Poštnina platana o ootooinl U £|utiljanl, poncdcIlcK 24. mala 1937 Cena din 1 Staj. 114 Z Ilustrirano prilogo »Teden o slikah" tete II. Politični razgovori ob italijanskem kraljevem obisku v Budimpešti Rim, 24. maja. o. Italijansko časopisje posveča izredno pozornost obiska italijanskega kraljeve dvojice v Budimpešti. Vsi listi soglašajo v prepričanju, da je dolgoletno prijateljstvo med Madžarsko in Italijo zdaj dobilo slovesno potrjenje za zmeraj. Pomen obiska pa ni bil samo manifestacija za prijateljstvo med obema državama, marveč je bilo to potovanje važno tudi v političnem oziru. Razgovori, ki jih je zun. minister groi Ciano imel v Budimpešti z nemškim, avstrijskim in jugoslovanskim poslanikom kažejo, da so se pri tej priliki pletle niti za nadaljnje politične preosnove in zveze v Srednji Evropi. _ Nedvomno bo od teh političnih posledic italijanskega kraljevega obiska v Budimpešti imela koristi predvsem Madžarska, Italija pa bo s tem znova pokazala, ktdeo odločilno in vodilno vlogo igra v Podonavju in Srednji Evropi. Italijanska kraljeva dvojica na poti čez Slovenijo Ljubljana, 24. maja. Kakor na poti na Madžarsko, tako je tudi pri povratku iz Budimpešte italijanski dvorni vlak vozil čez slovensko ozemlje iz Kotoribe do Rakeka. Z vlakom sta se peljala ita- lijanski kralj in cesar Viktor Emanuel in kraljica Jelena v spremstvu princezinje Marije Savojske, zun. ministra grofa Ciana ter članov italijanskega kraljevega vojaškega in civilnega doma. Dvorni vlak je imel 12 vagonov. Na naša tla je prišel v Ko-toribi ob 0.7 ter odpeljal iz Cotoribe ob 0.15. Na obmejni postaji so vstopili v vlak zastopniki naših oblasti, med njimi poveljnik ljubljanskega žandar-merijskega polka g. Barle ter zastopnik generalne direkcije jugoslovanskih železnic g. Jelačin. Naši zastopniki so vlak spremljali do Rakeka. Deset minat pred dvornim vlakom je vozila izvidnica. Dvorni vlak je pripeljal v Ljubljano ob 4.38 zjutraj. Na postaji v Ljubljani so ga čakali ravnatelj ljubljanske direkcije dr. Fatur z več višjimi uradniki, upravnik ljubljanske policije dr. Hacin in italijanske generalni konzul g. Umbert Na-talli z osebjem konzulata. Iz dvornega vlaka ni nihče izstopil. Po triminutnem postanku je vlak nadaljeval pot proti Rakeku, kamor je prišel ob 5.45. Na Rakeku so se zastopniki naših oblasti poslovili od kraljevega spremstva. Ob 6.07 je bil dvorni vlak že v Postojni. Predsednik turške vlade v Belgradu in Atenah Belgrad, 24. maja. AA. Predsednik turške vlade nj. eksc. Jsinet Inonii se je udeležil kronanja Nj. Vel. Jurija VI. in Nj. Vel. kraljice Elizabete v Londonu, je včeraj s simplonskim orient-nim ekspresom potoval skozi Belgrad. Do meje se mu je odpeljal nasproti turški poslanik na našem dvoru Ali Aktaj Hadarj. Na železniški postaji je je sprejel svojega turškega tovariša predsednik vlade in zunanji minster dr. Milan Stojadinovič, v spremstvu načelnika političnega oddelka zunanjega ministrstva Iva Andriča, šefa kabineta dr. Dragana Protiča in šefa protokola dr. Marinkoviča. Dr. Stojadinovič je Ismeta InSniija in njegovo gospo prisrčno pozdravil. Soprogi turškega predsednika vlade je izročil zelo lep šopek cvetja. Sprejemu so prisostvovali tudi soproga turškega po- f,Hindenburga" je uničila strela Lakehurst, 24. maja. Preiskovalna komisija še zmerom ni dognala vzrok za katastrofo »Hindenburga«. Včeraj je zaslišala dr. Eckenerja. Slavni zrakoplovec je izrazil prepričanje, da je morala katastrofo povzročiti 6trela. V zadnjem delu zrakoplova je doslej nepojasnjen pojav, povzročil v pregradi plinskih predelkov odprtino, sikozi katero je potem puhtel plin. Zato je morala eksplozija nastati zaradi električne iskre izven zrakoplova. Ta iskra pa se ni mogla vzeti od nikoder drugod, razen iz oblakov. Znano je, da je bila prav tedaj, ko se je nesreča zgodila, huda nevihta. Električni naboj zraka je moral biti nedvomno jačji .od naboja na zunanjem omotu zrakoplova. .Na vprašanje, kaj misli o možnosti sabotaže, Je dr. Eckener skomignil z rameni in dejal: »Tu ni nikakega sledu, na katerega bi se lahko opirala taka hipoteza. Zaradi tega smatram, da se lahko govori o sabotaži le kot o neki teoretični možnosti. slanika Aktaja, osebje turškega poslaništva, In grški poslanik Bibica-Roseti. Ministrska predsednika sta imela nato v vlaku daljši razgovor. Pred- sednik vlade dr. Stojadinovič je s šefom kabineta dr. Draganom Protičem spremljal turškega ministrskega predsednika vse do Mladenovca. Atene, 24. maja. m. Danes se je pripeljal v Atene predsednik turške vlade Ismet Inonii, ki ga^ je na železniški postaji pozdravil predsednik grške vlade Metaxas ob navzočnosti skoraj vseh ostalih ministrov. Ismeta Inonuja je sprejel v av-dijenco tudi grški kralj Jurij. Evropa za premirje v Španiji Španija pa je proti premirju London, 24. maja. AA. Kakor zatrjujejo tukajšnji politični krogi je angleška vlada po svojih diplomatskih zastopnikih v Berlinu pričela v zunanjem ministrstvu sondirati teren za sklenitev premirja v Španiji. Omenjeni krogi naglašajo, da so se nemški odgovorni ljudje pokazali pripravljene za tako ureditev španskega problema. Včerajšnji «Timcs» pa prinaša poročilo svojega posebnega dopisnika iz Seville. Poročilo pravi, da v zaledju nacionalistične Španije ni nikjer, niti v krajih, ki so pred nedavnim nrarali trpeti vse vojne strahote, niti sledu o kaki pripravljenosti ali volji za premirje in sporazum z valencij-sko vlado. Ne le, da misli o premirju nasprotuje vodstvo nacionalistične vojske, marveč je tudi vse prebivalstvo brez razlike za to, da se vojna proti republikancem nadaljuje do popolne zmage. Dopisnik povdarja dejstvo, da vlada prav tako bojevito razpoloženje tudi v pokrajinah, ki so pod oblastjo republikanske vlade, kar se je prepričal na lastne oči. Tudi tu najširše ljudske plasti nasprotujejo premirju in zahtevajo, da se mora republikanska vlada vojskovati do konca in iztrebiti vse nasprotnike republike. List se sprašuje ali je po tem sploh umestno, da se Anglija toliko zavzema za premirje v Španiji, če ga ne mara ne samo vodstvo vojskujočih se strank v Španiji, temveč mu nasprotuje celo špansko ljudstvo obeh taborov. Nova jugoslovanska ustava Belgrad, 24. maja. m. Današnje belgrajsko »Vreme« objavlja poročilo iz Zagreba o načrtu ustave, ki so ga pred leti izdelali nekateri zagrebški intelektualci. Ta načrt je sedaj izšel v posebni brošuri z napisom: Predlog za načrt ustave. Izdelali in podpisali so ga pa iz Zagreba: dr. Albin Bazala, Milko čurčin, dr. Milivoj Dežman, Klja-kovič, dr. Krbek Ivo, dr. Meštrovič, Pavle Ostovič, dr. Ivo Politeo in dr. Tartaglia, iz Belgrada pa so sodelovali po zatrjevanju »Vremena« Slobodan Jovanovič, dr. Pavle Popovič, Jovan Žujovič, Dušan Vasiljevič, Nikola Stojanovič, Spasojevič, dr. Gjorgje Gjorgjevič, Božo Markovič, dr. Tihomir Gjorgjevič in Stanoje Stanojevič. »Vreme« pravi, da se obe skupini nista docela mogli zediniti glede vprašanja razdelitve države ter da ^so belgrajski intelektualci za Jo, da se razdeli država na štiri pokrajine, ki naj bi bile: Slovenija, Hrvatska z Dalmacijo, Bosna in Hercegovina, dočim naj bi vse ostale pokrajine tvorile Srbijo. Hrvatje, ki so ta načrt podpisali, pa zastopajo mnenje, da bi bilo treba državo razdeliti na pet pokrajin, ki naj bi bile: Slovenija, Hrvatska s Slavonijo in Dalmacijo, Bosna s Hercegovino, .Vojvodina in Srbija z Južno Srbijo in Črno goro. ~V uvodu te brošure izdajatelji pravijo, da naj bi bil ta načrt nekaka podlaga za razgovore in pogajanja med političnimi predstavniki za splošen narodni sporazum. Za splošno razorožitev sveta Washington, 24. maja. Ameriški ta/jnik za zunanje zadeve Cordel Hull je imel po radiu velik govor, v katerem je pozval vse narode sveta k popolni politični, vojaški in gospodarski razorožitvi. Izrazil je svoje obžalovanje, da so se posamezni narodi ali skupine narodov izrekle za av-tarktična načela m ostalo izolacijo ostalega sveta. Mesto