GOSPODARSTVO LETO XVIII. ŠTEV. 512 CENA LIR 35 POST. PLAČ. V GOT. SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Novi naftovod in naše koristi i Gospodarsko sodelovanje ob meji naj se razširi na industrijsko področje Po časopisnih vesteh iz Haaga je prišlo med italijansko državno petrolejsko ustanovo ENI in 11 tujimi petrolejskimi družbami . (British Petroleum, Continental, DEA, Esso, Gelsenberg, Marathon, Mobil, Scholvenche-mie, Shell in Wintershall) do sporazuma glede graditve naftovoda iz Tržaškega zaliva na Bavarsko. Glavni ravnatelj nove Italijanske družbe za čezalpski naftovod (Societa italiana per lo oleodotto transalpino), ki so jo ustanovile omenjene tuje petrolejske družbe, inž. R. Bi Mondo je pred štirinajstimi dnevi na posebnem sestanku na tržaški trgovinski zbornici povedal, da bo po naj novejšem predlogu njegove družbe izhodišče naftovoda v Miljskem zalivu. Opuščen je bil torej prvotni namen, da bi izhodišče zgradili ob izlivu Soče (Sdobbe.i, očitno zaradi protestov turističnih ustanov, ki so bile prepričane, da bi naftovod zamazal morje in tako napravil veliko škodo turizmu. Uradnih načrtov glede izhodišča in speljave samega naftovoda še nimamo pri roki. Pravijo, da bodo nekje pred Miljami gradili tri ali štiri nove pomole, ob katerih bi pristajale petrolejske ladje; od tu bi speljali cevi do sprejemnega pomola blizu čistilnice Esso Standard, nato skozi industrijsko pristanišče na področje dolinske občine. Tu bi šele postavili prave rezervoarje: kar 20 pokončnih rezervoarjev, visokih 17 metrov in s premerom 87 metrov; vsak bi držal do 100 tisoč kubičnih m nafte. Za te naprave bi bilo potrebnih kar 150 ha zemljišča. Od tu naj bi naftovod tekel čez Tržaško ozemlje, mimo Gradiške, Krmi-na vzhodno od Vidma, v Tol-mezzo ter v predoru pri Tira auu dosegel avstrijsko mejo. Po italijanskem ozemlju bodo speljali okoli 150 km naftovoda, ves naftovod do Ingolstadta na Bavarskem naj bi meril 480 km. Delo naj bi bilo končano nekako do konca 1068. V prvih letih bi naftovod lahko prevzel po 20 milijonov ton nafte na leto, pozneje, to je okoli leta 1970 pa že po 50 milijonov. Tržaški župan dr. Franzi! pa tudi predsednik deželnega odbora dr. Berzanti sta naglasila, kako veliki napori so bili potrebni, da je bila za Trst iz-vojevana ta velika gospodarska pridobitev, naftovod namreč. Kakor je pripomnil dr. Fran-zil, so bili poleg Trsta konkurenti tudi drugi; pri tem je mislil predvsem na Benečane. Ni naš namen, da bi podcenjevali pomen naftovoda za tržaško gospodarstvo, pravzaprav za promet tržaškega pristanišča v času. ko tudi v drugih pristaniščih^ zavzema petrolejski promet čedalje večji obseg. Že sama graditev bo spravila v obtok velike vsote denarja (50 milijard lir menda za dograditev italijanskega odseka in 70 milijard na drugih). Graditev samega naftovoda in drugih potrebnih naprav bo seveda povečala možnosti zaslužka. Ker bo obratna družba imela svoj sedež v Trstu, bo v tržaško občinsko, verjetno tudi deželno, blagajno pritekel po kakšen milijonček lir več na leto na račun davkov ali drugih pristojbin. ljend predstavniki treh okoliških občin (Milj, Doline in Nabrežine) dokazuje, da pojde pri graditvi naftovoda za koristi tudi naših občin. (Milje menda ne pridejo več v poštev, ker bo izhodišče naftovoda premeščeno proti severovzhodu.) Zaradi bridkih izkušenj, ki jih imajo naši ljudje z javnimi graditvami, je zdaj tudi v pogledu naftovoda naša skepsa povsem u-pravičena. Kakšno odškodnino bodo izplačali našim ljudem za zasedeno zemljo? Ali bodo oblasti dovolile, da se v ta namen, ko gre za čisto spolovno zadevo, ki jo bodo izpeljali svetovni petrolejski koncerni s premoženjem milijard dolarjev — ali bodo tudi v tem primeru oblasti dovolile, se vprašujemo, da se zemlja naših ljudi razlasti po nizkih cenah, sklicujoč se na sto let star zakon, ki predvideva razlastitev po uradno določenih cenah za «javno-koristne« naprave? Dovoljeno naj: nam bo tudi vprašanje, ali je res nujno potrebno, da se za izhodišče (rezervoarje) zasede zemljišče 150 hektarov v dolinski občini? Zakaj bi teh rezervoarjev ne postavili npr. na izsušenem in nezasedenem zemljišču pred Miljami? že samo ta vprašanja, ki smo jih le bežno načeli, zahtevajo skupen nastop prizadetih občin za zavarovanje njihovih koristi, hkrati pa tudi skupen nastop vseh gospodarskih in političnih organizacij, v katerih so včlanjeni Slovenci. Kljub vročemu ozračju, ki so ga ustvarile zadnje volitve, mislimo, da je takšen Skupen nastop predstavnikov vseh teh političnih organizacij možen. Morda bi dala zanj pobudo Slovenska kulturno gospodarska zveza, ki je o-stala izven volilnega boja in ima v programu zaščito gospodarskih in kulturnih koristi vseh Slovencev. Prav ta primer, vprašanje naftovoda namreč, dokazuje, kako nujna bi bila včasih skupna posvetovanja in skupni nastopi predstavnikov vseh političnih skupin, v katerih so organizirani Slovenci, ako že nimamo vsaj za splošne gospodarske in kulturne zadeve stalnega organa, predstavnika vseh teh političnih organizacij! Gospodarsko sodelovanje ob meji v smislu tržaškega in go-riškega sporazuma se je izredno ugodno razvilo, o čemer pričajo podatki o izvršenih poslih med obmejnima področjema, ki se od leta do leta množijo. Doslej se je to sodelovanje povečini omejevalo na trgovinsko področje, to je na trgovinsko blagovno izmenjavo. Gospodarska zbornica v Kopru, M skladno z navodili Gospodarske zbornice Slovenije sledi razvoju obmejne trgovine in iniciativno posega v njo, si že delj časa prizadeva, da bi se gospodarsko sodelovanje ob meji razširilo tudi na industrijsko področje. Ta prizadevanja so v skladu s težnjami, ki so prišle do izraza tudi med zadnjimi italij ansko - jugoslovanskimi po-gajanji za obnovo 'trgovinske pogodbe meseca aprila v Beogradu, ko so bile odkrite široke možnosti za industrijsko sodelovanje v vsedržavnem merilu, to je na vsem ozemlju obeh dr- Japonska premoč v ladjedelstvu zaskrbi ja zlasti države EGS Za sedanji položaj v svetovnem ladjedelstvu je značilen silen napredek japonske ladjedel-ske industrije, ki prevzema čedalje več posla zahodnim ladjedelnicam. Trenutno se vrši več kot tretjina svetovne ladjedelni-šlce dejavnosti na Japonskem. in sicer natanko 35,95 odsto, kar znaša 11,516.400 brutoregistrskih ton od skupnih 32,103.000 BRT (toliko znaša namreč tonaža la dij, ki jih grade ali pa je bila njihova zgraditev naročena)-. V japonskih ladjedelnicah gradijo predvsem velike petrolejske ladje in hulk carriers, za katere računajo tamkajšnje ladjedelnice celo do 50 odsto manj kot drugod no svetu, vštevši Italijo. Nedavno tega so na primer Japonci prejeli naročilo za zgraditev cisterne za 130.000 BRT, ki bo stala naročnika samo po 80 dolarjev za tono. Konkurenca japonskih ladjedelnic pa ni samo v nizkih cenah, ampak tildi v posebnih kreditnih olajšavah, katera dajejo mponski brodarji tujim naročnikom. Tj lahko izplačajo graditev la-dje v osmih mesecih, a predujem znaša komaj 20 odsto vseh stroškov za gradnjo. Dvig deleža japonske ladjedel-niške dejavnosti pri svetovnem ladjedelstvu je oškodoval v prvi vrsti države članice Evropske nospodarske skupnosti. Delež teh držav pri svetovni ladjedel-ski industriji je še pred nekaj leti znašal 40 odsto, zdaj Pa ie zdrknil na 20 odsto. Države članice EGS so se sicer kolikor toliko pravočasno postavile v bran japonski konkurenci: vendar so z veliko težavo uspele ohraniti svoje mesto v svetovnem ladjedelstvu. Druge države, tako na primer Nizozemska in Belgija, ki niso včlanjene V EGS, pa so bile takoj izločene iz konkurenčnega boja. Vodilna oblast EGS proučuje „ zdaj možnost, da bi prešle nje- k-ancln-‘ ne članice v uspešen protinapad. toda za zdaj še ni določila sredstev in načina, kako izvest: zav. Jugoslovanska industrija je tako napredovala, da se čuti sposobno za takšno sodelovanje, ki naj bi šlo čez dosedanje meje odkupa licenc. V resnici smo prav te dni zasledili beograjsko vest, da bo neko jugoslovansko podjetje izdelovalo posamezne sestavne dele za avtomobilska vozila za neko italijansko tovarno. Za. poslovno-tehnično in industrijsko sodelovanje so dani toliko bolj ugodni pogoji prav ob meji zaradi bližine industrijskih obratov, ki bi lahko sodelovali. Svoj čas smo v « Gospodarstvu« opisali glavna industrijska podjetja v koprskem okraju (ki se danes razteza ob vsej italijansko - jugoslovanski meji). Bralci so tedaj lahko prišli do zaključka, da se je industrija že tako razmahnila in tehnično iz-, popolni!a, da lahko sodeluje z vsako tujo industrijo; sicer industrijski proizvodi iz koprskega okraja uspešno konkurirajo drugim proizvodom na tujih trgih. Industrija iz koprskega o-kraja bo lahko brez težav nastopila kot proizvajalec polproizvodov za italijanske proizvajalce, pa tudi kot proizvajalec končnih proizvodov v sodelovanju; lahko bo tudi s podjetji v deželi Furlanija - Julijska krajina skupno nastopala na tujih tržiščih. Na tržaški trgovinski zbornici je bil v torek drugi sestanek, na katerem, so predstavniki tržaških _ gospodarskih ustanov in okrajne gospodarske zbornice v Kopru obravnavali to vprašani? industrijskega sodelovanja. Prisotni so bili za tržaško zbornico dr. Caidassi, dr. Steinbach, dr. Mavre] in za tržaško dele-sacijo Italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice dr. Vat-ta in Dušan Košuta; še posebej ja treba omeniti deželnega odbornika dr. Marpillera. v imenu gospodarske zbornice v Konru na sta Mia prisotna njen predsednik l. Lesjak in referent Načrtna elektrifikacija jugoslovanskih železnic Na dan republike prvi električni vlak na progi Ljubljana.Jesenice Proslava dneva republike akcijo, ki je v glavnih obrisih sicer že začrtana. Tudi z istalijanske strani se je dvignil zaskrbljen glas proti japonski konkurenci. Italijani predlagajo, naj bi bilo posameznim državam skupnosti dovoljeno določeno svobodno ukrepanje, dokler ne bi njihovo domače ladjedelstvo doseglo take proizvodne ravni, ki bi ustrezala povprečni proizvodni ravni zadnjih let. ČSR na pragu novega obdobja v gospodarski politiki Načrt prof. Sika za preusmeritev češkoslovaške gospodarske politike Sik zagovarja tržno gospodarstvo in samoupravo podjetij Potrebna je skupna obramba naših koristi Spričo vseh teh ugodnih ugotovitev za splošno korist tržaškega gospodarstva pa se moramo resno vprašati, ali bodo pri tem zavarovane tudi ožje koristi slovenskega gospodarstva, naših ljudi in naših občin. 2e samo okolnost, da so bili na omenjena sestanek na tržaški trgovinski zbornici povab- Letos je v mesecu oktobru časopis čehoslovaškega Centralnega komiteja komunistične stranke «NOVA MYSL» objavil vprav senzacionalen sestavek ravnatelja Zavoda za gospodarstvo češkoslovaške Akademije znanosti profesorja Sika. članek izraža pravzaprav nujnost povratka k realnosti, ki jo zagovarjajo gospodarski znanstveniki ČE.R. Profesor Sik opozarja v tem svojem sestavku, «da. so nujne spremembe vsega češkoslovaškega vodstvenega sestava gospodarskega, načrtovanja take narave, da se je treba kar otresti dosedanje prevladujoče gospodarske miselnosti, če hočemo doumeti smisel novih idej in načrtov. Njihovo uresničenje zadeva zaradi tega ob globlje ukoreninjene ideološke pomisleke«. Sik trdi, da stari način načrtovanja m več uporaben, da so cilji, ki si jih zastavlja takšno načrtovanje. «abstraktni» ter da nimajo nobene zveze z dejanskimi gospodarskimi pogoji; nastali so le v možganih peščice uradnih načrtovalcev na podlagi strogo določenih podatkov. Sik očita takemu načrtovanju, da statistične številke, ki jih sestavljajo v središču izven obratov. upoštevajo v bistvu zgolj količinski napredek proizvodnje; pri tem pa so načrtovalci prezrli, da sta kakovost in količina med seboj tesno povezani. Enostranska ocena obratov izključno po tem, ali so dosegli ali prekoračili količinske «nor-me», ubija vsakršno spodbudo v posameznih podjetjih. Prof. Sik pa nalaga veliko važnost prav na iniciativo v samih obratih. Kljub temu ne obtiči avtor sestavka pri svojih predlogih glede preosnove gospodarskih podjetij; njegov namen je, u-smeriti socialistično proizvodnjo na tržne potrebe ali povpraševanje potrošnikov ter obnoviti načrtno gospodarstvo s pomočjo prožne politike cen. Saj cene ne utegnejo zadostiti svoji osnovni vlogi v gospodarstvu, dokler tržne gospodarske silnice ne vplivajo zadostno nanje. Napačne naložbe kakor tudi nezadostno zmogljivost narodnega gospodarstvu v zunanji trgovini pripisuje prof. Sik prav okoreli politiki cen. S tem, da predlaga, naj se preprečijo neopravičljive čezmerne cene s pomočjo prikladne uvozne politike, se profesor Sik precej približuje zahodnemu pojmovanju gospodarske politike. Vodstvo čehoslovaške komunistične stranke se je očividno sprijaznilo s kritiko omenjenih raziskovalcev gospodarskega položaja. Sklep stranke z dne 17. oktobra letošnjega leta «o predlaganih načelih, po katerih naj se izpopolnjuje narodno gospodarsko načrtovanje>>, je deloma usvojil predloge profesorja Sika in .jih je tako rekoč uzakonil. Z začetkom nove uetletke, in sicer od leta 1966 do 1970, bi se morali izvajati ustrezni ukrepi, ki so usmerjeni na to, da še ojači samouprava podjetij; obrati naj bi imeli širše delovno področje, na katerem naj sami odločajo. Politika cen naj bi bila različnejša: za surovine, predelovalne snovi, pogonsko silo in za določene vrste osnovnih živil v trgovini na drobno naj se omejijo cene tako, da se za njih določi najvišja in najnižja meja; hkrati pa naj bodo nekatere cene čisto proste. Nadalje bi se morala preosnovati in-1 tehničnega sodelovanja dustrijska struktura na ta način, da združijo obrate različnih strok v kombinate in podjetja iste stroke v tako imenovane truste. Kakor vidimo, je čehoslova-ška na pragu novega obdobja svoje gospodarske politike. Ni lahko predvidevati, kako se bo to novo obdobje zaključilo. Ne smemo namreč pozabiti, da je gospodarski razvoj odvisen tudi od dogajanja na političnem področju. Predlogi v zvezi s pre-osnovo so tako daljnosežni, da ni moč pričakovati, da .jih bodo tako hitro v celoti uresničili; saj morajo pri tem računati z okvirjem, oziroma razmerjem med gospodarstvom in politiko, ki je bilo doslej na češkoslovaškem že vnaprej strogo določeno. KONKRETNT fr.edloc-i koprske zbornice Okrajna koprska gospodarska zbornica je cb tej priložnosti postavila več povsem konkretnih predlogov: , 1. V okviru tržaškega in go riškega regionalnega sporazuma naj se omogoči v cilju industrijskega sodelovanja recipročen začasni uvoz oziroma izvoz tehnične dokumentacije, surovin, polizdelkov in izdelkov. 