah. Zadnja točka dnevnega reda so bile pobude in vprašanja, ki so se vrteli najprejokoli načina plakatiranja po občini, saj je bilo nekaj list, ki so kandidirale na volitvah, s strani inšpektorice opozorjenih o nepravilnem plakatiranju oz. neupoštevanju občinskega odloka o plakatiranju, ki mdr. prepoveduje plakatiranje na avtobusnih postajah. Po mnenju župana pa je bolj pomembno, da se nadzira oz. kaznuje tiste, ki plakatov po volitvah ne bi odstranili. Precej razburjenja je med nekaterimi občani doživela postavitev novih ležečih cestnih ovir na cestah Ig-Golo in Ig-Kremenica. Župan je povedal, da je to edini način, da se zagotovi varnost pešcev, zlasti otrok, in da so grbine postavljene z namenom umiriti promet, saj veliko voznikov ne upošteva omejitve hitrosti, ki je predpisana v naseljih. Predstavnica SVS Podgozd je opozorila na prekoračitve hitrosti v njihovem kraju in pozvala k ukrepanju. Stane Ostanek (Lista za podporo projektom Občine Ig) pa je izrazil podporo pri postavljanju cestnih grbin. Župan je povedal, da se je s to tematiko nanj obrnilo nekaj jeznih občanov (voznikov), vendar sam zagovarja postavljanje ležečih ovir, saj meni, da je naloga občine varovati življenja. Maja Zupančič Uveljavljanje pravic iz javnih sredstev po novi zakonodaji S 1. 1. 2012 se bo začel uporabljati Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS; UL RS 62/10, 40/11) na podlagi katerega se vse pravice iz javnih sredstev (denarni prejemki, subvencije, znižana plačila) uveljavljajo pri centrih za socialno delo. Vse starše, ki uveljavljajo pravico do znižanega plačila vrtca, ponovno obveščamo, da morajo vlogo oddati pri pristojnem centru za socialno delo (Center za socialno delo Ljubljana Vič-Rudnik, Tržaška 40, 1000 Ljubljana) od 1. 12. 2011 dalje na novih obrazcih. Za upravičence, ki jim je že priznana pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, bodo centri za socialno delo v prvih treh mesecih od uveljavitve zakona po uradni dolžnosti preverili, ali jim ta pravica še pripada ali ne, in bodo o tem izdali odločbo. Vsi novi upravičenci in tisti, ki jim odločbe potečejo pred 1. 1. 2012, pa oddajo vlogo na center za socialno delo. Več informacij in vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev je na voljo na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve http://www.mddsz.gov.si. Polona Skledar, občinska uprava Nov sekundarni vodovod v Zapotoku 4 www.obcina-ig.si novice iz občinske hiše 4 P GLASILO OBČINE IG • december 2011 MOSTIŠČAR Pluženje snega - zimska služba Zimska služba obsega sklop dejavnosti in opravil, potrebnih za omogočanje prevoznosti cest in varnega prometa v zimskih razmerah. V zimskem obdobju, ki praviloma traja od 15. novembra tekočega leta do 15. marca naslednjega leta, se ceste vzdržujejo skladno s Pravilnikom o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (UL RS, št. 62/1998 - v nadaljevanju Pravilnik). V času zimskega obdobja mora imeti uporabnik (motorna in preklopna vozila) v cestnem prometu predpisano zimsko opremo! V nasprotnem primeru je lahko kaznovan skladno z Zakonom o varnosti cestnega prometa. Na podlagi 31. člena Pravilnika je vzdrževanje prevoznosti posameznih cest v zimskih razmerah opredeljeno s prednostnimi razredi, v katere so ceste razvrščene glede na kategorijo, gostoto in strukturo prometa, geografsko-klimatske razmere in krajevne potrebe. Razvrstitev cest po prednostnih razredih določi strokovna služba, tako da je zagotovljena usklajena prevoznost cestne mreže. Ne glede na določila v tretjem stolpcu, v obdobju izredno močnega sneženja, ob močnih zametih in snežnih plazovih prevoznosti ni nujno potrebno zagotavljati. Podobno velja za poledico, če je zaradi dežja cesta gladka in poledice ni mogoče odpraviti z razpoložljivimi tehničnimi sredstvi. Posebna opozorila: - Lastniki objektov morajo imeti ob občinskih in državnih cestah, še posebej tam, kjer so zgrajeni hodniki za pešce, na strehah objektov, s katerih se lahko na cesto ali pločnik vsuje sneg, obvezno nameščene snegolove. - S streh je treba pravočasno odstraniti ledene sveče, da se ne ogrozi varnosti udeležencev v prometu. - Na cesti ali ob njej je PREPOVEDANO puščati, odlagati, odmetavati ali postavljati karkoli, tudi sneg. - Prepovedano je odmetavanje snega z dvorišč na cestišče. Prednostni razred Vrsta ceste Prevoznost ceste Sneženje Močno sneženje I avtoceste, hitre ceste 24 ur zagotoviti prevoznost vozišč, pomembnejših križanj, dovozov k večjim parkiriščem in dostavnih pasov zagotoviti prevoznost vsaj enega voznega pasu in dovozov k večjim parkiriščem II ceste s PLDP > 4000, glavne ceste, glavne mestne ceste, pomembnejše regionalne ceste od 5. do 22. ure zagotoviti prevoznost; možni zastoji do dve uri med 22. in 5. uro zagotoviti prevoznost (pri večpasov-nicah prevoznost vsaj enega voznega pasu), možni zastoji do dve uri predvsem med 22. in 5. uro III ostale regionalne ceste, pomembnejše lokalne ceste, zbirne mestne in krajevne ceste od 5. do 20. ure zagotoviti prevoznost: možni zastoji do dve uri predvsem med 20. in 5. uro zagotoviti prevoznost (pri večpasovni-cah vsaj enega voznega pasu), možni zastoji predvsem med 20. in 5. uro IV ostale lokalne ceste, mestne in krajevne ceste od 7. do 20. ure, upoštevati krajevne potrebe zagotoviti prevoznost, možni krajši zastoji zagotoviti prevoznost; možni zastoji do en dan V javne poti, parkirišča, kolesarske povezave upoštevati krajevne potrebe zagotoviti prevoznost; možni zastoji do en dan zagotoviti prevoznost; možni večdnevni zastoji VI ceste, ki se v zimskih razmerah zapro Opombe: Šteje se, da je prevoznost zagotovljena, če višina snega na cestah I. in II. Prednostnega razreda ne presega 10 cm, na drugih cestah pa 15 cm, promet pa je možen z uporabo zimske opreme vozil. Kanalizacija in vodovod Matena-Iška Loka Uroš Čuden, občinska uprava V novembru so bili zgrajeni javna kanalizacija in odcepi z revizijskimi jaški do lokacije, predvidene za črpališče, obnovljen je bil tudi vodovod in hišni vodovodni priključki. Cestišče bo asfaltirano v letu 2012. Katja Ivanuš, vodja Režijskega obrata Foto: Uroš Čuden Iška Loka je dobila kanalizacijo. Gradbena dela se bodo nadaljevala v prihodnjem letu. www.obcina-ig.si 5 % 1 novice iz občinske hiše MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • december 2011 Obvestila Režijskega obrata Javljanje stanja vodomera Stanje vodomera lahko javite od 10. do 15. v mesecu, in sicer: - na tel.: 01/280-23-14, - po e-pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si, - prek spletnega obrazca: www.obcina-ig.si. Kontrola stanja na vodomeru Ob popisu je bilo ugotovljenih veliko okvar na hišnih vodovodnih priključkih, kar je imelo za posledico veliko porabo vode in s tem visok znesek na računu. Uporabnikom priporočamo, da preverjajo stanje hišne vodovodne napeljave in stanje števca ter se s tem izognejo nepotrebnim stroškom in slabi volji ob letnem popisu in poračunu. Kako opravite reklamacijo računa? Če na računu ugotovite nepravilnost, ga morate reklamirati v osmih dneh po njegovem prejemu. Reklamacija mora vsebovati podatke o številki računa, številko odjemnega mesta, stanje vodomera na dan reklamacije in vzrok reklamacije. Reklamacijo lahko oddate: • po pošti: na naslov Občina Ig, Režijski obrat, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, • po faksu: 01/280-23-22, • po e-pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si • osebno na Občini Ig v času uradnih ur. Za morebitne dodatne informacije smo na voljo po telefonu na številki 01/280-23-14. Vašo reklamacijo bomo rešili v najkrajšem možnem času. Kako uredite spremembo plačnika storitve? Informacijo o spremembi lastništva lahko posredujete na obrazcu: po pošti: na naslov Občina Ig, Režijski obrat, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, po faksu: 01/280-23-22, po e-pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si ali osebno na Občini Ig v času uradnih ur. Sprememba mora vsebovati: - verodostojno listino, ki izkazuje lastništvo (kupoprodajna pogodba, darilna pogodba, sklep o dedovanju, zemljiško-knjižni izpisek, ki ni starejši od treh mesecev), - stanje obračunskega vodomera ob primopredaji. Poravnane morajo biti vse zapadle obveznosti do primopredaje. Zaščita vodomerov pred zmrzaljo Zaradi nizkih temperatur je zmrzal pogost krivec za poškodbe na vodomeru. Kot upravljavci vodovodnega omrežja ne prevzemamo odgovornosti za tovrstne poškodbe, zato vas opozarjamo, da sami poskrbite za preventivno zaščito za vgrajene vodomere, saj ste stroške zamenjave v takšnih primerih dolžni poravnati sami. Kaj je potrebno za zaščito pred zmrzaljo: - dovolj globoki vodomerni jaški z izoliranim pokrovom, - dodatna zaščita nad vodomerom z izolacijskimi materiali. Priklopi na kanalizacijsko omrežje Na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, je priključitev stavbe ali preureditev obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo obvezna. Po pregledu evidenc je bilo ugotovljeno, da nekateri objekti, čeprav imajo možnost priključitve na kanalizacijsko omrežje, še niso priključeni. Lastnikom objektom smo začeli pošiljati dopise s pozivom na priključitev skladno z Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Ig (UL RS, št. 41/2009). Praznjenje greznic in malih čistilnih naprav Izvajanje gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode obsega tudi praznjenje greznic in malih čistilnih naprav. Na območjih, kjer javna kanalizacija še ni zgrajena, se odvaja komunalna odpadna voda v nepretočne greznica ali male komunalne čistilne naprave in obstoječe greznice do poteka roka za prilagoditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki je določen v predpisih, ki urejajo emisijo snovi pri dovajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav in emisijo snovi pri dovajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Uporabnikom, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, mora greznice oz. male čistilne naprave prazniti upravljavec s posebnimi vozili za praznjenje. Praznjenje greznic in malih čistilnih naprav se izvaja po načrtu enkrat na štiri leta, na podlagi naročila uporabnikov pa tudi večkrat. Uporabniki morajo dopustiti dostop do greznic oz. čistilnih naprav s specialnimi vozili. (22. člen Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v občini Ig, UL RS, št. 41/2009.) Večina obstoječih nepretočnih greznic je velikosti 5 m3. Po pregledu zaračunane porabe vode ugotavljamo, da je povprečna mesečna poraba na objekt v občini 5 m3 ali več, naročil praznjenj greznic pa je zelo malo. Kam potem odteka komunalna odpadna voda iz objektov, če so greznice velikosti 5 m3? Še posebej nas mora skrbeti prepustnost/nepre-pustnost greznic v hribovitem delu občine, saj se komunalne odpadne vode ne zadržuje na površju. Pri praznjenju greznic in malih čistilnih naprav ne gre za zaslužek podjetja, ki opravlja to storitev, temveč gre za ohranjanje čiste narave, še posebej vode. Praznjenje greznic in malih čistilnih naprav lahko naročite od 7. do 16. ure pogodbenemu izvajalcu podjetju Komunalne gradnje, d. o. o., Gasilska cesta 5, Grosuplje, na telefon 041/344-523 ali 01/7818-100. Katja Ivanuš, vodja Režijskega obrata Občina Ig - Režijski obrat Vodovod, kanalizacija - 24-urna dežurna služba: 051/340-647, 041/602-403 Praznjenje greznic: 041/344-523, od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure. Vse dodatne informacije glede vodovoda in kanalizacije lahko občani dobijo osebno na Občini Ig v času uradnih ur ali po telefonu 01/2802-314 ali po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si. Občina Ig - Zbirni center Matena-Ig Zbirni center je namenjen ločenemu zbiranju odpadkov iz gospodinjstev - njihova oddaja je brezplačna. Delovni čas: ob sobotah med 9. in 12. uro (ob praznikih zaprto) Dodatne informacije: Občina Ig: 01/2802-312 (Uroš Čuden) 6 www.obcina-ig.si OBČINA IG št. 5/2011 december 2011 Uradne objave Na podlagi 8. člena Odloka o priznanjih Občine Ig (Mostiščar, UO št. 5/2010) Občina Ig objavlja JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE IG ZA LETO 2012 1. Priznanja Občine Ig se podeljuje posameznikom, gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom, zavodom, društvom, združenjem in drugim organizacijam za dosežke, ki prispevajo k boljšemu in kvalitetnejšemu življenju občanov in imajo pomen za razvoj in ugled ter prepoznavnost Občine Ig. Priznanja se podeljujejo za dosežke na področju gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, športa, kulture, znanosti, zaščite in reševanja, ekologije in drugih področjih človekove ustvarjalnosti. 2. Naziv Častni občan Občine Ig je najvišje priznanje Občine Ig, ki se podeli posamezniku za izredno pomembne trajne dosežke, ki so bistveno vplivali na razvoj in napredek občine ter za njeno povezovanje z občinami v RS in širše, na kateremkoli področju. Naziv častni občan se podeljuje izjemoma in se podeli posamezniku le enkrat. Zlato plaketo Občine Ig se podeljuje za pomembne enkratne dosežke in kot spodbuda za nadaljnje ustvarjalno delo na družbeno ekonomskem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem, športnem in drugih področjih ustvarjalnosti. Število prejemnikov je omejeno na dve Zlati plaketi. Priznanje Občine Ig se podeljuje za izjemne uspehe in dosežke na družbeno ekonomskem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem, športnem in drugih področjih ustvarjalnosti v obdobju zadnjega leta in so jih dosegli ob posebnih prilikah. Priznanje ima značaj spodbude za nadaljnje delo. Število prejemnikov je omejeno na 4 priznanja. 3. Predlagatelji za podelitev priznanj so lahko župan, občani, politične stranke, gospodarski subjekti, zavodi, društva, ki imajo stalno prebivališče ali sedež v občini Ig. Predlog za podelitev priznanj Občine Ig mora biti predložen v pisni obliki in mora vsebovati: • podatke o predlagatelju - ime in priimek ali naziv pobudnika • podatke o kandidatu in vrsto predlaganega priznanja - ime in priimek ali naziv predlaganega prejemnika in njegove osnovne osebne podatke • utemeljitev priznanja oz. predloga v skladu z razpisom • dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi Predlagatelj za podelitev priznanja ne more predlagati samega sebe. Obrazložitev mora biti jasna in konkretna s poudarkom na posebnih zaslugah zaradi katerih se podaja predlog za priznanja. 4. Pisne predloge pošljite na objavljenem obrazcu na naslov: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, Javni razpis za podelitev priznanj Občine Ig za leto 2012, najkasneje do 6. februarja 2012. Obrazec je dosegljiv na spletni strani Občine Ig: www.obcina-ig.si, zainteresirani pa ga lahko prevzamejo vsak delovni dan tudi v prostorih Občine Ig. Dodatne informacije o razpisu po tel.: 280 23 18 Komisija bo obravnavala le tiste predloge, ki bodo podani v razpisnem roku in v skladu z razpisnimi pogoji. Neutemeljenih in prepozno vloženih predlogov ne bo možno obravnavati. 5. O podelitvi priznanj odloča Občinski svet Občine Ig na predlog Komisije in se podeljujejo na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku. Datum: 1. 12. 2011 Št.: 094/002/2011 Stanislav Ostanek, predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Na podlagi Zakona o graditvi objektov (UL RS št. 110/02, 47/04, 126/07), 58. in 61. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (UL SRS, št. 18/84, 32/85 in 33/89), 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (UL RS, št. 44/97), 18. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (UL RS, št. 107/99), Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS št. 110/2,08/2003), ter 16. člena statuta Občine Ig (UL RS 129/06) je Občinski svet občine Ig na 8. redni seji, dne 23. 11 2011, sprejel SKLEP o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Ig za leto 2012 1. člen 2. člen Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na Sklep začne veljati z dnem objave v UO Občine Ig, uporablja pa se od območju Občine Ig za leto 2012 znaša 0,002416 eur/m2. 1.1.2012 dalje. Datum: Ig, 24. 11. 2011 Župan Občine Ig Številka: 422/136/2011 Janez Cimperman l. r. Na podlagi 6. odstavka 29. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06-odl. US in 17/08), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 27/08 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 Odl. US: U-I-427/06-9, 79/09, 14/10 Odl. US: U-I-267/09-19), 7. člena Statuta Občine Ig (Uradni list RS, št. 129/06, 124/07, 18/08, 90/2010), in 44/05) ter 61. in 66. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Ig (Uradni list RS, št. 129/06) je občinski svet na svoji 8. redni seji dne, 23.11.2011 sprejel ODLOK O PORABI KONCESIJSKE DAJATVE ZA TRAJNOSTNO GOSPODARJENJE Z DIVJADJO V OBČINI IG SPLOSNA DOLOČILA 1. člen Ta odlok določa namen in način porabe denarnih sredstev, ki jih je občina prejela na podlagi petega odstavka 29. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06-odl. US in 17/08). NAMENSKA PORABA SREDSTEV 2. člen (1) Sredstva se namensko porabijo za izvajanje ukrepov varstva in vlaganj v naravne vire na območju občine zlasti za: - izvedbo čistilne akcije; - zaščito in ohranitev naravnih sistemov, habitatov, prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst s ciljem ustaviti izgubo biotske raznovrstnosti in genske pestrosti ter preprečiti nadaljnjo degradacijo tal, - ohranitev ustreznega razmerja med travišči in grmišči z zadrževanjem sukcesivnih procesov, - izobraževalne aktivnosti na področju varstva in vlaganj v naravne vire. (2)V primeru, da sredstva v proračunskem letu ne bodo porabljena v celoti, se le-ta prenesejo kot namenski prihodki v proračun prihodnjega leta. 3. člen (1) Občina sredstva porablja kot namenske izdatke za izvajanje ukrepov varstva in vlaganj v naravne vire iz 2. člena tega odloka, po postopkih javnega naročanja v skladu z veljavnimi predpisi in glede na progam aktivnosti opredeljen v proračunu občine. (2) V kolikor se v tekočem letu sredstva namenijo za aktivnosti, katerih izvajalci so drugi upravičenci (lovska ali druga društva), se sredstva upravičencem dodelijo na podlagi občinskega javnega razpisa skladno s pogoji in po postopku, določenem v veljavnih predpisih. Merila in kriteriji se v tem primeru podrobneje opredelijo v letnem javnem razpisu. KONČNA DOLOČILA 4. člen Ta odlok začne veljati po objavi v Uradnih objavah v Občinskem glasilu Mostiščar. Številka: 341/001/2010 Ig, 23. 11. 2011 Župan Občine Ig Janez Cimperman l. r. AKTUALNO V leto 2012 pametneje in varneje Minil je mesec prometne varnosti in žal ugotavljamo, da kljub opozorilom ni minil brez hujših nesreč. Naše življenje je žal vedno bolj povezano z naglico in hitenjem, to pa nas vodi v nesreče in tragedije. Ena od tragedij je tudi izguba naših najdražjih na najbolj neumen način - v prometni nesreči. Pa se vprašajmo, zakaj se nam to dogaja! Razlogov je nešteto, vendar spomnimo na nekajpoglavitnih, za katere smo v večini primerov krivi sami oziroma naš nepredvidljiv JAZ. Vsi zelo dobro vemo, da na cesti veljajo določena pravila in eno od mnogo pravil je omejitev hitrosti, ki je eden od razlogov za premnogo nesreč ... Pa saj jaz obvladam avto, odgovorite v večini primerov. Vendar, dragi bralci, ali verjamete v to, da ne obvladate nepredvidljivih trenutkov, ko se vam zaradi spolzkega cestišča, kjer je razlito olje, avto ne ustavi, kot vi želite. Otrok priteče iz stranske ulice za žogo ... Drugi razlog, ki je zelo pogost krivec tragedij, je prenosni telefon. V današnjem času si brez njega ne predstavljamo življenja. Tako smo 24 ur na dan na razpolago svojim najdražjim, prijateljem, znancem in poslovnim partnerjem. Kaj pa naša varnost? Ste kdaj zapazili, da pravzaprav zaradi pogovora po telefonu ne veste, kako ste pripeljali do določenega kraja? Ali morda veste, koliko je bila hitrostna omejitev? Kdo vse je hodil ob cesti? In kam postavimo svojo torbico, prenosni računalnik ... Koliko tehta in koliko bo tehtal prenosni računalnik, ko boste naglo zavira- li? Naletna teža nekega predmeta je za nas lahko zelo usodna. In prihajamo v najlepši mesec v letu. Vsi ga vsako leto čakamo in si ga želimo. December in z njim prazniki so nekaj najlepšega v letu. Pride čas praznovanj, službenih zabav, najrazličnejših prireditev in prav vsi si s kozarčkom dobrega vina radi zaželimo vse najboljše. A kaj ko smo včasih preveč prepričani sami vase in verjamemo, da nam tudi po dveh, treh aBČ&J&Šm ■ r- A И нДГ^Г AßT" - 1 AP" £дŠPisr ШШшн U ■ 14 Hr^п. ^j) ■ - * ч j-." ' ' tih d7" -•■ iBik^ 7 : . i X КЗмЕ^ввЧ 1 t^V^^^v^ ^^-jflS ^5Hr ■ ЖјИЈ ^^НЈРј^Јј ^ »■, Pfc j ■ mv^BwA Sveče v spomin na žrtve prometnih nesreč 8 www.obcina-ig.si ali štirih kozarčkih ni nič in da nam alkohol nič ne more. Ne verjemimo vsem zgodbicam in prigodam naših prijateljev. Bodimo pametni in pokličimo znanca ali domače, še najbolje pa taksi in pustimo, da namesto nas vozijo tisti, ki so tega sposobni. Tretjo soboto v novembru se v Sloveniji že peto leto zberemo vsi, ki počastimo dan spomina žrtev prometnih nesreč ter prižgemo svečko v njihov spomin in nam v opomin. Na avtobusni postaji na Igu smo se tudi mi zbrali letos že tretjič in s svečkami naredili pentljo. Tako se zahvaljujem vsem nastopajočim in govornikom za sodelovanje, vsem vam, ki ste prižgali svečko pa hvala, kajti s tem najbolj jasno ponazorimo in opozorimo, da žrtve na cestah obstajajo. Kaj vse bi lahko napisala o varnosti na cesti, ob njej... Veliko je bilo že izrečenega in še bo, vendar se zavedajmo, da za varnost lahko največ naredimo sami. Pravila in predpisi so z razlogom, in ko jih kršimo, trpijo najmanj naše denarnice, nikakor pa si ne želimo, da trpijo drugi zaradi tega. Ne pozabimo na pešce, kolesarje, predvsem pa otroke in starejše v prometu. Kot pešci in kolesarji bodimo VIDNI in PREVIDNI, kot vozniki pa spoštujmo en in edini pregovor, ki pravi: Počasi se daleč in varno pride. Leto se počasi poslavlja in za to vam v svojem imenu in imenu odbora Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ig želim srečno in varno pot v novo leto 2012 ter prelepe božične praznike, saj je prav, da se veselimo rojstva otroka, zelo pa je narobe, ko mu lahko prižigamo le še svečko. Lilijana Mavec Projekt ŽenskA od Ž-A končan 20. novembra 2011 smo v Športni dvorani Ig na zaključni prireditvi predstavili skupni projekt LAS-a Sožitje med mestom in podeželjem. Gre za projekt, sofinanciran s strani EU v okviru programa Leader, ki je zajemal vseh pet občin, ki so v tem LAS-u združene: Grosuplje, Ivančna Gorica, MO Ljubljana, Škofljica in Ig. Program Leader predstavlja ino-vativni pristop v sklopu politike razvoja podeželja EU. Naj spomnim, da več kot polovica prebivalstva EU živi na podeželju, to pa zajema kar 90 % celotnega ozemlja EU. Dosedanje izkušnje so pokazale, da lahko program Leader resnično spremeni vsakodnevno življenje ljudi na podeželju. Leader namreč spodbuja podeželska območja, da poiščejo nove načine, kako bi postala ali osta- la konkurenčna, kako bi najbolje izrabila svoje naravne danosti in prednosti ter odgovorila na izzive, s katerimi se morda ljudje na podeželju srečujejo - npr. staranje prebivalstva, nizka raven zagotavljanja storitev ali pomanjkanje možnosti zaposlovanja. Tako Leader prispeva k izboljšanju kakovosti življenja na podeželju tako za kmečke družine kot tudi za širše podeželsko prebivalstvo. Program Leader omogoča kar najboljši izkoristek naravnih in kulturnih virov, a v ospredje vedno postavlja človeka, ki je najpomembnejši akter na podeželju. V desetih delavnicah, ki so potekale skozi leto, smo tokrat z ženami preverjale danosti, želje, potrebe v vseh petih občinah in prišle do zanimivih idej. Iskale smo možnosti za njihovo uresniči- tev in z veseljem ugotovile, da so vse ideje dovolj jasne, realne, da so namenjene širši skupnosti in bi za vsako občino pomenile pridobitev, izboljšanje nekega stanja ali pa dale možnost za trdnejšo vez med njenimi prebivalci, omogočale ohranjanje naše dediščine in prenos znanja na vse, predvsem pa omogočajo vez med različnimi ■ i g I S ill 1 , i Prireditev so popestrili ljudski godci. generacijami. www.obcina-ig.si 9 aktualno MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • december 2011 Ideje, ki so se izkazale kot naj-boljrealne, tudi potrebne za realizacijo v bližnji prihodnosti, so tako zelo različne, da se med sebojdopolnjujejo, in zato ponujajo možnost medsebojnega sodelovanja, tudi povezovanja posameznih skupin ljudi, posledično seveda tudi občin. Iskale smo na področjih podjetništva, glasbe in drugih umetnosti, športa, kulinarike. Ideje, ki so se pokazale kot možni projekti v bližnji prihodnosti, se med temi področji prepletajo in prav vsak od njih se na nek način dotika teh petih področij in ponuja celo več. V Grosupljem se je pokazalo izredno močno zanimanje za različno etnološko dediščino od ljudskega petja do kulinarike in tradicionalnih in novih obrtnih znanj, zato bi veljalo v občini Grosuplje podpirati razvoj tovrstnih dejavnosti in jih pogosteje vključevati v kulturne in turistične aktivnosti v občini. Specifika skupine v Ivančni Gorici je bila v tem, da skoraj ni več področja, kjer bi se dalo še kaj novega razviti. Pokazalo se je, da sicer nekaj idej še obstaja, vendar pa udeleženke, ki so aktivne na zelo različnih področjih, potrebujejo nekoga, ki bo povezoval vso ponudbo in oblikoval nove produkte. Pokazalo se je, da bi bilo treba okrepiti medsebojno sodelovanje med posameznimi ponudniki. Splošno mnenje je bilo, da bi lahko bil povezovalni člen med ponudniki - v tem pri- Predstavitev projektov ižanskih žensk meru predvsem društvi - TIC, ki bi oblikoval povezovalne programe in produkte ter vključeval vse ponudnike z njihovo ponudbo. V občini Škofljica se je skozi dve delavnici pokazalo izredno močno zanimanje za različne ustvarjalne dejavnosti, predvsem za likovno, in da obstaja želja po tem, da bi se razvijale še določene nove vsebine - ples, lutkovna dejavnost, razvoj kulinarične ponudbe občine ... Ideja o bazarju ponudbe v Občini Škofljica je idealna priložnost za povezovanje in za oblikovanje novih vsebin. Velik potencial je ideja Festival umetniških zvrsti, ki bi lahko povezal že obstoječe ponudnike v enotedensko ali mesečno ponudbo dejavnosti, ki so namenjene povezovanju kot tudi krepitvi ustvarjalnosti posameznika. Izredno močna kulinarična izhodišča (lan) nudijo priložnost za oblikovanje nove kulinarične ponudbe kraja, vendar pa bi se bilo treba tega lotiti sistematično in najprej izvesti dobro zasnovane etnološke raziskave, ki bi nudile izhodišča za nadaljnje delo. V MO Ljubljana se njeno podeželje razprostira vse naokrog mesta, zato delo tam ni bilo najlažje. Pa vendar se je med drugimi izoblikovala zelo lepa in koristna ideja o povezovanju družin in otrok z delavnicami zanje ob spoznavanju zelišč, njihovi pridelavi in uporabi ter skrbi za zdravo življenje v družini na različne načine. Na Igu se je pokazalo, da je skupina zelo povezana in da imajo dobre ideje. Vidi se delo na terenu in stalna prisotnost občinskih predstavnikov, ki sledijo utripu terena in ga poslušajo ter vključujejo ideje v svoje programe. Tako rastejo program, vsebine in povezanost posameznih akterjev. Zato sta imela oba projekta, ki sta doživela svojo predstavitev na zaključni prireditvi, svojo trdno osnovo na viziji ljudi, ki delajo in živijo v občini. Domača kmečka tržnica, namenjena lokalnemu prebivalstvu in vsem, ki obiskujejo Ižansko, in Ižanska hiša, ki bi z vsemi vsebinami, ki že potekajo po različnih prostorih, obogatila kulturno, izobraževalno, turistično dejavnost, sta projekta, ki imata trdno osnovo in veliko možnost oživitve. Poudarek skupine je bil na povezovanju obstoječih vsebin in sodelovanju, prav tako pa tudi na socializacijskem in spoznav- nem momentu. Vse vsebine so zasnovane tako, da omogočajo povezovanje vsega, kar se že dela na terenu, in kar največjega kroga akterjev, kar je v manjših sredinah še kako pomembno. Posebno mesto ima kulinarika kot tudi raziskovanje etnološke dediščine. Gre za črpanje idej iz preteklosti za prihodnost. Vse te ideje so bile na predstavitvi predstavljene z računalnikom, besedo, zelo lepo razstavo vseh udeleženih v posameznih občinah in pravo ljudsko pesmijo, ki je večer povezala v prijetno celoto, kjer se je družilo, pokušalo in spoznavalo. Projekt bo sicer v celoti končan, ko bova pripravili vsa potrebna poročila za vse ravni, ki to zahtevajo, pred tem pa naju čakata priprava in tisk brošure, kjer bo zajet celoten potek projekta, vse vsebine, ki so se pokazale kot zanimive ideje Žene so res bile v ospredju tega popoldneva, a zagotovo brez naših mož, njihovega razumevanja in sodelovanja marsičesa ne bi zmogle tako, kot želimo. Zato se zahvaljujemo županu Občine Ig Janezu Cimpermanu za podporo in spodbudne besede. S projektom ŽenskA od Ž-A smo se tokrat obrnili k ženski. Pravijo, da smo inovativne, delavne in dovolj trmaste, da začrtano izpeljemo do konca. Najbo tudi tokrat tako! Nevenka Marija Kovač Foto: Janez Kovač 10 www.obcina-ig.si iz življenja vaških svetov LZ7" GLASILO OBČINE IG • december 2011 MOSTIŠČAR Dragi vaščani in vaščanke Škrilj V imenu SVS Škrilje vam predstavljamo predlagani načrt dela za leto 2012, ki smo ga pripravili za umestitev v proračun za leto 2012. Pri pripravi načrta smo vključili različne zadeve, ki so strateške za našo vas in jih potrebujemo, ter vam jih na kratko predstavljamo. Nadaljevali bomo že z začetimi deli, in sicer dokončanje igrišča, v načrtu smo poudarili večjo prometno varnost v vasi v okolici gasilskega doma (druženje in zadrževanje otrok), k temu šteje tudi ureditev z ustrezno prometno signalizacijo, v načrtu je asfaltiranje cest v zaselke in jih opremiti z javno razsvetljavo, poskrbeti je treba tudi za poljske poti, da bodo bolj dostopne in lahko postanejo prijetne sprehajalne poti. K temu sodi tudi ureditev vodnega zajetja Draga, ki jo lahko vključimo med turistično zanimive povezave, saj je omenjeni prostor ob pešpoti E6 prijeten za počitek na poti in oddih v naravi, kjer bi za prijetnejše počutje namestili klopce in gugalnice. Tako bi postal park Draga in bi ga lahko promovirali kot dodatno turistično točko v občini Ig. Poleg tega pa je vodno zajetje Draga zajetje za vodo, kar je zelo pomembno za požarno varnost, poleg tega pa je tudi zalo-govnik za vodo za sušna obdobja. Za boljši zgled in informiranost bi poskrbeli z ureditvijo oziroma obnovitvijo oglasnih mest in ureditvijo avtobusnih postajališč ter prostora pri kozolčku pri križišču na Tlake. O načrtih za prihodnje leto se lahko podrobneje pogovorimo na srečanju, ki ga bomo pripravili po novem letu, in vas vabimo, da se ga udeležite. Vljudno vas vabimo, da se udeležite srečanje vaščanov, ki bo 14. januarja 2012 ob 19. uri v prostorih gasilskega doma Škrilje. Vzemimo si čas za klepet, nazdravimo med seboj in se povese-limo ter tako naredimo še en lep in prijeten uvod v leto, v katerega bomo vstopili. V življenju nam vse ni podarjeno, ampak moramo za prijetne stvari poskrbeti tudi sami. Poskrbljeno bo, da ne bomo sedeli ob praznih mizah, zato je prispevek za srečanje 5 eur. Udeležbo potrdite do srede, 11. januarja 2012, na telefonsko številko 051/344-797 (Maja). Vabljeni! Marina Plantan Obiščite spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si. OBČANOV KOTIČEK Komentar članka Praznovali smo že tretjič Ob prebiranju članka in predvsem tudi komentarja pod sliko na levi sem opazila, da so podatki napačni, zato sem se odločila opozoriti na napake. V komentarju pod sliko je bilo zapisano »6. in 7. razred OŠ Ig leta 1955«, kar je povsem nemogoče saj leta 1955 na Igu še ni bilo osemletke. Bili so štirje razredi t. i. Ljudske šole, kdor pa je želel šolanje po štirih letih nadaljevati v takratnih štirih razredih nižje gimnazije, je moral to obiskovati v Ljubljani (I. Gimnazija Ljubljana, II. Gimnazija Ljubljana idr. gimnazije v Ljubljani). Na Rudniku je bilo osemletko prvič mogoče obiskovati v šolskem letu 1958/59 (Osnovna šola Oskar Kovačič Ljubljana-Rudnik), na Igu pa šele dve leti pozneje, in sicer v šolskem letu 1960/61, ustanovitelj je bil takratni ravnatelj Karel Pfundner. Tudi podatek iz članka, da so nekateri zapustili šolo v 6. ali 7. razredu, ne drži, saj je bilo šolanje v osemletki obvezno, tako da so učenci morali dokončati vseh osem razredov osemletke. Popravek članka je napisan izključno zaradi ozaveščanja mlajših generacij o poteku šolanja na