takih ukrepov bi morali prav vsi narodi delovati za obnovo mednarodnih odnošajev na osnovi prijateljstva, sodelovanja in poštenega dela. Vse druge poti vodijo narode in države do vedno večje gospodarske in duševne bede. V zvezi s tem objavlja »Vreme« tudi izjavo dr. Vladka Mačka, ki je o tem načrtu dejal, da je pred dobrim letom in pol prišel k njemu dr. Ivo Krbek ter mu to stvar razložil. Dr. Krbeku je dr Maček ob tej priliki dejal, da na to stvar ne more dati svojega pristanka, nakar je dr. Krbek naglasil, da mu je bilo samo do tega, da ga o vsej stvari samo informira. Kar se pa tiče same vsebine tega predloga je dalje dr. Maček dejal, da smatra, da so ta načrt zasnovali ljudje, ki imajo gotovo dober namen z njim, toda načrt sam kot tak se ne more jemati kot podlaga za razgovore. Sirni viharji po Srbiji Belgrad, 24. maja. m. Davi je nad Belgradom in okolico divjala strahovita nevihta e točo. Takega neurja ne pomnijo niti najstarejši ljudje. V nekaj trenutkih eo bile preplavljene vse belgrajske ulice in pokrite z debelo točo. Ogromne količine vode 60 se po ulicah zlivale v nižje ležeče predele mesta. Največja nevarnost je pretila v okolici avtopovelj-stva, kjer je voda že ©kozi okna vdirala v stanovanja. Na pomoč je moralo takoj prihiteti poleg gasilcev in orožnikov tudi vojaštvo. V okolici pekarne Šidžanskega so morali podreti nekaj zidov, da eo tako napravili vodi prosto pot za odtok. Nevihta je uničila tudi vse nasade po vrtovih. Skoraj povsod je videti po hišah razbite šipe, na več krajih je vihar odkril tudi strehe. Veliko škodo je vihar povzročil tudi pri telefonskih napeljavah. Silne nevihte eo včeraj divjale tudi po vsej Srbiji. Vode eo tako narasle, da so ponekod preplavile železniško progo in jo nasule na nekaterih mestih do 40 cm visoko s prodom, kakor n. pr. pri Vladičinem Hanu. Ekspresni vlak, ki vozi iz Belgrada proti Skoplju in dalje proti Atenam, s katerim se je vozil predsednik turške vlade Izmet Ineni, ni mogel z dovoljno varnostjo nadaljevati poti. Železniške oblasti iz Belgrada so takoj izdale nalog, da ekspresni vlak krene proti Atenam po progi Lapova — Kragujevac — Kosovska Mitroviča. Zaradi tega je Izmet Ineni prispel v Atene z nekaj .ur zamude, Edina vladna križarka uničena Saint Jean de L»*i 24. maja. A A. Stefani: Radijska postaja v Valenciji potrjuje, da so nacionalistična letala hudo poškodovala največjo rdečo križarko »Jaime I.c Bombe so povzročile eksplozijo v sredini križarke. Požar je razdejal križarko tako, da sedaj ne bo več uporabna. Posadka se je rešila tako, da ji je neka angleška torpedovka hitro prišla na pomoč in poslala dovolj reševalnih čolnov. Letalski napadi Valencija, 24. maja. AA. Vojno ministrstvo je izdalo komunike, v katerem pravi, da je vladno letalstvo bombardiralo železniško postajo v Valla-dolidu ter nekaj zgradb blizu postaje, ki jih sedaj rabijo za izdelovanje vojnega materijala. Po letalskem napadu je tam nastal velik požar, »pričo katerega so letalci sodili, da so uničili skladišče eksplozivnih snovi. Vladno letalstvo je bilo zadnje dni sploh zelo aktivno. Na aragonski fronti je bombardiralo neke objekte vzdolž železniške proge, ki vodi v Zuelo. Onemogočilo je tudi koncentracijo nacionalističnih sil pri Pampeloni. Nacionalistični oddelki eo zavzeli več republikanskih postojank. Njih prednje straže so le še 2 km daleč od Dine in Amorebiete. Republikanci se nacionalistom niso nič kaj odločno upirali. 60 republikanskih vojakov je bilo ujetih. Hkratu so nacionalisti zaplenili tudi večje množine vojnega materijala. Na južni fronti ni bilo nič novega. Pred Bilbaom Bilbao, 24. maja. AA. Neko nacionalistično letalo je včeraj bombardiralo potniški vlak, ki je baš odhajal iz Bilbaa. Osem ljudi je bilo ranjenih. Druga nac. letala pa so ponovno napadla republikanske postojanke na fronti pri Alav. V ostalem eo si nacionalisti zaman prizadevali, da bi prebili fronto pri Monguiju. Tudi naše postojanke pri Dini so bile ponovno napadene. Nacionalisti so bili ob vsakem napadu prisiljeni umakniti se nazaj. Nacionalisti so skušali včeraj napasti republikanske postojanke tudi pri Alavi. Napad ee je danes dopoldne ponovil. Vsi napadi eo bili odločno odbiti. Spet poigano mesto Salamanca, 24. maja. AA. Radio »Nacionak je snoči razglasil naslednje: Barbarstvo rdečih se manifestira vedno znova. Mesto Monguja je v plamenih. Rdeči so mestece najprej polili s petrolejem in ga nato zažgali. Visoke plamene je zapaziti na velike daljave. Nacionalna vlada je prejela od najuglednejših zastopnikov domačinov v koloniji liniji spomenico, v kateri ji izražajo svojo brezpogojno zvestobo in hkratu zadovoljstvo z delovanjem upravnih organov španske nacionalne vlade. Prijateljstvo med našo in češkoslovaško vojsko Praga, 24. maja. AA. Češkoslovaški minister za narodno obrambo Mahnik je priredil snoči v čast jugoslovanskemu ministru vojske in mornarice generalu Mariču svečano večerjo. Ob tej priliki je minister Mahnik nazdravil Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. knezu-namestniku Pavlu, jugoslovanskemu narodu in jugoslovanski vojski. V svoji zdravici je opozoril na rasno sorodnost obeh narodov, katerih bratstvo je bilo zapečateno tudi na bojnih poljih. Izrazil je željo, da bi se ohranil mir, ki je obema državama toliko prisrčen. Oba naroda pa se bosta vendarle spet znašla skupno na bojiščih, če bo treba branili e tolikimi žrtvami . Vesti 24. maja Novo okrožnico o preganjanju katoličanov v Nemčiji bo poslal katoliškemu svetu papež v kratkem. V tej okrožnici bo povzdignil glas proti nasiljem nad katoliškimi šolami in drugimi ustanovami v Nemčiji. Umrl je petrolejski kralj John Rockefeller v svojem poletnem dvorcu Dayton Bridgeu na Floridi. Rockefeller je bil najbogatejši člocek na svetu, večkratni milijarder, ki je zabogatel s petrolejem in z vojskami, ki so jh zaradi petroleja zanetili njegov agenti. Trgovska pogajanja med ČSR in Madjarsko, ki bi se morala začeti danes v Pragi, so preložili na nedoločen čas. Ta pogajanja bi tvorila uvod v politično zbliževanje med ČSR in Madjarsko. Jugoslovanski časnikarji, ki so bili štirinajst dni gostje italijanske vlade, so iz Trsta, svoje zadnje postaje v Italiji, poslali predsedniku Mussoliniju navdušeno zahvalno brzojavko, v kateri želijo veliko sreče in napredka Italiji ter prijateljskemu narodu. Od slovenskih časnikarjev je potoval s to skupino gosp. B. Borko, urednik ljubljanskega »Jutra«. Milijarder March, ki finansira vojsko generala Franca, je v soboto zvečer prižel v Rim in je včeraj baje imel daljši razgovor z Mussolinijem. Švedska ne bo izstopila iz ZN, kakor je predlagala v zbornici neka opozicijska skupina. Ob© švedski zbornici sta ta predlog z veliko večino glasov zavrnili. Poljski listi pozdravljajo našega železniškega ministra dr. Spaha, ki se že več dni mudi na Poljskem * * Irska zahteva prcosnovo Zveze narodov tako, da bi ta ustanova pomagala in koristila tudi malim narodom. Če do preosnove ne bo prišlo, bo Irska iz ZN izstopila. Romunski prestolonaslednik Mihael je prišel v Bruselj na daljši obisk k belgijski kraljevi rodbini. Po zakonu o varstvu republike so v soboto obesili v Pragi četovodjo Krejza, ki je bil obsojen zaradi izdaje vojaških tajnosti. Poldrugo milijardo dolarjev za brezposelne je določila na predlog predsednika Roosevelta ameriška poslanska zbornica. Ves ta ogromni znesek bo šel za podpore, ne za kak javna dela. Nemčija je imela hujšo diktaturo preden je zavladal narodni socializem, sedanja diktatura je diktatura po volji nemškega ljudstva, je izjavil kancler Hitler dopisniku pariškega »Journalac Abelu Bonnardu, ki je član Francoske akademije. Kanadski vojni invalidi, ki eo se udeležili kro-nanjskih svečanosti v Londonu, so včeraj prispeli v Berlin, kjer jim je zveza nemških vojnih invalidov priredila 6večan sprejem. Abesinski patrijarh Abuna Ciril bo v kratkem obiskal Rim in bo sprejet pri Mussoliniju in kralju. Patrijarh je