2. Pri poslovnih bankah v Italiji in Jugoslaviji, ki bodo obravnavale sodelovalne odnose, je potrebno zagotoviti sistem financiranja, da bi se omogočila nemotena proizvodnja in izvoz proizvodov iz tega sodelovanja. Priprave in samo industrijsko sodelovanje bi bilo potrebno v začetku financirati iz deviznih sredstev ustvarjenega priliva blagovne izmenjave po regionalnih sporazumih, pozneje pa ;z deviznega priliva sodelovalnih odnosov samih. 3. Za izvajanje industrij skobi-učnega sodelovanja je nujno, da predvsem tehnični kadri spoznajo proizvodne procese, tehnične izdelke in samo proizvodnjo posameznih artiklov, ki bi prišli v poštev za sodelovalno proizvodnjo. Zato .je potrebno, da se jim omogoči potrebna nraksa neposredno v zainteresiranih podjetjih. 4. V začetni fazj uvajanja sodelovalnih odnosov je potrebno posredovanje gospodarskih organov, ki bi pomagali zainteresiranim podjetjem uri razčiščevanju raznih problemov. Zato predlaga gospodarska zbornica ustanovitev mešane italij ansko-jugoslovanske komisije pri področnih zbornicah, to je v Kopru, Trstu, Gorici in Vidmu, ali oa ustanovitev podkomisije pri Italijansko - jugoslovanski zbornici, dokler se ne uvede normalen sistem poteka sodelovanja. Dan 29. novembra slavijo vsako leto v Jugoslaviji kot dan republike, to je obletnice proglasitve nove zvezne republike Jugoslavije, sestavljene iz 6 republik, do katere je prišlo 29. novembra 1943 na zasedanju AV NOJ v Jajcu. Pri tem so Jugoslovani uvedli lepo navado, da ta dan spuščajo v obrat nove tovarne ali izročajo prometu nove ceste, železnice in druge javne naprave. V svetu železnic prevladuje splošno prizadevanje, čimbolj znižati izdatke za obratovanje. Med slednjimi zavzemajo stroški za pribavo pogonske energije za pogonska vozila (lokomotive in motorna vozila) prav izdaten delež. Po dosedanjih izkušnjah na tem področju obstoji možnost zmanjšanja do 40 odstotkov, ako se preide z vleke vlakov s parnimi lokomotivami na električno vleko. Znatni prihranki opravičujejo dokaj velike stroške za zgraditev kontaktne mreže in električnih napajalnih postaj ter daljnovodov, zlasti na glavnih progah z močno razvitim prometom. V strokovnem slovstvu zasledimo trditev, da je moč v dobrih desetih letih iz prihrankov poplačati nabavne stroške za električne lokomotive in stalne naprave. PROGA LJUBLJANA — JESENICE ELEKTRIFICIRANA Iz navedenih razlogov elektrificirajo današnje dni skoraj vse železniške uprave glavne nroge, na katerih zavzema promet na milijone potnikov in blaga. Tako je tudi v Jugoslaviji napočila doba elektrifikacije in na dan republike 29. t.m. bo prenehala parna vleka na progi Ljubljana — Jesenice ter bodo postopoma prevzele vso vleko vlakov električne lokomotive. ELEKTRIFIKACIJA DRUGIH PROG Kakšni so načrti za elektrifikacijo jugoslovanskih prog? Predvsem nai omenimo, da imamo že električno vleko od Reke do Zaloga pri Ljubljani, od Sežane do Pivke in od Reke do Karlovca. Tem progam se pridružuje goredjska in bo tako preko -4,6 odstotka normalnotir-nih prog opustilo parno vleko. Seveda se dela nadaljujejo od Karlovca do Zagreba, v prihodnjih letih pa bo dokončana elektrifikacija od Ljubljane do Zagreba in do Špilja na avstrijski strani. Načrti obsegajo tudi niz prog izven Slovenije, pred vsemi glavno magistralo od Zagreba preko Beograda do Skopja, dalje cd Vrpolja preko Sarajeva od Ploč in še vrsto drugih glavnih prog v skupni dolžini nad 3.500 kilometrov. Razumljivo je, da obsega elektrifikacija nrvenstveno tiste proge. , kjer u-triplje ustaljeno močan promet, ki bo omogočil tolikšne nrihran-ke, da bo po denarni strani izdatek čim prej povrnjen. Od nrog, ki so poleg pločenske še v gradnji, bo tista iz Beonrada v Bar od samega početka elektrificirana. verjetno pa je, da bo no dokončanju koprske pro ge promet tudi tam toliko narar sel, da bo notrebno zamenjati parno oziroma dieselsko vleko z električno. Kratek pregled v železniški zemljepis nam pojasni, kako so napredovali z elektrifikacijo po nekaterih državah. V Švici in Italiji so zgodaj pričeli s to dejavnostjo, sledila je Švedska in Avstrija, po zadnji vojni je Zahodna Nemčija elektrificirala skoraj 5500 km, Francija o-krog 8000 km, dočim se približujejo v Sovjetski zvezi že 22 tisoč km. Saj je tam uvedena elektriška vleka na primer od Moskve do Bajkalskega jezera (5400 km), od Leningrada do Ti-flisa, itd. Italija sama ima že vse glavne proge z elektriško vleko in tudi mnogo stranskih. Razumljivo, da Jugoslavija ne sme zaostati, zlasti, ko ima na voljo zadosti električne energije, bodisi iz hidrocentral bodisi iz termocentral. ELEKTRIFIKACIJA RAZMAHNE MOČNO GOSPODARSKO DEJAVNOST Elektrifikacija ustvarja ugodno priložnost za obnovitev za to izbranih prog, morda tudi za boljšo prilagoditev pogojem e-lektriške vleke z večjimi voznimi hitrostmi itd. Obsežnost del, ki morajo biti izvedena hkratno in vrh tega v določenem razdobju, igra torej važno vlogo. V Jugoslaviji bo prvo razdobje v okviru sedemletnega gospodarskega načrta prineslo znatne spremembe v strukturi železniškega prometa, saj bodo v tem času glavna magistrala in še vrsta sosednih prog moderniziranih. Ob tej priliki je vredno še dodati, da bo modernizacija terjala nabavo nekaj stotin električnih lokomotiv, opremo napajalnih postaj, kontaktne mreže nad tiri in drugo. To pomeni, da bo tak podvig spravil v gibanje velik krog najrazličnejših industrijskih obratov in v kroženje mnogo milijard denarnih sredstev. Vprašanje je, ali bo domača jugoslovanska industrija kos vsem zahtevam. Po vsej verjetnosti bo zanimanje za modernizacijo železnic seglo tudi preko mej in sprožilo sodelovanje med gospodarskimi organizacijami, ki se pečajo z dejavnostjo opremljanja železnic. PARNA VLEKA DRAŽJA Ob tej priložnosti velja pripomniti, da bo modernizacija vleke segla tudi na stranske proge. Čeprav tam iz ekonomskih ozirov elektrifikacija ni priporočljiva zastran preskromnega potniškega in tovornega prometa in s tem premajhne rentabilnosti, bodo morale na tem področju nadomestiti dizelske lokomotive oziroma motorni vlaki parne lokomotive, Kakor povsod v Evropi so slednje že stare nekaj desetletij in jih povsod postopno iz1 ločajo. Pri tem igra važno vlogo gosoodarnostni moment; saj je znano, da je parna vleka znatno dražja od dizelske in vrh tega tudi bolj sestavna in zahtevna. Bodi kakorkoli, modernizacija jugoslovanskih železnic je sicer šele v začetnem stanju, toda izkušnje, pridobljene v času, ko so elektrificirali uvodoma naštete proge, so dobra o-snova za nadaljevanje osodob-ljujoče dejavnosti. —j 940 km. Po sedemletnem načrtu predvidevajo v Bosni in Hercegovini modernizacijo ali zgraditev nadaljnjih 1000 km cest do leta 1970. Na glavni cesti skozi to republiko Županja — Metkovič, ki je od Tuzle čez Sarajevo do Mostarja že dograjena, grade letos odsek Mostar — Metkovič. V načrtu je cesta od Zagreba do Sarajeva in naprej do Jadrana. Preteklo soboto so slovesno izročili prometu drugi del ceste Novo mesto — Črnomelj — Vinica, in sicer med Metliko in Črnomljem; odsek je dolg 14 km. Svečanosti je prisostvoval predsednik gospodarskega odbora SR Slovenije Leopold Krese. I Nove ceste in elektrifikacija železnic Preteklo nedeljo so v Niški Banji slovesno dali v promet mednarodno cesto Niš — jugoslovansko — bolgarska meja. Gradnjo ceste sta skupno financirali Jugoslavija in Bolgarija, v smislu dogovora iz leta 1962. Zvezni tajnik za promet in zveze Marin Cetinič je ob tej priložnosti omenil, da bo letos v Jugoslaviji zgrajenih in moderniziranih okoli 1500 km cest. Izvaja se obsežen program modernizacije in elektrifikacije železniškega prometa. V smislu tega programa bo elektrificirana glavna proga Jesenice — Ljubljana — Zagreb — Beograd — Niš — Skopje, nadalje od Zagreba do Reke ter od Vrpolja čez Sarajevo do Ploč. Tako bo več kot 50 odsto prevoza v železniškem prometu elektrificiranega. V BOSNI IN HERCEGOVINI bodo do konca leta dogradili kakih 110 km asfaltnih cest. Tako bo omrežje sodobnih cest v tej republiki doseglo približno Nedavno je govoril guverner zavoda Banca dTtalia dr. Guido Carli v društvu za trgovino, industrijo in znanost v’Frankfurtu ob Meni o najnovejšem razvoju gospodarske politike v Italiji. Kdor hoče razumeti razvoj i-talijanske zunanje trgovine, je poudaril guverner italijanskega emisijskega zavoda, mora predvsem proučiti spremembe povpraševanja po blagu in storitvah v primerjavi s ponudbo v sami Italiji. Te spremembe so povzročile v notranjosti dežele napetosti in tudi popuščanja konjunkture, kar je imelo za posledico, da so nastale daleko-sežne spremembe v odnosih Italije do tujine. Povpraševanje no potrošnem in investicijskem blagu je namreč v Italiji prekoračilo ponudbo notranje proizvodnje tako, da so v notranjosti narasle cene, in sicer v letu 1962 za 5,6 odsto. a leta 1963 za 8,2 odsto. hkrati se je poslabšal saldo blagovne in storitvene izmenjave Italije s tujino od -1-178 milijonov dolarjev v letu 1961 na —83 milijonov dolarjev v letu .1962 ter na •—1 milijardo dolarjev v letu 1963 PREVELIKO NOTRANJE POVPRAŠEVANJE Prav prenagle spremembe razdelitve dohodkov v Italiji, t.j. zvišanje plač in mezd v taki meri, da ni mogel napredek proizvodnosti držati koraka z naraščanjem delovnih dohodkov, so Znamenja zboljšanja italijanskega gospodarskega položaja Guverner dr. Carli o razvoju gospodarstva v zadnjih letih - Zboljšanje plačilne bilance ravno vzrok pretiranega povpraševanja, zlasti po potrošnem blagu, ne da bi ga odtehtalo hkrati nastalo popuščanje naložb. Potem, ko so plače in mezde v letih 1960 in 1961 v Italiji že bili zvišali za okoli 6 odsto, so jih namreč povprečno dvignili leta 1962 za 15 odsto, a v naslednjem letu celo za 19 odsto. Zaradi tega so se zmanjšali dobički in rezerve podjetij, kateri so bili namenjeni novim investicijam; da se ne prekine že začeto izvajanje novih načrtnih naložb, so morala poseči vmes bančna financiranja in preprečiti, da se razvrednotijo že naloženi prihranki. NEVARNO NARAŠČANJE UVOZA Povečanje povpraševanja v notranjosti države pa je vplivalo na obseg in trajanje izrednega naraščanja uvoza blaga in storitev. Vrednost mesečnega u-voza — ne glede na sezonske spremembe — se je dvignila od približno 515 milijonov dolarjev v zadnjih mesecih leta 1961 na 780 milijonov dolarjev v prvih mesecih letošnjega leta. t.j. v letih 1962 in 1963 za približno 50 odsto. K temu izredno naglemu naraščanju uvoza, oziroma izdatkov v tujini, so prispevali: uvoz potresnega blaga in stroški za potovanja v inozemstvo v višini 60 odsto, uvoz investicijskega blaga z 28 odsto in z ostalimi 12 odsto uvoz iz tujih energetskih virov. Med uvoženim potrošnim blagom igrajo veliko vlogo zvišane cene in velike količine živil ter avtomobili katere so uvozili v večjem številu, toda po skoraj stalnih cenah. Vse to je seveda vplivalo tudi na italijanski izvoz. Letno naraščanje izvoza se je namreč znižalo na polovico in tako padlo v letih 1962 in 1963 na 10 odsto. Skrčenje izvoza je zadelo vse izvozno blago, posebno potresno, tako, da je leta 1963 izvoz živi! celo nazadoval. Zlasti v okviru menjave blaga in storitev med Italijo in deželami Skupnega evropskega trga se je bilanca znatno poslabšala. Saj se je saldo omenjene bilance, ki je značal konec leta 1961 -=-11 milijonov dolarjev, spremenil v začetku leta 1964 kar v primanjkljaj nič manj kot 25 milijonov