podeželju v omenjenem času. Podatki so pridobljeni iz osebnega arhiva, saj mi vpogled v šolsko kroniko s strani odgovornih na šoli ni bil omogočen. Breda Rožič Stanki Rebolj, upokojeni ravnateljici OŠ Ig V glasilu sem zasledila, da ste se upokojili. Saj ni res, pa je. Tako smo blizu pa tako daleč, da veliko dogajanj zasledimo šele v občinskem glasilu. Kar nekaj let sva se srečevali na Svetu staršev in Svetu šole. Bilo je prijetno, včasih pa tudi zahtevno. Gospa Stanka, zdaj je prišel čas, da se ustavite. Postanite pozorni na vse trenutke v vsakdanjem življenju. Zdaj boste začeli resnično živeti! Leta pridejo in grejo, nič ne obstoji v življenju, zato svoj čas izpolnite v zdravju, sreči in veselju. Na vaši šoli je pridobival znanje tudi moj sin. In kako gredo leta, saj je že pred diplomo! Hvala Vam, hvala za vse! Terezija Gumilar Zahvala V februarju je žal zbolel naš sonček Vid. Da se je na njegov obrazek povrnil nasmeh zdravja, smo morali pet mesecev preživeti na zdravljenju v bolnišnici v Italiji. V tem času ne bi šlo brez pomoči vseh ljudi okoli nas, zato bi se radi iz srca zahvalili vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom, vaškim svetom in vsem drugim, ki so nam z veseljem priskočili na pomoč. V težkih trenutkih je to pomenilo ogromno, saj smo z vašo pomočjo in pozitivno energijo veliko lažje preživeli vse to. Zato HVALA! Tomislav, Tanja, Vid in Nik Šivec www.obcina-ig.si 11 iz življenja strank MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • december 2011 ^malu se bo zadnji večer tega leta spremenil v novo jutro, prvo jutro novega leta 2012. Takrat bomo pozabili na skrbi in se spomnili vseh lepih stvari, ki smo jih doživeli v preteklem obdobju. Želimo vam čim več lepih stvari tudi v letu 2012. LISTA ZA PODPORO PROJEKTOM OBČINE IG OO SLS IG in Nova generacija IG se vsem članom zahvaljujeta za zavzeto delo! Vsem občanom, podpornikom in prijateljem SLS pa želimo izzivov polno leto 2012, ki naj bo obogateno z osebnimi uspehi. Vsem občanom in občankam čestitke ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Naj naša država, ki je zrasla iz poguma in pravilnih odločitev, praznuje skupaj z nami. OO SLS IG in Nova generacija Ig OO SLS Ig se zahvaljuje vsem občanom in občankam, ki ste na predčasnih volitvah v državnih zbor Slovenski ljudski stranki izkazali zaupanje in namenili svoj glas. "Če boš pošten, pravičen, odprt, pripravljen za vse dobro, boš uspešno pomagal pri oblikovanju resnične skupnosti." Don Pierino Spoštovane volivke in volivci, občanke in občani, dragi prijatelji! Za nami so predčasne volitve, kjer ste mi namenili svoj glas in odločili, da tudi v mandatu 2011-2015 v hramu demokracije - v parlamentu - zastopam vas in naše kraje. /ala za pogum in odločitev ter zaupanje v Slovensko demokratsko stranko. Pred nami je zahteven čas, ki pa ga bomo s sodelovanjem in dobrim delom premagali in zagotovili svetlejšo prihodnost za našo lepo Slovenijo. Ker v teh dneh praznujemo spomin na dogodke pred 21 leti, ko smo se na plebiscitu odločili za samostojno pot, vam iskreno čestitam. Letošnje leto smo slovesno praznovali 20 let naše Slovenije z željo za novih 20 uspešnih let. Vsak od nas lahko k temu prispeva. elim vam tudi mirne in prijetne božične praznike, Ji naj vas nagovorijo s hvaležnostjo do vsega, kar nam Bog daje. V novem letu pa naj se vam izpolni čim več želja, spoznajte zanimive in prijetne ljudi, v družinskem krogu naj se vam dogajajo same lepe stvari. Alenka Jeraj cn 1 onosno in uspešno v 2012! Najboljše, kar se vam zgodi v življenju, je, da verjamete vase. Ne bojte se poskusiti. Naj vas ne bo strah, če vam spodleti. Vstanite in poskusite znova. Ko delate, naredite to tako, kot to najbolje zmorete in znate. Tvegajte in poskusite. Za vsako stvar, ki jo počnete, se razdajajte. Želeti si morate veliko: obilo ljubezni, spodbudna doživetja, novo znanje, dajanje drugim ter veliko možnosti in priložnosti za izražanje svojih znanj in sposobnosti. Ne zadovoljite se z malim. Želimo vam, da nikoli ne bi izgubili veselja do življenja in iskanja ter spoprijemanja z novimi izzivi. Da bi vedno našli nekaj, kar vas veseli. Da bi vedno uživali v življenju. Neodvisna lista IZZIV »Uspel ni, kdor je uspešen. Uspel je, kdor je srečen.« Rudi Kerševan Iskrene čestitke ob dnevu samostojnosti, mirne in prijetne božične praznike, v novem letu pa veliko izpolnjenih želja in lepih trenutkov. Pa srečno! OO SDS Ig SDS Vseslovenska akcija Simbioz@ tudi na Igu V petek, 21. oktobra 2011, se je končal enotedenski vseslovenski projekt Simbioz@ z namenom prek medgeneracijskega sodelovanja dvigniti računalniško pismenost starejših, ki je v duhu medgeneracijskega sodelovanja in prostovoljstva v petih dneh potekal na več kot 240 različnih lokacijah v 120 občinah po Sloveniji. Društvo upokojencev Ig je tudi naš Medgeneracijski center uspelo usposobiti in uvrstiti med te točke. Najprej je bilo treba pridobiti in usposobiti največje število računalnikov, ki bi ga lahko uporabili v malem prostoru učilnice. Z dograjevanjem in izposojo smo jih nabrali osem, zato smo lahko v posamezno lekcijo povabili največ po devet udeležencev, le dve interesentki pa smo morali zato odkloniti. Vseh upokojenih udeležencev, ki so uspešno končali vse tri module in se s tem znebili strahu pred računalnikom, je bilo 27. Nekateri so že pred tem obvladali najosnovnejše funkcije, kar nekaj pa se jih je začelo šele takrat 'boriti' z računalniško miško. Nekaj vaje je bilo potrebno, da so jo ukrotili. Potem so napisali svoje prve pozdrave sosedu in to poslali po elektronski pošti. Za večino je bil to doživljaj. Pa tudi spoznanje, kaj vse zanimivega lahko najdejo na spletu. Nekateri so že vedeli, da so tam tudi vsebine za odrasle. >u ig ' ^ DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG Za potrpežljivo podajanje znanja pri osvajanju neznanih področij sta bila v MC Ig najzaslužnejša inštruktorja Petra Kocjan in Blaž Ravnikar. Na koncu smo se jima v zahvalo tudi skromno oddolžili s spominskimi darili Občine Ig. Povedati je treba, da v projektu Simbioza z ničimer niso sodelovale državne strukture, ampak je bilo vse oprto zgoljna med-generacijsko solidarnost (ki pa v Občini Ig s strani mladih ni bila ravno zgledna). Zato moramo posebej pohvaliti edino prostovoljko iz naše občine Polono Jerše Kostadinosko. Tako gre vsa zahvala za organizacijo zavodu Ypsilon in prostovoljstvu Simbioze, seveda tudi s pomočjo podpornikov: Loterije Slovenije, Zavarovalnice Vzajemna, Združenja splošnih knjižnic, Microsofta Slovenija, Siola in Mini.si Morda, odvisno od stiskanja proračunov na vseh ravneh, bo prihodnje leto organiziran eden ali več bolj poglobljenih tečajev (50 ur vsak) za vse zainteresirane občane brez omejitve starosti, kjer bo spoznavanje seveda bolj poglobljeno. O tem bomo pravočasno obvestili na spletni strani Društva upokojencev Ig http:// du-ig.zdus-zveza.si/ . Več vtisov udeležencev projekta Simbioz@ iz vse Slovenije je na spletu http://zlataleta.com/pro-jekt-simbioz-je-zakljucen/. Janez Vrhovec Foto: Blaž Ravnikar Stiska v malem prostoru je očitna. SIMBIOZ@ - računalniški tečaj Pohvalno - kratek, a sladek, bi zapisala. Tudi mi, ki smo v tretjem življenjskem obdobju, smo prejeli diplomo. Bili smo veseli pridobljenega znanja. Mnogo si nas želi ponovitve in novega napredka. Na tečaju so nam omogočili razumeti tudi zapletene pojme. In kakšno veselje je brskati po računalniku! Časi so drugačni kot pred leti. Korak s časom, tehnologija je hitrejša od staranja. SUPER, SUPER! Pridružite se nam vsi, ki želite uživati! Uživati ob dopisovanju, iskanju različnih informacij itd. Brez računalnika skoraj ne gre! Hvala vsem, ki so nam to omogočili, in hvala prostovoljcem SIMBIOZE. Terezija Gumilar www.obcina-ig.si 13 Pozdrav jeseni s plesom Kot že nekaj let smo tudi letos pripravili prireditev z naslovom Pozdrav jeseni. Prečudovito jesensko dekoracijo na odru smo v naši dvorani dopolnili s folklorno nošo, ki je pozornemu gledalcu privabila nasmešek na obraz, pripravili smo večer plesa in pesmi skupaj s folklorno skupino COF. Kratica pomeni, kot pravijo sami, Klub optimističnih folkloristov. 29 let je že minilo, odkar so začeli delovati kot folklorna sekcija KUD Kliničnega centra in Medicinske fakultete Dr. Lojz Kraigher v Ljubljani. Sčasoma so prerasli v samostojno folklorno skupino, ki pa še vedno deluje v okviru omenjenega društva. Ves čas delovanja so zagnano delali in korak za korakom gradili skupino: širili repertoar, se trudili za čim bolj avtentične noše ter zraven še zavzeto plesali in se učili petja. Ples je postal del njihovega življenja, saj jih pomlajuje, razbremenjuje ter vzdržuje njihovo psihično in fizično kondicijo. Folklorno skupino COF sestavljajo člani zrelih let, ki s plesom vzdr- žujejo kondicijo, vitalnost in ohranjajo mladostni slog, kar ponazarja tudi ime skupine. Predvsem pa so ponosni, ker z zavzetim delom ohranjajo pevsko in plesno izročilo naše lepe Slovenije in ga posredujejo zanamcem. Ves čas svojega delovanja pridno nastopajo. Med drugim so nastopili na neštetih dobrodelnih prireditvah za bolnike v razstavišču Kliničnega centra in domovih starejših občanov po vsej Sloveniji. Tudi po svetu radi hodijo, do zdajso gostovali že v Angliji, Braziliji, Italiji, Avstriji, na Nizozemskem, Madžarskem, v Srbiji, Turčiji, Mehiki in Rusiji. Od odmevnejših domačih nastopov naj omenimo, da so daljnega leta 1999 zaplesali na zaključnem večeru Folkart na Lentu, trikrat pa so bili izbrani za sodelovanje na zaključnem državnem srečanju folklornih skupin Slovenije Le ple-sat me pelji. Letošnje leto je minilo v znamenju nastopov po Sloveniji in kratke turneje po Rusiji, kamor so odšli kot gosti MPZ Cantate Domino iz Kočevja. Skupino sestavlja 53 plesalk in plesalcev in štirje godbeniki. Predsednik skupine je Zoran P. Trampuž, strokovni vodja je Nina Knaus, peti pa jih uči Katarina Šetinc. Da bi bilo vse nekako bolj domače, kot smo pri nas že navajeni, je ŽPZ Žene in dekleta dveh vasi z veseljem sprejel izziv in skupaj s folkloristi pripravil zanimiv in pester večer, poln ljudske pesmi in lepega slovenskega plesnega izročila. Da bi bilo res vse popolno, pa se je ponovno zbrala in zapela tudi Vokalna skupina Sosedje, ki je to prireditev prvotno tudi pripra- vljala kot svoj letni koncert. Veseli smo, da se ponovno trudijo, saj tako delo kaže na srčnost nekaterih članov skupine. Žal pa nas je zmotila v celotnem večeru samo ena stvar. V dvorani je bilo zelo malo tistih, ki jim je bil ta prečudovit večer namenjen. Gledalcev, ki nam tako radi očitate, da se v naših vaseh nič ne dogaja, tokrat ni bilo. Pa vendar smo veseli vseh tistih in se vam tudi zahvaljujemo za vaš obisk, ki ste prišli in si napolnili dušo s petjem ter oči s prečudovitimi oblekami in plesom, ki ga danes ne vidimo več v domačih vaških gostilnah, v katerih so ga še nedolgo tega plesali na lesenih podih, na katerem je plesni korak tako lepo zvenel. Lilijana Mavec, KD Mokrc KULTURA Koncert Prifarskih muzikantov na Igu Prifarski muzikanti so tambu-raška skupina iz Fare ob Kolpi na Kostelskem. S pesmijo in vižami že od leta 1987 oživljajo ter ohranjajo kostelsko in glasbeno izročilo drugih slovenskih pokrajin. Večina jih je bila namreč negova- nju slovenske glasbene tradicije zavezana že v folklornih skupinah, zato to glasbeno zvrst ne samo poznajo, ampak tudi občutijo. Po zavidljivem nizu uspehov in nagrad so se predstavili tudi na Igu, in sicer v soboto, 19. novembra 2011, so na odru v Športni dvorani v uro in pol dolgem koncertu predstavili sebe in svoje največje uspešnice. Kdor je bil na koncertu, bo pritrdil, da pri muziciranju tudi uživajo. Polna dvorana in zadovoljni obrazi so samo še eno zagotovilo več, da jim poslušalcev še dolgo ne bo zmanjkalo. Marica Zupan, občinska uprava Foto: Maruša Švigelj 14 www.obcina-ig.si kultura_ GLASILO OBČINE IG • december 2011 I MOSTIŠČAR Letni koncert Ženskega pevskega zbora Ig to ^—'društvo V FRAN GOVEKAR IG V Kulturni dvorani na Golem je v petek, 18. novembra 2011, zapel ženski pevski zbor na letnem koncertu. Običajno svoje enoletno delo predstavimo v mesecu maju, letos pa se je zaradi gostovanja zbora skupaj z Društvom deklet in žena na podeželju v Bruslju letni koncert zamaknil v jesenski čas. Pa nič zato, pesem je vedno dobrodošla, še posebej takrat, ko se dan skrajša in imajo ljudje več časa za druženje. Tako kot vedno je bil tudi letos program koncerta razdeljen na dva dela. V prvem delu smo slišali, kako zveni uglasbitev poezije naših pesnikov Simona Gregorčiča Iz vencem tem ovijem Slavo, Dneva nam pripelji žar/ in Janeza Menarta /Zapojmo pesem/, v pomladne dni pa nas je popeljala skladba Josepha Haydna Pomlad. Ob klavirski spremljavi Polone Černe so sledile pesem Abendlied, koral Jesus bleibet meine Freunde in Edelweis iz muzikala Moje pesmi, moje sanje. Za konec prvega dela sta zazveneli še španska Santa Maria, strela do dia in črnska duhovna Somebody's Knockin At Yo' Door. V premoru je zaigrala na klavir Polona Černe, ki je postala naša redna spremljevalka. Njena klavirska igra postaja vse bolj suverena. V zadnjem času se je podala v džezovske vode, ki zahtevajo veliko teoretičnega znanja in glasbene ustvarjalnosti ter smisla za improvizacijo. Drugi del letnega koncerta zborovodja že tradicionalno posveti priredbam in obdelavam slovenskih ljudskih pesmi, ki so pomemben zaklad slovenske glasbene ustvarjalnosti. Res je njihova vsebina vse prevečkrat žalostna, pa vendar polna Govekarjevo priznanje je prejel zborovodja Iztok Petrič. ljubezni in miline. Spevnost melodije so različni avtorji obogatili s harmonijami, prek katerih nas je zbor popeljal po stezicah, ki so včasih bile, pod rožnato planino in k pericam, ki bodo še pred sončnim zahodom končale delo. In čeprav smo sredi jeseni, nas je pesem ponovno ponesla tudi na sprehod čez ozelenele pomladne travnike. Pevke smo zelo vesele, da nam je uspelo osvojiti priredbo Avsenikove skladbe Čakala bom, ki smo jo zapele kot sklepno pesem našega koncerta. Ta pesem povezuje vse prej zapeto - vse letne čase od pomladi do zime in vso simboliko dneva in noči s skupnim sporočilom upanja - »Čakala bom, da vrneš se, in kadarkoli bo, mi bo lepo.« Po zaključenem programu je sledila še podelitev priznanj. Predstavnica Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Tatjana Avsec je 13 pevkam podelila srebrna Gallusova priznanja. Društvo Fran Govekar Ig vsako leto nagradi prizadevnega posameznika z Govekarjevim priznanjem in za leto 2011 ga je prejel naš zborovodja Iztok Petrič. Z naslednjo obrazložitvijo mu ga je podelila predsednica društva Alenka Jeraj: »Iztok je prevzel vodenje zbora v sezoni 2005-2006 in že v prvem mesecu ga je čakal nastop. To je bila mini preizkušnja in zelo dobro jo je prestal. V nadaljevanju so pevke glasovno napredovale, kar so občutili tako poslušalci kot selektorji na občinski in medobčinskih revijah pevskih zborov, kjer so prejemale dobre ocene. Zbor se je pod vodstvom Iztoka Petriča lotil različnih stvari; sodelovali so na božičnih koncertih, pripravili koncert za otroke Kdo živi v tej hišici, gostovali po Sloveniji, zamejstvu, Salzburgu in Bruslju, ob 10. obletnici delovanja pa pripravili vrhunski koncert in izdali zbornik Naših 10 let. Ženski pevski zbor ne manjka na društvenih dogodkih - od zbora članov, koncertov na zdravje, do srečanja pevskih zborov na Krimu. Lahko rečemo, da so se pevke in Iztok ujeli in s priznanjem jim želimo še veliko skupnih uspešnih pevskih let.