bil, kakor je znano, močno ranjen pri februarskem atentatu na podkralja Grazianija. Iz Pariza v Tokio nameravata v rekordnem poletu prispeti francoska letalca Dorett in Miche-letti. Včeraj sta 6rečno priletela do Karachija v Indiji. Do hitlerjanskih demonstracij je prišlo včeraj na Dunaju pri tekmi v odbojki med Avstrijo in Nemčijo. Morala je nastopiti policija. Vojvoda Windsor8ki ne bo več sprejel nobenega časnikarja in bo prepovedal fotografiranje v okolici gradu Cande, če bodo li6ti prinašali take divje izmišljotine o njegovem življenju in o bodoči poroki, kakor so jih zadnje čase. Tako je včeraj zagrozil časnikarjem, ki neprestano oblegajo gradič, njegov zastopnik Rogers. Prvo radijsko poročilo s Severnega tečaja so poslali včeraj sovjetski letalci, ki se jim je posrečilo pristati blizu tečaja. V brzojavki prosijo sovjetsko vlado, naj jim dovoli, da svoje oporišče na skrajnem severu imenujejo »Stalin«. Stavka angleških avtobusnih nameščencev se bo najbrž kmalu končala, ker 60 za danes sklicali shod stavkujočih, na katerem se bodo pogovorili o uspehih dosedanjega mezdnega boja in o tem, kdaj 6e bodo vrnili spet na delo. Belgijska vlada bo morala najbrž odstopiti zaradi zakona o amnestiji vseh, ki so bili v svetovni vojni obsojeni radi veleizdaje. Vlada bo sicer v zbornici za zakon dobila večino z glasovi flamskih in reksističnih poslancev, pač pa bodo proti temu zakonu glasovali liberalci, ki predstavljajo bistveno sestavino sedanje vladne koalicije. Zato bodo vsi liberalni ministri v van Zeelandovi vladi odstopili. Angleški zunanji minister Eden je 6inoči odpotoval v Ženevo, kjer bo zastopal Anglijo pri zasedanju Zveze narodov. 40 letnico obstanka je praznovala češka agrarna 6tranka, kateri pripada sedanji ministrski predsednik dr. Hodža. General Hajaši, predsednik japonske vlade, je izjavil, da ne bo prevzel vodstva nove japonske nacionalistične 6tranke, ki jo snuje sedanja vlada. Mohamedov rojstni dan 60 slavili včeraj islamski verniki. Posebno velike proslave so bile v Siriji. Palestini in Egiptu. Vojvoda Windsorski bo po poroki prepotoval z jahto lorda Dudleya Sredozemsko morje in obiskal alžireko in tuniško obalo, grške otoke ter Dalmacijo, ki se mu je že pri predporočnem potovanju 6 Simpsonovo sila priljubila. pridobljene in j*>svečene pravice. Mala antanta je varen branik nasproti vsakemu napadalcu, ki bi hotel uničiti plodove njenega mirnega dela. Jugoslovanski vojni minister general Marič se je v svoji zdravici zahvalil za izraze solidarnosti in je nazdravil predsedniku republike dr. Edvardu Benešu, zavezniškemu češkoslovaškemu narodu in vojski. Prav tako je podčrtal bratstvo obeh narodov in pomen Male antante za obrambo skupnih pridobitev in dobrin. Hkratu je izrazil zelo laskavo priznanje češkoslovaški vojski, katero je lahko že ponovno najodločnejše ocenil že ob raznih prilikah, posebno pa lani, ko se je udeležil velikih češkoslovaških vojnih vaj. Rektor univerze Kralja Aleksandra I. In dekan filozofske fakultete sporočata tužno vest, da je dne 23. f. m. umrl gospod doktor Ivan Prijatalj redni univ. profesor, član Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani, slovanskega ustava t Pragi itd. Velezaslužnemu članu profesorskega kolegija ohrani univerza trajen in časten spomin. Pogreb bo v torek, dne 25. 4- m. ob 5 pop. od pokojnikovega doma Bogišičeva ulica 5 na pokopališče na Viču. Ljubljančani! V Soboto, dne 29. maja bodo po vsej Sloveniji zagoreli tisoči in tisoči kresov v spomin na ono mogočno narodno gibanje, ko je majniška deklaracija ves slovenski narod združila v borbi za narodno svobodo in pravdo. Zagoreli bodo v potrdilo neomajne zvestobe, ki jo je po 20 letih neomadeževano ohranil slovenski narod svojem« prvemu boren in voditelju DR. ANTONU KOROŠCU. V nedeljo, dne 30. maja se bodo siroma po vsej slovenski zemlji izvršile mogočne narodne manifestacijo v proslavo 20 letnice majniške deklaracije. Te proslave bodo izraz trdne volje vse- ga naroda, da hoče strnjeno delati za svojo rast in bodočnost. LJUBLJANAl Pred 20 leti si v zavesti — da si slovenska prestolica — kot triumlatorja pozdravila glasnika slovenske srobode dr. Antona Korošca. Po 20 letih te pozivamo, da pokažeš, kako si ostala slovenski narodni zavednosti zvesta, zvesta tudi našemu narodnemu voditelju. Ko boš v nedeljo v svoji sredi pozdravila slovenskega voditelja, stori to z ono ljubeznijo in navdušenjem, ki bo opravičevalo tvoje osrednje mesto v Sloveniji! Prireditveni odbor. Velenapeto kriminalno filmsko delo: Harry Piel in njegov najboljši prijatelj Volčjak „GREIF“ kot sotrudnik policije. Režija: HARRY PIEL. V glavnih vlogah: HARRY PIEL, ALFRED HAASE, EDU A GREYFF, TRUDE HESTERBERG, HENRY LORENZEN, Premiera * torek 25. t m. * kinu Matici. Veličastna proslava »Triglava" v Franciji Pod pokroviteljstvom g. generalnega konzula v Metru, dr. Alberta Iliča, je bila na binkoštno nedeljo, 16. maja blagoslovljena zastava pevskega društva »Triglav« v Meerlebachu-Freymingu. Gotovo so talci prazniki že v domovini nekaj izredno lepega, toliko bolj pa še v tujini, kjer se naša slovenska in jugoslovanska zavednost nikakor ne zmanjša. Članov diruštva »Triglav« je 40; zbirali so prispevke že dlje časa in za današnjo prireditev so se skrbno pripravili. Vso svojo spretnost pa je vložil neumorni predsednik društva g. Matko Mle-kuš. Zbrali so se bili -tudi predstavniki naših jugoslovanskih in francoskih oblasti. Na vse prebivalce Meerlebacha je napravila vsa slovesnost velik vtis. Po veličastnem sprevodu so se udeleženci zbrali v župnijsko cerkev meerlebaško, ki je bila okusmo okrašena. Na prižnico je stopil naš izsel-niški duhovnik s Pariza, g. Ferdinand Kolednik, in spregovoril v slovenskem in francoskem jeziku prazniku primerno besedo. Takoj po pridigi je pred oltarjem slovesno blagoslovil zastavo v slovenskem jeziku izselniški duhovnik g. Anton švelc, kateremu sta asistirala še domači izselniški duhovnik g. Stanko Grims in pariški g. Ferdinand Kolednik. Kakor so ljudje pripovedovali, je bilo prvič v zgodovini slovenskih izseljencev v Meer-lebachu, da so trije slovenski duhovniki v krasnih mašniških oblekah stopili pred oltar. Slovesnost je še povzdignilo krasno petje meerlebaškega cerkvenega pevskega zbora. — Po sv. maši se je sprevod ustavil ipred spomenikom padlih vojakov, kamor je položil generalni konzul g. dr. IM krasen venec; takotj nato se jc sprevod podal pred župno cerkev, kjer so se vsi prisotni fotografirali, nakar so se vrnili v Jugoslovanski dom, kjer je bil razhod. Nekaj krasnega je bila tudi popoldanska prireditev v dvorani »Petry« v Freymingu, kamor so prišli še mnogi gostje iz vseh bližnjih in daljnih slovenskih kolonij. Velikanska dvorana je bila prepolna. Po odigrani otvoritveni koračnici, je pa predsednik »Triglava« g. Matko Mlekuš nagovoril zbrane v slovenskem in nemškem jeziku in jim razložil do podrobnosti vse oznake društvene zastave. Nato je povzel besedo v francoščini g. tir. Radojčevič z Nancya in poudarjal zasluge in delo domobranskega društva »Triglava«. Zbor društva je nato odpel pozdravno pesem, Venček narodnih pesmi od dr. Antona Dolinarja. Prišel je slovesni trenutek razvitja zastave; generalni konzul g. dr. Albert Ilič ije stopil na oder, in se zahvalil društvu za njegovo patriotsko delovanje in ga vzpodbujal k vnetemu nadaljnemu delu; med zvoki fanfare je nato razvil zastavo in jo izročil predsedniku, Takoj zatem je godba zaigrala državno himno, zatem pa je g. konzul obesil na zastavo trak, ki ga je poklonil društvu naš poslanik v Parizu dr. Božidar Purič (napis na njem: Društvu »Triglav POSLANIK PURJ£). Sploh je bilo to naše slovensko društvu deležno izrednega navdušenja domačinov-sorojakov, kakor tudi od strani tujcev, med katerimi žive naši izseljenci. Sicer pa je to naše društvo res zaslužilo vse priznanje, kajti v Radiu Strassburg je nastopilo že dvakrat, in francoska javnost je pozdravila to prireditev kot