dolarjev. ZNAKI STABILIZACIJE V aprilu tega leta smo mogli zapaziti, da se bilanca zopet iz- ravnava. V zadnjih šestih mesecih je osnovna plačilna bilanca postala celo aktivna. V prvih devetih mesecih je izkazala presežek 293 milijonov proti primanjkljaju 792 milijonov dolarjev istega obdobja lanskega le-ta: V prvih devetih mesecih letošnjega leta je narasel izkupiček od izvoza za 15 odsto, a so ostala plačila za uvoz nespremenjena, medtem ko se je zmanjšal primanjkljaj od 1778 na 1235 milijonov dolarjev, torej za celih 30 odsto. Uvoz je v prvem tromesečju tega leta nazadoval, kar je bilo značilno zlasti za nekatere vrste blaga V času od letošnjega aprila do septembra so se zmanjšale samo štiri blagovne postavke, in sicer koruza, sladkor, železo in pločevinasto jeklo. kakor tudi motorna vozila, celokupni uvoz za nič mani kot 70 odsto. Po predelovalni stopnji uvoženega blaga lahko ugotovimo. da se je v času od aprila do septembra skrčil zlasti nakup v tujini, predvsem živil, polizdelkov (železa in jekla) ter — v manjši meri — dokončnih izdelkov; nakup surovin je o-stal nespremenjen, vtem ko je uvoz iz tujih virov pogonske si- le celo narasel. Izvoz pa zabele ži od letošnjega aprila sem zvišanje skoraj v vseh panogah zlasti v tekstilni in avtomobilski, kakor tudi v kemični industriji. NEVIDNE POSTAVKE Tudi nevidne postavke plačil-1 ne bilance so se spremenile na boljše: čisti dohodki so se zvišali na 1246 milijonov dolarjev v primerjavi 1208 milijonov dolarjev v času od januarja do septembra 1963. Sedaj izkazuje plačilna bilanca prebitek 109 milijonov dolarjev nasproti prejšnjemu primanjkljaju 569 milijonov dolarjev, torej zboljšanje za vsega 678 milijonov dolarjev. Tudi čisti dotok kapitalov jel dosegel 185 milijonov dolarjev, medtem ko je v letu 1963 šlo v tujino 223 milijonov dolarjev. Italijanski kreditni zavodi so se v istem obdobju zadolžili v tujini za 448 milijonov manj, a uradne zlate in devizne rezerve so se zvišale za 50 milijonov dolarjev, ostali uradni računi pri zavodu «Banca dTtalia«, v deviznem uradu («Ufficio Italia-no dei Cambni) so se pa poslabšali za 213 milijonov dolarjev. Guverner italijanskega emisijskega zavoda dr. Carli sodi, da je treba sedaj skrbeti za tako dohodninsko politiko, ki naj zajamči. da ne bošo vlače in mez- \ de presegale naraščanja storilnosti, da ne bi več poskočile cene osnovnih življenjskih sredstev. *Menj9 Tržaški Slovenec leta 2000 Zadnjič sem odkril Cigana, ki je svojega dolgega belega «Forda» s svojo družino parkiral v kraški goščavi in si ob njem zakuril ogenj. Danes vam lahko postrežem z vsaj tako veliko senzacijo: tržaški Slovenec okoli leta 2000! Jaz sem ga videl že zdaj, in to kar na pomolu sv. Karla, mlajši rod ga bo moral šele dočakati! Ni vsakemu dano, da vidi v bodočnost, in to kar 35 let naprej! Ali vas ne zanima, kakšen bo tržaški Slovenec leta 2000? Lahko se ga ogledate tudi vi ob korenu omenjenega pomola. Prav tam se je usidral, in to kar brez šotora. Sedi na robu ob zidanem kiosku turistične agencije, a svojo mrežo je razprostrl v sredini ob vstopu na pomol: na leseno stojalo prilepljene fotografije z reklamnim napisom; «Consegna immediata* (fotografije izdelam takoj). Torej je fotograf! Dobro ga poznam iz časov boljše ko-njuntkure, ko je jugoslovanski konzulat še zahteval po dve fotografiji za vsak vizum. To so bili zanj zlati časi. Potrebno je bilo samo čakati blizu vho da na vrt konzulata in klienti so kar sami cepali, čeprav ni imel nikakšnega zadevnega diplomatskega dogovora s konzulatom. To je bila za našega fotografa konjunktura, kakor je še danes za avtobusno druž bo, ki vzdržuje progo mimo konzulata. Pa veste, da grozi tudi tej družbi «mrtvilo», kakor se pravi strokovno zgubi. Mar niste brali, da nameravajo odpraviti vizum med Italijo in Jugoslavijo? čemu bi potem ljudje še tekali na jugoslovanski konzulat? Sreča je torej za vse opoteča... Bliža se zima, še slabši časi torej za našega fotografa na pomolu sv. Karla; kdo se bo pozimi še sprehajal po pomolu in se dal fotografirati? «We, ne, gospod! Zame je konjunktura boljša v tem in zimskem času kakor poleti. Veste, onadva tam gori — pokazal je na konkurenčna fotografa ne-kge blizu postaje — pobegneta pred mrazom, tako ostanem sam in zaslužek je večji. Poleti nimam od turistov nič. ker imajo sami fotografski aparat.» škoda, da sam ne fotografiram, da bi rudarite tega našega fotografa. Moral bi ga imeti v albumu kot prototip tržaškega Slovenca v letu 2009. Ne samo za tiste, ki bodo to leto dočakali, temveč tudi za tiste, ki bodo pisali zgodovino Slovencev v Italiji. To je ideal — zadnji cilj ■ o-litike italijanskih nacionalistov v Trstu, sicer ne samo na Tržaškem, temveč tudi na Goriškem, ta slovenski fotograf na pomolu. Olajšati Slovence tega težkega pozemeljskega bremena, kakor je zemlja ob morju, na Krasu, ob Soči (v Štandre-žu in Sovodnjah). «Saj nismo mi Italijani v občinskih upravah Trstu in Gorici krivi, da imajo prav Slovenci zemljo in parcele. Nujno je, da jih pošteno oskubimo: industrijsko pristanišče, industrijska prosta cona, urbanistični načrt, obdavčenje gradbenih zemljišč, ceste, športna igrišča in vrh vsega naftovod, to so vendar zahteve sodobnega gospodarskega in socialnega razvoja! Mi na tržaški in ooriški občinski upravi, nismo krivi, da imamo oblast prav mi in da Slovenci ne soodločajo; pravzaprav je zanje bolje da nimajo niti «finarota» oblasti, ker bi sicer skubljenje bilo počasnejše in torei bolj boleče ...» Ko bo ideal italijanskih nacionalistov, to je splošno uresničenje omenjenena prototipa Slovenca letu 2000 dosežen, se gospodom na občinskih, pokrajinskih in deželnih upravah ne bo treba več baviti s takšnimi sitnimi muhami, kakor ie manjšinsko vprašanje, a Slovencu ne bo treba več iskati tolmača ne za davčne nalone ne za razlastitvene dekrete Tedaj bo prost vseoa kakor pti ce d nebom. Postavil se bo lahko va no mol sv Karla in vzkliknil: «Omnia mea mecum porto, živela krščanska demokracija!« —ib___ • IZID UPRAVNIH VOLITEV V ITALIJI. Kakor napovedano, so bile preteklo nedeljo po vsej Italiji (z izjemo samo nekaterih pokrajin in občin) upravne (pokrajinske in občinske) volu c, ve. Vpisanih volivcev je bilo nekaj manj kakor 33 milijonov. Volitve niso prines-ie posebnih presenečenj. Z oslabitvijo socialistične stranke so že računali imenom Socialistična stranka zaradi nastopa lisidentov pod proletarske enotnosti; prav tako so pričakovali znižanje števila glasov oddanih za monarhiste. Krščanska demokracija je v celoti sicer nekoliko nazadovala, vendar je v nekaterih mestih nekoliko pridobila. Tri občinskih volitvah so krščanski demokrati, ki so še vedno najmočnejša stranka v Italiji dosegli 33,17 odsto glasov (pri občinskih volitvah leta lSoO 35,43 odsto, pri političnih leta 1963 30,32) oziroma 1415 mandatov (leta 1980 1456); pri pokrajinskih volitvah so dosegli 37,36 odstotkov (leta 1960 40,43 odsto, in pri političnih volitvah 1963 38,27 odsto) oziroma 891 mandatov (950 1. 1960). Druga najmočnejša stranka so komunisti, ki so dosegli pri občinskih volitvah 25,40 odsto (leta 1960 23,42 in pri političnih leta 1963 25,58 odsto), oziroma 843 mandatov (1960 : 775); pri pokrajinskih volitvah 26,02 odsto (24,27 1. 1960 in 25,52 pri političnih 1. 1963), oziroma 602 mandatov (548 1. 1960). Socialisti: na občinskih volitvah 11,26 odsto (1. 1960 14,85 odsto in 14,53 odsto pri vol. leta 1963), oziroma 385 mandatov ' (519 1. 1960); na pokrajinskih 11,30 odsto (14,42 1. 1960 in 14,20 odsto pri pol. 1. 1963), oziroma 244 mandatov (322 1. 1960). Precej so se okrepili liberalci, in sicer predvsem na račun drugih desničarjev, nekoliko morda tudi na račun krščanskih demokratov: 11,61 odsto pri občinskih (1. 1960 4,91, pri pol. 1963 11,09), oziroma 318 mandatov (1. 1960 130); pri pokrajinskih 7,95 odsto (4.04 1. 1960, pri pol. 1963 6,£5 odsto), oziroma 145 mandatov (77). Socialni demokrati 7,33 (6.75 1. 1960 in 7,44 1. 1963), oziroma 241 (1. 1960 192) mandatov; na pokrajinskih 6,60 odsto (5,77 1. 1960 in 6,29 pri pol. 1983), oziroma 143 (115 1. 19o0>, mandatov. Socialisti disidenti 2,44, 69 mandatov (prej niso nastopali) in pri pokrajinskih 2,90 odsto in 59 mandatov. Neofaši-sti pri občinskih 5,40 (6,11 1. 1960, 6,28 pil pol. 1963) oziroma 185 mandatov (222); pri - pokrajinskih 4,99 (5,94 1. 1960 in 4,99 1 1953) oziroma 100 (121) mandatov. Monarhisti pri občinskih 1,40 odsto (4,74 in 2,58 pri pol. 1963) oziroma 29,-(86) mandatov; pri pokrajinskih 0,93 (2,88 in 1,68) oziroma 13 (40) mandatov. • PREPREČEN ATENTAT NA ŽELEZNICO. V nedeljo je vojaška patrola našla na železniški progi tostran Brennerja razstrelivo (tritol) v aluminijasti cevi, ki je bilo postavljeno pod tračnico. Tako bi se sicer bomba ne mogla vžgati, ker je manjkal vžigalnik. V aluminijast cevi je bilo samo 15 dkg tn-toia. vendar dovolj, tako pravijo strokovnjaki, da bi eksplozija pokvarila tračnico in povzročila iztirjen j e vlaka. Vse kaže, oa se na Južnem Tirolskem duhovi še mso pomirili. Diplomatska pogajanja med Italijo in Avstrijo so zašla na mrtvi tir. Zdi se, da so se politična pogajanja v zvezi z Južnim Tiro lom prenesla še na drugo področje. Tako poročajo, da je nekdo že v dveh primerih z Dunaja telefoniral v Rim, da je nekdo na to in to potniško letalo na pori iz Italije skril bombo. Tako je policija v Milanu na podlagi takšnega opozorila v torek tri ure pregledovala letalo tioa »Caravelle*, ki bi moralo odleteti ob 14.30 iz Milana. Pravzaprav se je letalo že dvignilo, a so ga poklicali nazaj na letališče, ko je prispelo telefonsko opozorilo. V resnici bombe ni bilo in letalo je lahko' zopet odletelo. • STRAŠNA NESREČA V RIMU. V ponedeljek se je pripetila na rimskem letališču Fiumicinu strahotna letalska nesreča. Letalo Boeing 707 ameriške družbe TWA je bilo na tem, da odleti z vzletišča, namenjeno v Atene. Iz še nepojasnjenih razlogov pa se, ni dvignilo od tal Pilot je menda takoj prijel za zavore, da bi ustavil letalo še na betonskem vzletišču, kar mu je tudi uspelo, a istočasno je letalo zaneslo na tisti del letališča, ki ga popravljajo in je zaprt za promet. Trčilo je v kompresor mešalnika za asfalt, iz rezervoarjev je začel uhajati kerozen in takoj zatem je nastala silovita eksplozija. Plameni so dobesedno zagrnili letalo Gasilcem je uspelo kmalu pogasit; požar, a medtem je zgorelo 44 potnikov in članov posadke od skupnega števila 72 oseb kolikor jih je bilo v letalu. Sedaj vodijo preiskavo, da bi dognali, zakaj se ni letalo dvignilo z vzletišča in kdaj je nastal požar: ko je letalo še brzelo po ploščadi ali šele po trčenju v kompresor. • VORARLBERG PROTI DUNAJU. V soboto bi v mestecu Fussachu ob Bodenskem jezeru morali splaviti novo 'adio, ki naj bi prevažala turiste po jezeru. Želja domačinov, pa tudi deželne vlade za Vorarlberg je bila, da bi se ladja imenovala »Vorarlberg*. zvezni prometni minister Probst, ki je socialist, pa je vztrajal pri zahtevi, naj ladjo imenujejo «Karl Renner» (po avstrijskem socialistu in prvem predsedniku avstrijske MEDNARODNA TRGOVINA1 Pred pogajanji EGS - Jugoslavija!Republikanci so si odtujili razumništvo Razstava kemičnih aparatov V četrtek je minister za znanstvene raziskave Arnaudi odprl v Milanu (v Palači umetnosti) IV. razstavo kemičnih aparatov pod geslom Mac ’64. Razstava bo odprta do 4. decembra. Na površini 11.000 kv.metrov se je zbralo 300 razstavljalcev, ki prikazujejo najsodobnejše naprave, inštalacije in opremo za kemično industrijo m laboratorije. Na razstavi sodeluje razen italijanskih predstavništev tudi 200 specializiranih kemičnih podjetij iz tujine (Nemčije, Francije, Vel. Britanije, Švice, češkoslovaške, Nizozemske in Belgije). Med razstavo bo četrto zasedanje italijansskih kemikov, na katerem bodo razpravljali med drugim o vprašanjih, ki zadevajo tehničen pouk kemije na šolah in vseučiliščih. Prireditelji računajo, da si bo razstavo ogledalo okrog 20.000 tehnikov, industrij cev in operaterjev iz Italije in tujine. Napovedan je tudi prihod delegacij iz Romunije, Grčije, Sovjetske zveze in Japonske. ČEŠKOSLOVAŠKI MINISTER ZA ZUNANJO TRGOVINO V RTMU Te dni je dospal v Rim češkoslovaški minister za zunanjo trgovino František Hamouz. Z italijanskimi gospodarstveniki se bo razgovarjal o trgovskih odnosih med Italijo in češkoslovaško. Dne 5. decembra se pridno pogajanja med italijansko in češkoslovaško gospodarsko delegacijo za letno revizijo večletnega trgovinskega sporazuma med obema državama, ki zapade konec leta 1965. Minister flamouz bo obiskal tudi Neapelj na povabilo družb Finmecca.ni-ca in Mecfond. Družba Mecfond je nedavno dobavila češkoslovaški železarni v Košicah vrsto strojev za izdelovanje pocinka-' nih plošč v vrednosti 6 milijard in 500 milijonov lir. ITALIJANSKI - TOVORNJAKI ZA JUGOSLAVIJO Italijanske avtomobilske družbe Fiat, O.M. (Officine Mecca-niche) in Alfa Romeo so prodale 60 jugoslovanskim podjetjem večje število tovornjakov v vrednosti 10 milijonov