« Prireditev smo ob klavirski spremljavi končali z igrivo skladbo Menuet. Zadovoljni smo bili z našim nastopom, želimo pa si, da bi naše delo pritegnilo večji krog poslušalcev, da bi spoznali lepoto zborovskega petja, ga vzljubili ter cenili in ne nazadnje s tem nagradili ves trud, ki ga vlagamo v svoje delo. Omeniti moram tudi naš nastop na tradicionalnem 19. Gradiškovem srečanju pevskih zborov konec novembra v Dolskem. Srečanja so se začela na pobudo Franca Gradiška, vsako leto pa se na odru v dveh večerih s tremi skladbami zvrsti več kot 20 zborov. Taka srečanja so zelo dobrodošla, saj pomenijo primerjavo z drugimi in hkrati postavijo nove cilje - postati še boljši. Emilijana Meglič Foto: Alenka Jeraj Voščilo Lepo doživete božične praznike in Vse dobro Vse dni V noVem letu Voščimo Vsem ljudem dobre Volje ter Vsem, ki nas spodbujate in podpirate pri našem delu.! Vse dobro in Veliko Veselja ob druženju pa želimo tudi Vsem članicam V drušVu! DruštVo žena in deklet na podeželju Ig www.obcina-ig.si 15 _kultura MOSTIŠČAR I GLASILO OBČINE IG • december 2011 Druga samostojna razstava Ivanke Demšar V Knjižnici na Igu je bil v ponedeljek, 21. novembra 2011, Govekarjev večer in odprtje razstave slik Ivanke Demšar iz Matene. V prvem delu večera so članice društva Fran Govekar brale poezijo v spomin Tonetu Pavčku, nato pa sem odprla svojo 2. samostojno razstavo na Igu, kjer imamo člani društva možnost razstavljati svoja dela. Na ogled je postavljenih 21 slik v različnih slikarskih tehnikah in motivih. Slike so izdelane v akrilni tehniki in akvarelu. Pri izdelavi sem uporabljala različne barve, lepila in materiale, zemljo in pesek. Tehniko slikanja izberem po zamisli, kjer poleg izbrane tehnike običajno dodam tudi kakšen drug material. Slike predstavljajo naravo, saj slikam tudi na terenu. V društvu ustvarjamo tudi slike, ki predstavljajo določene teme, pogojene s slovenskimi prazniki, kraji in običaji. Odprtja se je udeležilo lepo število povabljenih, sorodnikov, znancev in prijateljev. Po tem smo nazdravili mojemu uspehu s kapljico žlahtnega. Za obisk in čestitke se vsem skupaj iskreno zahvaljujem in vam obljubljam še boljše slike. Ivanka Demšar Slikarka Ivanka Demšar Razstava v Grosuplju Likovna skupina Društva Fran Govekar Ig razstavlja slikarska dela na temo Ljubljansko barje nekoč in danes v dvorani Mestne knjižnice Grosuplje. Otvoritev razstave je bila 15. novembra in ob tej priložnosti smo na kratko predstavili naše društvo, igralska skupina nam je odigrala kratek odlomek iz Jalnovih Bobrov, v katerem nastopata veliki poglavar Ostrorogi Jelen in njegova žena Jezerna Roža. Prizore iz Jalnovih Bobrov je dramatizirala in režirala predsednica našega društva Alenka ^DRUŠTVO FRAN GOVEKAR IS Jeraj. Za kuliso, na kateri je hiša Ostrorogega Jelena, je poskrbel Ivan Jerom iz Bresta. Na razstavi razstavljajo slikarji: Jožica Serafin, Julijana Pešič, Zvonko Dobovšek, Minka Žagar, Zinka Srebrnak, Zdenka Vinšek, Milan Šubic, Antita Indihar Dimic in Ivanka Demšar. Razstavo si lahko ogledate do sredine januarja 2012 v dvorani Mestne knjižnice Grosuplje. Anita Indihar Dimic Predstavili so se tudi koliščarji. Zahvala to DRUŠTVO FRAN GOVEKAR IG Društvo Fran Govekar se zahvaljuje učencem Osnovne šole Ig, ki so sodelovali z risbami na temo Poklici v resnici v knjižnici Ig: 1. b razredu z mentorico Boženo Števančec, 3. a razredu z mentorico Manuelo Beljan, 4. a razredu z mentorico Martino Meden in še prav posebna pohvala za trud pripada 2. a razredu z mentorico Nevenko Pavlin. Razstavljene so bile tudi risbe otrok iz PŠ Krka, ki spada k OŠ Stična, kjer je mentorica otrok članica našega društva Mateja Jere Grmek. Zahvaljujemo se tudi Alešu Holcu, ki je pripomogel k naši razstavi. Anita Indihar Dimic 16 www.obcina-ig.si Papironorija ali akcija zbiranja starega papirja Papironorija je akcija zbiranja starega papirja. Namenjena je bila vsem otrokom in odraslim, ki radi storijo kaj zase in za naš planet. Organizirali smo jo taborniki ob pomoči vaške skupnosti in močni podpori staršev, potekala pa je v nedeljo, 22. oktobra, v dopoldanskih urah. S samokolnicami smo se odpravili od hiše do hiše in zbirali star papir. Ob dogovorjeni zgodnji jutranji uri so na zbirno mesto prišli le trije fantje, zato sem se sprva ustrašila, da bo akcija padla v vodo. Mnogo staršev mi je sporočilo, da zaradi slabega vremena otrok ne bo ali pa jih bodo pripeljali pozneje, pa se nas je kljub slabemu vremenu sčasoma zbralo dovolj za dve skupini. Vsaka s svojo samokolnico se je odpravila v svoj del Golega, otroci iz Zapotoka pa so se organizirali kar sami in so papir pobirali v domačem kraju. Skupaj smo dokazali, da lahko tudi majhna skupina otrok veliko naredi, saj sta bili tako mlajša kot starejša skupinica pri nabiranju papirja zelo uspešni. Čeprav večina vaščanov Golega in Zapotoka papir zbira ločeno in sproti odnaša v za to namenjene smetnjake, je skoraj vsaka družina nekajpapirja prispevala tudi za našo akcijo. Ob koncu akcije smo se lahko pohvalili s polno prikolico papirja. Sprva nam je svoj obisk obljubila Pika Nogavička, a se je zaradi slabega vremena tudi ona opravičila, zato pa nam je svoje delo prijazno predstavil Jože Ciber, ki je otroke navdušil s svojo zbirko motornih žag. Pokazal nam je tudi primerno zaščitno opremo in nam razložil, zakaj jo je treba uporabljati, predvsem pa je s svojo predstavitvijo želel poudariti, da papir zbiramo zato, da ne bomo čezmerno izse-kavali gozdov. Ravno preprečevanje nepotrebnega sekanja dreves je najpomembnejše sporočilo, ki ga želimo izpostaviti, kajti to je namen akcij zbiranja starega papirja, ki pa se ga otroci ne zavedajo in ga premalo poznajo. Akcijo smo končali v prijetnem razpoloženju, ob toplem čaju in domačem pecivu. Rada bi se zahvalila taborniškima vodoma Goreči ognji in Divji medvedi, ki so se akcije udeležili, in njihovim staršem, ki so mi pomagali pri izvedbi. Najlepše se tudi zahvaljujem vaškima sve- toma Golo in Zapotok ter predvsem Jožetu, ki nam je pripravil delavnico. Vse druge pa vabim, da spremljate naše delovanje in se nam pridružite pri kateri izmed naslednjih akcij. Mojca Poredoš, vodnica Divjih medvedov in Gorečih ognjev Zbiranje papirja Foto: Mojca Poredoš Delavnica za starše V mesecu novembru smo pri Zajčkih pripravili obdaritveno delavnico za otroke iz skupine in njihove starše. Delavnice se je udeležilo kar nekaj otrok in star- šev, ki so pridno šivali stonoge iz nogavic. Za šivanko pa niso popri-jeli samo starši, ampak tudi otroci, ki so poleg šivanja izbirali barvo gumbov za oči, barvo nog in ust pri stonogah. Skupajsmo preživeli prijetno popoldne in komaj čakamo naslednjo delavnico. Izdelke, ki so jih otroci in starši izdelali, pa smo poslali na pedi- atrično kliniko, kjer bodo z njimi razveselili otroke, ki praznike preživijo v bolnišnici. Zajčki iz enote Studenček www.obcina-ig.si 17 Jesenska delavnica pri Ribicah Konec meseca oktobra smo se pri Ribicah poveselili skupaj s starši na jesenski delavnici. Že v dopoldanskem času smo si izrezali veliko bučo, v njej prižgali svečko in jo z zanimanjem opa- zovali v temi - in čeprav smo še zelo majhni, se prav nič nismo bali tega našega strahca. Popoldne pa so se nam pridružili še starši ... Ribice iz enote Gozdiček ^ DRUŠTVO V FRAN GOVEKAR IG Dragi otroci! Zvezdica Zaspanka je najmlajša zvezda na nebu. Nekega dne zamudi v službo. Za kazen jo Mesec pošlje na Zemljo ... Če vas zanima, kaj se je z njo dogajalo, vas vabimo na premierno uprizoritev lutkovne igrice vezdica aspanka v izvedbi lutkovne skupine Društva Fran Govekar Ig. Predstava bo v soboto, 17. decembra 2011, ob 9.30 v Mladinskem domu na Igu. Vabljeni! Otroške delavnice v Mladinskem domu Ig Otroška delavnica bo po predstavi Zvezdica Zaspanka v soboto, 17. decembra 2011, ob 10.00. Tematika delavnice bo božični čas. Delavnica bo potekala približno uro in pol ter je brezplačna. Zaželena je predhodna najava zaradi oskrbe z delovnim materialom. Kontakt: Simona Pavlič (051/430-402) ali Alenka Jeraj (051/374-475) Vabljeni! DRUŠTVO I' IT 18 www.obcina-ig.si fkln^ 5 . v . Г , £ Q d 9 d > 0 Ö C CE BI SE RADI POČUTILI BOGATE, SAMO PREŠTEJTE STVARI, KI SI JIH Z DENARJEM NE MORETE KUPITI. NAJ BO TEH STVARI V LETU 2012 ČIM VEČ vsem želimo MALI IN VELIKI IZ VRTCA IG /L t" Ц Nuife voščilo je sporočilo, dolgo kot sončev špaget: vse, karje sreča, naj se poveča, brž ko objame, naš svet! Naše darilo je sporočilo, stkano iz sončnih, želja: srečo v paketu, vse dneve v letu, najprej poišči doma! Učenke in učenci OŠ Ig, vsi zaposleni in. ravnateljica Do sreče je en sam korak, en sam nasmeh, ena sama beseda. Želimo vam srečen božič in veliko uspehov v letu, ki prihaja. PGD Iška Loka in SVS Iška Loka H i V dneh veselega decembra naj vam čas nakloni spoznavati prave ljudi, storiti prave reči, ubrati prave poti... ter v sebi in drugih najti le dobrih del sledi. 1 Vsem občankam in občanom želimo s vesel božič in vse dobro v letu 2012, mladini pa veliko volje in optimizma! SVS Kremenica Srečo* ■ ■ " . ■ iT) д , 1 _ Mir Ve+elf'fr 1 SV5 cjjtf - 3ELE BOŽIČNE 'PRAZNIKE IN-" ► ^SREĆN0!NOVO LEX© -*■ - - .аГ _p -Шг- ш A ^ Novo leto je neznanec, prav lepo ga je spoznati. Mu zaupati, pa vendar ne preveč pričakovati. Staro leto je minilo, ne oziraj se nazaj, novega pa ne priganjaj, presenetiti se daj! m m V prazničnih dneh najdite obilo notranjega miru ter moči za izzive, ustvarjalne in zadovoljne trenutke v letu 2012! SVS Kot Mostiscar december VOSCILA 2012.indd 1 fi i ♦ y r« Strt, • .д41_ш ~ * 1 ; yy Naj iskrivost pisanih decembrskih luči polepša drobne trenutke v mozaiku časa, naj čarobnost zimskega ivja na drevju zasenči črne misli, naj toplina in iskrenost besed osrečujeta vse leto. Naj pozitivne misli svetlijo jutro kot zarja iz zasneženih gora. Naj sreča šepeta neizpeto melodijo o prijateljstvu. Vesele božične praznike in čim več srečnih dni v letu 2012! SVS Strahomer Vsak naš dan sestavljajo trenutki, ki so edini - resnični in vsak od njih ima poseben okus hrepenenja, veselja in pričakovanj. Zapiši si v srce, da je vsak dan najlepši dan v letu. Vedi, da prijazna beseda ogreje vsako dušo. In sreča ni v glavi in ne v veljavi in ne če imaš pod palcem goro zlata. Sreča je, če se delo dobro opravi in če imaš koga rad. * Božično novoletni prazniki so podobni tistemu mirnemu * ■kotičku, ki ga vztrajno iščemo skozi vse življenje. Pridejo z mehkim plesom snežink, nas milo pobožajo ■L in ostanejo ravno prav dolgo, da se umirimo in Л! ^ ustavimo vedno hitrejši korak in se zazremo vase ^S^jL^U ter drug v drugega. rečno v letu 2012 vam želi SVS Zapotok f' 'C m ш Srečo v življenju sestavljajo majceni drobci, kmalu pozabljene prijaznosti, kot je poljub ali nasmeh, prijazen pogled ali iskrena pohvala. Naj jš£bo£ 1е(џ 2012'^irn v^č!? tHvala všem^ki sodelujete z nami irjtbogatite naš UrMM . w , ..У.Жш^ |t^gramjSčdelov3nja-z vsenn se veselimojtudJ ~'|letu?.khpri ha јдга Bliža se najlepši čas v letu. Čas, ko se spominjamo preteklosti in pričakujemo prihodnost. Čas, ko se želja po sreči, zdravju in uspehu seli iz srca v srce. Naj se vsem uresničijo sanje, udejanjijo želje in izpolnijo pričakovanja. Za prihajajoče božične praznike Vam želimo, da bi jih praznovali lepo, v zdravju in v sreči. Prav tako tudi prihodnje novo leto 2012. "Л * ч e ЉЈЉ ^P^isrčno vam voščimo vesele in blagoslovljene božične praznike. Novo leto naj bo radodarno z zdravjem, veseljem, srečo, uspehi, naj bo preživeto v miru, zaupanju in sodelovanju. SVS in PGD Matena Prihaja prijeten čas družinske harmonije in veselih dogodkov. Želimo Vam, da bi ga začutili in doživeli v osrečujočem okolju. i Vaš korak v novo leto 2012 naj bo gotov, trden, ^^ zanesljiv in prepričan v lepo prihodnost. lSEL bozic ter srečno novo letoj 2012 VAM ŽELIMO PGD BREST IN SVS BREST J w 4 \ » V * V N. *л v<'/ Vsaka beseda,, vsak^pogfed, vsako dejanje in vsak^nasmeh lahko prinese srečo drugim ljudem. Vsak' trenutekje lahko nov začetek. VeCika upanja ustvajajo veCike judi, zato radostno pojdimo naproti novemu letu 2012. Da 6i se Vam in Vašim najdražjim uresničih mnogo pričakovanj, Vam žeCi PGD Skrije Vsem članom, občanom * in simpatizerjem želimo veliko zdravja in * jfcčjio v novem letu 2Ö12. Društvo Odmev Mokrca Naj v božičnem času vas spremljata] sreča in radost!^ [Novo leto naj bo potno zdravjaTjjubežni' poslovnih uspehov, kakovostnih druženj in dobrih dejanj! Želi vsem članom in občanom kJ« V dnevih, ko se poslavljamo od starega in s pričakovanjem zremo v novo, se tudi mi pridružujemo dobrim željam. Želimo Vam vesele praznične dni, v novem letu 2012 pa obilo zdravja, sreče, zadovoljstva in miru. PGD Kot-Staje Življenje najbolje uporabimo, če ga porabimo za nekaj, kar traja dlje kot življenje samo. William James v Čestitke ob državnem prazniku dnevu samostojnosti! Vesele božične praznike ter srečno, zdravo, mirno, prijazno in uspešno leto 2012 Vam želi Turistično društvo Krim %а§дт m z ime brsL đtvBmfi sjtci. uit \tajwwprazmfyyi (ve: 'iCroßnifi zc§a, SjNaj \ fei t j prinese stioztui;. ( J ^ điipcfn'čii:^ trakti % ii Srečno in uspešno vam želi KD' Wffl(rč s svojimi čCani! "Daj vsakemu dnevu priložnost, da postane tvoj najlepši dan v življenju." 1 ✓ Iskrene čestitke ob dnevu samostojnosti, blagoslovljen božič in naj bo vsak dan v letu 2012 vaš najlepši dan! Članice in člani Društva Fran Govekar Ig to ^-'DRUŠTVO r FRAN GOVEKAR IG . 1 .1 < ■'■■■^Ш 't m— _ »Prvi stik je stkan, da vzniknilo, raslo in razvijalo bi se tisto najbogatejše, kar lahko podarimo drug drugemu: iskrenost, spoštovanje, zaupanje.« Prisrčno vam voščimo vesele in blagoslovljene božične praznike. k Novo leto naj bo radodarno z zdravjem, veseljem in uspehi, naj bo preživeto v miru, zaupanju in sodelovanju. KD Krim ■ r n ' N ZDRUŽENJE REJCEV KONJ SLOVENSKE HLADNOKRVNE PASME želi vsem vam veliko sreče, zdravja, miru, topline in zadovoljstva, nekaj novega spodbudnega, doseženega in osvojenega, naj vse ovire postanejo premagljive v novem letu 2012. Ko preštejemo dneve, ko povežemo misli in vprašamo srce ... Bo jutro s soncem obsijano, bo z mehkim perjem nam postlano, bodo novi časi zlati? Ob tem vidimo jutrišnji dan v nove ideje in hrepenenje stkan ... Zlati časi bodo, če sivino vsakdanjo sami pozlatimo s poštenim delom in dobroto, ji s smehom vdihnemo lepoto. Naj nam nikdar ne zmanjka časa za srečanje in za pozdrav ... Da s prijateljstvom iskrenim nežnost, srečo, mir, toplino med seboj si razdelimo. Takih časov - zlatih časov v novem letu 2012 vam želimo! . «"j,"» fi|H VEG irWNlH DW|f * * KO SE J4jK3,MOR j. . гвкјн t rtaSf^no^ ла tfMfti in M} толО rtiair fiö Ktjut ^waiu Z ijKf^co v oUh iw гои-јло v рдон var itLjro v rtövft* Lfru qr wč EtaSjH Društvo Zapotok /l ■■'.i t j? 1 ^ " ^ Ta r} ч m Ш FRIZERSKI SALON DARJA DARJA W. LANINŠEK, S. P. Škrilje 129, Mali Vrhek Naročanje : 041/680-657 Veliko sreče in lepih sanj naj vam prinese božični dan in novo leto naj zaživi radosti polno, brez solza in skrbi. v> J r / % Srečno 2012! VEJE« гсшјМ i/J StfitfO /JOVO UTO! VAŠE KNJIŽNIČARKE IN KNJIŽNIČARJI KNJIŽNICE IG Naj v letu, ki pride, težava odide, tisoč skrbi se v šampanjcu stopi. In iskrena voščila, predajo darila. S svetlobo v roki, z vinskimi uroki in srečo ob strani v novo leto poslani. S soncem nasmeha prižgemo luči. V očeh naj iskrijo se solze sreče, na jelki zeleni gorijo naj sveče. Naj lepih želja bo tisoč izrečenih. V miru, ljubezen živi naj vsak, ko novo leto k nam usmerja korak. SREČNO, ZDRAVO IN ZABAVE POLNO LETO 2012 VAM ŽELI ansambel Podkrimski falotje KAi m Pustni karneval 2012 V letu 2012 je najboljnorčavi dan v letu, pust, 21. februarja, tako da bo tradicionalni karneval na Igu na pustno soboto, 18. februarja. K sodelovanju skušamo pritegniti čim več domačih društev, posameznikov in podjetnikov s prizori, idejami, predstavitvami svoje ponudbe, sponzorskimi sredstvi. Odprti pa smo tudi za vse druge oblike sodelovanja, ki bi pripomoglo k uspešni realizaciji za naš kraj tako pomembnega dogodka. Objavljamo prijavnico, s katero se lahko prijavite za sodelovanje na karnevalu (s prizorom, gostinsko ponudbo, ponudbo na stojnicah ). Vabljeni! Če imate kakršnokoli vprašanje, predlog, idejo, pokličite na Občino Ig, tel. 01/28 02 318 ali 051/456-464, ali nam pišite na marica.zupan@obcina-ig.si Marica Zupan, občinska uprava PRIJAVNICA ZA 15. PODKRIMSKI PUSTNI KARNEVAL, 18. 2. 