oba prejšna nastopa v radiu. Ko eo vsi darovalci poklonili svoje darove, je godba zaigrala še francosko državno himno. Nastopila so potem še razna pevska' društva- naj1-lepši odmev je pa imela deklamacija male Bregarjeve Angelce. Za konec te leipe proslave so združeni slovenski zbori zapeli že znano »Naj čuje zemlja in nebo« — po vsem napevu mladega pevovodje, domačina g. Avgusta Rohra, ki z največjim veseljem goji naše lepo slovensko petje. F. K. Sobotna nevihta napravila do pol milijona škode Nedeljske nesreče in nezgode Ljubljana, 24. maja. Po sobotni katastrofalni nevihti s točo, ki je po mnogih krajih v dravski banovini, zlasti po vinogradih, napravila do 500.000 Din škode in ki je osobito besnela okoli Ježice, je bila nedelja sicer nekoliko hladnejša, vendar prav prijetna za razne izlete in ture na Gorenjsko, kamor je šel glavni val turistov, ki so se večjidel udeležili svečanega odkritja nove železniške postaje Martuljek-Gozd. Lepa nedelja pa je tudi mnoge kolesarje izvabila v prosto prirodo. Romarji so poromali na razne kraje, velikanski naval romarjev je bil na Rakovnik, kjer so očetje salezijanci priredili veliko svečanost. Ni pa nedelje brez nesreče in nezgode. Zato je bil snoči znaten naval poškodovancev v bolnišnico, pa tudi danes dopoldne še prihajajo. . V Tomačevem je posestnik L. Cunder vozu bališ. Z njim je bil tudi posestnik Ignac Zupančič. Nesrečno naključje je hotelo, da se je levo prednje kolo pri bogato okrašenem vozu snelo in da ju je podrlo pod sebe razno pohištvo. Iskati sta morala zdravniško pomoč v bolnišnici, ker sta dobila hujše notranje poškodbe. — Posestnikov sin Tone Manič, stanujoč v Jaršah, je padel s kolesa in se je močno pobil po glavi. — Ponesrečil se je na Ježici stanujoči zidarski pomočnik Janko Kristan. Tudi on je padel s kolesa in si izpahnil levo roko. — Brezposelni delavec Tone Sojer je doma udaril z roko po okenski šipi. Močno si je porezal desno roko. — Ob nedeljah je navadno tudi kak pretep. Pekovski pomočnik Ivan Križnik stanujoč v Obrijah ob Savi se je snoči zatekel v bolnišnico in povedal, da so ga na Smartinski cesti v bližini Novih Jarš neznani fantje napadli in močno pretepli. Škoda po toči Ježica, 23. maja. Kakor so ljudje v resnici želeli žemalo dežja, jiU je sobotna huda nevihta močno presenetila in tudi ožalostila. Oosta toča, ki je začela padati popoldne ob pol treh, je napravila zlasti po neženskem polju veliko škodo. Uničen je skoraj ves zgodnji fižol, grah, salata in druga zelenjava, precej poškodovani so sploh poljski posevki in detelje, ki niso bile še pokošene, močno pa je toča poškodovala tudi sadne vrtove, ki jun je z drevja potolkla lepo obetajoče cvetje. Pripovedujejo, da po črnuški strani toča ni bila tako huda, medtem ko je kazalo, da je bila nevihta na kamniški strani enako huda. Neurle s točo v Savinjski dolini no • Cel)©, 23. maja. Po precej dolgem lepem vremenu, ob kale-rem je rastlinju že primanjkovalo vlage, se jo končno včeraj popoldne nebo pooblačilo, v Gornji Savinjski dolini je začel padati dez ze ob drugi popoldanski uri. Nenadoma pa sc je začela usipati med 4e|isnj gosta jpoa^ dolgo, da je nasula dobro ped na debelo loče. •— Kljub temu, da toča v sedanjem času še ne more narediti največ škode, so bili ljudje vsi prestrašeni in zbegani. Najbolj prizadeti so kraji Kokarje, Rečica v Savinjski dolini in tudi Nazarje; v Mozirju je ba bila toča samo med dežjem. V navedenih krajih je bilo najti točo še danes. Največ škode je naredila toča na drevju in žitu, k sreči pa v teh krajih nimajo vinogradov in hmelja, da bi utrpeli še večjo škodo. Veliki nemški šlager po glasovitem romanu od Katrine Holland: »Mann spricbt ttber Jacqueline« V glavnih vlogah najboljši nemški igralci: Wera Engels, Albrecht Schoenhals, Sabine Peteri. Film, ki po svoji vsebini in umetniški dovršenosti nadfcriljuje poznato filmsko delo »Irena«. Zena brez sramu pride v km© sloga: Otroka izpostavila »Maribor, 23. maja. V soboto dopoldne 60 v veži Banovinskega deč-jega doma v Strossmajerjevi ulici našli dva otroka, 6 letno Nado in 5 letnega Milana. Na vprašanja uslužbencev Dečjega doma sta odgovarjala, da ju je v veži pustila mati in jima naročila, naj tam počakata, dokler se vrne. Otroka sla čakala, matere pa ni hotelo biti. Brezsrčna mati je pri otrocih ]iustil« pismo, naslovljeno na upravo Dečjega do-ina, v katerem navaja, da je že dvakrat prosila za sprejem njenih otrok v Dečji dom, pa ji prošnja ni bila ugodno rešena. Zato se je odločila, da pusti otroka kratkomalo v veži doma in tako izsili njun sprejem. V pismu še grozi, da bo šla z otrokoma vred v Dravo, če tudi tokrat otroka ne bi bila sprejeta. Iz pisma so ugotovili, da sta otroka ne-Tiakonska in da je mati neka brezposelna delavka Marjeta Hentak. Ne podkupujte mitničarjev! Ljubljana, 24. maja. Nedavno je bil v časopisih objavljen pošten in odkrit apel ljubljanskega mestnega poglavarstva na vse trgovce in tudi ostalo občinstvo, da naj ne podkupujejo organov tcošarinskega urada na mitnicah, ko jih z denarjem skušajo pridobiti za to, da bi jim spregledali trošarino ali pa da bi dovolili uvoziti blago brez plačila trošarine. Apel je imel splošno pozitiven moralen uspeh. Znano je, da so mnogi brezvestni trgovci podkupovali mitničarje. Ko so jih enkrat zvabili v svoje špekulant-ske kremplje, pa jih niso več pustili in mitničarji so postali njih žrtve. Mnogi so izgubili službo in tudi pokojnino. Mnogi ljudje pa nočejo upoštevati poziva mestnega načelstva in še vedno skušajo podkupovati mitničarje. Treba bo par eksemplaričnih kazni in potem bo gotovo mir. Mestno načelstvo je pretekli teden ovadilo Rada T., skladiščnika pri neki ugledni ljubljanski veletrgovini, zaradi podkupovanja. Na polhovgraj-sko mitnico je privozil T. okoli 40 kg žgane kave. Ponujal je mitniškemu pazniku par kovačev, da bi ga epnstil v mesto brez bolete. Paznik Jakob Škof je denair vzel in ga izročil vodji mitnice g. Krofliču. Ko je T. uvidel, da prede zanj zelo slaba, je stopil k vodji in mu ponujal celo 25 kg žgane kave, da ga pusti mirno naprej odnosno, da zadeve ne javi pristojni oblasti. Nič ni pomagalo. Zadeva je bila najprej prijavljena mestnetmu tro-šarinskemu uradu, ki je uvedel točne poizvedbe in je hkratu ugotovil dejanski stan. Na podlagi izpovedb paznika Škofa in vodje Krofliča je bil nato T. ovaden državnemu tožilstvu. Pred sodiščem bo imel pač T. še mnogo sliniti. Ni pomislil, da bi lahko s svojim nepremišljenim ravnanjem pripravil paznika ob službo in pošten kruh, kakor tudi ob pokojnino, i Moža je hotela spraviti s sveta Včeraj se je pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča zagovarjala 23 letna Ana Petek dz Male Podgore v Prekmurju, ker je nekega Antona Vinčeca nagovarjala, naj umori njenega moža. S Petkovo bi se moral zagovarjati tudi 24 letni posestniški ein Josip Magdič, ki je pa trenutno na sezonskem delu v Franciji, kamor toliko Prekmurcev vsako leto zahaja, ter ga bodo sodili, čim bo vrne iz Francije. Posestnik Ignac Petek je, kakor mnogi drugi, iskal čez poletje zaslužka v Franciji, mlado ženo pa je pustil samo doma, da je oskrbovala posestvo. Med moževo odsotnostjo se je Petkova spečala z Magdičem. Grešno razmerje se je med obema toliko utrdilo, da sta se začela pogovarjati, kako bi njenega moža ubila, ko se bo vran v domovino, da bi mogla nadaljevati brezskrbno življenje. Kovala sta načrte, vendar si nikdo od obeh ni upal izvršiti usodnega dejanja. Zak>_ sta se dogovorila, da nekoga naprosita, ki bi moža ubil. Petkova je res kmalu nato pričela nagovarjati sosedovega sina Antona Vinčeca, naj ji moža ustreli. Dala mu je možev samokres, kot plačilo pa mu je obljubila moževo kolo. Vinčec je samokres sicer vzel, vendar vsega ni vzel resno in ni imel namena Petka ustreliti, saj je bil njegov dober prijatelj. Ko jo nekomu znancu vse to pripovedoval, je ta vso zadevo spravil v javnost. Oblasti so takoj uvedle preiskavo, v kateri je