dolarjev. Italijanski tisk posebno po- kratkem) postavil trdno osnovo za še večje industrijsko sodelovanje med sosednima deželama. List omenja tudi, da bodo jugoslovanske tovarne dobavljale italijanskim avtomobilskim družbam ločene dele in material za gradnjo vozil. UVOZ ZMRZNJENIH ZAJCEV IZ POLJSKE Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je dovolilo uvoz (do 31. dec. 1964) 200 ton zmrznjenih zajcev iz Poljske čez Pontebo (100 t.) in Milan (100 t.) z nadzorstvom nad carinjenjem (aogana controllata). Nadalje je dovolilo tudi uvoz 2.000 ton čebule iz Bolgarije čez carinarnico v Neaplju. Prenotaci-je niso dovoljene. Trgovina med Italijo in ZDA napreduje Te dni se je vrnilo v Združene ameriške države posebno gospodarsko odposlanstvo, v katerem je bilo 75 načelnikov največjih ameriških industrijskih koncernov. Odposlanstvo je obiskalo najvažnejša gospodarska središča v Evropi, tako tudi Rim in Milan, kjer se je sestalo z italijanskimi gospodarstveniki. Razgovarjal! so se o ameriško - italijanskih trgovinskih odnosih in poudarili možnost, da bi se gospodarsko sodelovanje povečalo. Kakor je znano, zasedajo ZDA drugo mesto na lestvici držav, Iz katerih Italija uvaža, a tret je med državami,' kamor Italija izvaža. V zadnjem, času se je trgovinska izmenjava med Italijo in ZDA precej okrepila. Lansko leto so Italijani uvozili iz ZDA za 642 milijard lir, izvozili v ZDA pa za 287 milijard lir blaga; uvoz je napredoval za 16 odsto, izvoz pa za 8 od-'sto v primeri s 1952. letom. V tem letu se je uvoz povečal za 12 in izvoz za 13 odsto. Italija nabavlja pri Američanih v prvi vrsti premog, surov bombaž, koruzo, oljnata semena, organske in anorganske kemične izdelke. Na drugi strani dobavlja Američanom skoro vse tipične proizvode domače industrije in kmetijstva: letos je na primer izvozila v ZDA mnogo pletenin, obutve, vina, sira, volnenih in svilenih tkanin, pisalnih strojev, motornih koles, avto- udarja to vest, ker se je men- j mobilov, steklenih izdelkov, pa da jugoslovanska tehnična ko-! tudi precej kemikalij, misija pri odbiranju ponudb avtomobilskih tovarn iz Italije in drugih dežel odločila prav za italijanska vozila, s katerimi so jugoslovanski podjetniki prav zadovoljni. Jugoslovanski gospodarski list «Privredni pregled* piše, da bo uvoz tovornjakov iz Italije (pošiljka bo v republike)• Probst je tudi sam hotel prisostvovati splavitvi, toda množica - v glavnem pristaši (katoliške) ljudske stranke — je prebila policijski kordon, odrinila orožnike in vdrla na tribune ter tako preprečila splavitev. Minister Probst je protestiral in obtožil kraievne oblasti, češ da niso dovolj zavarovale javne varnosti. Predlagal je zaplembo listov »Vorarl-berger Nachrichten* in «Vorarl-berger Volksblatta», češ tla sta pisala hujskaško, vendar je državno tožilstvo v Bregenzu odbilo njegov predlog. Dogodek je obsodil tudi minister za zunanje zadeve dr. Kresky Naslednjega dne so ladjo kljub temu splavili iz varnostnih razlogov, a je ostala do seoaj brez imena. • OBRAČUNAVANJE MED AVSTRIJSKIMI SOCIALISTI. Izključitev bivšega notranjega ministra Olaha iz avstrijske socialistične stranke in njegova javna obramba sta dovedli do zanimivih . odkritij o odnosih med socialisti in liberalci (Frei-heitliche Partei), M so sicer v opoziciji. Olah je pred časnikarji razkril, da povezava med obema strankama obstoji že od začetka lanskega leta. Za to skrbi poseben odbor v socialistični stranki, v katerem so bili predsednik stranke podkancler’ Pit-termann, glavni tajnik Probst, Olah in več drugih socialistov. V imenu stranke je Olah dajal nekemu dunajskemu bul varnemu listu denar iz blagajne delavskih sindikatov; poleg tega j e liberalni stranki izročil iz iste blagajne en milijon šilingov. To je biia prva podpora tej stranki, sledile so še večje, je izjavil Olah. Dodal je, da je pri tem sicer zagrešil nekaj nerodnosti, vendar je bila socialistična stranka o tem podpiranju liberalne stranke obveščena. Prevladuje mnenje, da hoče Olah spraviti v zadrego Pitter-manna in Probsta. Izjavil je, da se bo proti izključitvi pritožil na razsodišče ali na občni zbor e PRVA OBLETNICA KEN-NEDVJEVEGA UMORA, vsej Ameriki so preteklo nedeljo (22. novembra) obhajali 1. obletnico tragične smrti predsednika Johna Fitzgeralda Kennedyja, ki je bil umorjen v Dallasu, glavnem mestu ameriške države Texas; vendar niso imele spominske svečanosti uradnega pečata, temveč so bile predvsem verske narave. Ken-nedy je pokopan na vojaškem pokopališču v Arlingtonu ob reki Potomac pri Washingtonu. V njegovem rojstnem mestu Bostonu je imel mašo zadušnico kardinal Cushing, ki je v svojem nagovoru poveličeval Ken-nedvja kot modreva državnika. (Kardinal Cushing je izvršil oo-rečni obred med I> SO JAMSTVO ZA KVALITETO, MODO, ELEGANCO IN ZADOVOLJSTVO ! -=53 52: E—I 6—1 TOVARNA Motvoz in platno GROSUPLJE ★ ☆ ★ PREDELAVA KONOPLJE V VSE VRSTE PREJE IN MOTVOZA, V VRVARSKE IZDELKE IN TKANINE; PREDELAVA SINTETIČNIH IN CELULOZNIH VLAKEN V RAZNE VRSTE PREJE IN TKANINE; TKANJE BOMBAŽNIH, POL-KONOPLJENIH IN POLLANENIH TKANIN; OPLEMENITENJE IN TISKANJE TKANIN; KONFEKCIJA TISKANIH TKANIN IN IZDELAVA CERAD IZ IMPREGNIRANEGA PLATNA — VSE IZDELKE NUDIMO PO UGODNIH CENAH ★ ☆ ★ Trgovsko izvozno podjetje za domačo in umetno obrt LJUBLJANA, Mestni trg 24 Odkupuje in prodaja izdelke domače in umetne obrti Slovenije in Jugoslavije Oglejte si bogato izbiro v naših trgovinah: na Mestnem trgu 24, na Cankarjevi 6, na Titovi 4, na trgu Revolucije 5, na Miklošičevi cesti, v Kresiji ter v sezonski trgovini na Bledu — Poleg prodaje na notranjem trgu na debelo in poslovalnicah, obsega dejavnost podjetja tudi izvoz izdelkov domače in umetne obrti ter uvoz artiklov široke potrošnje -vuoosmn* 70 LET DELA Tovarna emajlirane posode CELJE - Jugoslavija NASLOV: Celju. Mariborska 86 BRZOJAV: Emajl, Celje TELEFON: 39-21 - TELES: 034-12 § £ I I £ lahke, poltežke in težke izvedbe kopalne kadi, EMAJLIRANA POSODA POCINKANA POSODA HIGIENSKO - TEHNIČNI PREDMETI — lavaboji, straniščni splakovalniki itd. TEHNIČNI PREDMETI ZA GOSPODINJSTVO — econom, sokovnik itd. TRANSPORTNA MLEKARSKA POSODA POSODA ZA SMETI GARDEROBNE OMARICE «TRIKA» KOTLI IN RADIATORJI za centralno ogrevanje «TRIKA» KOTLI ZA ETAŽNO CENTRALNO OGREVANJE JEKLENKE ZA BUTAN-PROPAN PLIN FASADNE PLOŠČE ZA ZGRADBE EMAJLE (frite z dodatki) ODPRESKE za vse vrste motornih vozil ORODJA za globoki vlek ZAHTEVAJTE PONUDBE IN INFORMACIJE! ' v : Ob velikem državnem prazniku Hkrati priporočamo naše priznane izdelke: SFR Jugoslavije za notranjo opremo stanovanj 29. novembru za gospodinjstvo iskreno čestitamo vsem za ženska in moška oblačila sodelavcem v domovini za šport (6 lipov kvalitetnih šotorov) ter poslovnim partnerjem razne tehnične tkanine v tu in inozemstvu Industrija platnenih izdelkov Zahtevajte prospekt naših izdelkov! cINDUPLATh - JARŠE i SLOVENIJA - JUGOSLAVIJA S Splošno G gradbeno P podjetje GROSUPLJE Projektiramo in izvajamo vsa gradbena dela Čestitamo k prazniku dneva republike JtrijMuiftofia Kopt*, MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT KOPER - TELEF. 21-830 - TELEX 03517 PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma, 15 - Tel. 37-823 xy Dodajanje ledu in vskladiščenje blaga — Kvantitativni prevzem — Poslovanje na mednarodnih sejmih in razstavah — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po kopnem, po morju, po rekah in zraku — Carinjenje blaga — Transportno zavarovanje blaga — booking ladijskega prostora —■ Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje. FILIALE: Koper, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Zagreb-sejem, Sežana, Kozina, Prevalje, Nova Gorica, Rožna dolina, Jesenice, Rijeka, Beograd, Novi Sad, Subotica, Celje, Podgorje, Sarajevo, Bar, Zrenjanin, Dimitrovgrad. EXPORT IMPORT Slovenija sadje LJUBLJANA Miklošičeva, 10 TRGOVSKA PREDSTAVNIŠTVA V MARIBORU, BEOGRADU, SKOPJU SKLADIŠČA V VOLČJI DRAGI IN KANALU HLADILNICI ZALOG IN BOHOVA PRI MARIBORU Vsem proizvajalcem in trgovskim organizacijam se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje, priporočamo se za bodoče sodelovanje in jim želimo obilo delovnih uspehov. RIJEKA • RIJEKA e RIJEKA • RIJEKA e RIJEKA RIJEKA najveca jugoslavenska luka sa silosom tranzitna luka srednje Evrope s bazenom Sušak - najveca luka na Mediteranu za promet drvetom bazen Bakar - najmodernije lučko postrojenje na Mediteranu u izgradnji slobodna carinska zona najbrži, najkrači, najkvalitetniji put morem u svijet ZAJEDNICA LUČRIH PODUZEČA RIJEKA Turistični avtobus «AS 3500», karoserija «Avtomontaža» Ljubljana; 38-42 sedežev, zračno hlajen Diesel motor 125 KS, samonoseča karoserija PROIZVODNJA DIESEL VOZIL IN MOTORJEV: Kamioni »TANI 4500«, 4,5 t. Avtobusi »A 3000 S in T«, standardni in turistični. 32 sedežev. Specialna vozila: prekucniki, kamioni — hladilniki, gasilska vozila, cisterne za odvoz fekalij, cisterne za polivanje ulic, vozila za odvoz smeti. Kamioni »TAM 2000«, 2 t. 4-ciHndrski, 6 cilindrski zračno hlajeni Diesel motorji Tovarna Avtomobilov Maribor in motorjev REZERVNI DELI ZA VSA VOZILA Vse informacije daje TAM, prodajalne TAM ter zastopstva po vseh večjih mestih. Novo vozilo TAM: vlačilec «TAM 6500 BVL», nosilnost 12 ton; zračno hlajen Diesel motor 125 KS. Izdelava kabine «Avtomontaža» Ljubljana, izdelava prikolice «Itas» Kočevje. KOLEKTIV čestita ob prazniku republike vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije in izven meja JA m: A N EXPORT-IMPORT • SEŽANA z obrati «M A R M O R» kobilarno in restavracijo LIPICA Ob dnevu republike 29. novembru čestitamo vsem delovnim ljudem širom Jugoslavije! Na političnem obzorju Izidi volitev na Tržaškem Slovenci so se na pokrajinskih volitvah v Trstu in na vsem Tržaškem ozemlju, kakor tudi pri občinskih volitvah v okoliških j občinah (v samem Trstu ni bi-l lo občinskih volitev) razmeroma dobro odrezali. Odstranjena je bila nevarnost, da bi Slovenci v štirih slovenskih občinah (v Nabrežini, Zgoniku, Re-pentabru in Dolini) prišli v manjšino. V medsebojni koaliciji bodo lahko sestavili občinske svete, v katerih bodo imeli večino. V Repentabru ima sama slovenska lista večino, prav tako demokratična lista (komunisti) v Dolini. V občini Devin-Na-brežina so glasovali takole: demokratična lista (komunisti) 1168, krščanska demokr. 1392, liberalci 261, socialisti 382, socialni demokrati 187, Skupna slovenska lista 738 glasov. Računajo, da bo demokratična lista rt imela 6 svetovalcev, krščanska demokr. 7, lista slovenske skupnosti 3, socialisti 2, socialni demokrati 1 in liberalci 1. V Dolini: demokr. lista (komunisti) 1542, socialisti 446, socialni demokrati 138, Skupna slovenska lista 773, krščanska demokr. 469 glasov. Po prvih računih naj bi bili svetovalci razdeljeni takole: demokr, lista 10, lista slovenske skupnosti 5, krščanska demokr. 3, socialisti 2. Zgonik: demokr. lista (komunisti) 357, oz. 12 svetovalcev, Skupna slovenska lista 238 glasov (3 svetovalci), kršč. demokr. 61 glasov (nobenega svetovalca). Repentabor: demokratična lista (komunisti) 159 (3 svetovalci), Skupna slovenska lista 161 . (12 svetovalcev). V Miljah je zopet obvladala komunistična stranka, za katero je glasovalo 4345 volivcev, nadalje' za krščansko demokr. 