2012 Naslov slike/prizora: Društvo/posameznik/VS/OŠ/vrtec: Vodja prizora/slike: GSM-vodje: El. naslov vodje: Št. sodelujočih v sliki/prizoru: Glasba: Kratek opis slike/prizora ali drugo: Datum :_Podpis: Prijavo poslati na Občino Ig do 1. februarja 2012. www.obcina-ig.si 19 Izlet gasilskih veteranov v Idrijo Na predlog komisije za veterane je upravni odbor GZ Ig sklenil, da starejšim članom, ki tekmujejo, in veteranom omogoči ogled in delovanje Prostovoljnega gasilskega društva Idrija, mestne zanimivosti in ogled rudnika živega srebra. Celotno organizacijo in vodenje je prevzel predsednik komisije za veterane pri GZ Ig Jože Krašovec. Iz posameznih gasilskih društev se je udeležilo 38 veterank in veteranov. V soboto 5. novembra 2011, smo se ob 7. uri odpeljali z avtobusom z Iga čez Podpeč, Borovnico, Vrhniko in po stari cesti proti Logatcu, kjer smo si privoščili prvo kavico. Pot smo po 20 minutah nadaljevali čez Godovič in prispeli v Idrijo v predvidenem času. Med potjo od Iga do Idrije sem vse navzoče v avtobusu seznanjal s kratko zgodovino posameznih gasilskih društev in njihovo opremo pa tudi zanimivostmi njihovega kraja. Ob 9. uri nas je pred gasilskim domom Idrija sprejel njihov predsednik Aleš Lapajne. Podrobno nam je predstavil delovanje njihovega društva, orodje in opremo, ki je razporejena v devetih različnih gasilskih avtomobilih in prikolicah. Zanimiva je njihova zelo bogata arhivska dokumentacija. Na častnem mestu visi prvi prapor iz leta 1890, ko je bilo društvo uradno ustanovljeno. Sicer zgodovinski viri segajo že v leto 1779, ko je rudniški arhivar Karel Bezeg v svojem 90. poglavju na Dunaj pisal naslednje: »Leto 1779 rudnik poseduje že popolno gasilsko orodje, katerega ima pripravljenega nekaj v gradu, drugega pa po jaških rudnika in v treh tovarnah.« Po končanem obisku sem se predsedniku PGD Idrija lepo zahvalil za sprejem ižanskih gasilskih veterank in veteranov, da smo spoznali njihovo izredno požrtvovalno in učinkovito delovanje na njihovem velikem in hribovitem področju. Ob slovesu sem mu izročil lepo darilo Gasilske zveze Ig in bogato darilo občine Ig na to srečanje. Predsednik PGD Idrija Aleš Lapajne je podaril vsakemu udeležencu knjižico, ki govori o kroniki PGD Idrija. Po programu je sledil kratek ogled mesta in glavnih znamenitosti Idrije. Tudi takrat nam je vse to z veseljem pokazal predsednik Aleš Lapajne in nas pospremil do Uradne ure sprejemne pisarne: ponedeljek: od 8. do 12. ure sreda: od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure petek: od 8. do 12. ure V sprejemni pisarni so vam na voljo splošne informacije, obrazci vlog in navodila za njihovo izpolnjevanje ter informacije o predpisanih prilogah. Telefon: 01/280-23-00 vhoda v rudnik živega srebra, ki se imenuje Antonijev rov. Točnost je lepa čednost in tudi tokrat smo bili ob pravem času na pravem mestu. Rudniški vodniki so nas povabili v dvorano, da smo si ogledali polurno video projekcijo oz. film o Idrijskem rudniku, kako je deloval 500 let. Nato so nas vodniki prešteli in vsi smo si oblekli rudarske obleke ter nadeli čelade. Po rudniških rovih smo hodili skoraj eno uro. Spuščali in dvigovali smo se po strmih stopnicah in tako vsaj malo spoznali, kako težko in nevarno je bilo delo v rudniku. Kdor še ni bil v tem rudniku, mu priporočam, najsi ga ogleda. Vstopnina je bila 5 eur na osebo. Ne samo ura, tudi želodčki so nas opominjali, da se moramo z avtobusom odpraviti še na zasluženo kosilo. Spreten šofer Janez nas je varno pripeljal iz Idrije na 702 m visok rob planote, ki se imenuje Razpotje. Tu je izredno dobra gostilna Kmečki hram Fortuna. Že ime pove, da kmetija leži na pomembnem razpotju, od koder se ceste vijejo proti Idriji, Žirem, Logatcu in Ledinam. Tu je tudi pomembna razvodna točka. Voda iz gostilne in drugih streh teče z ene strani v Jadransko morje z druge pa v Črno morje. Vse, kar gostu ponudijo, je pridelano doma. Vsi mesni izdelki so iz lastne reje in predelave. Že pri vhodu zadiši domač kruh iz krušne peči. Hrane je veliko, je okusna in poceni, pa še sladica, 'da te kap'. Poslovili smo se od zelo prijaznega osebja in se odpeljali proti domu skozi Žiri, Smrečje, Podlipa, in ko se je zmračilo, smo srečno prišli domov. Zahvaliti se moram vodstvu GZ Ig, da so nam starejšim članom omogočili tako lepo strokovno ekskurzijo. Tudi občini Ig se zahvaljujem za lepa darila, ki smo jih izročili PGD Idrija in drugim, ki so nam pomagali pri organizaciji. Zahvala gre vsem veterankam in veteranom za red in disciplino, da je res potekalo vse po načrtu. Še posebej se moram zahvaliti šoferju Janezu, ki je svoje šoferske sposobnosti pokazal kar nekajkrat. Starejši člani in članice pa obljubljamo, da se bomo še naprej udeleževali tekmovanj in drugih akcij, čeprav nam je že začel pešati korak. Na pomoč! Jože Krašovec, predsednik komisije za veterane pri GZ Ig Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Cenik oglasnega prostora v Mostiščarju Tip oglasa Oglas - cela stran čb Oglas - cela stran barvni Oglas - pol strani čb Oglas - pol strani barvni Oglas - tretjina strani čb Oglas - četrtina strani čb Oglas - osmina strani čb Mali oglas Zahvala/čestitka Cena številke Velikost 19 cm x 27 cm 19 cm x 13,5 cm 19 cm x 9 cm 9 cm x 13 cm 9 cm x 6,5 cm Cena z DDV 240 € 360 € 130 € 200 € 90 € 75 € 40 € brezplačno 15 € 1,80 € 20 www.obcina-ig.si zgodovina naših krajev GLASILO OBČINE IG • december 2011 MOSTIŠČAR Al' prau se piše Barje, barje inu Ljubljansko barje? Vsi uradni akti, geografske karte ter druge nemške listine so stoletja imenovale močvirno kotlino med Vrhniko, Borovnico, Logom-Dragomerjem, Brezovico, Igom, Škofljico in Ljubljano Laibacher Morast ali Laibacher Moor. V slovenski literaturi so sprva uporabljali izraz Ljubljansko močvirje ali Ljubljansko šotišče. Šele od 1876-1880 (tako navaja dr. Anton Melik v svoji doktorski disertaciji iz leta 1927) se v posameznih prevodih postopoma začne spreminjati ime šotišča in močvirja v barje. Spodbuda je bila dana s strani ljubljanskega občinskega sveta z nalogom, da se izdelajo nova nemška in slovenska imena za ljubljanske ulice. Pri tejnalogi sta sodelovala tudi zgodovinar Avgust Dimitz in skriptor licejske knjižnice Fran Levstik. Ime barje se prvič pojavi v prevodu nekega spisa o melioraciji barja iz leta 1880 (prevedel Fran Levstik), kjer je naslovna stran še vedno z naslovom Ljubljansko močvirje, vendar ima tekst takojv drugi vrsti na prvi strani že uporabljeno ime Ljubljansko barje. Istega leta navaja besedo barje tudi Cigale v svoji Znanstveni terminologiji, vendar samo pri besedi Sumpf, medtem ko je pri besedah Moor in Morast nima. Vse pa kaže, da je besedo barje kot nadomestilo za Sumpf vnesel Fran Erjavec, ki je omenjeno delo lektoriral. V ljudskem jeziku pa je še dolgo ostalo poimenovanje Marost za celotno Ljubljansko barje in Marostarji za prebivalce. Mednje pa nikakor niso hoteli spadati prebivalci obrobnih naselij. Mogoče je Levstik dobil navdih v katastrski mapi iz leta 1825, kjer je predel severno od vasi Studenec (današnji Ig) oz. zahodno od odcepa današnje Matenske od Ižanske ceste poimenovan z nazivom Parje, kar je (tako Melik) očitno tiskarska napaka za besedo Barje. Določena območja na Marostu, predvsem na zahodnem delu, so v skoraj istem obdobju na katastrskih kartah poimenovana tudi z Borje, ki domnevno izvira iz besede bor (borove mejice - gozdiči) in verjetno ne gre za napako. Sicer pa se vse do današnjih dni obdržijo nazivi določenih predelov z imenom Mah. Leta 1888 Slovenski Narod poroča o velikih poplavah na barju in barjanih (z malo začetnico). Naziv Ljubljansko Barje (takrat oba naziva z veliko začetnico) je danes popolnoma prevladal v književnosti in javnem življenju, prebivalstvo samo pa se še drži imena Marost. V isti disertaciji Melik opisuje tudi obdobje (1830-1871) kolonizacije Barja (z veliko začetnico). Gre torej za prve zametke naselbin na močvirnem območju vzhodnega dela Ljubljanskega barja, v nemških kartah iz leta 1780 imenovano Morast per Volarje. V času cesarja Franca I. in cesarice Karoline so se vse novonasta-le hiše na Barju (predhodno na Volarju) štele kot ena naselbina Karolinengrund z enotno nume-racijo. S sklepom ljubljanskega občinskega sveta v letu 1876 se je naselbina razdelila na štiri posebna selišča. Ime Karolinska zemlja je ostalo le razpršenemu naselju ob Ižanski cesti, sledijo uradna poimenovanja Črna vas, Ilovica in Havptmanca. Danes se ta naselja oz. deli Ljubljane imenujejo Ižanska cesta, Črna vas, Lipe (ki je bilo sicer z eno hišo v kartah označeno že leta 1780), Hauptmanica, Ilovica, Jurčkova in Peruzzijeva cesta z vsemi vzporednimi štra-doni. Vsekakor pa se je v ljudskem besednem izročilu za to južno območje Mestne občine Ljubljana še do danes ohranilo ime Marost ali Morost, naseljenci pa Marostarji oziroma Morostarji, v zlobnem jeziku tudi Žabarji. Od tod navdih slovenskih navijaških skupin do moštva ali navijačev iz Ljubljane. Kdaj točno se je začelo za zgo-rajomenjene naselbine uporabljati topografsko označbo Barje, za tu živeče prebivalce pa Barjane, ni povsem jasno. Verjetno pa je, da se je to začelo hkrati ali celo kakšno leto pred prevodom Laibacher Moor - Morast v Ljubljansko barje. Melik prav to razliko med Ljubljanskim barjem kot celotnim področjem nižinske pokrajine od Vrhnike do Ljubljane in Barjem kot nazivom za območje naselbin na Ljubljanskem barju, ki upravno spadajo v Mestno občino Ljubljana, obravnava že leta 1927. Vsekakor je črpal svoja spoznanja iz predhodnih zgodovinskih okoliščin, obstoječega literarnega gradiva, predvsem pa kot domačin iz Črne vasi tudi iz ljudskega izročila. Sicer pa je ime Barje ali z njim poimenovani Barjani zaslediti v uradnih pisanih virih, med drugim tudi v kroniki Leopolda Belarja, ravnatelja II mestne šole v Ljubljani in prvega učitelja novoustanovljene ekskurendne šole na Karolinski zemlji že leta 1873, ko piše v šolski kroniki 1873/74, da se je ob odprtju zbralo mnogo Barjanov, ki so v čast streljali z možnarji in je zbrane Barjane nagovoril ljubljanski župan Karel Deschman. Zaradi vedno večjega števila otrok (priseljevanja je bilo nesorazmerno manj) na to južno-ljubljansko področje je bila leta 1895 odprta nova Šola na Barju. Z nazivom Barje se je nato poimenovalo veliko organiziranih družb, ustanov ali dokumentiranih dogodkov. Tako je bilo leta 1900 ustanovljeno društvo za obdelovanje Barja, leta 1922 Gasilsko društvo Barje, leta 1926 je Barjanom prvič zasvetila elektrika, 1929. leta je na Barje pritekla voda iz Kleč, Plečnikova cerkev na Barju je bila zgrajena 1938, takojpo 2. svetovni vojni je bil zgrajen Zadružni dom Barje, ustanovljenih je bilo mnogo društev z nazivom Barje, Krajevna skupnost Barje, volilna enota Barje, Župnija Ljubljana-Barje/1980, pripeljal je LPP - Barje 19 itd. Skratka, topografsko poimenovanje Barje - Barjani se je za predel južnega območja Mestne občine Ljubljana utrdilo v vseh družbenih kategorijah. V zadnjem obdobju pa se ugotavlja, da se uporaba skrajšane verzije zemeljske celovitosti Ljubljanskega barja z Barjem vse prevečkrat uporablja v medijih in celo strokovnih prispevkih. To področje z značilnim rastlinstvom in živalstvom ter bogato kulturno dediščino obdeluje čedalje več mladih strokovnjakov iz različnih ved. Prisotnih je vedno več naravovarstvenih projektov iz domačih in mednarodnih javnih razpisov, izvajajo se delavnice, mednarodne konference, izobraževanja turističnih vodnikov, pišejo se znanstvene razprave, ki jih po svoje povzemajo novinarji in širijo v medije, in ne nazadnje prihajajo novi naseljenci, ki zgodovine Barja - vsaj večinoma - ne poznajo dovolj. K temu prispeva tudi skoraj popolna kulturna blokada, ki je nastopila ob ukinitvi Osnovne šole Barje in zaprtju Zadružnega doma Barje. Tudi s podaljšanjem proge LPP št. 19 Barje do Iga in Jezera se poimenovanje imena kraja podvoumlja, saj pelje skozi Barje v osrčje Ljubljanskega barja. Prispevek naj bi torej vsaj delno pripomogel k širšemu pogledu na problematiko označevanja Ljubljanske kotline z namenom pravilne uporabe slovenskih izrazov za morfološki, geografski in topografski pomen tega kraja, npr.: * barje - za vse močvirno - poplavno območje na Ljubljanskem barju, kot tudi za druga barja po Sloveniji. * Ljubljansko barje - za celotno območje v okviru barjanskih mejnih občin Vrhnika, Borovnica, Log-Dragomer, Brezovica, Mestna občina Ljubljana, Ig in Škofljica. * Barje - za območje južnega dela Ljubljane, na Ljubljanskem barju, v ČS Rudnik, naselja Črna vas in Lipe, deli Ljubljane ob Ižanski, Jurčkovi in Peruzzijevi cesti, Hauptmanci z vsemi štra-doni, vse do občinskih meja Brezovice, Iga in Škofljice. Območje kolišč, ki je vpisano v seznam svetovne kulturne dediščine Unesca,je torej na Ljubljanskem barju s topografski oznakami Mah, Parti, Tali in Mostišče ali točneje na območju Iščice - severno od izliva Maharskega grabna, ob Maharskem grabnu pred Iščico in ob Resnikovem prekopu pred izlivom v Iščico, vse v SV delu Občine Ig, in ne na Barju, kot je bilo v časopisju zadnjega obdobja večkrat navedeno. In da ne bo zmešnjava še hujša, samo opozorilo, da se na nekaterih kartah Iščica imenuje Ižica, Maharski graben je ponekod Stojanova voda ali Podvin, Resnikov prekop pa Dremavščica. Jernej Korenčič, ZOLB Pomen zavarovanih območij v Sloveniji Ustanovitev Skupnosti zavarovanih območij narave Slovenije 13 % ozemlja Slovenije je zavarovanega v obliki širših ali ožjih zavarovanih območij. Ožja zavarovana območja so bodisi naravni rezervati, strogi naravni rezervati ali naravni spomeniki. Širša zavarovana območja, ki jim rečemo tudi kar naravni parki, pa razdelimo na narodni, regijski in krajinski park. V Sloveniji imamo 49 naravnih parkov, ki so se ustanavljali v različnih obdobjih. Evidence kot najstarejšega vodijo krajinski park Rakov Škocjan ali Rakova kotlina pri Rakeku, ustanovljen leta 1949. Naš ednini narodni park je vsem poznani Triglavski narodni park, za spoznanje manjstroge oblike varovanja veljajo v naših treh regijskih parkih - Kozjanski park, Park Škocjanske jame in Notranjski regijski park. Krajinski parki, ki jih imamo 44, pa so najmilejša oblika varovanja, kjer je velikokrat prav s pomočjo človekove sonaravne rabe prostora možno območje najbolje dinamično ohranjati. Kljub velikemu številu naravnih parkov pa je le peščica takih, za katere je ustrezno urejeno upravljanje. Vsega skupaj deset širših zavarovanih območij in eno ožje zavarovano ima ustrezno urejeno upravljanje, tako da na njihovih območjih deluje upravljavec, ki opravlja javno službo ohranjanja narave. Vsi drugi parki, večinoma ustanovljeni s strani lokalnih skupnosti, so bolj ko ne le parki na papirju, sajna njihovem območju nikoli ni bilo vzpostavljenega subjekta varstva, ki bi park aktivno naravovarstveno upravljal. Z vse večjimi pritiski, ki se v zadnjih letih izvajajo na naravo, in s spoznanjem, da naravo varujemo predvsem zaradi zagotovitve pogojev za življenje naših prihodnih generacij, se je začelo polagati vse več upanja zavarovanim območjem oziroma njihovim upravljavcem, da ti zagotovijo, da se narava ohrani na primerni stopnji vsaj na teh območjih. Kljub prepričanosti večine družbe, da je bilo z razglasitvijo območja za zavarovanega za naravo narejeno že dovolj, pa strokovnjaki, ki delajo kot upravljavci zavarovanih območij, že leta opozarjajo, da je to napačno dojemanje in da so potrebe narave drugačne, kar se lahko zelo preprosto vidi v upadu biotske raznovrstnosti in v rušenju naravnega ravnovesja. Tako kot mora družba vlagati v cestno infrastrukturo in jo vedno znova obnavljati, če jo želi imeti kakovostno vzdrževano, tako bi morala dojeti, da tudi ohranjena narava stane in nikakor ni samoumevna dobrina, ki se samo jemlje in ne potrebuje nobenega vložka. Da se čim bolj upočasni rušenje naravnega ravnovesja in se skuša čim bolj ohraniti naravo, so se upravljavci zavarovanih območij odločili, da je prvi korak sklenitev medsebojnega sodelovanja, s katerim bi dosegli močnejši in poenoten glas, ki bi nastopal proti drugim interesom, ki jih ima današnja družba. 