Petkova vse skesano priznala. Obsojena je bila na 1 leto in t mesec ro-bije in izgubo častnih pravic za tri leta. Žrtev pasje stekline Maribor, 23. maja. K našemu poročilu o tragični smrti občinskega svetnika Ivana Klančnika, ki je postal žrtev stekline, dodajamo ie naslednje; K. Klančniku, ki se je dan po ugrizu podal k zdravniku, je slednji svetoval, naj gre takoj v Zdravstveni dom, kjer mu bodo dali injekcije proti steklini. Po tem obisku k. Klančnik v tej zadevi ni bil več pri zdravniku, ki mu jo povedal, naj se v tej zadevi več k njemu no podaja, ker bodo vse potrebno napravili v Zdravstvenem domu. Kakor se je pozneje izkazalo, g. Klančnik ni upošteval zdravnikovega nasveta. Iz tega sledi, da je g. Klančnik postal žrtev svojega lastnega omalovaževanja pasjega ugriza in da j , zdravnik v polni meri izvršil svojo dolt^j^ 3000 Ljubljančanov v Postojni Ljubljana, 24. maja. Po zadnjem sporazumu med Jugoslavijo in Italijo se medsebojni izleti v obe državi bolj množe. Na binkoštno nedeljo je »Putnik« pripravil velik izlet v Postojnsko jamo, včeraj pa je enak izlet, le še večji po obsegu, pripravilo in izvedlo agilno društvo železniških uradnikov v Ljubljani. V Postojno so včeraj zjutraj odpeljali 4. nabito polni vlaki skupno okroglo 3000 ljudi. Izlet je dobro uspel ter je potekel brez vsako nezgode ter brez sleherne težave. Tako naš obmejni komisar, kakor tudi italijanske oblasti so šle izletnikom zelo na roko. Celotni po 20 vagonov dolgi vlaki so bili na meji kakor v Postojni od italijanskih oblasti odpravljeni v dobrih 20 minutah. Z izletniki je odšla v Postojno tudi železniška godba »Sloga«, ki je najprej že v Ljubljani na kolodvoru igrala, potem pa je v Postojni na trgu med 11. in 12. uro dopoldne priredila koncert. Zlasti domačini ter ljudje iz vse bližnje okolice so bili vsi navdušeni in ginjeni, ko so imeli priliko poslušati našo domačo slovensko pesem in godbo. Zlasti ob naših narodnih zvokih so se orosile vseh oči... Godbo sta dirigirala menjaje oba dirigenta gg. Herbert Svetel ter Julij Bučar. Godba je igrala tudi v jami ter pred vhodom v jamo. Prireditelji so bili s strani jamskih oblasti deležni največje pozornosti. Jamsko vodstvo je za to priliko najelo posebej 25 vodnikov Slovencev, ki so vodili izletnike po bajno razsvetljeni jami ter jim razlagali posamezne lepote jame. Celotna organizacija izleta je bila poverjena agilnemu načelniku prireditvenega odbora Društva žel. uradnikov g. Parma Brunu, ki si z ostalimi sodelavci vred lahko upravičeno čestita k lepemu in res dobro izvednemu izletu. Preprečen požar v Savljah Ježica, 23. maja. V Savljah sloji sredi vasi edina hiša kočarja Pečarja, ki je še krila s slamo. Pred par dnevi je gospodinja opoldne opazila, kako se vije iz strehe mal svitek dima. Brž je pohitela do sosedov, ki so prihiteli in z vodo pogasili že pojavljajoče se zublje ognja. Streha se je vnela z iskro iz bližnjega tovarniškega dimnika. Grozila je nevarnost za celo vas Savlje, ker tam stoje hiše zelo gosto skupaj, zaradi ožine ceste pa bi bilo tudi gašenje otežkočeno. Posvetovanje o najnižjih mezdah preloženo Ljubljana, 24. maja. D^pes,, dopoldne ob 10 bi se imelo na banski i upravi pričeti posvetovanje o Uredbi o minimalnih ’ mezdah. To posvetovanje pa je bilo preloženo na »soboto--dopoldne ob tO ter bo posvetovanje vodil najbrž saui g. ban dr. Natlačen, i Kulturni koledar Jurij Flajžman 23. maja 1874 je umrl v Ljubljani glasbenik Jurij Flajšman. Rodil s« je 18. aprila 1818 v Beri-čevem. V Ljubljani je dovršil 2 razreda realke in 2 razreda učiteljske pripravnice. Postal je pod-učitelj in eno leto pozneje učitelj na Vrhniki. — Ker mu učiteljski etan ni ugajal, se je preselil v Ljubljano in postal učitelj glasbe, obenem pa je podučeval na Mahrovi trgovski šoli lepopisje. — Pričel je tudi skladati. Njegove skladbe so deloma izšle v 'Slovenski Gerlici« delno pa jih je izdal v lastni knjigi »Mične slovenske zdravice«, • Beseda in šolske pesmi«. Najbolj je znana njegova »Luna sije...«, ki si jo je narod prisvojil. Liuhljana danes Koledar Danes, ponedeljek, 24. maja: Aira. Torek, 25. maja: Urban. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Gartus, Moste. KINO UNION: Španska kri KINO SLOGA: s Špa l: Upor na ladji Bounthy. KINO MATICA: Caričin ljubljenec. Redni nabor za mesto Ljubljano bo od 1. do 8. junija t. 1. v dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu 2-1. — K naboru morajo priti vsi mladeniči, ki 60 rojeni v letu 1917 in vsi oni mladeniči rojstnih letnikov 1910 do 1916, ki doslej ali sploh še niso bili pregledani ali pa 60 bili pri dosedanjih pregledih oglašeni za začasno nesposobne. Pregledali se bodo tudi V6i obvezniki rojstnih letnikov 1897 do 1906, ki veljajo za začasno nesposobne, pa iz kakršnih koli razlogov niso bili pregledani v svojem 31. letu starosti. Dosluženi vojaški obvezniki, ki so postali nesposobni za vojaško službo, pa doslej še niso bili ocenjeni za nesposobne, naj se nemudoma zglase za pregled pri svoji domovni občini, Ljubljančani pa v vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1., 6oba št. 2. Naknadna vojaška zaprisega. Vsi vojaški obvezniki do 50 leta starosti, ki doslej iz kakršnega koli razloga še niso zapriseženi, naj se najkasneje do 1. junija t. 1. zglase v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1. — soba 2, kjer prejmejo priglasnice za zaprisego, ki bo v ponedeljek dne 7. junija t. 1. ob 11 v dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu št. 2-1. — Kdor bo neopravičeno izostal, bo najstrožje kaznovan. IE Dane* poslednllči Maiveija pomorska pustolovščina Upor na Drodu Doundj Charles Langhton, Clark Gable, Fraaohot Tone (v nemškem Jeziku) Kadi lsredne doltlne filma predstave danes 06 16, 18-iOln 21. url. TEL. 22-21 UNION N a) večji originalni španski pevski film z operno pevko IMPER1A ARGENTINA Španska kri TEI. 21-24 MATICA Danes poslednllči VeleBlm is iivljenla rusk* carice Elizabete Carinil ljubljenec Olra čebova Wllly Flcbberger Adela Sandrock Predstave danes, razen ▼ 8logi ob 16, 19-16, in 2116 url. V industrializaciji naših vasi vidimo mnogi jugoslovanski ekonomi rešitev iz težke sodobne krize. S stroji zvišajmo domačo industrijo, izvlecimo iz zemlje vse, kar nam more dati, pridelke kakovostno izpopolnimo! Čas, ki ga bomo pridobili pri delu s stroji, bomo izkoristili z racionalnejšo obdelavo naših polj in njiv. Svoje domače potrebe in še več, celo potribe sosednih industrijskih držav, bomo mogli uspešno kriti z lastnimi^ pridelki. Morda niti ne slutite, gospodarji naših lepih kmetij, koliko truda in dela, stroškov in časa si lahko prihranite s primernimi stroji, ki so vam na ogled na spomladanskem velesejmu v Ljubljani od 5 .do 14. junija. Ko boste spoznali njihovo korist in kako poceni so v primeri z uslugami, ki vam jih nudijo, se gotovo ne boste tudi vi pomišljali z njimi olajšati svoje težko stanje. Ljubljanski velesejem od 5. do 14. junija vam bo dokazal, da naša čvrsta in k napredku stremeča volja tudi v teh težkih časih gospodarske depresije ni klonila. Paviljon za paviljonom vam bo odkrival čuda domače iznajdljivosti, ki se je znala prilagoditi i novim zahtevam i plačilnih zmožnosti širših slojev. Karkoli potrebujete, boste našli sredi ogromne izbire, vse, od strojev in poljedelskega orodja, tekstilnih izdelkov in avtomobilov, stanovanjske opreme in produktov živilske industrije, pa še mnogo drugega do najrazličnejših praktičnih novosti, ki vam bodo olajšale delo in pomogle pri varčevanju v gospodinjstvu. — Za obisk velesejma v Ljubljani je železniška uprava dovolila 50% popust: za dopotovanje od 31. maja do 14. junija, za povratek od 5. do 19. junija. Na odhodni postaji je treba kupiti rumeno železniŠKo izkaznico za 2 din ter celo vozno karto, ki velja za brezplačen povratek, potem ko so vam pri blagajni na velesejmu potrdili obisk. — Paroplovna društva so odobrila po-_ust sestoječ v tem, da se s karto nižjega razreda ahko vozite v višjem in to za dopotovanje od 20. maja do 14. junija, za povratek od 5. do 20. junija, — Na avijonih Aeroputa 10% popust za časa trajanja velesejma. ljubljansko gledališče DRAMA. Začetek ob 20. uri: Ponedeljek, 24. maja: Zaprto. Torek, 25. maja: »Peter in Aleksej«. Red B. Sreda, 26. maja: »Matura.