2815, za socialne demokrate 616, socialiste 395, liberalce 400 in republikance 300. V pokrajinskem svetu bodo odslej trije slovenski svetovalci, ker je enega izvojevala tudi lista slovenske skupnosti, njo bo zastopal Drago Legiša, socialistično stranko pa, kakor doslej, inž. Josip Pečenko, in komunistično stranko pa Jelka Gerbec (doslej Gombač). Izid glasovanja v pokrajinske volitve je bil naslednji: komunistična stranka 48.186 glasov, 23,09 odst o (pokrajinske volitve leta 1960 46 tisoč 903 glasov, 22,67 odsto, nri deželnih 1964 50.274 glasov, 23,57 odsto): krščanska demokracija 69.266 glasov, 33,19 odsto (70.986, 34,32 odsto leta 1960 in 68.935, 32,34 odsto dežel. vol. 1964); socialni demokrati 16.054, 7,69 odsto (14.114 glasov, 6,82 odsto in 16.393, 7,68 odsto); neodvisneži 4.310, 2,06 odsto (4970, 2,40 in 5.049, 2,37); neofašisti 21.866, 10,48 odsto (28.238, 13,65 in 25.168, 11,81); socialisti 11.190, 5,36 odsto (11.105, 5,73 in 12.431, 5,83); liberalci 23.306, 11,17 odsto (6.920 , 3,35 in 20.703, 9,71): republikanci 4.094, 1,96 odsto (5.580, 2,70 in 3.966, 1,86); Lista slovenske skupnosti 7.000, 3,35 odsto (4794, 2,32 in 6957, 3,26); socialistični disidenti 2615, 1,25 odsto (2.597, 1,22 odsto dežel, vol. 1964). Nauk Janeza XXIII o narodnih manjšinah velja povsod «Družina«, verski list Slovencev v republiki Sloveniji, prinaša v svoji številki z dne 15. novembra na 16 straneh skoro večinoma snov o razpravah na vatikanskem koncilu. Ne zadovoljuje se samo s prinašanjem sklepov, ampak objavlja tudi živahen potek razprav medsebojno nasprotujočih si članov koncila. Obširno poroča seveda list o govorih treh slovenskih škofov na koncilu ali pa po vatikanskem radiu. Verski list «Družina» je vidno poudaril vsebino koncilskega govora, ki ga je imel ljubljanski nadškof dr. J. Pogačnik 26. oktobra in ki ga slovenski verski list prinaša po govoru, ki ga je ljubljanski nadškof imel 31. oktobra na vatikanskem radiu. Prinašamo vsebino govora po listu «Družina», ker načelno zanima tudi nas zamejske Slovence in se nas tudi praktično tiče. V tem radijskem govoru izraža nadškof svojim rojakom v ožji domovini najprej sočutje zaradi nesrečnih povodnji, in sicer v imenu vseh slovenskih škofov, ter poziva, naj v?rniki, kolikor le morejo, lajšajo ponesrečencem gorje. Potem povzema nadškof vsebino 13. osnutka o «Cerkvi v današnjem svetu« ter preide na njegovo 4. poglavje in pravi: »Znamenje časa so božji glas, ki govori človeku na tem svetu. V zvezi s temi znamenji današnjega časa so v koncilski dvorani padle ostre besede o ... ateizmu. Slovenski škofje pa so tu ponovili načelo pokojnega Janeza XXIII., da naloge koncila niso sodbe in obsodbe, temveč duš-nopastirska obnova Cerkve. Cerkev mora konkretno današnji svet reševati. Brezverni žive tudi v zahodnih deželah ... Potrebno je — smo poudarili, da se uveljavi socialni nauk Cerkve, zakaj le pravočasne socialne pre-osnove morejo preprečiti nadaljnje revolucije. Prav tako smo povedali, da se je treba povsod ravnati po nauku Janeza XXIII. o narodnih manjšinah. Pravičnost zahteva, da manjšinam pustimo nemoten jezikovni in kulturni razvoj in le s svojskimi vrednotami se mora manjšina vključiti v harmonično sožitje z narodom, med katerim živi.» (Podčrtali mi.) Verski list »Družina« izhaja sedaj v 65.000 izvodih vsakih 14 dni ter je zato ljubljanski nadškof izrazil svojo željo, da bi »Družina« kmalu izhajala tedensko v 100.000 izvodih, Izdatno državno financiranje italijanskih ladjedelnic 110 milijard lir za petletje 1965-69 Italijanska vlada je sklenila finančno podpirati domače iad-jedelstvo zaradi ostre tuje konkurence in pa zaradi zamude, katero so se začele modernizirati domače ladjedelnice z namenom, da bi omejile visoke proizvodne stroške. Pripravljena sta bila dva zakonska osnutka, ki ju je odobril ministrski svet 10. novembra. Osnutka predvidevata številne davčne olajšave in denarno podporo za gradnjo novih ladij in za popravilo, razpremo in pregraditev starih ladij. Vladni organi posebej poudarjajo, da njihova pobuda nikakor ni v nasprotju s politiko Evropske gospodarske skupnosti, ampak prav nasprotno, saj uživa ladje-delstvo v skoro vseh državah članicah EGS državno podporo. Zakonska osnutka določata v ta namen izdatek 110 milijard lir iz državne blagajne v petletju 1965-1969; vsako leto bo država prispevala za razvoj ladjedel-stva 20 milijard (10 milijard je določenih tudi za drugo polovico letošnjega leta), s čimer bo zagotovljenih povprečno okrog 15 odsto letne proizvodnje, ki jo cenijo na kakih 400.000 brutoregi-strskih ton. FINANCIRANJE GRADITVE LADIJ Zakon o finančni državni podpori ladjedelnicam prične veljati 1. januarja 1965, zapade pa 31. decembra 1969. Ne zadeva samo ladij, katere bodo začeli graditi v prihodnjem letu, ampak tudi tiste, katerih gradnja se je začela že med 1. julijem in 31. decembrom 1964. Prošnje za državno podporo bo proučeval poseben posvetovalni odbor. Ta bo sestavljen prožneje kakor ustrezni organizem, ustanovljen na o-snovi prejšnje zakonodaje: v njem bodo predstavniki vseh državnih uprav, ki so zainteresirane pri ladjedelskih poslih, pa tudi predstavniki raznih ustanov posebno izvežbanih glede vprašanj ladjedelstva. V vsaki predloženi prošnji mora biti jasno označen točen datum začetka gradbenih in drugih del. Prošnje, ki jih bodo prizadeti predložili v zadnjem tromesečju leta, bo posvetovalni odbor proučil šele v prvem tromesečju naslednjega leta; zato bodo lahko brodarji uporabili v novem finančnem letu tudi tiste vsote iz državne blagajne, ki bi ostale morda neizkoriščene v prejšnjem finančnem letu. Ako bi pri gradnji novih ladij posamezni brodarji uporabljali iz tujine uvožene končne izdelke, oproščene davka na uvoz, bo tozadevni državni prispevek v določeni meri skrčen. Ako se ladja gradi po naročilu, je treba predložiti overovljen ponatis zadevne pogodbe posvetovalnemu odboru v teku dveh mesecev po odobritvi odloka o podelitvi državne podpore. Ladje grajene za italijanske naročnike in za katerih gradnjo je bila izdana podpora, je treba vpisati v najvišji razred Italijanskega ladijskega registra, ako je to obvezno. VPRAŠANJE PREUSMERITVE LADJEDELNIC Državno financiranje zadeva tudi še preureditev ladjedelnic in preusmeritev njihove proizvodnje na druga področja, če se pri gradnji ladij ne izkoriščajo dovolj njihove zmogljivosti in tako ne prinaša njihovo obratovanje nobene gospodarske koristi in poleg tega tudi ne koristi zaposlovanju delovne sile. V ta namen je predvidena izredna državna podpora, ki jo določi posvetovalni odbor. Ako bi v posamezni ladjedelnici po njeni preureditvi in po preusmeritvi proizvodnje spet začeli z gradnjo ladij, bi ladjedelnica ne prejemala več državne podpore. Ministrstvu za trgovinsko mornarico je bila poverjena naloga, da strogo nadzoruje dejavnost v ladjedelnicah, ki so zaprosile za državno financiranje. Državne podpore pa niso deležne vse ladje, in sicer ne pridejo v tem pogledu v poštev trgovinske ladje za suhe tovore, ki imajo manj kot 150 brutoregistrskih ton, ladje za ribolov z manj kot 50 BRT in netrgovinske ladje. Podporo lahko prejmejo samo ladjedelnice, ki so začele obratovati že pred več kakor 24 meseci (2 letoma) pred uveljavitvijo novega zakona. DAVČNE OLAJŠAVE Drugi zakon je retroaktivnega značaja, začetek njegove veljavnosti sega namreč od 1. julija 1964. Vsebuje v glavnih potezah določila o davčnih olajšavah, ki so zapadle 30. junija letos. Ta zakon predvideva, da se tudi iz tujine uvoženi material, končni izdelki, strojevje, nadomestni deli in pritikline oprostijo carinskega, prometnega in drugih davkov. Razen tega določa povračilo prometnega davki, in sicer v višini 6,60 odsto za material, namenjen izključno gradnji ladij, a v višini 4 odsto za material namenjen drugim delom v ladjedelnici. Povračilo naj se likvidira na podlagi zneska, ki ga ladjedelnica predloži v izplačilo naročniku. Domači material za ladjedelnice (se pravi domače proizvodnje) je podvržen davčnim olajšavam, predvidenim za običajen izvoz industrijskih izdelkov. Pogodbe med ladjedelnicami in naročniki morajo biti registrirane, vendar so oproščene prometnega davka. Za dela, ki so se vršila v času, ko je zapadel zakon 522, namreč 30. junija letos, in tista, za katera so bile sklenjene pogodbe do tega datuma, ostanejo v veljavi še o-lajšave, ki jih je predvideval zapadli zakon. NI DOVOLJ IZKORIŠČENA ZMOGLJIVOST V TRŽAŠKIH LADJEDELNICAH Za. vladne ukrepe v korist ladjedelnic vlada' v našem mestu silno zanimanje. V tržaških ladjedelnicah je dejavnost slabotna. Naročil primanjkuje, delovno silo po malem odpuščajo, a zmogljivost obratov izkoriščajo v nezadovljivem merilu. Poglejmo kratko, kakšen je položaj v tržaških ladjedelnicah! V ladjedelnici Sv. Marka je bilo konec meseca septembra zaposlenih 1.099 delavcev (sept. 1963 924), v gradnji sta bili dve ladji, izkoriščali so le 78,2 odsto zmogljivosti (sept. lani 55 odsto); v tovarni strojev Sv. Andreja: zaposlenih 508 delavcev (lani 595). v gradnji 14 pogonskih strojev in 27 elektr. motorjev, izkoriščanje zmogljivosti 40,6 odsto; v ladjedelnici Felszegy v Miljah: v gradnji dve ladji, izkoriščanje 40 odsto zmogljivosti; v ladjedelnici Sv. Justa: v gradnji štiri ladje, zaposlenih povprečno 139 delavcev, izkoriščena zmogljivost 34,9 odsto. 311 milijard za obnovo italijanskih pristanišč Y okviru vladnega ukrepanja za zboljšanje in potenciranje pristaniških naprav je bila imenovana posebna komisija, v kateri so strokovni izvedenci ministrstev za javna dela in trgovinsko mornarico. Komisija je ugotovila, da je sedanja tehnična oprema pristanišč povsem pomanjkljiva spričo rastočega blagovnega prometa. Sestavila je organski desetletni načrt za izpopolnitev luških naprav. Izvajanje tega načrta bo stalo državo 693 milijard lir. Od te vsote bi v prihodnjih petih letih (1965—1969) izdali 335 milijard. Višino izdatkov za prvo petletje pa je odbor za vsedržavno gospodarsko načrtovanje kas- neje znižal na 265 milijard; tem je še dodal 46 milijard in jih postavil v breme Blagajne za Jug; tako bodo dejansko znašali stroški za pristaniško obnovo v petletju 1965—1969 311 milijard lir. V pričakovanju, da se predvidena finančna podpora iz državne blagajne uskladi s splošnim načrtom za gospodarski dvig Italije, so zadržali 10 milijard lir iz globalnega sklada za financiranje luških del za proračun za leto 1965. Ali bo olajšana prodaja na obroke? Kakor znano, so 7. oktobra letos uveljavili vladni disciplinski ukrep, ki urejuje prodajo na obroke. Kupec mora pri nabavi določenega predmeta izročiti trgovcu minimalni predujem, a za izplačilo ostale vsote mora poskrbeti v določenem maksimalnem roku. Na ta način je vlada nekoliko zajezila prodajo na obroke, ki se je posebno v zadnjem času zaradi dviganja plač močno razpasla po vsej državi. Protikonjunk-tumd ukrep pa je imel tudi nezaželene posledice, saj se je prodaja na obroke tako omejila, da je oškodovala celo proizvodnjo. Zdaj je gospodarski položaj v Italiji občutno boljši in vlada je mnenja, da bi bilo treba spet proučiti vprašanje prodaje na obroke. V ta namen so sklicali za torek, na ministrstvu za industrijo in trgovino sestanek, katerega se udeležijo tudi predstavniki posameznih industrijskih in trgovinskih sektorjev. Po vsej verjetnosti bodo na sestanku odpravili minimum predujma pri nakupu na obroke in maksimalen rok za izplačilo cele vsote; v najslabšem primeru pa bodo znižali omenjeni minimum in podaljšali maksimalni rok plačila. Zasebna obrt zaživela tudi v koprskem okraju čezmerno obdavčevanje v prejšnjih letih, nezmožnost investicijskih kreditov in neurejenost starostnega zavarovanja, vse to je povzrdčilo, da se je število zasebnih obrtnikov v Jugoslaviji leto za letom krčilo. Obrtniki so obrt odjavljali in odhajali v industrijo ali dragam, vajenci pa se niso več prijavljali. Ker obrt družbenega sektorja odmiranja v zasebni obrti ni mogla nadomestiti, saj se zaradi večjega dobička ukvarja najrajši s proizvodnjo, je nastala v storitveni stroki huda kriza. Ponekod so nekatere storitvene stroke sploh izginile ali vsaj niso več imele naraščaja. Vse to je napotilo zvezno upravo, da je spremenila svojo obrtniško politiko in izdala nove zakone ter predpise z mnogimi olajšavami. Priporočila je občinam, naj znižajo davke, u-vedla socialno in pokojninsko zavarovanje ter omogočila kredite za investicije v delavnicah in v obratovanju. Nazadnje je šla celo tako daleč, da je omogočila legalizirano dopolnilno obrtno dejavnost tudi obrtnikom, ki so sicer redno zaposleni v industriji ali drugih gospodarskih organizacijah. Obrt morejo opravljati izven delovnega časa, davčne obveznosti pa jim občine pavšalirajo. Najslabši je bil pred novimi odredbami položaj v Srbiji in še v nekaterih republikah, o a tudi v Sloveniji se je stalno slabšal. V koprskem okraju, ki zajema vso Primorsko, se je število zasebnih obrtnikov krčilo posebno na podeželju, kjer so se le še stari kovači, čevljarji, krojači. mizarji i.dr. ukvarjali s storitveno obrtjo in naraščaja skoraj ni bilo več. Prav tako pa se je krčila obrt no mestih. Letos se stanje popravlja. Odpirajo se nove delavnice in do oktobra se je odjavilo že okoli 160 oseb za dopolnilno obrtno dejavnost. Pred prijavami slednjih je bilo v okraju noleg 105 obrtniških nodjetij družbenega sektorja 1.357 zasebnih obrtnih KONZULAT SFRJ TRI DNI ZAPRT. Zaradi praznovanja dneva republike v Jugoslaviji ostane jugoslovanski generalni konzulat v Trstu zaprt 29. in 30 novembra tel 1. decembra. STAVKA POMORŠČAKOV. V sredo, 25. t.m. se je začela tretja vsedržavna stavka pomorščakov, nameščenih pri plo/nih družbah z državno udeležbo il-talia, Tržaški Lloyd, Adriatica, Sidemar, Tirrenia, Snam). Stavka, Ki so jo sindikati proglasili, ker niso vodstva omenjenih družb še poskrbela za obnovitev kolektivne delovne pogodbe, se zaključi 8. decembra 'opolnoči. V TRST DOSPE ROMUNSKI GOSPODARSTVENIKI. V okviru pobude italijanskega ministrstva za zunanje zadeve za povečanje trgovinskih stikov med Italijo in tujino obišče decem-Dra Italijo romunska gospodarska delegacija, ki jo bo vodil pomočnik ministra za zunanjo trgovino Mihail Petri. Delegacija se bo v dneh od 12. do 14. decembra mudila tudi v našem mestu. Tu si bo ogledala najvažnejše industrijske obrate in se na trgovinski zbornici sestala s tržaškimi gospodarstveniki in o-peraterji. ODPUSTI. Kovinarsko podjetje «Oricn» v žavljah namerava odpustiti 80 delavcev in 20 uradnikov. Vodstvo podjetja zatrjuje, da je k temu prisiljeno zaradi pomanjkanja naročil. ZASEDANJE O SOCIALNIH BREMENIH V EGS. Jutri, 28. t. m. in v nedeljo bo na tržaškem Evropske gospodarske skupno, sti. Predavala bosta redni