20. oktobra 2011 je bil s tem namenom v prostorih najmlajšega parka v Sloveniji v Krajinskem parku Ljubljansko barje podpisan pomemben dogovor, ki je ustanovil Skupnost zavarovanih območijnarave Slovenije. Dogovor so podpisali direktorji Triglavskega narodnega parka, Parka Škocjanske jame, Kozjanskega parka, Notranjskega regijskega parka, Krajinskega © Ljubljansko barje ■- KRAJINSKI PARK-- parka Logarska dolina, Krajinskega parka Strunjan, Krajinskega parka Sečoveljske soline, Krajinskega parka Goričko, Krajinskega parka Ljubljansko barje, Krajinskega parka Kolpa in Naravnega rezervata Škocjanski zatok. V dogovoru so se zavzeli, da se z organizacijo tematskih delavnic, strokovnih posvetovanj in drugih tovrstnih srečanj, na katerih se obravnavajo skupni problemi, vzajemno seznanjajo s primeri dobrih ali slabih praks ter se oblikujejo predlogi rešitev. Zavzeli so se za skupni spletni portal za tekoče izmenjevanje informacij. Dogovorili so se o izvajanju aktivnosti za skupno promocijo, o oblikovanju skupnih stališč do aktualnih in pomembnejših naravovarstvenih vsebin, skupnem izvajanju projektov, ki bi bili aktualni za vsa ali večino zavarovanih območij, o skupnem in usklajenem sodelovanju v mednarodnih organizacijah itd. Namen vseh podpisnikov je biti čim učinkovitejši pri upravljanju zavarovanih območij, tako da bi bila narava na teh območjih čim bolj ohranjena. Kot že rečeno, če bo družbi uspelo ohranili naravo, bomo dolgoročno ohranili samega sebe, če jo bomo uničili, bomo uničili tudi sebe. Preprosto sklepanje, kajne? Ali pač ne? Kaj vi menite? Tina Mikuš, višja naravovarstvena svetovalka KP Ljubljansko barje Predstavniki parkov, ki so se pridružili Skupnosti zavarovanih območij narave Slovenije 22 www.obcina-ig.si Praznični kruh Med ljudmi je bil v vseh časih zelo spoštovana jed. Ni še dolgo tega, kar so veljale hiše, ki so ga vedno imele, za premožne, saj je bil kruh nekakšen zunanji videz blaginje. Mnogo krajev pa kruha ni poznalo drugače kot za praznike. Nadomeščali so ga žganci, polenta, v novejšem času pa tudi krompir. Kruh je stara jed - poznali so ga že pred pet tisoč leti. Pekli so ga v žerjavici. Prakruh je bil nekvašen, ostanki nekvašenega kruha pa so pri nas mlinci, gibice, pogače, presnec itd. Pred približno dva tisoč leti pa si je človek izboljšal kruh s kvasom. Za naše kraje so ohranjeni zapiski, da so kvas delali na več načinov, dokler ni prišel v rabo industrijsko izdelan pivski kvas. Še pred prvo svetovno vojno in tudi med drugo so v nekaterih krajih Dolenjske izdelovali kvas iz prosene oziroma koruzne moke in mošta. Iz tega so zamesili hlebčke, jih posušili pred peko, zmleli in zmešali v moko. Temu kvasu so rekli kravaje. Po drugih krajih so temu kvasu rekli droži. Droži pa so tudi hlebčki, ki so jih puščali v mentrgi od stare peke in z njimi zamesili novo testo. Taka peka je med ljudmi še vedno znana. Poslužujejo se je poleti, kjer še pečejo kruh doma. Kruh z drožmi je malo kiselkast, se dalj časa drži in ostane svež. Drože so delali tudi iz hmelja in koruzne moke. Kruh so mesili iz različnih vrst moke. Med najbolj okusne domače vrste kruha so spadali pšenični kruh iz pšenice, mlete na črno, soržični (pol pše-nični in pol rženi ) ter rženi. Manj dobra sta bila koruzni in ajdov kruh, če nista bila dovolj mešana s pšenično moko. V hribovitih krajih, kjer dobro uspeva oves, so pekli ovsenjak, ki pa je danes že močno pozabljen. Najbolj prazničen je bil kruh iz bele pšenične moke. Iz testa za vsakdanji kruh so poskušali ustvariti boljši kruh ter mu dati lepši videz in okus. Mešali so dvoje različnih barvnih test. Vsako testo so posebej razvaljali, položili drugega vrh drugega in zvili. Tako je nastal pisan kruh. Pšenični kruh so izboljšali z različnimi dodatki, npr. mlekom, jajci, maščobo pa tudi z nadevi. To je t. i. mlečni sadni in drug kruh. Kot domača obrt je cvetela po Gorenjskem peka prest, predvsem okrog Škofje Loke, okoli Trsta pa je slovela peka big. Prve so nosili na ljubljanski trg, druge pa na tržaškega. V današnjem času je peka kruha doma posebnost. Določene jedi so mnogo boljše, če so popestrene z domačim kruhom - le skupaj z njim postanejo resnično ljudska specialiteta. Med take jedi lahko štejemo kranjsko klobaso, ki jo jemo kuhano ali surovo - domače salame, vratnik, šunko in sploh narezek iz domače mesnine. Prav tako pa dober domači kruh dopolnjuje nekatere mlečne izdelke, npr. kislo mleko, kislo smetano, maslo pa tudi zaseka je boljša na kosu domačega črnega kruha kot na belem pekovskem. Zlatko Krasnič, kmetijski svetovalec Izpraznjena kartonska embalaža za mleko in sokove sodi v zabojnik ... Z izrazom 'kartonska embalaža za mleko in sokove' oziroma 'embalaža tetrapak' označujemo vso embalažo, v katero polnimo tako imenovana tekoča živila. Čeprav je večinoma sestavljena iz kartona, jo moramo po uporabi odložiti v zabojnik za odpadno embalažo. S takšnim ravnanjem tudi v Občini Ig prispevamo k zmanjševanju količin končno odloženih odpadkov na odlagališčih, zmanjšujemo obremenitve okolja in ohranjamo naravne vire. V embalažo tetrapak polnimo mleko in mlečne izdelke (jogurte, smetane in podobno), sokove in sadne napitke, ledene čaje, juhe, paradižnikove mezge, krekerje in druga živila. V Sloveniji smo v lanskem letu ločeno zbrali več kot tisoč ton odpadne embalaže tetrapak. Omenjena količina je samo 14-15 % vse tovrstne embalaže na slovenskem trgu, zato si moramo prizadevati, da z njo pravilno ravnamo, tudi ko jo izpraznimo. Embalažo tetrapak najbolj pogosto sestavljajo: • karton, ki ji daje obliko in trdnost, • polietilen (plastična masa), ki varuje embalažo in izdelek v njej pred vlago ter hkrati pove- zuje različne plasti v embalaži, ter • aluminij, ki varuje izdelke pred svetlobo, mikroorganizmi (npr. škodljivimi bakterijami) in zrakom. Pravilno zložena odpadna embalaža tetrapak zavzame do 20-krat manj prostora Ko je embalaža tetrapak popolnoma prazna, je priporočljivo, da jo speremo z vodo, nato odvihamo robove in jo stisnemo. Če ima pokrovček, jo tudi zapremo. Tako zavzame do 20-krat manj prostora kot embalaža, ki je ne zložimo. Odložimo jo v zabojnik za odpadno embalažo na ekološkem otoku in tako omogočimo recikliranje vseh sestavnih materialov embalaže ter izdelavo novih izdelkov. Odpadna embalaža tetrapak torej ne sodi v zabojnik za papir, čeprav je večinoma sestavljena iz papirja oziroma kartona. Projekt Eko-paket Ozaveščanju o pravilnem ravnanju z odpadno embalažo tetrapak je namenjen tudi projekt Eko-paket, ki poteka v sodelovanju s programom Ekošola v slovenskih vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Razpisan je tudi nagradni natečaj v štirih starostnih skupinah na temo kreativnega ustvarjanja iz tovrstne embalaže. Otroci, učenci in dijaki lahko svojo ustvarjalnost s pomočjo mentorjev dokažejo z izdelovanjem skulptur, maket in plakatov. Več o projektu in nagradnem natečaju: www.eko-paket.si. Kaj nastane iz odpadne embalaže tetrapak? S pravilnim odlaganjem odpadne embalaže omogočimo recikliranje vseh njenih sestavnih delov. V postopku recikliranja v papirnicah pridobimo recikliran papir in karton, ki ju je mogoče nato uporabiti za proizvodnjo različnih izdelkov: lepenke, kartona, valovitega kartona, kartonske embalaže za jajca, papirnatih vrečk, papirnatih brisač, tulcev, pisarniškega papirja in drugega. Lucija Marovt www.obcina-ig.si 23 Kompost in kompostnik v čim več gospodinjstev Po enoletnem prehodnem obdobju je s 1. julijem letos začela v celoti veljati uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki, ki predpisuje ločeno zbiranje biološko razgradljivih gospodinjskih in gostinskih odpadkov ter zelenega vrtnega odpada. Če imajo ljudje možnost, je močno priporočeno hišno kompostiranje, s čimer se lahko prihranijo določena sredstva, saj ne bodo plačevala deleža predelave, ki ga opravijo sami. Kakovostno gnojilo - kompost - lahko naredimo sami, doma na kmetiji ali v gospodinjstvu. Kompost naredimo iz vrtnih in kuhinjskih odpadkov, torej je kompost poceni in okolju prijazen. Že pripravljen spominja na lepo črno prst in ima prijeten vonj po gozdnih tleh. Za njegovo pripravo potrebujemo precejšnje količine odpadkov in nekaj potrpljenja, na koncu pa bo naše zadovoljstvo dvojno - pridelali bomo poceni gnojilo za vrt in imeli manj smeti, kar posledično pomeni tudi manjši smetnjak in manj stroškov. Potrebujemo raznovrstne vrtne odpadke, na primer majhne vejice, odpadlo listje, odcvetele rože in manjše količine pokošene trave. Večje veje nasekamo na manjše vejice. Vse skupajpomešamo z organskimi kuhinjskimi odpadki, olupki, kavno usedlino, jajčnimi lupinami, arašidovimi lupinicami, uvelimi rožami. Kup komposta naredimo na bolj oddaljenemu delu vrta, da ne moti naših ustaljenih poti in osta- ja prostor za tekoča dela na vrtu (košnja, spravilo pridelka, obrezovanje dreves), seveda pa ne sme motiti naših sosedov. Postavimo ga v senčen ali polsenčen prostor, ki je zavarovan pred vetrom. Priprava komposta poteka tako, da v kompostnik (ki je lahko lesen, plastičen ali betonski) najprej naložimo nekaj plasti vrtnih odpadkov, sem in tja nekaj zemlje in potem še kuhinjske odpadke. Kompostnik mora imeti najmanj 1 m3 prostornine, da bodo v njem nemoteno potekali procesi razgradnje. Ob straneh mora biti odprt, da se zrači, in postavljen neposredno na tla. Primerni odpadki za kompostiranje so: Ves zeleni vrtni odpad, ki vključuje odpadno vejevje, travo, listje, rože, vrtni plevel, staro zemljo lončnic, ostanke sadja, lesni pepel, steljo malih rastlinojedih domačih živali. Med kuhinjskimi odpadki pa spadajo na kompost: Zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne lupine, kavna usedlina, čajne in kavne filter vrečke, pokvarjeni prehranski izdelki, kuhani ostanki hrane, papirnati robčki, brisače in papirnate vrečke. Ne kompostiramo agrumov, obolelih plodov vrtnin in rastlin, ki so jih napadli nadležni škodljivci. Gnile plodove damo v rjavi zabojnik ali odpeljemo v zbirni center. Biorazgradljivi odpadki se v kompost pretvorijo le ob zadostni prisotnosti kisika, sicer prihaja do gnitja. Kisika bo dovolj, če bomo suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) ter vlažni material (trava, kuhinjski odpadki) občasno premešali. Bakterije, stonoge in deževniki nam bodo prostovoljno priskočili na pomoč, z drugimi besedami -vse drugo bo storila narava sama. Čez nekajmesecev oziroma čez približno pol leta bomo imeli odličen, doma narejen in povrhu še brezplačen kompost. Zlatko Krasnič, kmetijski svetovalec Obvestila Kmetijsko svetovalne službe Ig VLAGANJE ZAHTEVKOV ZA POSEBNO PREMIJO (biki, voli) - III. obdobje, zakol v času od 1. oktobra do 31. decembra 2011 - rok vlaganja zahtevka: januar 2012 VLAGANJE ZAHTEVKOV ZA EKSTENZIVNO REJO ŽENSKIH ŽIVALI - III. obdobje telitve v času od 1. avgusta do 10. decembra 2011 - vlaganje zahtevkov: januar 2012 Naročanje na tel. št.: 01/2909-462 oz. 041/310-196. Zlatko Krasnič, kmetijski svetovalec ŽIVLJENJE ŽUPNIJ Luč miru iz Betlehema Skavti iz stega Škofljica 1 vas vabimo, da se nam pridružite na prireditvi ob sprejemu Luči miru iz Betlehema, ki bo v soboto, 17. 12. 2011, ob 19.00 pred občino na Škofljici. Luč miru iz Betlehema (LMB) je tradicionalna decembrska akcija, ki nosi v sebi sporočilo miru, medsebojne povezanosti, strpnosti in sodelovanja med ljudmi. Ta plamen iz svetega mesta Betlehem prihaja letos med nas že 21. leto zapored. V času, ko imamo dovolj vsega, prehitro pozabimo na to, kar je najbolj bistveno -na medsebojne odnose, da bi bili pripravljeni prisluhniti najprej samemu sebi in nato tudi ljudem okoli nas. Razklani v sebi se ljudje pehamo za dobičkom, si želimo materialnega ugodja in pozabljamo na eno večjih vrednot: MIR. Če mir sprejmemo, se odpremo za ljubezen, za bližnje. Namen akcije LMB ni samo polepšati praznike vsem, ki pridejo v stik z njo, ampak del njenega izkupička podariti tudi v dobrodelne namene. Želimo si, da bi na božični večer Luč miru iz Betlehema gorela v vseh družinah in jim prinašala mir. Sara Božič 24 www.obcina-ig.si Predstavitev glasbenega dogajanja ob praznovanju župnije Ig Ob praznovanju 720-letnice župnije Ig, 300-letnice cerkve in 40-letnice prihoda salezijancev na Ig je bila ižanska cerkev prizorišče izvajanja zahtevne glasbe. Čeprav je praznovanje že za nami, je prav, da se nekaj besed nameni tudi glasbi, ki je po mojem mnenju duha dvigala kvišku. Ob predstavitvi monografije so nastopile Pija Brodnik - sopran, Polona Gantar - orgle, Tanja Pirc -mandolina, Špela Benčina - flavta in Valna Ožbolt - kitara. Rdeča nit je bil barok, obdobje, ko je bila ižanska cerkev zgrajena. V izvedbi Tria instrumentalis (mandolina, flavta, kitara) smo slišali: Georga Philippa Telemanna - Sonato v A-molu; Jean-Marie Leclair - Trio sonato v D-duru. Polona Gantar je zaigrala Dietricha Buxtehudeja: Toccato v F-duru in Johanna Ludwiga Krebsa: Herzlich lieb, hab' Ich Dich, o Herr, Pija Brodnik pa nam je zapela Georga Fridericha Händla, Süsse Stille, sanfte Quelle (sopran,orgle,flavta),inWolfganga Amadeusa Mozarta, Alelujo iz kantate Exultate Jubilate. Vrhunec glasbenega dogajanja je bila slovesna sveta maša 13. novembra 2011 ob 10. uri. Nanjo se je zbor pripravljali vse leto na vseh rednih pevskih vajah, organizirane pa so bile tudi intenzivne vaje, in sicer: 19. 2. 2011 v Marijini hiši na Kureščku, 26.-28. 8. 2011 na Igu in v Marijini hiši na Kureščku, ki so se končale s slovesno sveto mašo ob letnem žegnjanju, kjer je kot solistka skupaj z ižanskim pevskim zborom prepevala Pija Brodnik, ter 28.-30. 10. 2011 v Portorožu v Karitasovem domu. Pevske vaje so potekale ločeno, po glasovih. Sopran in alt je učila Mira Gantar, s tenorji in basi pa sem se sam zakopal v delo. Pevci so požrtvovalno hodili na pevske vaje, čeprav zaradi zahtevnosti programa in latinščine vaje niso bile več sprostitev, ampak trdo delo. Trditev, da je petje delo, se je izkazala za resnično. Počasi, a vendar vztrajno smo napredovali iz vaje v vajo. Veliko truda je obrodilo obilo sadu, ki se je zlil v nepozaben dogodek. Tako je ižanski zbor z gosti izvedel A. Hribarja: Glejte svetega Martina, J. Trošta: Glej prebivališče (zbor in solo Pija Brodnik), C. Gonouda: Missa brevis v C-duru, W. Amadeusa Mozarta: Aleluja iz kantate Exultate Jubilate (solo Pija Brodnik, ki je z vsem občutkom zapela c3 oziroma visoki c), med ofrom: F. X. Engelharta: Dajte mi zlatih strun (zbor in solo Pija Brodnik-1. in 3. kitica in Nadja Janežič-2. kitica), Veš, o Marija, ljudska in p. H. Sattnerja: Zdrava, zdrava iz oratorija Asumptio (solo p. Vid Lisjak in Pija Brodnik). Sledil je M. Tomc: Darovanje iz Marijine maše. Med obhajilom se C. Franck: Panis angelicus (zbor in solo Nadja Janežič), F. Kimovec: Živo verjem, na koncu pa še C. Franck: O salutaris Hostia (solo Pija Brodnik in Nadja Janežič) ter I. Hladnik: Marija skoz življenje. Poleg solistov Pije Brodnik, Nadje Janežič (obe sopran) in p. Vida Lisjaka (tenor) so zbor sestavljali: sopranistke: Pija Brodnik, Nadja Janežič, Mihaela Janžič, Tončka Jeraj, Valentina Kovačič Sever, Vida Kuhar, Marinka Platnar, Tončka Strle, Lojzka Švigelj; altistke: Ana Cimperman, Milanka Debevec, Urška Debevec, Mira Gantar, Katarina Hočevar, Katja Ivanuš, Branka Kristan, Jana Kristan, Andreja Podržaj Modic, Marina Štrumbelj; tenorji: Metod Gantar, p. Vid Lisjak, Franci Kristan, Franci Platnar, Toni Rajk; basisti: Tone Balant, Franci Bolha, Janez Debevec, Simon Hočevar, Stane Jeraj, Radovan Šteblaj, Urban Udovič. V orkestru so sodelovali: orgle Polona Gantar, prvi violini Marija Šimec in Agata Miklavc, drugi violini Sara Lajovec in Uroš Bičanin, violi Ana Šimec in Tilen Udovič, violončeli Hana Udovič in Matej Logar ter kontrabas Sara Souidi, flavte Manca Hribar, Jerca Podržaj in Petra Stražišar. Kot dirigent bi se rad vsem nastopajočim zahvalil za požrtvovalnost, vse nemale žrtve, potrebne za pevske vaje, in hkrati čestital za izveden program. Bog plačaj! Igor Kovačič Foto: Aleš Hostnik Pevci na pripravah www.obcina-ig.si 25 Gasilski dom PGD Kot-Staje že služi svojemu namenu Za gasilce iz Kota in Staj je bila jesen kar pestra. V začetku septembra smo pripravili veselico, na kateri smo odkrili spominsko ploščo ob gradnji našega doma. Ploščo sta častno pritrdila župan Janez Cimperman in predsednik GZ Ig Ivan Demšar. Zahvalili smo se tudi vsem dobrim ljudem, ki so nam priskočili na pomoč, najsi bo materialno ali denarno, ter jim podelili zaslužene zahvale. Na veselici, kjer je igral ansambel Krila, smo imeli velik obisk, ki nam je omogočil poleg denarja GZ Ig in Občine Ig dodatni vir finančnih sredstev za nadaljevanje gradnje doma. V mesecu oktobru smo tako v dom vgradili okna in vrata ter končali omete in tlake v pritličju. V mesecu požarne varnosti smo se preselili v novi dom, natančno 11. 10. 2011, tako smo na vajo, ki jo imamo v tem mesecu, izvozili iz novega doma, tudi redni pregled društva 16. 