« Red četrtek. OPERA. Začetek ob 20. uri: Ponedeljek, 24. maja: Zaprto. (Gostovanje v Mariboru: »Madame Butterfly.) Torek, 25. maja: Zaprto. (Gostovanje v Celju: »Ca-valleria rusticana. Glumači.) Sreda, 26. maja; »Plamen«. Red Sreda« Fa Ljubljana: Concordija 3:0 (1:0) Ljubljana, ‘24. maja. »Zdaj smo jim pa dali vetrca k — tako bi moral biti naslov naše današnje reportaže. Z enim krepkim udarcem je raztrgala pajkovo mrežo, ki so jo začele okrog nje presti razne čportnopoli-tične tarantele. Zdaj s« je treba le do prihodnje nedelje še nekoliko oddahniti, da si odpočijejo dihalni mehovi — potem pa še krepek sunek — in »ovi prokleti Kranjčič bodo lahko sedli do jeseni v sladko deteljico in počivali z namenom, da prihodnje leto »diplomatom« in vitezom okroglega usnja preskrbe še hujšo zgago. Današnji dan je razvedril čelo celo najbolj čemernim in godrnjavim brlogarjem, ki so v svojih mračnih duplih godli slovenskemu ligašu »bile* in nagrobnih. To pot je celo nebo prizaneslo. V soltoto je izčrpalo svoje mokre zaloge, bliskalo, grmelo in križem gledalo, danes pa se je prijazno nasmehnilo in že zjutraj po solncu obljubilo, da bo čez dan pridno. Čeprav so nam železničarji odpeljali iz Ljubljane najlepše in najboljše cvetove v daljno Postojno, tja v skrivnostno kapniško jamo, je vendar mnogo »zavber« (anlov in deklet premagalo skušnjavo po weekendu v bližnji in daljnji okolici. Kibici so rojili kakor čebele v panju: na-medlo se jih je kakor listja in trave. Nekateri ekscentrični statističarji so jih našteli domala -594 in pol. Ta, zadnja polovica pa se je z zardevajočim licem odločno proglasila za 2535. kibira. Noetova barka je prav živahno Šumela, ko so se vsuli najmlajši naši poniglavčki na teren. Atletiki so pripeljali v Ljubljano svoj najljubši up in nado, ki je z zapoznele birme odnesla domov osem ve-zil. Igra. ki so jo prvi polčas pokazali juniorji Ljubljane, je neglede na šibkejšega nasprotnika pokazala, da ima naš ligaš prav dober »bodoči« materijal, ki l*o morda kdaj učakal lepših let kot eo jih seniorji z nanii ^opazovalci« na čelu vred. Le ko bi iz teh »frnikul« (sit venia verbo!) hotele v kratkem čnsu postati halinske krogle! Zdaj bi že bil čas, da se zajčki malo porede in zrastejo, če ne, bo treba poklicati na pomoč dr. \Vanderer-ja, da nam prinese Štefan Ovoinaltine. Vsa ta naša zorna mladina pa ima pred starimi gadi že zdaj to prednost, da igra lep, hiter, tehničen nogomet — in kar je glavno: premišljeno in pametno! Juniorji imajo nekaj res izrazitih talentov. Množice so težko pričakovale razodetja. Kazalec se kar ni hotel premakniti proti peti uri. Končno je vendarle drobižu zažvižgal »povečer-je< sodnik gosp. Čamernik. Točno ob petih so lakaji na portalu ljubljanske športne palače najavili, da se skoz vestibul pomika konkordijina četa. In res smo kmalu zagledali zelene žlahčiče na zeleni travi. Ni trajalo dolgo, pa je iz podzemlja privrela še rdeča ljubljanska četica. Dva stranska sodnika sta pripeljala >inozemca< gosp. Matteo iz Torina. Visoki mož z bledimi koleni si je takoj osvojil simpatije publike. Konkordija je poverila pobiranje kostanja iz žerjavice in dreganje v sršenovo gnezdo tejle koaliciji niladinov in slarinov: Puhar—Beloševič I. —Beloševič II; Pospišil—Jazbec—Vučilovski; Vidmar—Eibl—Obrež—Valjarevič—Lolič. Ljubljana pa je izglasovala zaupnico temle svojini toreadorjem, ki so prišli v rdečih dresih dražit zverino Luke: Ix>gar; šiška—Stanko; Slapar—Pupo—Boncelj; Janežič—Lah—Pepček—Grintal—Iiassl. Nekje prav daleč tam v ozadju je svirala nevidna godba tu-, r&bnA.jšalpstinke —: komu. tega ta hip še nihče ni vedel. Kratek potek: Ljubljana prva sune v usnjato lubenico. 2e takoj prve poteze pokažejo, da mislijo Kranjci za hip prenehati s predenjem časa in resno pljuniti v roke. Napad Ljubljane živahno kombinira, halfi štartajo ostro in oddajajo začuda precizno. Notranji trio si sani ali pa po krilih izdela lepo vrsto šans. ki pa »slučajno« nehajo ali v Puharjevih rokah, ali v stratosferi ali pa jih razmrcvarita robustna konkordijska beka. V 5' tolče Hassl ostro v aut, isto se zgodi malo pozneje še Grintalu in Lahu. V 1*2' nevarno pobegne Lolič, pa k sreči zastrelja. Igra se na noben način ne more urediti; podoba je, da se ne domači, ne gostje še niso znašli na terenu. Oba partnerja se otipavata: premisijenejše akcije so bolj taktično in dinamično tehtanje ter preskušnje nasprotnika kot pa smotrni podvigi. Do srede polčasa je sicer Ljubljana mnogo vehementnejša, pa zato tudi bolj razbita od Konkordije, ki igra dovolj miren, neškodljiv ali zato defenzivno tudi močno razdiralen nogomet, tako, da Ljijbljanine kombinacije sigurno usihajo že pred šest najsterc,eni. Po polčasu pride na obe strani več reda in razločnosti. Kmalu se pokaže, da bo Ljubljana hujši vitez. V 34' tolče Pupo prosti strel, žogo dobi Grintal, Puhar odbija k Lahu, ta strelja, Puharju izpade žoga iz rok in medtem, ko jo lovi, mu jo Lah prisebno sname pod trebuhom in pošlje 1 : 0 v mrežo. Ljubljana še vedno pritiska. Pred koncem polčasa ima Vidmar v 41 skoro stoprocentno šanso, ali na srečo udari mimo — v golenice upokojenega stražmo-stra. \ drugem polčasu že začetkom druge minute Beloševič surovo zruši Laha. Gosp. Matteo prisodi enajsterec, ki ga strelja Pupo v Puharja. Isti igralec v gneči ponovno povzame pnevmatični globus in ga pošlje v Konkordijin paradiž: 2 : 0 za Ljubljano. Konkordija rapidno popušča. Do polovice polčasa skoro ne more zadihati na terenu. Proti koncu se še enkrat zbudi in s silovitostjo, ki je njen pohlevni karakter do tega časa ni obetal, poskuša znižati rezultat. V tem delu igre je pokazal Hassl, da »starega železa* še ne gre vlačiti na podstrešje, ampak da je možno še drugače s pridom uporabiti. Res je, da so ga proti koncu tekme Konkordijaši precej zanemarjali in je nekaj njegovih pobegov rezultat nasprotnega >zabušavanja<, toda dal je iz sebe V6e in s kratkimi, začuda inteligentnimi potezami »navijal« Beloševiča ter vrh tega zelo koristno in ločno oddajal notranjemu triu. Enega teh njegovih predložkov je povzel Grintal ter v čudovitem pobegu in driblingu našel nezaseden kazenski prostor, odkoder jo počil najlepši gol dneva. V 37' si je Ljubljana dokončno s 3 : 0 zagotovila zmaga Zadnje minute je izrabila publika za to, da je kakor en mož prepevala zagrebško ponarodelo popevčico: »Bez auto-golova nema sreče-;, še nekaj obojestranskih akcij in Konkordijinega pritiska pred vrati Ljubljane — in gosp. Mateo iz daljnjega Torina si je na barbarskem severu vroče zaželel povratka v oljčne gaje in nasade, kjer cveto pomaranče, Odžvižgal je r-Schlufiakord« v Pupotovi kompoziciji »Requiem Concordiae« — in navdušeno občinstvo Je v gostem roju poletelo k svojim borcem. Ocena moštev: Konkordija si je bila po vsem videzu Že pred tekmo izbrala posebno taktiko v , sistemu. Uporabila je tako zvani WM sistem, ki | ga tako s pridom uporabljajo Nemci, in sicer na ta način, da je potegnila Jazbeca na tretjega, nekoliko eksponiranega beka, puščala po rošadi, ki jo je izzvala vsakokratna situacija, zdaj eno, zdaj drugo zvezo zadaj za pomožne halfe. Stranska hal-fa je uporabljala tudi bolj defenzivno kot ofenzivno. Ta dva sta — [X) starem principu Konkordije, da mora halflinija ostajati bolj pri obrambi kot pri napadu, z navzkrižnimi, še dovolj točnimi žogami krmila zveriženi napad: desni half levi strani, levi half desni — šablonsko sicer točna, kvalitetno pa kaj revna kopija igre, ki jo goji dunajska Admira. Na ta način je dinamično kaj dobro pogodila akcijske centre ter dolgo časa ob tej rajonski parcelizaciji onemogočala Ljubljani, ki