prof. finančnih ved in finančnega prava na turinski univerzi dr. Forte in redni prof. trgovinskega prava na rimskem vseučilišču dr. Ferri. Zasedanje priredi italijanski center za finančne študije. MA Št' SOŽALJU SMRT SLOVENSKEGA UMETNIKA Te dni je v Ljubljani umrl v starosti 56 let priznani akademski kipar Frančišek Smerdu. Bil je redni profesor na ljubljanski Akademiji upodabljajočih umetnosti. Rodil se je leta 1908 v Postojni. Kiparstvo je študiral na zagrebški umetniški akademiji, in sicer nri slovitem kiparju Meštroviču. Rajni je bil dober portretist, zaslovel pa je posebno s svojimi drobnimi glinastimi figurami. Njegov je tudi veliki kip Ilegalca v Kidričevi ulici v Ljubljani. Pri nas so umrli: 93-letna Roza Pertot por. Pipan, 87-letna Justina Bogateč por. Caharija, 58-letni Karel čok, 68-letna Marija Marjanovič por. Šerpo, 58-letni Karel Oblak, 87-letna Ema Dekleva vd. Kukanja, 54-letna Marcela čok por. Jerman, 79-Ietna Marija Kobal por. Sancin, 82-letni Josip Žerjal iz Boljun-ca, 72-letna Antonija Hrvatič por. Kuret iz Ricmanj, Lazar Kuret iz Boljunca to Albin Turk iz Ricmanj; v Gorici 77-letna Katerina Brezigar vd. Morovec, 53-letni Ivan Golob, 59-letni Ru- vseučilišču študijsko zasedanje J dolf Makovec in 82-letna Ludmi-o socialnih bremenih v državah la Okroglic vd. Kocjančič obratov v naslednji razporeditvi po občinah: Ajdovščina 154, 1-drija 95. Ilirska Bistrica 105, Izola 43, Koper 194, Neva Gorica 250, Piran 61, Postojna 111, Sežana 195 in Tolmin 149. Kljub temu in novim prijavam, ki prihajajo, *•» čutiti še znatno pomanjkanje v nekaterih strokah. Najslabši je položaj v dimnikarski obrti, kjer sta v vsem okraju le še dva vajenca. Močno manjka še obrtnikov v mehanični, inštalaterski, lesni in v nekaterih special-nejših strokah. R. G. Tudi koprsko železnico bi bilo treba elektrificirati Uprava koprskega pristanišča je predvidela v planu za letos 700 tisoč ton prometa, ki ga bo presegla, saj je že v zadnjem tednu novembra realizirala nad 650 tisoč ton; s tem je presegla lanski celoletni promet, ki e znašal 627 tisoč ton. Tega uspeha na ne gre presojati s stališča konjunkture. Doseči in preseči bi moglo letos tudi milijon ton, ko bi se dali zagotoviti prevozi med pristaniščem in železniško postajo na Kozini. V razliko z drugimi pristanišči je bila uprr.va prisiljena sama krčiti svoj promet z odklanjanjem ponujenega ji tovora, med katerim je bil tudi tranzitni. Pristanišče duši pomanjkanje železniške povezave. Ker so bili glavni krediti za gradnjo železnice zaradi splošnih investicijskih krčenj ustavljeni, se gradbena dela na progi niso mogla razviti v polnem razmahu. Nadaljujejo se le v skrčenem obsegu, kolikor ga omogočajo obstoječa finančna sredstva. Dela torej niso ustavljena, marveč samo omejena, vse pa kaže, da bo mogoče prihodnje leto gradnjo normalizirati. Seveda bo to za kako leto dovršitev zavleklo. R. G. Za združevanje komunalnih služb na Koprskem Med obalnimi občinami Koper, Izola in Piran se razvija tesnejše medobčinsko sodelovanje. Namen sodelovanja je izboljšati in poceniti razne dejavnosti. Zdaj se pripravlja tudi sodelovanje med komunalnimi podjetji in njihovimi službami. Gre za to, da prevzame posamezno podjetje vse posle iste dejavnosti v vseh treh občinah. Predlog za to je sprožil svet za obrt in komunalo pri okrajni gospodarski zbornici v Kopru. Obenem se je svet sklenil razdeliti in bosta poslej poslovala dva ločena sveta, svet za obrt in svet za komunalo. R G. Koper dobi 300 novih stanovanj Stanovanjski skled občine Koper je razpisal kredite za 265 novih stanovanj in 18 garso-nier, ki morajo biti dograjena do konca prihodnjega leta. Celotni kreditni znesek znaša 797 milijonov din, ker pa morajo kreditojemalci sami prispevati še 50 odstotkov, bodo znašali skupni izdatki za vse gradnje 1.594 milijonov dinarjev, S tem bodo zgradili 120 dvosobnih, 87 trisobnih, 48 štirisobnih in 10 petsobnih stanovanj ter že omenjenih 18 garsonier. Posamezna stanovania bodo stala od 3 milijone 260 tisoč do 12 milijo-nov dinarjev, Ker bodo nekateri zasebniki gradili tudi v lastni režiji, debi Koper prihodnje leto okoli 300 novih stanovanj, potreboval- pa bi jih še mnogo več. R. G. A. R. XVI. V razgovoru s sopotnico sva še prišla na znani italijanski pregovor : Donne e buoi dei paesi tuoi«. Sicer moram priznati, da me je to zbadanje obdalo kar z nekim razsvetljenjem. Saj res ^ sem si mislil, so bili in so še zelo redki Slovenci, ki se poročijo i razmer pomirilo z lastnim ljud-z Italijankami. Kakšen učitelj, [ stvom. ki ga je fašistični prosvetni sin- KRIŽEM KRAŽEM PO ITALIJI Med Slovenci v videmski pokrajini dikat, v katerega se spočetka ni hotel vpisati, zagnal v globoko italijansko notranjost, se je na italijanski vasi le moral obesiti na kakšno italijansko učiteljico ali drugo Italijanko, ako je hotel živeli in se ne vse življenje vlačiti po vaških gostilnah. Že bolj redki so slovenski visoko-šolci, da bi z italijanskih univerzitetnih mest pripeljali domov italijansko ženo, pač pa niso redke slovenske visokošolke, ki s svojim samostojnim nastopom in delom privlečejo nase italijanske kolege. Ko se je pokazala nekoliko pusta in ne ravno plodna pokrajina okoli Vidma, sem bil v največjem ženitovanjskem, poročnem razgovoru o odnosih v zakonih med narodnostno mešan; mi zakonci, ki je njo Cerkljanko, kot vsako žensko najgloblje zanimal, da bi se še naprej in naprej pogovorjala in se vozila tudi preko ne vem koliko meja, samo da bi tekla naprej ta pre-zanimiva tema. Toda mene me je že čakal Videm in izza njega polkrog Karnijskih Alp in Zahodni Julijci nad Kanalsko dolino, ona pa je odšla naprej, da bi se v Gorici sestala z drugimi Slovenkami, z isto zakonsko u-sodo, ki jih je obdobje novih ZAKAJ HODIJO KUPOVAT V VIDEM Prav nič me ni presenetilo, da sem naletel v Vidmu na prve Slovence, ki niso bili iz slovenskih vasi nad Fojdo ali pa od »Pri mostu« na začetku Nadi-ških dolin severno od Čedada, ali pa iz Rezije, ki so se v drugačnih gospodarsko slabših časih potikali vse do leta 1953 o-koli videmske postaje in prosili vbogajme, ampak so bili kajpada iz jugoslovanskega dela obmejnega pasu s propustnicami, ki veljajo formalno 1C km globine na italijansko stran, dejansko pa tja do Benetk, kolikor pač znesejo pri vsakem posamezniku prepustnice denarnega zavoda Banca dTtalia — italijanski bankovci. Ti propustniki so mi povedali, da jih vlečejo v Videm večja izbira blaga in u-godnejše cene. To o ugodnih cenah in o dobro založenih trgovinah v Vidmu se vleče iz roda v rod pri naših Slovencih predvsem iz Gornje Soške doline, pri Kobaridcih in Bovčanih. Morda to drži za blago široke potrošnje, ki ga ljudje rabijo predvsem na deželi. Tudi mene so zmešali, da sem šel kupovat po videmskih trgovinah stvari, ki krepijo nečimrnost in ustvarjajo male carinske grehe. Zvečer sem sedel v tipični videmski furlanski gostilni. O čem so se pogovarjali pri sosednji mizi priletni videmski »štacunarji« po dolgem celodnevnem stajanju in ponujanju v svojih trgovinah? Kakor nekako nalašč o svojih starih prijateljih in znancih, starih bivših trgovcih v Kobaridu. Kaj delajo Pepi pa Toni pa Franc, kdaj jih pojdejo obiskat in ali je bil kdo danes s Kobariškega v Vidmu, če je kak kraj v Slovenskem Primorju navezan s staro tradicijo na Videm, potem je to v prvi vrsti Kobarid. PO DOLGIH LETIH V KANALSKI DOLINI poletna italijanska turistična noč; saj so predgorja bližnjih Alp dovajala le toliko svežine, da je bila noč prijetna. Drugo jutro me je odpeljal prijatelj v svojem avtomobilu proti Kanalski dolini. Že kakšnih pet ali šest let se nisem vozil po tej lepi cesti, po Pontebbani najprej v široko dolino srednjega Taljamen-ta in nato naprej v raztreskano in vznemirljivo dolino Bele. Ni sicer bilo prav zgodaj, vendar je bila šele prva polovica julija, ko se še ne oblikujejo po cesti nepretrgane kolone avtomobilov ter zato prosto švigajo in se prehitevajo avtomobili. Na desni strani je bilo polno skuš-njav, da bi človek rad zavil ali Prenočil sem v hotelu, ki je 1 v Ahten in med lepe ravninske imel po dolgem času parkete na kmetije, kjer si delajo druščino furlanski kmetje s slovenskimi iz bližnjih hribovskih vasi, ki so kupili te furlanske njive najbrž z belgijskimi in francoskimi franki, prihranjenimi na trdem delu v rudnikih v prvih povojnih letih. Zdaj ti furlanski Slovenci spravljajo skupaj švicar-ske franke in nemške marke, sa-podu, a zunaj ni bučala nemirna j mo zemlje ne kupujejo več do-•—j-L*x— sti, čeprav je pri splošni podra- žitvi vsega, ta furlanska zemlja v ravnini zdaj cenejša in ne rabiš nobenega mešetarja, da bi jo kupil. Gemona (Humin) pod o-bema Karmanoma je s svojim »duomom« to vsem svojim mestom na lepem melišču pod golim skalovjem silno zapeljiva. Moj voznik nekako čuti mojo nestanovitnost in kar naprej hiti po cesti, ki jo začenjajo stiskati pobočja. Tudi za njega ima Pontebbana, ki se po njej vozi gotovo vsak teden, svoje najnovejše novosti. Na levi se široko sprehaja Taljament in mu ni do tega, da bi z manj brezbarvno vodo pokrival lepo prodno kamenje v strugi. (Se nadaljuje) Tržaška knjigarna PRIPRAVLJA TEDEN NAŠE KNJIGE od 30. XI. do 5. XII. 1961 Ob tej priliki nudi IZTCdBII P0pUSt 0(1 10 dO 50 OdStO pri vseh slovenskih knjigah (razen šolskih) ;;; Izkoristite to priliko! TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. sv. Frančiška 20 — Tel. 61-792 kultura in živtenie Mednarodno tekmovanje pevskih zborov v Gorici Vodstvo gonškega pevskega zbora «C. A. Seghizzb priredi v soboto 28. novembra in v nedeljo, 29. novembra svoje III. mednarodno tekmovanje pevskih zborov. Na njem- bo sodelovalo 19 pevskih zborov, od tega bo sedem slovenskih (trije iz Gorice in Trsta, dva iz Slovenije in dva s Koroškega). Tekmovanje bo v veliki dvorani športnega društva Unione Ginnastica. V soboto zvečer ob 21. uri bo nastopilo pet zborov: cerkveni mešani zbor «S. Igna-zio» iz Gorice, moški zbor «11-lersberg.> iz Trsta, mešani zbor «Schiff» iz Chiopris-Viscona. moški zbor «Grion» iz Združenih jadranskih ladjedelnic v Tržiču in mešani zbor «Tito Birch-nebner» iz Topogliana. Na koncu bodo nagradili pevske zbore iz kategorije za furlansko tol, kloro. V nedeljo dopoldne ob 10. uri bodo nastopili: mešani zbor «Lojze Bratuž« iz Gorice, moški zbor Prosek-Kontovel s Proseka, mešani zbor «PP. Cappuc-cini dl Montuzza« iz Trsta, moški zbor «Lipa» iz Ajdovščine, mešani zbor «Jacobus Gallus« iz Trsta in mešani zbor «S. 1-gnazio« iz Gorice. V nedeljo popoldne ob 15. uri bodo nastopili zbori kategorij A m B, in sicer: mešani zbor. «Jac.obus Gallus-Petelin« iz Celovca, moški zbor «E. Grion« iz Tržiča, mešani zbor «Obirsko pevsko društvo« iz Obirja na Koroškem, mešani »Kammer-chor St. Veit« iz Šentvida na Koroškem, mešani zbor «S. Maria Maggiore« iz Trsta, «Komor-ni moški zbor« iz Celja, mešani zbor sSingkreis Forda« iz Spittala ob Dravi in moški zbor «A. Ulersberg« iz Trsta. Zvečer ob 21. uri bo nagraditev zmagovalcev. ki bodo vsi še enkrat zapeli, zaključno točko na bo izvedel zbor «C. A. Seghizzi«. Predavanje o Cankarju V Slovenskem klubu je bilo prejšnji teden zanimivo predavanje ljubljanskega profesorja Mirka Mahniča o Cankarju. Predavatelj je seznanil prisotno občinstvo s podrobnostmi Cankarjevega bivanja v našem mestu. Cankar je čutil ob svojem pisateljskem poslanstvu tudi dolžnost posegati v socialno in po- j litično resničnost sonarodnjakov, tako tudi tržaških Slorencev. Bil je nekaj časa kandidat tedanje socialdemokratske stranke. V Trstu je imel več predavanj, v katerih je pokazal izredno daljnovidnost glede tukajšnjih političnih in splošnih razmer; tega se zavedamo še posebej danes, ko so njegove ugotovitve v tem pogledu še najbolj aktualne. Številno občinstvo, ki je do kraja napolnilo Gregorčičevo dvorano je s toplim ploskanjem izrazilo svojo hvaležnost ljubljanskemu predavatelju za njegova nazorna izvajanja. PASTERNAKOV »DOKTOR ŽIVAGO« V FILMU Italijanski filmski založnik Carlo Ponti se je te dni v Madridu dogovoril z ameriškimi sozaložniki MGM glede dokončne izdelave filma »Doictor Z-va-go» po romanu sovjetskega pisatelja Borisa Pasternaka, ki je prejel Nobelovo nagrado. Novi film bodo snemali okoli španskega mesta Soria (227 km severno od Madrida, okoli 1000 m nad morsko gladino), ki je e-den izmed najhladnejših španskih preaelov, kjer zapade sneg. Takšno zimsko ozračje je nujno potrebno za film, kot bo »Doktor živago«. Režiral bo Da-vin Lean, glavni junak bo igralec Omar Sharif. Igrala bo tudi Geraldine Chaplin, hčerka Chariota TEDEN JUGOSLOVANSKEGA FILMA V LONDONU Dne 23. novembra se je v Londonu začel teden jugoslovanskega filma, ki sta ga organizirali združenji filmskih delavcev in scenaristov Jugos.a-vije ter britanskih filmskih in televizijskih pisateljev. Marca prihodnjega leta pa bodo v Jugoslaviji organizirali »teden britanskega filma«. V Kairu so te dni predvajali film Veljka Bulaiča »Kozara«. Navzoč je bil tudi sam režiser. Tuji filmski delavci