10. 2011 je potekal v novem domu, kjer je pritličje sko- raj dokončano. Preselili pa smo tudi že opremo iz starega doma. Na koncu še enkrat hvala vsem, ki ste nam pomagali, želimo vam lepe praznike, sreče in zdravja v letu 2012. Na pomoč! Tone Modic, PGD Kot-Staje J Gasilca PGD Ig najboljša na Fire Combat tekmovanju Fire Combat - šport, kjer beseda tim dobi svoj pravi pomen! 70 kg težak ponesrečenec, dva metra visoka ovira, stolp, 300 kg težka cev, polna vode ... so mala malica za naša ižanska Lumpa 1,2. Beno Grabrijan in Martin Čampa, člana PGD Ig, sta v nedeljo, 4. decembra 2011, na Fire Combat tekmovanju v Spodnji Polskavi s časom 1 minute 45 sekund, ter 20-sekundnim kazenskim pribit-kom kot za šalo pometla z vso konkurenco. Dosegla sta prvo mesto med 28. sodelujočimi v svoji kategoriji, hkrati pa tudi drugi najboljši čas tekmovanja. Za dobro vzdušje in pripravljenost je kot že nekajkrat prej poskrbela skupina njunih navijačev. Brez dobrega tima takšnih rezultatov zagotovo ne bi bilo. Zahvaljujemo se PGD Nadgorica in PGD Ig za posojeno opremo, ki nam je omogočila udeležbo na tekmovanju. Največja zahvala pa gre našemu članu ekipe Gregorju Toniju, ki je to tekmovanje pri- peljal med nas in pred rojstvom hčerke tudi sam uspešno tekmoval v paru z Benom Gabrijanom. Ker želimo prostovoljni gasilci vedno kar najhitreje in najbolje pomagati pomoči potrebnim, je za našo pripravo potreben tudi dober trening. Priprave na tako zahtevno tekmovanje, kot je Fire Combat, pa so več kot odlično treniranje spretnosti in vzdržljivosti, ki sta ključni pri reševanju. S svojimi dosežki seveda širimo dobro ime o PGD Ig ter naši občini po vsej Sloveniji. Na podlagi dosedanjih dosežkov smo prepričani, da lahko dosežemo še marsikaj, vendar brez pomoči tudi nam ne bo uspelo. Želimo si več podpore, predvsem znotraj društva, vedno pa smo veseli tudi sodelovanja in pomoči tistih, ki vedo, zakaj se trudimo, vadimo in vedno prihiti-mo na pomoč. Gregor Bolha Foto: Gregor Bolha Ižasnka gasilca v akciji Ena od disciplin na tekmovanju 26 www.obcina-ig.si Članice se ne damo Namenite del dohodnine našim društvom Čas:nedelja, 2.10.2011 tekmovalo skupaj 19 ekip, od tega Lokacija: Tacen 1 zunaj konkurence. Zasedle smo Misija: udeležba na regijskem tek- odlično 8. mesto (med 19 ekipa-movanjugasilskih enot mi) oz. 7. mesto (med 18 ekipami). Uspešnost: več kot le zadovoljiva Skratka, z rezultatom smo bile res zadovoljne sploh zato, ker je bilo Dan je bil kot nalašč za tekmo- to naše prvo regijsko tekmovanje. vanje. Lepo vreme, prijetna tem- Za v prihodnje smo si zadale cilj peratura in dobro vzdušje med priti še višje po lestvici, morda pripadniki ekip. Tako kot preostali, celo na sam vrh. Pustimo se pre-smo se tudi članice PGD Vrbljene- senetiti. Strahomer odpravile na misijo spoznavanja novega tekmovalne- Poleg tega v imenu PGD ga okolja ter osvajanja čim višjega Vrbljene-Strahomer izrekam čes-mesta na lestvici. Z organizacijo titke našim članicam za svoj trud smo bile zadovoljne, publika nas in osvojeno mesto na regijskem je dobro spodbujala, manjkalo pa tekmovanju. ni niti glasbe v ozadju. Z gasilskim pozdravom, Vse je potekalo, kot je bilo zapi- NA POMOČ! sano na urnikih, brez podaljševanja tekmovanja, kot smo bili Karin Rus, vajeni (celo nekoliko prejsmo podpredsednica končali). V skupini članic A nas je PGD Vrbljene-Strahomer V naši občini delujejo številna društva, katerih člani prostovoljno namenjajo svoj čas za delovanje društva. Še posebno velja izpostaviti gasilska društva, ki ob naravnih nesrečah opravijo pomembno nalogo reševanja ljudi in premoženja. Vlada RS je pred časom sprejela Uredbo o namenitvi dela dohodnine za donacije. S tem omogoča davčnim zavezancem za dohodnino, da od 0,1 % do 0,5 % svoje obračunane dohodnine namenimo za financiranje splošno-koristnih namenov. Davčni zavezanec se mora v tekočem letu odločiti, komu bo namenil ta odstotek dohodnine, ki mu bo sicer odmerjena šele prihodnje leto. Zato vas naprošamo, da preverite, ali ste že namenili domačim društvom del svoje dohodnine, v nasprotnem primeru pa poiščite predsednika svojega najbližjega Gasilskega društva in to namero izpolnite še letos na predpisanem obrazcu, ki ga najdete na spletni strani DURS. Andreja Zdravje PLANINSKI KOTIČEK VABILO NA BOŽIČNI NOČNI POHOD -PLANINCA 2011 Planinsko društvo Krim in Kulturno društvo Izviri Tomišelj vas vabita na že 7. tradicionalni božični nočni pohod na Planinco. Zborno mesto je na avtobusni postaji v Podkraju (pod cerkvijo sv. Janeza Krstnika), v nedeljo, 25. decembra 2011, ob 17.00 uri. Najprej bomo hodili deset minut po gozdni poti, nato pa dobro uro po kamionski cesti vse do lovskega doma na Planinci. Vsi pohodniki morate imeti primerno obutev, pohodne palice in baterijsko svetilko. Hrano prinesite s seboj, za ples pa bo poskrbljeno. Vsak udeleženec hodi na lastno odgovornost! Vse dodatne informacije sprejema Jože Krašovec (tel: 01/2862-345 oz. GSM: 041/351-343). www.obcina-ig.si 27 zelena bratovščina MOSTIŠČAR I GLASILO OBČINE IG • december 2011 Škoda, povzročena po divjadi, ali t. i. lovska škoda Spoštovane bralke in bralci! Tokrat sem se lotil teme o lovskih škodah. O tem je veliko napisanega tako pri nas kot v tujini, še posebej v tistih državah, kjer so populacije divjadi številčne. Na območjih, kjer prihaja do ekstremnih povečanj populacije določenih vrst divjadi, pa ni problem le povzročanje škode, ampak tudi nevarnost za človeška življenja (npr. divji prašiči v Nemčiji itd.). V Sloveniji za zdaj na srečo še ne prihaja do takih ekstremov, kar je seveda posledica načrtnega gospodarjenja z divjadjo. V zadnjem času nekaj preglavic povzroča precejšnje število divjih prašičev in ti so pravi mojstri za škodo. Meščani na vse to gledajo bolj od daleč, kot pravimo, na podeželju pa je druga pesem. Kadarkoli in kjerkoli prosto pridelujemo človeku potrebne dobrine, se moramo zavedati možnih vplivov pro-stoživečih živali. Te so zanje zelo okusna in zaželena hrana. Na primer polja, vrtovi, grede, ki so na obronkih gozdov, so hočeš nočeš izpostavljeni divjadi, in če ni primerne zaščite, smo kaj kmalu ob večjo ali manjšo količino pridelka. Menim pa, da imamo na ižanskem območju lovci kar srečo, sajso naše občanke in občani razumevajoči in na to problematiko ne gledajo tako ozko. V naši lovski družini je za področje lovskih škod zadolžen Matija Bolha (GSM 041/723-384) z Iga, ki delo cenilca škod opravlja zakonito, vestno in zelo odgovorno. Na območjih, kjer pa prihaja tudi do ogromnih škod in s tem povezanih odškodnin, se stvari lahko resno zakomplicirajo. V pomoč je specifično in natančno ta problematika s potekom rešitev navedena v Zakonu o divjadi in lovstvu (od 51. člena dalje). Zakon natančno navaja, kaj je lovska škoda (primer) 1. Škoda na zdravju ljudi je tista, ki jo divjad povzroči neposredno zdravju človeka, in je vsa nepre-moženjska škoda, ki je nastala oškodovancu zaradi delovanja divjadi. 2. Škoda na premoženju je škoda, ki jo divjad povzroči s poškodovanjem, uničenjem ali zmanjšanjem vrednosti premičnih in nepremičnih stvari fizičnih in pravnih oseb (škoda na kmetijskih in gozdnih zemljiščih, domačih živalih, gospodarskih in drugih objektih). ... kdaj oškodovanec ni upravičen do odškodnine (primer) Če lastnik ni pripravljen uporabljati ponujenih zaščitnih sredstev (npr. kemična odvračala in električna ograja), ni upravičen do povračila škode, ki mu jo povzroči divjad. Do odškodnine prav tako ni upravičen, če upravljavcu lovišča prepreči dostop in izvajanje lova in pri tem ni ustrezno zaščitil zemljišča ter če prepreči izvajanje drugih ukrepov za preprečevanje škode od divjadi. ... kdo je odgovoren za preprečevanje nastajanja škode (primer) Za preprečevanje škode od divjadi sta odgovorna lastnik/zakupnik/uporabnik (v nadaljevanju: lastnik) kmetijskih in gozdnih zemljišč, na katerih lahko škoda nastane, in upravljavec lovišča, to je LD (lovska družina) ali LPN (lovišče s posebnim namenom). Lastnik kmetijskih in gozdnih zemljišč mora kot dober gospodar narediti vse potrebno, da zavaruje svoje premoženje pred nastankom škode. Upravljavec lovišča je na zahtevo lastnika dolžan preskrbeti ustrezna zaščitna sredstva za varstvo premoženja pred divjadjo, lastnik pa jih je dolžan uporabljati. ... kaj so nelovne površine, na katerih se lova ne izvaja (primer) • površine, kjer je iz naravovarstvenih razlogov trajno prepovedan lov na vse vrste divjadi; • površine naselij in zaselkov; • javni in zasebni parki ter pokopališča; • vrtovi, nasadi, sadovnjaki, drevesnice in intenzivne kmetijske kulture, ograjeni z ograjo, ki ne dovoljuje prehoda zajcu ali par-kljasti divjadi; • z ograjo obdani industrijski in drugi objekti; • površine vseh vrst obor, razen lovnih; • otroška in športna igrišča, redno obiskovana in označena sprehajališča, kopališča in podobni objekti; • površine, na katere dostop ni dovoljen; • površine vseh javnih cest, prog in druge tovrstne površine. ... kako je s škodo, povzročeno na nelovnih površinah (primer) • Za škodo, ki je nastala na nelov-nih površinah iz 10. člena tega zakona od divjadi ali zaradi lova, je odgovoren upravljavec, če je nastala po njegovi krivdi (krivdna odgovornost), sicer pa Republika Slovenija. • Za škodo, ki jo povzročijo zavarovane vrste prostoživečih sesalcev in ptic, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja ohranjanje narave, odgovarja Republika Slovenija, ne glede na krivdo (objektivna odgovornost). Včasih so dejali, da lepa beseda lepo mesto najde, in tako je tudi s pametnim dogovorom. Če pa se le ne najde skupnega jezika, se po črki zakona stvari po navadi začnejo komplicirati. Pa kaj bi to. Prihaja veseli december in kmalu se bo pisalo 2012. Naj vam, spoštovane in spoštovani, v imenu vseh članov Lovske družine Ig zaželim prijetne praznike ter SREČNO NOVO LETO! Še naprej si želimo takega in še boljšega razumevanja ter sodelovanja. Obilo sreče, zdravja in zadovoljstva ter čim manj lovskih škod! Jani Šivc, LD Ig Narava zdaj počiva, Oh ta megla jo ovija, Včasih sonce nam ponudi, O, kako za nas se trudi ... Le da zdravja bo in sreče, Eno spet se leto dobro steče, To naj naše bo voščilo: Obilo dobrega se v 2012 bo zgodilo! Barbara Ložar, podpredsednica LD Tomišelj Lovke in lovci LD Tomišelj vsem bralkam in bralcem Mostiščarja želimo vesele praznike in obilo zdravja ter sreče v prihajajočem letu 2012. lWfK4 BlUflH *f»4f *TOMli€LJ 28 www.obcina-ig.si Še igramo rokomet na Igu! V zadnjem času sem dobil kar nekaj vprašanj naših občanov, če na Igu sploh še igramo rokomet, ko pa v Mostiščarju ni nobenega članka na to temo. Kar vse naj potolažimo, da se rokomet še vedno igra, in to dober rokomet. hkrati pa je novih igralcev, članov in drugih iz dneva v dan več. Članska ekipa je po izpadu iz 1. B lige v prejšnji sezoni trdno odločena, da se tja ponovno uvrsti. Pod vodstvom trenerja Nedeljka Ošapa, ki je na Igu že vodil člane med leti 2005 in 2008, jim to kar dobro uspeva, sajso konec novembra (po 10. krogu) drugi na lestvici z enim samim porazom. Jedro ekipe sestavljajo izkušeni igralci, Klemenšek, Tica, Verdenik, Vujić, prav dobro pa se vključujejo tudi malo mlajši, v glavnem domači igralci. Nekaj igralcev, predvsem mladih, je s statusom posojenega igralca za to sezono prišlo iz RK Krim in RK SVIŠ, od naših igralcev pa sta na njuno željo posojena v RK Cerklje Miha Bolha in v RK SVIŠ Elvir Kalabić. Maloštevilna ekipa mladincev je okrepljena s štirimi igralci iz ŠD Škofljica. Vsak sicer trenira v svojem klubu skupaj s člansko ekipo, enkrat tedensko pa imajo skupni trening (enkrat na Igu, enkrat na Škofljici). A žal se zaradi zdra- vstvenih težav, poškodb in šolskih obveznosti na skupnem treningu zelo težko vsi zberejo pa tudi na tekmah še nikoli niso bili kompletni. Ker je v ekipi več fantov, ki so po starosti prvo leto mladinci, zraven pa še nekaj kadetov, se to pozna tudi pri rezultatih, saj jim v tej sezoni še ni uspelo zmagati. Trenutno jih v sodelovanju z Miho Verdenikom vodi Martin Sušnik. Starejši dečki B (letnik 1998 in mlajši) so v tej sezoni v svoji predtekmovalni skupini še nepo-raženi. Neodločeno so igrali samo z vedno neugodno RD Loko iz Škofje Loke, zato upravičeno pričakujemo, da se, po končanem polfinalnem delu, v nadaljevanju sezone uvrstijo na finalni turnir četverice za prvaka države. Mlajši dečki A (letnik 1999 in mlajši) ter Mlajši dečki B (letnik 2000 in mlajši) prav tako suvereno zmagujejo in so na dobri poti do finalnega turnirja ob koncu sezone. Vse tri ekipe vodi Dejan Vujič, ki je tudi to sezono svoje cilje zastavil zelo ambiciozno in upa na vsaj en naslov državnega prvaka. Tudi o najmlajših - igralcih mini rokometa (1. do 4. razred OŠ), ki jih to sezono vodi Matej Košir, lahko pišemo samo pohvalno. Na turnirjih redno osvajajo najvišja mesta in tako uspešno nadaljujejo tradicijo, ki so jo zastavili njihovi predhodniki. Da lahko igralcem omogočamo kakovostne treninge in dosegamo visoke uspehe, nam omogočajo naši sponzorji, ki rokomet na Igu finančno podpirajo. V teh časih je sponzorje težko pridobiti, zato se jim za njihovo podporo res od srca zahvaljujemo. Kot vedno nam ob strani stojijo tudi starši igralcev, ki pomagajo s prevozi na tekme, pa tudi pri organizaciji tekmovanj na Igu. RKMOKERC-IG Na koncu najpovabim vse tiste, ki imajo radi rokomet, da večkrat pridejo v dvorano in navijajo za naše fante. Vse informacije o tekmah in urniku tekmovanj kot tudi aktualne lestvice pa lahko najdete na naši spletni strani pod naslovom: http://www.mokerc-drustvo.si/. Marko Hostnik, ŠD Mokerc Ig % \ Vesele 6ožične praznike i in srečno novo Četo ■■ v- I : ! T ' -t" ■ ■ 1 ■ ГЗр ki - L ^F _д Vam žeCi ŠD MOKERC - IG RKMOKERC-IG Mini rokometaši v Ribnici RKMOKERC-IG V soboto, 12. 11. 2011, je v dvorani ŠC Ribnica potekala Urbanova Ribica 2011. Na turnirju v mini rokometu je sodelovalo okoli 200 otrok, ki so nastopili v štirih različnih starostnih kategorijah (2001, 2002, 2003 in 2004). Ribničani so organizirali prvi takšen turnir na Dolenjskem, ki je najmlajšim rokometašem dal možnost, da občutijo pravi čar rokometa. Turnir je potekal na treh igriščih, na katerih so mladi rokometaši pokazali veliko željo po igranju rokometa. Nagrade za najboljše ekipe je podelil starosta Ribniškega in Slovenskega rokometa Nikola Radić. Najboljše ekipe so dobile pokale in žoge, vsi udeleženci turnirja pa so dobili še spominske majice turnirja. Andrej Ambrož Vrstni red letnika 2001: 1. Radeče 2. Mokerc Ig 3. Ribnica 1 4. Ribnica 2 5. Grča Kočevje 6. Jeruzalem Ormož 7. Gorišnica 8. Dolenja vas Vrstni red letnika 2002: 1. Ribnica 5 2. Mokerc Ig 3. Jeruzalem Ormož 4. Alples Železniki 5. Rudar Trbovlje 6. Grča Kočevje Vrstni red letnika 2004: 1. Mokerc Ig 2. Ribnica 3 3. Grča Kočevje 4. Ribnica 4 Najmlajša ekipa ŠD Mokerc-Iga na turnirju - letnik 2004 www.obcina-ig.si 29 Mladi rokometaši ŠD Mokerc-Ig ponovno osvojili Zagreb RK MOKERC-IG V soboto, 26. 11. 