je imela 6prva pet ljudi v napadu, točno kombiniranje in uspele zaključke akcij. Pozneje, ko je Ljubljana našla »medicino« za ta zviralni stroj (potegnila je zvezi nazaj!), se je sistem najprej malo omajal, nato menjal (igralci v napadu so menjali funkcije!), za nekaj časa povsem sesedel, proti koncu pa spet uredil v kombinatoriki kratkih pasov, ki so prinesli blokado Ljubljaninih vrat. Moštvo kot celota ni pokazalo nobenih »izrednih« kvalitet, zlasti še, ker so glavni »aduti« odpovedali«. Le sreči naj se zahvali, da ni odneslo iz Ljubljane petih ali šestih redkvic. Ljubljana je spet potrdila pravilo, da Kranjec lenuhari, dokler se da. Moštvo je danes zaigralo s srcem in z voljo ter z veliko požrtvovalnostjo, tako da je lahko izrabilo tudi druge dobre lastnosti, ki jih je doslej ljubosumno hranilo, ali pa se ž njimi igračkalo: prav solidno tehnično znanje, dovolj dobro oddajanje, primeren start in hitrost v akcijah. Napad je delal v polju prav dobro, je pa danes tudi jasno razkril, zakaj nikdar ne bo mogel šans obilno realizirati: vsi posamezniki od prvega do zadnjega, pet mož torej, silno po polževo reagirajo, obupno oklevajo in mencajo, tako. da jim v večini slučajev odneso zrelo grozdje krokarji. Počasna reakcija je pri toni forwardu Klavna hiba in na tej hibi trpi najbrž tudi »ves slovenski rod, kar ga črna neba STod«. Če bi bil rajnki Kneipp mesto sladne kave pogruntal čudodelno zelišče za to »glavato« in srčno napako, bi mu vsi Kranjci peli nesmrtno glorijo. Ocena posameznikov: Konkordija: Puhar je kriv za prvi gol, drugače pa je v treh momentih pokazal edinstven refleks. Beloševič I. jo razdiral solidno, udarci iz voleya pa mu niso bili čisti, navadni odbojni udarci tudi ne preveč precizni. Predstavljal je bolj robustno kot inteligentno in z znanjem oboroženo zapreko. Beloševič II. je povprečen, toda precej nervozen bek s krasnim smislom za ustvarjanje offside-pozicij. Vučilovski in Pospišil sta dva prav uporabna stranska halfa, prvi boljši od drugega. Jazbec je dober v igri z glavo, lepo pregledava igro, oddaja pa silno nesolidno in Često tudi nespretno. Sicer pa je ob današnji izredni igri Pupota, za katero ni najti dovolj superlativov, ostal povsem obledel in neopazen v ozadju. V napadu je zadovoljil samo gibčni, sicer majhni, toda spretni in pametni Obrež. Vse ostalo z Valjare-vičem na čelu je razočaralo. Ljubljana: Logar je v sigurnem fitilu branil, kar je dobil; dobi) pa je v vsej igri le dve izredno težki žogi, ki ju je mojstrsko zagovoril. Šiška je hladnokrven, izredno stabilen bek. Stanko je v njunem ]>aru glava, šiška pa telesna sila. Boncelj in Slapar sta, zlasti slednji, predstavljala zelo dobra krilna halfa. V sredi pa je kakor čarovnik hipnotiziral nasprotni trio Pupo. Njegova današnja igra je pokazala, da v svoji sedanji formi nima v državi resne konkurenco. Sijajen v naletih, premišljen v preračunavanju in striženju odstrelkov ter v pariranju površnih pasov, obdarjen s hitro reakcijo in spontano delujočim, skoro instinktivnim čutom za oceno situacij, tehnično izboren in graditelj pozicijskih obratov, je danes v glavnem pripomogel Ljubljani do zmage. V napadu jo bil zelo na mestu notranji trio, zlasti obe zvezi (Grintal šele od srede prvega polčasa!) Lah in Grintal. Pepček je pridno in za laika neopazno zidal v triu kakor mravlja. Tudi obe krili sta v glavnem zadovljili; drugi čas se je zlasti pokazal Hassl. Moštvo naj ta teden še ne počiva na lavorikah, če noče, da bi Slavijaši v nedeljo po tekmi prepevali one znane :Sara-jevske uske staže«. Še v nedeljo pljunek, v roke in pamet v noge, pa ne toliko, da bi glava kakor balonček odletela v zrak. Temu kranjskemu veselemu dogodku je na lahkokrilih nogah žvižgal gosp. Matteo iz Torina, ki je sodil avtoritativno in objektivno, dasi so se mu kradle v fialomonsko sodbo napake bolj kot njegovima plemenitima priorjema Scorzioniju in Scarpiju. Ostale llgfne tekme Gradjanski (Zagreb):Slavija (Sarajevo) 0:2 (0:0) Hašk (Zagreb) : Hajduk (Split) 0:0 (0:0), Bask (Belgrad) : Jugoslavija (Belgrad) 5:0 (3:0) BSK (Belgrad) s Slavija (Osjek) 4:0 (2:0). Predzadnje kolo državnega nogometnega prvenstva je prineslo prav za prav čudne rezultate. Niti eden od premaganih klubov ni zmagovalcu zabil kakega gola. Središče včerajšnjega zanima-nja je bila pač brez dvoma Ljubljana, kjer se je odločevalo, kdo bo izpadel iz državnega prvenstva. Vprašanje definitivno še ni rešeno in za Ljubljano še vedno obstoja rahla nevarnost, da izpade, vendar smo po včerajšnji tekmi prepričani, da bo prihodnjo nedeljo proti sarajevski Slaviji dosegla vsaj neodločen rezultat, kar ji povsem zadostuje za nadaljnje sodelovanje v državnem prvenstvu. Rezultat v Sarajevu je čisto platonski. Oba — Gradjanski in sarajevska Slavija sta obdržala svo-ia mesta. Gradjanski je poslal v Sarajevo svojo drugo ekipo, morda zato, ker hoče, da se igralci prvega moštva odpočijejo, ali pa tudi zato, ker ne mara narediti nobenih presenečenj več. Oba rezultata v Belgradu smo že napovedali. Os)e£ka Slavija je proti BSK izgubila. Bask je pa sijajno premagal Jugoslavijo. Prav ob zadnjem rezultatu pa si ne moremo kaj, da ne bi malo zmigali z rameni. Ali je Bask rezultat zaslužil ali ne, ne moremo trditi, ker nismo bili zraven. Zdi se nam pa vseeno malo čuden, Tablica bo do prihodnje nedelje, dokler ne bo definitivna, imela tole sliko: i. Gradjanski 17 12 3 2 49:15 27 2. BSK 17 10 1 6 47:21 21 3. Jugoslavija 18 9 3 6 39:28 21 4. Hajduk 17 9 2 6 38:18 20 5. Slavija (S) 17 7 3 7 35:36 17 6. Bask 17 6 2 9 34:39 14 7. Haik 17 4 6 7 21:39 14 8. Concordia 18 4 5 9 26:48 13 9. Ljubljana 17 5 3 9 17:39 13 10. Slavija (0) 17 5 2 10 23:46 12 NOGOMET PO SVETU Včerajšnjo nedeljo so bile tudi tri velike inozemske mednarodne tekme. — V Pragi so premagali Italijani češkoslovaško reprezentanco z 1:0 (1:0). Gledalcev je bilo okoli 30.000. V Budimpešti je avstrijsko reprezentačno no-itvo doseglo proti Madžarom pred 20.000 gledalci neodločen rezultat 2:2 (2:1). Tretja tekma pa je bila med Irsko in Francijo, kjer so Irci premagali Francoze v razmerju 2 : 0. Od tu in tam Od 15. do 18. julija bo v Dubrovniku evharistični kongres. Kongres ne bo le za dubrovniško škofijo, temveč za vso Dalmacijo. Priprave so v teku, za kar so izvolili poseben odbor. Za kongres bodo izdali tudi poseben proglas, ki ga bo podpisalo 20 uglednih Hrvatov katolikov. Združena opozicija nekaj dela, toda za to delo javnost še ne ve dosti. Tako ie ugotovil na shodit zemljoradniške stranke v Maglajanih pri Banjaluki zemljoradniški veljak dr. Čubrilovič. Pristavil pa je, da je dr. Maček že ponovno povedal, kaj hoče, da pa belgrajska združena opozicija do sedaj še ni izdelala skupnega programa in nima svoje enotne ideološke smeri. Za sedaj je gotovo samo to, da trije člani belgrajskega dela združene opozicije izdelujejo neke vrste skupen program. Ciril-Metodov zbor grške katoliške katedrale V Zagrebu, ki je dosegel s svojim koncertom v Rimu izreden uspeh, je priredil snoči v tukajšnji dvorani Marcelin Bertelau sijajen koncert slovanske cerkvene glasbe. Na programu so bili Cesnokov, Čajkovski, Rahmaninov, Arhangelski, Konjovič, Kolarič, Ivšič in Odak. Nekatere pesmi so izvale silno navdušenje velike množice publike. Dirigent in pev* ci so bili ponovno deležni navdušenih aplavzov. Zbor odpotuje jutri v Bern, kjer bo priredil Tadijski koncert. 