in novinarji so se pohvalno izrazili o filmu. PROMOVIRALA JE. Gospodična Pierina Volterrani, hči gospe Dragice Strgar iz Rojana, •je te dni z odliko promovirala na pravni fakulteti tržaške univerze. Ilcx im o*i i e im u plamlmt* / GOSTINSKI ŠOLSKI CKVTiR HOTEL «KR!M» BltD se priporoča svojim cenjenim gostom za obisk v hotelu s svojo restavracijo, bifejem m nočnim barom ter na blejskem grada. Izvrstna kuhinja. Prvovrstna postrežba. Pred in po sezoni znaten popust! - ha Eonca Moderno urejen nutel z vsem konfortom - Restavracija in kavarna — Ples vsak ve čer razen ob ponedeljkih -Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja — Odlična domača in štajerska vina Obiščite CASINO VII. LA KOSALI A OPATIJA Odprt vsak dan od 17. ure dalje, ob nedeljah in praznikih od 15. ure. □ ROULCTTC □ B A (CAR A Bolel «SL0N»« LJUBLJANA, Titova 10 HOTEL V STROGEM CENTRU MESTA Internacionalna restavracija - narodne specialitete — Nočni oar * mednarodnim ar tističnim programom. Lastna kavarna z glasbo, klubski prostori m slaščičarna — Uslužbenci hotela govore vse svetovne jezike - RIM Slovenski HOTEL «BLED t I A L I J A Lastrpk Vinko * LE VSI IK KOMA, Via S. Croce in Gerusalemme 40 — Tel. /77-102. /564783 Jbzv železniške postaje — Direktna zveza > avtobusom St 3 — ____________________ Domačij kuhinja - Vsfe sobe »■ prhami PRENOVLJENI Hotel POSTA IRG O B E R D A N 1 — Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico - Telefon v vseh sobah _________________ Dvigalo - Centralna kurjava TRZNI PREGLED Italijanski trg Italijanski trg z žitaricami je miren, saj se kupčije s pšenico, rižem, ječmenom in ržjo razvijajo enakomerno. Zelo dobro se prodaja koruza, bodisi domača kot uvožena. Zelenjavni trg je dobro založen, posebno dobro so se začele kupčije s pomarančami in limonami. Na vinskem trgu še ni nobenih sprememb, kajti še vedno niso bile določene cene letošnjemu vinu. Tudi v krajih, kjer so že pošle zaloge lanskega vina, kupčije z novim vinom nikakor nočejo oživeti. Prodaja letošnjega oljčnega olja se razvija precej ugodno, posebno boljše vrste gredo dobro od rok. Cene goveji živini so čvrste, medtem ko je trg s prašiči zelo nestalen. Veliko je povpraševanje po krmi. Cene maslu so ostale ustaljene na precej visoki ravni. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Maroni (kostanj) 120—220, jabolka 35—60 vrste delicious 70—160, hruške 60—110, kaki 50—100, grozdje 150—220, rumene pomaranče 100 do 140, mandarine 1§0—200; suh česen 100—150, pesa 25—40, rdeča pesa 60—120, korenje krajevnega pridelka 50—80, cvetača 50 do 120, zelje 70—120 čebulice 140—168 125, cikorija 30—50, endivija 50 do 100, rdeč radič 150—270, ra-dič 100—160, uvožen krompir Bintje 47—55, paradižniki 40 do 180, peteršilj 60—100, zelena 90 do 120, špinača 70—95, bučice 120—240 lir za kg. VINO MILAN. Rdeče piemontsko vino 10—11 stop. 680—730, Barbera sup. 13 stop. 830—880, Oltre-po pavese 10—11 stop. 680—730, mantovansko rdeče 9—10 stop. 630—660, Valpolicella Bardolino 9—11 stop. 710—790, Soave belo 9—11 stop. 690—790, Raboso 10 stop. 645—665, Merlot 10—12 stop. 625—705, Reggiano 9—10 stop. 660—680, belo vino iz Ro-magne 10 stop. 570—580, rdeče , olupljene karčofi 110 do 570—580, toskanski Chianti 12 do 13'stop. (1962) 420—470 lir za steklenico, navadna toskanska vina 10—11 stop. 610—660, Are-tino belo 10 stop. 590—610, belo vino iz Mark 9—10 stop. 600 do 620, rdeče 9—10 stop. 610 do 630, Sansevero belo 100—11 stop. 615—635, belo vino iz Sardinije 12 stop. 575—595, rdeče 13—15 stop. 615—645 lir za stop/stot. OLJE PIRENZE. Oljčno olje extra 750—780 lir za kg, fino oljčno olje z največ 1,50 odsto kisline 660—720, oljčno olje z največ 3 odsto kisline 600—620, retifici-rano 545—555, semensko jedilno olje I. 345—350, olje iz zemeljskih lešnikov 400—405 lir za kg. ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA FIRENCE, živina za rejo: teleta do 1 leta stara 170—220.000 lir glava, teleta 1 do 2 leti stara 230—260.000. junci 2 do 3 leta stari 480—530.000 lir par, voli 3 do 4 leta stari 570—630.000. voli 4 do 5 let stari 600—650.000 lir par, voli 5 do 9 let stari 480 do 530.000 lir par. krave 3 do 4 leta stare 600—650.000, 4 do 5 let stare 570—620.000 lir za par; živina za zakol: neodstavl.jena teleta 720—770 lir za kg, junci I. 550—570, II. 520—540, voli I. 400 do 420, H. 350—380, krave I. 380 do 410 II. 330—350. debeli prašiči 360—370, suhi prašiči 340 do 350, debele ovce 220—250, suhe 135—155 lir za kg. KRMA GENOVA. Seno majskega reza 1200—1300 lir za stot, II. reza 1200—1300, slama v balah 1200—1300, navadna slama 750 do 850, krmne pogače iz kokosa 5200—5300, lanene 7400—7450, krmna moka iz zemeljskih lešnikov 7300—7400, iz kokosa 5200 do 5300, iz sončnic 3500—3600, iz sezama 6600—6700, moka iz prepečene soje 6750—6800 lir za stot. PERUTNINA IN JAJCA MILAN. Zaklani piščanci 400 do 450, uvoženi zmrznjeni pi- MEDNARODNA TRŽIŠČA Pšenica (stot. dol za 60 funtov) 153,— 151 y2 151 3A Koruza (stot. dol. za 56 funtov 119 Ve 120 % 122 % NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . . 63,— 63,— 64,50 Cin (stot. dol. za funt) . . . 189,— 192,— 192,— Svinec (stot. dol. za funt) . . 15,- 15,— 15,- Cink (stot. dol za funt) . . . 15,75 15,75 15,75 Aluminij (stot. dol. za funt) . 24,— 24,50 24,50 Nikelj (stot. dol. za funt) . . 79,- 79,— 79,— Antimon (stot. dol. za funt) . 44,— 44,— 44,— Lito železo (stot. dol. za funt) 63,50 63,50 63,50 Živo srebro (dol. za steklenico) 440,— 490,— 500,— Bombaž (stot. dol. za funt) . 31,91 31,79 31,65 Volna (stot. dol. za funt) . . 173,— 47 V* 170,— 172,1 Kava «Santos 2» (stot. dol. za funt) . 47,— 46 Vi Kakao (stot. dol. za funt) . . 21,42 20,63 20,95 Sladkor (stot. dol. za funt) . 3,36 3,13 3,10 LONDON Baker (funt šter. za d. tono) 525,— 485,— 507 Vi Cin (funt šter. za d. tono) . 1457 Vi 1495,— 1477 Vi Cink (funt šter. za d. tono) . 121 Vi 123 y2 129,— Svinec (funt šter. za d. tono) 125,- 136 V* 137 Vi Kavčuk (penijev za funt) . . 21 1/16 21 V« 20'7,6 SANTOS Kava ((Santos D« (kruzejrov za 10 kg) 3600,— 3640,— 3680,— ščanci 450—500, zaklane kokoši 550—650, žive domače kokoši 700 do 750, zaklane domače kokoši 950—1100, uvožene zmrznjene kokoši 450—500, zaklane pegatke 1000—1150, zaklani golobi 1300 do 1500, zaklane domače pure 1000—1200, uvožene zmrznjene pure 450—680, zaklani domači purani 750—900, žive domače gosi 550—600, zaklane 650—750,' u-vožene zmrznjene gosi 380—400, domače zaklane race 600—670, zaklani domači zajci 700—770, u-voženi zajci 620—670 lir za kg. Sveža domača jajca 31 do 35 lir za jajce, uvožena jajca 28—29 lir za jajce. GRADIVO PIRENZE. Polna opeka 26xl3x 6 cm 13—14.000 lir za 1000 kosov, šestprekatni votlaki 26x13x8 cm 12—12.500, votlaki za notranje stene 26x28x8 cm 28—30.000, votlaki za zunanje stene 26x26x 13 cm 38—40.000, strešniki marsejskega tipa 30—33.000 lir za 1000 kosov. ŽITARICE LODI. Fina mehka domača pšenica 7150—7450, dobra mer-kantile 7000—7150, trda domača pšenica 9400—9800, Manitoba 9500—9600, fina domača koruza 6000—6100, navadna 4500—4550, uvožena koruza 4650—4750; ne-oluščen riž Arborio 7600—8300. Vialone 9800—10.000, Carnaroli 9300—9600, Vercelli 7800—8600, R.B. 3600—9100, Rizzotto 8200 do 8400, Maratelli 8600—9200: oluščen riž Arborio 15—15.300, Vialone 18.700—19.400, Carnaroli 18.100—19.200, Vercelli 15.800 do 16.100, R.B. 15.600—15.900, Rizzotto 14.800—15.200; uvožen ječmen 4700—5000, domač oves 4600 do 5650, domača rž 6100—6300, uvoženo proso 4550—4750; pšenična moka tipa «00» 10.100 do 11.400, tipa «0» 9600—9700, presejana koruzna moka 6000—6100 lir za stot. MLEČNI IZDELKI LODI. Maslo iz centrifuge 1020 do 1030, uvoženo maslo 990 do 1010, lombardsko maslo 980 do 990, emilijsko 970—980; sir gra-na proizv. 1962 1140-1200, proizv. 1963 1020—1060, proizv. 1964 940 do 1000, grana svež (od 1 do 30 dni) 770—800, uležan (od 30 do 60 dni) 800—830, sbrinz svež 710 do 740, uležan 790—820, Emmen-thal svež 670—690, uležan 780 do 800, švicarski Emmenthal 980 do 1030, avstrijski 790—820, provo-lone svež 690—720, uležan 780 do 800, italico svež 610—660, uležan 760—770, crescenza svež 520 do 550, uležan 730—770, gorgonzola svež 540—580, uležan 790—830, taleggio svež 520—570, uležan 720 do 770 lir za kg. Pretekli teden so na mednarodnih trgih s surovinami zabeležili napredek cene bakru, činu. svincu, cinku, živemu srebru, bombažu in koruzi. Tečaj je nazadoval volni, juti, kavčuku, kakavu, kavi in pšenici, do-čim se aluminiju, antimonu, litemu železu in sladkorju ni spremenil. KOVINE Cena bakru je na londonski kovinski borzi občutno napredovala. Svetovna proizvodnja či-ščenega bakra se je povzpela oktobra na 341.126 ton, kar predstavlja 44.922 ton več kakor v septembru, toda samo 4.315 ton več kot v lanskem oktobru. Konec oktobra so znašale svetovne zaloge te kovine 342.809 ton, kar znači, da so se skrčile za 2.627 ton v primeri s prejšnjim mesecem. Cena svincu se je v Londonu znatno dvignila. Londonske zaloge svinca se naglo manjšajo; pretekli teden so se skrčile kar za 1.911 ton in znašajo zdri samo še 5.747 ton. Tudi tečaj cinka je na londonskem trgu narasel. Poraba te kovine LANSKA PROIZVODNJA OLJA V ITALIJI Oljke so leta 1963 zelo bogato obrodile v Italiji. Računajo, da so lansko leto pridelali kar 27 milijonov 773.000 stotov oliv, od katerih jih je bilo 27,227.000 določenih za predelavo v olje, a 546.000 stotov pa za neposredno uporabo prebivalstva. Iz predelanih oliv so lansko leto dobili 5.254.000 stotov olja. Da je bila lanska letina oliv res rekordna, bomo še najbolj opazili, če jo primerjamo s predlansko, to je z tisto iz leta 1962. Takrat so v Italiji pridelali komaj 17 milijonov 413.000 stotov oliv. D. R. VALUTE V MILANU 17.11.6424,11.64 623,50 623,50 Amer. dolar Kanad. dolar Nem. marka Francoski fr. Švicarski fr. Avstrijski šil. Avstral. funt Egipt, funt Funt št. pap. Funt št. zlat Napoleon Zlato (gram) Dinar (10) — drobni 61-63 575,— 575,— 156,80 156,30 127,25 127,25 144,50 144,60 24,11 24,12 1375.50 1375.60 805,— 805,— 1734.50 1738,— 6175,— 6200,— 5750,— 5750,— 718,- 718,— Trst debeli 61-63 BANKOVCI V CURIHU 24. novembra 1964 ZDA (1 dolar) 4,29 Anglija (1 funt št.) 11,90 Francija (100 n. fr.) 87,00 Italija (100 lir) 0,6875 Avstrija (100 šil.) 16,55 ČSSR (100 kr.) 9,50 Nemčija (100 DM) 107,50 Belgija GOO b. fr.) 8,60 Švedska GOO kr.) 82,75 Nizozemska (100 gold.j 119,00 Španija (100 pezet) 7,00 Argentina (100 pezov) 2,15 Egipt (1 eg. funt) 5,40 Jugoslavija (100 din) 0,55 Avstralija (1 av. funt) 9,4750 se je v Veliki Britaniji povečala za 12 odsto v prvih devetih mesecih i.^a leta. Tečaj kositru se je nekoliko dvignil na vseh trgih s surovinami in se drži nad osnovno ceno, ki je bila določena z mednarodnim sporazumom. Ameriški načrt o povečanju prodaje kositra iz strategičnih zalog ni doslej izzval še posebnih reakcij. Družba General Services Administration bo do 20. marca 1965 postavila na tržišče 15.725 ton kositra. Ameriška vlada je izdala • •'oblastilo za prodajo 148 tisoč ton te kovine, od tega so 37.500 ton že razpečali. KAVČUK Cena kavčuku je na vseh trgih popustila. .Svetovna proizvodnja sintetičnega gumija se je od januarja do konca avgusta letos dvignila na 1,827.500 ton in je prekosila svetovno porabo za 117.500 ton. Svetovne zaloge so prav tako znatno napredovale, konec avgusta so znašale 510 tisoč ton. VLAKNA Tečaj bombažu je na newyor-škem trgu razmeroma visok trden. Ameriško kmetijsko r nistrstvo računa, da bo znaš ameriški pridelek tega vlakna avgusta 1965 okrog 13 milijon bal ali 600.000 bal več kot ob istem času letos. Po cenitvah istega ministrstva naj bi izvozili ameriški operaterji v tej sezoni kakih 5,2 milijona bal, kar znači 500.000 bal manj kakor lansko leto. Cena volni je ne glede na vrsto in kakovost na vseh avstralskih dražbah rahlo nazadovala. To je imelo določene posledice tudi na terminskih trgih. V prvih štirih mesecih letošnje sezone so prodali v Avstraliji 1,462.471 bal volne v vrednosti 115,1 mil. avstralskih funtov šterlingov, dočim so razpečali v odgovarjajočem razdobju minule sezone 1,585.213 bal za 134,8 mil. f. šterlingov. ŽIVILA Cena kavi je v New Yorku nekoliko popustila. Združene a-meriške države, ki veljajo za najvažnejšo potrošnico tega živila, so uvozile od januarja do konca septembra letos 16,5 milijona vreč kave proti 17 mil. vreč v istem času lani. MNOGO JEKLA LETOS NA JAPONSKEM Strokovnjaki predvidevajo, da bo dosegla letos proizvodnja surovega jekla na Japonskem sko-ro 40 milijonov ton, kar predstavlja 25 odsto več kakor lami. Tako naj bi Japonska postala tretja največja proizvajalka surovega jekla za Združenimi a-meriškimi državami in Sovjetsko zvezo. iStnlA KMEČKE ZVEZE Kmet in vrtnar konec novembra NA NJIVI. Ko žito razvije tretji listič, pognojimo posevek nitrati, da ojačimo rastlinice. Take rastline laže prenesejo zimski mraz. Nadaljujemo z oranjem njiv. Zimsko o-ranje je važno posebno za težke zemlje. Preorano grudo prepustimo delovanju