2011, smo se na povabilo RK CO Zagreb udeležili rokometnega turnirja v Zagrebu. Turnir je potekal v kategoriji letnikov 1998 in 2000. Poleg domačinov in ŠD Mokerc-Ig so se turnirja udeležili še RK Zadar in beograjska RK Crvena Zvezda. Glede na to, da so starejši dečki en dan prej (v petek zvečer) proti Loki odigrali najtežjo tekmo letos, je bilo treba prvo tekmo proti Zadru odigrati bolj taktično in spočiti ključne igralce. Tako so dobili priložnost za igro tudi preostali igralci v ekipi, nasprotnik je to izkoristil in tik pred koncem tekme celo izenačil rezultat. Kljub temu sta bili za nas ključni naslednji dve tekmi proti Crveni zvezdi in Zagrebu, v katerih pa so naši igralci pokazali, iz kakšnega testa so. Najboljšo igro so pokazali prav v zadnji tekmi proti domačinom in jih še drugo leto zapored pre- magali sredi Zagreba. Zmaga na turnirju je bila več kot zaslužena. V mlajši kategoriji so naši igralci v prvih dveh tekmah z lahkoto premagali tako Zadar kot tudi Crveno zvezdo, v zadnji tekmi proti Rezultati letnika 1998: RK Zadar ŠD Mokerc-Ig RK Crvena zvezda ŠD Mokerc-Ig ŠD Mokerc-Ig RK CO Zagreb Vrstni red letnika 1998: 1. Mokerc-Ig (SLO) 3 2 10 2. CO Zagreb (CRO) 3 2 0 1 3. Zadar (CRO) 3 111 4. Crvena Zvezda (SRB) 3 0 0 3 Zagrebu je naša mlajša ekipa zanesljivo premagala še domačine. Na koncu so podelili še pokale za najboljšega vratarja in najboljšega igralca v vsaki kategoriji. Od štirih pokalov so kar trije odšli z nami na Ig, za najboljšega igralca sta bila izbrana Luka Ambrož pri starejših in Brin Cimerman pri mlajših, Jaka Glavan pa je bil izbran za najboljšega vratarja mlajše kategorije. Zvečer smo si vsi udeleženci turnirja v zagrebški Areni ogledali še tekmo lige prvakov med RK Croatia Osiguranje Zagreb in francoskim Chamberyjem, za vstopnice pa so poskrbeli domačini. Hvala RK Zagrebu za ponovno povabilo in gostoljubje. Andrej Ambrož Rezultati letnika 2000: 11 : 11 RK Zadar 12 : 18 RK Crvena zvezda 15 : 11 ŠD Mokerc-Ig Vrstni red letnika 2000: 44:34 5 1. Mokerc-Ig (SLO) 44:25 4 2. CO Zagreb (CRO) 30:34 3 3. Zadar (CRO) 23:48 0 4. Crvena Zvezda (SRB) ŠD Mokerc-Ig 1 : 10 ŠD Mokerc-Ig 3 : 9 RK CO Zagreb 6 : 4 3 0 2 0 1 0 0 0 0 25:8 1 28:8 2 9:25 3 8:29 Karateisti v jesenskem delu tekmovalne sezone V oktobru, novembru in decembru je jesenska tekmovalna sezona za karateiste Karate-do kluba Ig Shotokan v polnem teku. V začetku oktobra je bil v Ihanu organiziran 5. odprti mednarodni turnir, ki šteje tudi za Pokal Shotokan zveze Slovenije. Z Iga je na tem tekmovanju nastopilo 10 tekmovalcev, ki so skupajosvo-jili dve drugi in štiri tretja mesta. Tekmovanja sta se udeležili tudi reprezentanci Italije ter Bosne in Hercegovine. Že naslednji vikend je mlajša selekcija odpotovala na Mednarodni karate turnir Čoka 2011 v Srbijo. Na turnirju je sodelovalo 315 tekmovalcev iz 21 klubov z Madžarske, iz Srbije in Slovenije. S.K.I.F. reprezentanco Slovenije je predstavljalo 16 tekmovalcev, med katerimi sta bila tudi karateista z Iga, in sicer Jakob Rupert in Klemen Grm. Oba sta se odlično izkazala, saj je Jakob osvojil dve prvi mesti, v katah in borbah, Klemen pa drugo mesto v katah. Konec oktobra je potekalo v Mariboru finale državnega S.K.I.F. prvenstva Slovenije v dogovorjenem kumiteju, ki je bilo sestavljeno iz enega kvalifikacijskega turnirja in finala. V finale se je uvrstilo po osem najboljših tekmovalcev v posamezni kategoriji. Karate-do klub Ig Shotokan, ki je osvojil skupinsko četrto mesto med klubi, so zastopali: Vanessa Mujdžič, Klemen Grm, Jakob Rupert in Aljaž Gradišar. Skupaj so dosegli dve prvi mesti, tri druga in dve tretji mesti. Tretji vikend novembra je bil posebno pomemben za Karate-do klub Ig Shotokan in njegove člane, saj je bil klub organizator tekmovanja. Tekmovanje smo organizirali na Osnovni šoli Škofljica. Odziv staršev na tekmovanje je bil odličen, saj so z veseljem pomagali pri organizaciji. Tekmovanja se je udeležilo tudi veliko otrok iz kluba, še zlasti tistih mlajših, ki si tako pridobivajo potrebne tekmovalne izkušnje. Na tekmovanju so se tekmovalci kluba z Iga, ki jih je bilo kar 25, dobro odrezali, saj smo po številu osvojenih medalj zasedli skupno drugo mesto, takoj za klubom iz Domžal. Posebejsem ponosen na najmlajše tekmovalke, ki so v konkurenci s fanti pokazale, da se lahko z njimi enakovredno kosajo in jih tudi premagajo. Vsi so pa pokazali veliko poguma, vztrajnosti in športnega duha. S takšnim podmladkom v klubu se nam ni treba bati za prihodnost na špor- Skupinska slika po tekmovanju na Škofljici. Foto: Breznik 30 www.obcina-ig.si Karateisti na Mednarodnem karate turnirju Čoka 2011, Srbija Foto: Teršek tnem področju. Ponovno bi se rad zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji tekmovanja. Novembra pa se tekmovalna sezona ne konča, sajnas čaka tekmovalno težak december, ko se bomo najprej udeležili dobrodelnega turnirja v Mariboru, 3. pokalnega turnirja v Kuzmi in še božičnega turnirja v Domžalah. S treningi bomo v tem koledarskem letu končali v petek, 23. decembra, ko bomo na zaključni zaba- vi pogledali na dogodke v odhajajočem letu in si zaželeli vse najboljše v novem letu 2012. Vse najlepše in najboljše v letu 2012 vsem bralcem Mostiščarja želi Karate-do klub Ig Shotokan. Karate pozdrav: OSS! Matej Kabaj, predsednik in glavni trener Karate-do kluba Ig Shotokan Capoeira - ples in borba v enem Capoeira je brazilska plesno borilna veščina z afriškimi koreninami. Razvili so jo afriški sužnji v svojem boju za svobodo, in sicer v času suženjstva oz. portugalske kolonizacije Brazilije (16. stoletje). Igranje glasbil Zasužnjena afriška plemena so na brazilska tla prinesla svoje kulturne običaje in rituale, ki so se v capoeiro vključili v času njenega razvoja. Razlaga capoeire ni prav preprosta. Capoeira je ples, je igra, petje, glasba, kultura, življenje in modrost. V celoti jo težko pojasnimo, saj njene različne vidike spoznamo med vadbo. Ples, bojoz. igra capoeire je sestavljena iz tehnik napada in obrambe, ki jih izvajata dva capoeirista med bojem. Njuno predstavo obdaja skupina preostalih prisotnih, ki v formaciji kroga (imenujemo ga roda) prepevajo tradicionalne brazilske pesmi in igrajo na različna glasbila ter s tem igri določajo ritem. V gibanju capoeire zasledimo marsikatero akrobatsko prvino, ki popestri capoeiro. Čeprav je zadeva na prvi pogled videti izredno fizično naporna, se je lahko nauči vsak. V capoeiri za trening ni omejitev. Trenirajo jo tako otroci, mladi ter tisti malo starejši in mladi v srcu. Potrebno je samo nekaj volje in kmalu ugotovimo, da je naše telo sposobno veliko več, kot smo si kadarkoli predstavljali. Zakaj je capoeira primerna tudi za otroke? Otroci se je naučijo prek igre. Svojo kreativnost lahko izrazijo v gibanju, petju, igranju glasbil itd. Posebejprivlačni zanje so akrobatski gibi, ki jih lahko uporabijo kot gibe napada ali obrambe znotraj veščine. Capoeira je torej pestra aktivnost, kjer se za vsakogar nekaj najde. ŠKD Capoeira Tradigäo Baiana je skupina capoeire, ki jo vodi brazilski mojster Jose Ubaldo Dos Santos (mojster Alegria), slovenski inštruktorji pa mu pri delu pomagajo. Skupina ima svoje treninge v Sloveniji in Italiji, že vrsto let pa vodimo skupino tudi na Igu. Otroški treningi, ki jih izvajamo vsak petek od 13.30 do 14.30 na OŠ IG, so vedno pestri in zabavni, zato so otrokom po koncu napornega šolskega tedna v veliko veselje. Pridružite se nam lahko kadarkoli med letom. Vabljeni! Informacije: www.capoeiratb.si, capoeiratb@gmail.com, 041/243-411 Tanja Tajnik, ŠKD Capoeira Tradigäo Baiana Foto: arhiv ŠKD Capoeira Tradigäo Baiana Zimske počitnice na smučeh s Športko Tudi v tem šolskem letu bomo v ŠRD Športka organizirali smu- Lanski udeleženci čarske tečaje za otroke. Zaradi pozitivnih izkušenj prejšnjih let smo se odločili ponovno organizirati tečaj na smučišču Bodental v sosednji Avstriji. Kot verjetno veste, smučišče leži na nadmorski višini med 1.030 in 1.200 m. Smučišče je razmeroma majhno in po težavnosti urejenih prog lahko oz. povprečno, kot je zapisano na njihovi spletni strani, zato je za učenje otrok izredno prijetno. Prednost tega smučišča je tudi v tem, da tako rekoč neposredno z avtobusa stopimo na smučišče pa tudi gneče tam ni. Na tečaj se bomo vozili vsako- dnevno in tako poskušali vsak dan posebej užiti čim več smučarskega znanja in prijetnih uric na snegu. V jutranjih urah se bomo z avtobusom odpeljali do Bodentala, si hitro nadeli smučarsko obutev in smuči in se do kosila učili smučarskih veščin. Sledita slastno kosilo in aktivni počitek, ki ga bomo izkoristili za igre na snegu. Nato si bomo ponovno nadeli smuči in odbrzeli novim smučarskim dogodivščinam naproti. V popoldanskih urah se bomo pripeljali domov in nestrpno pričakovali vsak naslednji dan, ko se zjutraj spet snidemo s smučarskimi prijatelji. Podrobnejše informacije o tečaju bodo objavljene v prihodnji številki Mostiščarja, ko bo priložena tudi prijavnica. Za vsa vprašanja smo vam na voljo tudi na naslednjih tel št.: 040/237-611 (Rok), 040/321-866 (Polona) ali elektronskih naslovih: rok.usenik@gmail.com ali polona. rozic@hotmail.com. Smučarski pozdrav! Polona Rožič, sodelavka ŠRD Športka Foto: Branko Božič www.obcina-ig.si 31 17. decembra 2011 ob 17. uri vas vabimo na koncert Partizanskega pevskega zbora z gosti v kulturno dvorano na Golem. Vabljeni! oglasi - vabila MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • december 2011 MALI OGLASI Ski servis, servis smuči in bordov že od 15 eur dalje. Smuči pripravimo ročno, obnovimo drsno ploskev, nabrusimo robnike na 88° in namažemo drsno ploskev. Kremenica 1, po dogovoru. 041/761-615 Poziv osebi, ki je pred časom pustila pismo pred vrati. Brez imena in brez telefona. Čemu tako, saj je pri vratih zvonec? Oglasite se ponovno, želim vedeti, kdo ste. Terezija Gumilar Prodam seno. Tel.: 031/756-126 (Damjan) Kakovostne inštrukcije nemščine in angleščine nudi izkušena profesorica - tel.: 051/312-001. Nudimo popravilo računalniške opreme, svetovanje pri nakupu ali nadgradnji vašega računalnika. Za več informacij obiščite www.pc-servis.si ali pa nas pokličite na 041/902-702 (Anže). Mali oglasi so brezplačni in jih sprejemamo na naslov: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig ali na elektronski naslov: mostiscar@obcina-ig.si. Rok za oddajo malih oglasov za objavo v prihodnji številki je 25. januar 2012. SLIKOVNO GRADIVO-navodila avtorjem prispevkov v Mostiščarju 1. Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošljite vsako posebej v obliki, kot ste jih prenesli s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. 2. Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 500 K. Manjše fotografije niso uporabne! 3. Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. Uredništvo Mostiščarja Knjigo lahko po ceni 49 EUR kupite v župnišču na Igu ali pri založbi Salve v Ljubljani (Rakovniška ul. 6). Informacije o naroči Tel: 01/5880 276 E-pošta: narocnina@sal KORALNI OTOK ETAN, PROPAN, BUTAN, ? SREDNJEVEŠKO OROŽJE V OBLIKI SULICE KDOR SKRBI ZA USTREZNO DELOVANJE NAPRAV IGRALKA DEREK ANGLEŠKI FIZIK (JAMES) NARODNA SLED OD IN UNIVER-DRSANJA ZITETNA KNJIŽNICA KUHINJSKA NAPRAVA NEKD. FR. SMUČAR (CHRISTOP.) GRŠKA IGRALKA (IRENE) IZRAŽANJE SOGLASJA ZASAVSKI RUDAR NAŠA BALETNIM (KO IN JAS) USPEŠNICA SPLITSKE POP SKUPINE ĐAVOII LADKO KOROŠEC TEK ČEZ ? IN STRN TANCICA, PAJČOLAN (STAR.) ORIENTAL. JEDE PEČENEGA MESA, KEBAB GORSTVO V JUŽNI AMERIKI ODSEK TEKMOVALNE POTI ŠPANSKI KOŠARKAR GASÖL MANJŠA, KRAPU PODOBNA RIBA, KORESEU MEMBRANA, KIMORE NIHATI NAŠ IGRALEC (JANEZ) REČNI ROKAV S STOJEČO VODO OSREDNJA HERCEGOVSKA REKA PRITOK RENA VSVICI RIBIŠKE VILICE LOVSKA METNA VRV Z ZANKO NA KONCU NAJVEČJA REKA V ALBANIJI ANTON INGOLIČ MESTO V TENNES-SEEJU MALAJSKA BLAZNOST PRIPRAVA ZAPEKO NA PIKNIKU MIRAN AUŠIČ REKA V ZAHODNI AVSTRAL. (LABOD PO ANGLEŠKO) NASPROTJE SOPRANA IGRALKI BLYTH IN MARGRET ČISLAJO JO LJUBITELJI ŽLAHTNE KAPLJICE LEVI PRITOK KONGA V KONGU POLT KOVINSKA INDUSTRIJA V SLOV. BISTRICI POGORJE VZDOLŽ ARABIJE EHUD OLMERT IGRALKA RINA PONOVNA AKTIVIRAN OST, OBUJE-NOST ORGAN, KI GA IMA ŠIVANKA OTOŽEN TONSKI SPOL NEMŠKA DRŽAVNA RTV DREVESNI KUŠČAR CENJENA MORSKA RIBA ALENKA ARKO HRVAŠKO MESTO NASZ. OBAU ISTRE TEMEUNA ASTROLOŠKA NAPOVED NATAŠA PRISLAN SILICIJ PLANINSKO DRUŠTVO Vsak novi naročnik brezplačno prejme izvod najnovejše izdaje založbe Salomonovega ugankarja in darilo! + DARILO ANGLEŠKI GLASBENIK (МЖЕ) KNOXVILLE - mesto na zahodu am. države Tennessee ob istoimenski reki, LOMAMI - 1450 km dolga reka v ekvatorialni Afriki, levi pritok Konga, OLDFIELD, Mike - angleški folk-rock in pop glasbenik, PAPAS, Irene - starejša grška igralka (Grk Zorba) Obiščite spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si. www.obcina-ig.si 33 Odšla si tiho in mirno od nas tako kot živela si ves čas. ZAHVALA ob smrti naše drage mame V starosti 92 let nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, prababica, praprababica, sestra in teta JULIJA JAMNIK_ roj. Golob z Golega. Iskrena zahvala vsem, ki ste se od nje poslovili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, sveče in vsa izrečena sožalja. Zahvala vsem gasilcem Golo, Škrilje. Lepa hvala g. Virantu, g. Kobalu, g. Voznyju za poslovilne besede. Zahvala ge. Roziki, g. Vrhovcu in pevcem. Hvala vsem. Vsi njeni Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je. ZAHVALA Ob slovesu naše mame SLAVKE TAVŽELJ iz Matene se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izraze sožalja ter spremstvo na zadnji poti. Hvala tudi svetu vaške skupnosti in gasilcem Matene za izkazano čast. Zahvala župniku Jožetu Pozdercu za lepo opravljen cerkveni obred ter pevcem za sodelovanje pri obredu in odpete žalostinke. Posebna zahvala Silvi Dolinšek za ureditev vežice in nesebično pomoč. Hvala tudi g. Vrhovcu za opravljene pogrebne storitve. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Ohranimo jo v lepem spominu. Vsi njeni Kogar imamo radi, nikoli ne umre, le zelo zelo daleč je. V 78. letu starosti nas je 1. decembra po dolgi bolezni zapustil naš dragi mož, ati, stari ata, brat, tast in svak MILAN ŠTEBLAJ iz Iške vasi 2a. Ob nenadni in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, vaščanom, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani in nam ponudili pomoč, izrekli ustno in pisno sožalje, darovali za maše in sveče ter cerkev sv. Križa v Iški vasi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala doktor Štefančič Mariji in patronažni sestri Mateji Berčan za njegovo zdravstveno oskrbo, gasilskemu društvu Iška vas, gospodu župniku Jožetu Pozdercu za lepo opravljen obred, Silvi Dolinšek ter pogrebnemu zavodu Vrhovec za opravljene storitve. V našem domu in srcih je ob njegovem odhodu nastala velika praznina, vendar bo za vedno ostal z nami. Vsi njegovi: žena Marjeta, hči Helena z družino, hči Valentina z družino, hči Marija z družino. ~ Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Cenik oglasnega prostora v Mostiščarju Tip oglasa Velikost Cena z DDV Oglas - cela stran čb 19 cm x 27 cm 240 € Oglas - cela stran barvni 360 € Oglas - pol strani čb 19 cm x 13,5 cm 130 € Oglas - pol strani barvni 200 € Oglas - tretjina strani čb 19 cm x 9 cm 90 € Oglas - četrtina strani čb 9 cm x 13 cm 75 € Oglas - osmina strani čb 9 cm x 6,5 cm 40 € Mali oglas brezplačno Zahvala/čestitka 15 € Cena številke 1,80 € Pogrebne storitve - naročila na domu - pevci, glasba - prevozi - venci, cvetja, sveče - prevozi za upepelitev - urejanje grobov - postavitev mrliškega odr( - urejanje dokumentacije - pogrebna oprema - prevozi v pogrebnem - urejanje umrlih spremstvu - izkop jam ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128, 1360 Vrhnika Tel.: 01 7551 437, mobitel: 031 637 617, 041 637 617 Košmerl-Mandeljc, s. p. Trgovski center RAKOVNIK Dolenjska 43, 1000 Ljubljana Tel.: (01) 427 33 60 GSM: (041) 33 20 53 CVETJE VENCI IKEBANE LONČNICE DARILA 34 www.obcina-ig.si fotoreportaža MOSTIŠČAR Naj dogodki v našši občini - pregled Leta 2011 Dolgo pričakovana rekonstrukcija Ižanke je bila končana maja. Na Igu je vrata odprla še ena ordinacija splošne medicine. Ižanska kolišča so bila junija uvrščena med svetovno kulturno dediščino. Mladi ižanski šahisti so avgusta ubranili naslov mladinskih državnih prvakov. Konec avgusta je na Ig prvič pripeljal mestni avtobus 19I. izdala tudi knjigo. Foto: Uroš Čuden, Maja Zupančič, Maruša Švigelj, Marica Zupan, Aleš Hostnik www.obcina-ig.si Turistično društvo Krim v sodelovanju s Konjerejskim društvom Krim pripravlja in organizira že tradicionalno Mešani cerkveni pevski zbor Ig z gosti in Društvo Fran Govekarm vabita na k v 4 V • božični koncert 26. 12. 2011 . . ob 18. uri * \ ' v cerkev . * ! sv. Martina na Igu.' Turistično društvo Kurescek in Konjeniški klub Ranč Zapotok prirejata ŽEGNANJE KONJ na Štefanovo, 26. decembra 2011 ob 10. uri na ranču Zapotok Prijave konj do torka, 20.12.2011, na telefon 041/625 871 (g. Matjaž) Prireditev bo ob vsakem vremenu Vljudno vabljeni konjeniki in ostali simpatizerji ter ljubitelji konj. DOBRODOŠLI! Tam stoji pa hlevček, tam stoji pa hlevček, lepi hlevček - Betlehem! Spet je leto naokoli in tu je adventni čas ter pričakovanje rojstva Jezusa. Člani TD Krim bomo spet postavili na ogled ki bodo na ogled na hipodromu Vrbljene v času od 24. decembra 2011 do Svetih treh kraljev - 6. januarja 2012. X Ä Ogled jaslic priporočamo v večernih urah -predvsem zaradi osvetlitve jaslic in okolice. та Turistično društvo