mraza, ki nam zemljo ugodi in nam izboljša sestav. VINOGRAD. — Izvršimo zimsko kop in pognojimo vinograde s hlevskim gnojem. Zamenjamo preperele kole z zdravimi. Trajnost kolov podaljšamo, če' jih impregniramo. SADNO DREVJE. Nadaljujemo s pobiranjem oljk. Pripravimo sadno drevje za zimsko škropilenje s tem, da opravimo obrezovanje. Obrezovanje moramo prenehati pred nastopom mraza. Drevesa škropimo v toplih brezvetrnih dneh. Drevesa moramo praktično prepra-ti z zimskimi škropili. VRT. Prekopljemo proste grede in opravimo temeljito gnojenje s hlevskim gnojem. Zaščitimo zelenjavo s slamnatimi preprogami, da jo ohranimo pred mrazom. V osojnih in zaščitenih legah lahko sejemo grah. Prost odkup olja Italijanska zveza kmetijskih konzorcijev sporoča, da se je začel v vseh pokrajinah, kjer so oljčni nasadi prost odkup olivnega olja pridelka 1964-65. Količina odkupa bo znašala 500.000 stotov, kakor je določilo kmetijsko ministrstvo. Zveza konzorcijev je razposlala vsem krajevnim konzorcijem navodila, po katerih naj ti razdelijo med pridelovalce olja že predujem, in sicer 68.000 Mr pri stotu za olivno olje extra z največ 0,80 stopinje oljčne kisline do 55.000 lir pri stotu za fino oljčno olje z več kot 2 stop. kisline in za navadno oljčno olje z največ 4 stop. kisline. VINA JE BILO NEKAJ MANJ Po najnovejših podatkih, ki so jih zbrali v Rimu, je bilo letos v Italiji nekoliko manj vina, kakor so prvotno pričakovali. Računali so, da se bo pridelek sukal med 62 in 65 milijoni hektolitrov, v resnici pa so pridelali okoli 58 milijonov hektolitrov (lani 53 - milijonov). Povprečno je letos vino za dve do tri stopinje močnejše kakor lani. Tudi letos so krizanteme dobro prodajali Cvetličarstvo bi morali v naših krajih bolj razviti Cvetličarji, ki goje med drugim tudi krizanteme ali martin-ke, kakor jim pravimo po domače, so letos prav zadovoljni, saj je bila letina dobra. Posebno v prvih novembrskih dneh so cvetličarji precej zaslužili. Tedaj je bilo, kot da bi ljudje drugega svet j a sploh ne poznali, toliko je bilo videti vsenaokrog krizantem. To je tudi povsem razumljivo, saj je martinka pristen nagrobni cvet. Mikalo nas je, da bi kaj več zvedeli o tej roži, pa smo poiskali slovensko cvetličarko, ki ima prodajalno cvetic na nekem tržaškem trgu. Zelo prijazno je odgovarjala na naša vprašanja. Povedala je, da sta v prodaji dve vrsti krizantem: «Turner», katere gojijo v San Remu in v Neaplju, ter goriške krizanteme, ki jih je največ na Goriškem. Te zadnje pa gojijo tudi pri nas na Tržaškem, in sicer pretežno na Proseku, Kontovelu, v Roco-lu in drugod v okolici mesta, kjer so le prisojni in zavetni kraji. Z gojenjem krizantem pri nas so združene številne težave: krizantema mora rasti na svežem zraku, saj ji mraz ne škoduje, prav zato pa jo uniči bur-ja. Kljub vsemu zna priseben cvetličar skrbno paziti, da se martinka lepo ohrani in razvije. Kakor smo že večkrat ugotovili, se cveličarstvo na Tržaškem ne razvija kakor bi se lahko; saj ima kar dobre pogoje, da bi se lahko ugodno razvilo. Ne manjka zavetnih področij, kjer skoraj ne občutiš burje, tako na primer v Bregu, od Miramara pa do Sv. Križa, delno v Barkov-ljah, pa tudi v Lonjerju in drugje. Zlasti martinke bi lahko tam gojili, ker ni treba pri njih večjih stroškov: martinka na primer ne potrebuje za rast mnogo gnoja, a dovažanje gnoja na teže dostopna področja bi Pomenilo izgubo časa in denarja ter obilo truda. V naših krajih so začeli gojiti krizanteme na Goriškem, od koder so se razširile na Tržaško, pa tudi v Vipavsko dolino. Iz Vipavske doline jih zdaj razpošiljajo daleč naokoli, tako tudi celo v Ljubljano, kjer so jih v začetku novembra vipavski vrtnarji prodajali po okrog 120 din za komad. Tudi ria Srednjem Vipavskem so že začeli z gojenjem krizantem. Običajno stanejo krizanteme v Trstu 70 do 100 lir za komad, mislimo namreč na goriške krizanteme, ker krizantem «Turner« sicer pri nas ni, pojavijo se šele za novembrske praznike. Povpraševanje po martin-kah je naj večje neposredno pred «vahtami» (1. nov.), se pravi v zadnji tretjini oktobra in dobrih deset dni po praznikih. Letos so prodajali krizanteme «Turner» na drobno po 400 lir za komad, goriške pa po 150 lir. V primeri z lanskimi cenami se niso letošnje spremenile. Letos je bil pridelek tudi na Tržaškem obilen. Za zaključek bomo povedali, da so krizanteme predvsem v Turinu in Milanu prodajali na črni borzi kar po 700 lir za komad. To se zdi skoraj neverjetno zlasti, ker sta obe mesti razmeroma blizu ligurske obale, kjer so krizanteme doma. Poraba žvepla se dviga hitreje kakor proizvodnja Žveplo se prihodnje leto podraži f Avtomobili izi 30(3 mili ijona 1 lir Podražitev Fordovih avtomobilov v Italiji Italijanska podružnica avtomobilske podružnice Ford je zvišala ceno nekaterim modelom zasebnih avtomobilov «Ford Taunus». Navajamo nove cene, v katerih je vključen prometni davek (v oklepaju prejšnje cene) : Taunus 17M dvoje vrat 1.310.000 lir (1,265.000), štiri vrata 1,400.000 (1,355.000); Taunus 17M TS dvoje vrat 1,505.000 (1 milijon 460.000), štiri vrata 1 milijon 595.000; Taunus 20M TS dvoje vrat 1,640.000, štiri vrata 1.730.000 lir. Potrošniki bodo prihodnje leto plačevali žveplo 2 do 5 dolarjev draže kakor doslej, saj je večina naj večjih .proizvajalcev žvepla zvišala v zadnjem času pogodbene cene. Na drugi strani se je v poslednjih dveh letih znatno povečala poraba žvepla po vsem svetu. Kaže, da bo letošnja poraba narasla za 9 odsto ali za več kot milijon ton- v primeri z lansko, dočim naj bi se letos proizvodnja povzpela samo za 6 odsto. Lanska poraba je znašala 10,9 mil. ton in je presegla za milijon ton porabo v letu 1962; proizvodnja pa je lansko leto napredovala le za 2 odsto. Da bi zadovoljili rastoče povpraševanje, so morali lani številni proizvajalci seči po zalogah, tako da so te znašale ko nec 1963. leta samo 7,3 mil. ton Prav tako so črpali iz zalog tu di letos, še posebno v Združenih ameriških državah in v Mehiki, kjer je od 1957. leta pa do nedavnega proizvodnja izdatno prekašala porabo. Povpraševanje po žveplu se je zlasti dvignilo na samem ameriškem trgu. Julija letos je družba Texas Gulf Sulphur povišala ceno žveplu za 2 dolarja in jo ponesla na 25,50 dolarja za tono. Ostali ameriški proizvajalci so isto tako podražili svoje žveplo, njihovemu zgledu pa so sledili operaterji vsega sveta; zato bodo potrošniki odslej draže plačevali žveplo, razen če niso sklenili dolgoročnih pogodb. Strokovnjaki naglašajo, da je mogoče ustaviti navijanje cen le z zadovoljivo razpoložljivostjo drugih žveplastih surovin, posebno piritov, ki krijejo danes 28 odsto svetovne porabe žvepla, četudi se ni v zadnjem času povpraševanje po teh surovinah povečalo. Vendar bodo operaterji gotovo začeli čedalje bolj segati po piritih, dasi se bodo po vsej verjetnosti tudi ti podražili. Predvidevanja glede bodoče svetovne porabe žvepla kažejo, da bo ta vsako leto narasla za do 1,2 mil. ton, a leta 1970 naj bi zahodne države porabile skupno 26 milijonov ton žvepla, od tega 15,5 mil. ton rudninskega. Naše bralce bo gotovo zanimalo, koliko je na italijanskem trgu pravzaprav avtomobilov, ki stanejo manj kakor milijon lir. Iz spodnje razpredelnice je razvidno, da je teh kar lepo število. V razpredelnici navajamo tudi cilindražo. čisto ceno, višino prometnega davka in davka na prevoz (tassa di circolazione) ter končno ceno. Kakor znano je bil te dni odpravljen poseben davek za nakup avtomobilov. Znamka Model Cilin- draža Čista cena IGE Končna cena Abarth 595 595 595.000 23.800 626.460 Autobianchi Bianchina 499 525.000 21.000 553.150 Autobianchi Bianchina pan. 499 595.000 23.800 625.955 Fiat 500 D 499 450.000 18.000 475.150 Fiat 500 D giard. 499 565.000 22.600 594.750 Abarth 695 698 640.000 25.600 674.790 Abarth 850 T.C. 847 880.000 35.200 930.515 A.R.-Renault Dauphine 845 790.000 31.600 836.915 Autobianchi Bianchina cab. 499 635.000 25.400 667.550 Citroen 2 CV 425 760.000 — 765.110 Citroen Arni 6 602 895.000 — 902.660 Daf Daffodil 746 785.000 — 794.190 Fiat 600 D 767 640.000 25.600 676.320 Fiat 850 . 843 750.000 30.000 795.315 Glas T 700 688 830.000 — . 839.190 Innocenti A 40 S 1098 860.000 34.400 916.140 NSU Prinz 4 598 795.000 — 802.660 Renault R 4 845 675.000 — 690.315 Renault R 4L 845 750.000 — 765.315 Volkswagen 1200 Deluxe 1192 895.000 — 922.560 ..GOSPODARST VO” Izhaja tedensko • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9. tel. 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 lir Pošt. tek. rač. »Gospodarstvo« št. 11-9396 - Za Jugoslavijo letna 1200 din. polletna 600 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek. rač. 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak njm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. Založnik: Založba »Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) • Trst, Ul. Montecchi 6 TRANS-TRIESTl TRST - TRIESTE, Via Donota 3 - Tel. 38-827,31-906,95-880 Soc. a r. L UVAŽA; vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA; vre proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele - Vse vrste . gum tovarne C E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. LEOPOLDO MERVICINI IMPORT ■ EXP0RT IZVAŽA: RTV material, razne stroje, reprodukcijski material, prediva, blago za široko ^ctrošnjo — ekskluzivna zastopstva. UVAŽA: Perzijske in orientalske preproge, makedonske te-pihe - Kilime (Pirot), razne izdelke jugoslovanskega in o-rientalskega obrtništva. Sedež in skladišča: KRMIN (Cormons). Via Mateotti 50, tel. 6112 Trgovina in skladišče preprog: PORDENONE, Viale Dante 18, tel. 2741 — Urad v MILANU; Via Feltre 27; tel. 236.6138 adriaimpex S. p. A. TRST - Via della Geppa, 9 Telef. 38-770, 29-135 IMPORT - EXP0RT industrijskih proizvodov Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, OM, RIV v Jugoslavijo URARNA IN ZLATARNA Ml KO L J KAREL r RST Čampo S. Giacomo 3. tel. 95-881 Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okra skqv za vse prilike AVTOPREVOZNISKO PODJETJE A. POŽAR TRST — VIA BOCCACCIO, 3 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne. Transatlrin S. P. A. IMPORT . E XP O RT TRST - Ul. Cicerone 8-II - Tel. 30-214 Skladišče: Scalo Legnami Vse vrste lesa - eksole - furnirje poliestere - dekorativne plastične profile - laminate stroje in druge artikle za lesno industrijo VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA, 1MPEKP0RT UVUZ - ZVUZ ZASI UPS IVA TRST, Ul. Cicerone 8 Telet. 38-136 - 37-725 Uddeleh za kolonialno blago Ul. del Hosco 2U Tel. 5UUK) lelegr- lmpexport - Trieste ženski plašči iz velourja, mo-hairja, cibelina, tweeda, balonski plašči iz terjrlena, elastične smučarske in slaks hlače. PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNISKO PODJETJE LA GORIZIANA Gorica Via D. d’Aosta N. 180 Tel. 28-45, 54-00 Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo rt IJ E K A . Jugoslavija Za časa bivanja na jugoslovanski Jadranski obali, ne zamudite izletov z ladjami Jadrolinije. Poslužujte se ladij Jadrolinije za redne proge, kakor tudi za izredne izlete. Ta potovanja bodo obogatila vaš letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote jadranske obale. Za informacije obrnite se na agencije Ja-drolinije v vkrcnih pristaniščih ali pa na potovalne agencije. Gestisce i servizl merci e passeggeri sulie iinee: ADRIATICO - NORD EVROPA (servizio celere ed espresso) partenze da Riteka ogni 7 giorni ADRIATICO — NORD AMERICA (North ot Hatteras) partenze ogni 10 giorni ADRIATICO - SUD AMERICA partenze ogni 20 giorni ADRIATICO - LEV ANTE partenze ogni '( giorni ADRIATICO - IRAN - 1RAQ partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — IND1A — PAKISTAN - BURMA partenze ogni 30 giorni ADRIATICO - ESTREMO OR1ENTE partenze ogni 30 giorni ADRIATICO - GOLFO MESSICO partenze ogni 20 giorni con 55 modeme e rapide na vi, 562 cucette e 351.313 B.R.T. SPLOSNA PLOVBA PIRAN JADRAN —ZAHODNA AFRIKA, REDNO LINIJO OKOLI SVETA ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vsš informacije se obrnite na upravo podjetja: SPLOŠNA PLOVBA, PIRAN. Župančičeva 24, Telegrami: PLOVBA-PIRAN, Telexi: 035-22 in 035-23, Telefoni: 73-470 do 73-477 in na naše agente po vsem svetu. U V A 56 A : VSAKOVRSTEN LES - CEMENT IN GRAD. BENI MATERIAL MESO IN ŽIVINO IZVAJA: TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL KOLONIALNO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne konpenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu INDUSTRIJA konfekcije MODNA OBLAČILA, LJUBLJANA, « je za bližnjo sezono pripravila bogat asortiment ženske in moške konfekcije Moški površniki, couvercout iz 100 % česane volne, zimske suknje m plašči iz balonske svile in terylena. OBIŠČITE prodajalni v LJUBLJANI na Titovi cesti 43 in nasproti glavnega kolodvora. La »JUGOLINIJA« accetta il crasporto di merci porti fuori delle iinee regolar anche in TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA ---- cJUGOUNiJA» - RIJEKA ------------