16-leten fant je v Zagrebu hudo oklal detektiva, ki ga je aretiral. Nikola Kadič je bil pri policiji slabo zapisan zaradi prepogostih tatvin cvetja. Včeraj dopoldne pa ga je detektiv Tomašek zagledal na. cesti in ga prijel. Odvedel ga jc proti zaporom, ko je Kadič nenadno potegnil iz žepa nož in začel mahati po detektivu. Ko je detektiv padel ves krvav na tla, je tatič pobegnil, šele policijski stražnik iz bližnje ulice ga je po krajši borbi obvladal in ukrotil. V zvezi z mengeško tragedijo smo naprošeni, da objavimo naslednje pojasnilo: Ni res, da bi se nazivnlo pri »Drolcu« na Vrhpolju pri ljudeh, ki so zapleteni v mengeško družinsko tragedijo, pač pa je resnica, da se je reklo pri tej hiši pri »Veter-nikovi Mici«. Nadalje je tudi res, da obstoja hiša. »Drolčeva«, in sicer v sosednji vasi, kateri pa seveda ni ljubo, da se njihovo ime spravlja v zvezo z mengeško tragedijo. Rodbina Drolčeva. V Mitroviči je prišel na državno tožilstvo 63 let star kmet iz Lačarka (ijoka Ristič in se sam javil zaradi umora svojo žene, ki jo je bil ubil pred sedemnajstimi leti. Takrat so ga vtaknili v »apor. Toda preden je prišlo do glavne razprave, je Gjoka pobegnil in se vešče skrival pod raznimi drugimi imeni. Oblasti so sča.soma nanj pozabile. Gjoka pa je med tem zelo ostarel, ker je preveč popival, da je zapravil skoro V6e svoje premoženje. Ker ga je pekla vest, se je šel na stara leta javit oblastem. • Za 250.000 dinarjev polžev bodo letos izvozili iz okolice Siska v Francijo. Ko se je lani v Sisku pojavil francoski trgovec Bernard Sapira, je zainteresiral kmete za nabiranje polžev, zlasti velikih. Kmetje so se dobičkanosnega posla oprijeli in so jih letos izvozili že za 200 jurjev, naročilo pa 60 glasi še za 50.000 dinarjev. Trgovec zbira polže po velikosti, vendar predpisuje, da mora tisoč polžev tehtati najmanj 16 kilogramov. Obenem je kmete opozoril na rake, žabe in pijavke. Tudi za to blago so Francija zanima in jih bodo kmetje začeli gojiti in pa loviti na debelo. Včeraj dopoldne ob pol 13. je prispel v Maribor minister brez listnice g. dr. Šefkija Behmen. spremstvu župana dr. Juvana si je ogledal mesto, nakar se je popoldne ob pol petih zopet odpeljal. Pod predsedstvom ministra za socialno politiko in narodno zdravje g. Dragiša Cvetkoviča se je včeraj vršilo v Belgradu v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev zelo važno posvetovanje o delavskem zavarovanju. Razpravljali so o telile vprašanjih: 1. Uspešnost zdravniške službe urada za zavarovanje delavstva. 2. Ureditev upravnega delovanja urada. 3. Prispevki in podpore. 4. Vprašanja, ki so v zvezi z izvedbo zavarovanja delavstva za primer onemoglosti, starosti in smrti. 5. Naložitev razpoložljivega imetja delavskega zavarovanja. — Pomen tega posveta je zelo velik, saj so, kakor se že iz dnevnega reda vidi, razpravljali o važnih vprašanjih, ki jim je namen zboljšanje poslovanja ustanov delavskega zavarovanja pri nas. Na konferenci so obširne razpravljali o sedanjem poslovanju urada, posebno pa o izvrševanju zdravniške službe v uradih, z namenom, da se najdejo možnosti za 6motreno zdravljenje delavstva, oprostitev in poenostavljenje uprave urada in znižanje upravnih stroškov delavskega zavarovanja. Pri posvetovanju so bili: g. Milan Glazer, generalni ravnatelj Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v p., g. Radovan Matjašič in dr. Nikola Mrvoš v imenu Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, g. Marko Bauer, dr. Ivan Avsenik, Bogdan Krekič in Vladimir Fajfer ter pristojni referenti ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. Na Ižanski cesti št. 362 je v nedeljo dopoldne v starosti 63 let nenadoma preminul Ivan Žitnik. V mladih letih je bil v Ameriki, po vrnitvi pa je s' svojo pridnostjo znatno povzdignil posestvo, ki ga je prevzel od 6vojih pred leti umrlih starSev. Zadnja leta so se pri njem ponovno pokazali znaki živčne bolezni, ki je bila sedaj vzrok njegove tragične 6mrti. Pokojnemu ohranimo blag spomin, preostalim naše sožalje! RAZPIS medklubske moto-dirke na dirkališču ŽSK Hermes v Ljubljani dne 6. junija 1937 ob 3 popoldne. Prireditelji Moto-Herjnes, Ljubljana. Dirkališče: Dolžina 450 m, oblika ovalna, širina 10 m, na zavojih 12 m. Tekmuje se po internacionalnem športnem pravilniku t. j. FILM in SMKJ, enako pa morajo ustrezati motoma vozila zgoraj navedenim pravilnikom. Pravico 6tarta imajo vsi člani posameznih klubov, ki so verificirani pri SMKJ za leto 1937. Program: a) Turni motorji! I. kategorija do 125 c cm la pomožni motorji. II. kategorija do 350 ccm, III. kategorija do in nad 1000 ccm. b) Športni motorji: I. kategorija do 250 ccm, II. kategorija do 350 ccm, III. kategorija do 500 ccm, IV. kategorija do in nad 1000 ccm. L Juniorji brez ozira na jakost in tip motorja. II. Rekordni poizkus posameznih dobro plasiranih tekmovalcev. Vsaka točka za katero se ne prijavljajo vsaj trije vozači, avtomatično odpade. Zaključek prijav do vključno 31. maja t. 1. ■ Trening v petek in soboto t. j. 4. in 5. junija od 14. ure dalje. 3. O. Fleiirj: »Hindenburg" _ na zadnjem letu Polagoma se je na obzorju začela večati pozlačena pega, se spremenila v gorato kopo, kjer so ■e križali zabvi z zelenimi dolinami, kjer se je dvigal beli prah iz vasi in mest. Las Palmas, nad katerim »e je dvigal Pico de Los Pechos, je širil pod nami svoje zmedene ceste in svoje pisane hiše vzdolZ obal in zalivov, zarisanih z lenimi črtami. Čez nekaj ur letenja nad solčnim morjem, smo »od konec popoldneva dosegli rt Bajador in saharsko obalo. Bila je doba pasatnih vetrov in sveži ▼eter od severovzhoda nas je gnal tako naglo, da je dal kapitan Pross dva motorja ustaviti. Dolgo sem negibno zrl skozi okence in vsega me je prevzela večna zapuščenost puščave, nad katero sem letel petič v življenju. Začel sem v tej rumeni in enolični prostranosti razlikovati posamezne točke: izsušeno polje okrog beduinske vasi, visoko planoto in strme soteske, ki so padale na obale, katere je le malo ljudi do zdaj videlo. Videl sem sejem v R’Guibatu in nagli beg kamel pred orjaško senco zrakoplova. Sobice je izginilo, izpodrinila ga je luna, pa sem komaj zapazil. To, kar se je zdaj svetlikalo na nebu, niso bile bled« zvezde v evropskih nočeh, marveč nekaj drugega, nekaj, kar je izžarevalo pozlačeno, toplo svetlobo. Pod njenim objemom je pesek, kjer je y«ter dvigal tletnica slavoloka zmage V Parizu so včeraj svečano proslavili stoletnico slavoloka na trgu Zvezde, ki predstavlja enega najznačilnejših spomenikov na svetu. Slavolok ni samo sijajna zgradba, nego je znan po vsem svetu tudi zaradi svojega zgodovinskega in simboličnega pomena za Pariz in ves francoski narod. Pod svodi tega slavoloka so se nekaj časa nahajali zemski ostanki Napoleona I. Skozi slavolok so 14. julija 1919 pri svečani proslavi zmage korakale francoske čete in vojaška odposlanstva zavezniških držav z maršalom Fachom in Joffreom na čelu. Slavolok je dal zgraditi cesar Napoleon 1. z ukazom z dne 12. februarja 1806. leta. Kmalu potem so svečano postavili temelje veličastni stavbi. Kakor znano, slavoloka za časa Napoleona I. še niso dogradili. Dolgo let se gradnja slavoloka zaradi spremenjenih Eolitičnih prilik sploh ni nadaljevala. Šele kralj ouis Filip I., ki je vladal od 1830. do 1840. leta, je odredil, da se je slavolok dogradil. Leta 1835. je bil dovršen. Svečano so ga otvorili 29. julija 1936. Pariški slavolok je visok 49.5 m, širgk skoraj 45 m, stebra slavoloka sta široka po 22 m, načrt zanj je napravil arhitekt Chalgeriene. Slavolok je okrašen s celo vrsto znamenitih umetniških del, kiparjev Bradiera, Ridea, Cortema in drugih. Na notranjih stenah slavoloka so vdolbena imena slavnih francoskih vojskovodij. Največji moralni in nacionalni pomen pa je slavolok dobil, ko so pod njegovimi oboki zgradili grob francoskemu neznanemu junaku. Današnji proslavi stoletnice so prisostvovali predsednik republike Lebrun, člani vlade, diplomatskega zbora, številna odposlanstva bivših bojevnikov. Pred slavolokom se je razvila impozantna vojaška parada. Na trgu so bile postavljene tribune, ki so se šibile pod množicami publike. Voditelj francoske socialistične stranke de la Roc* ques polaga venec na spomenik francoske narodne junakinje Ivane od Arca Radio Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobite v najboljšem in najrenejšem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, Id stane mesečno same deset dinarjev. —> Programi Radio Ljubljana Pondtljek, 24. maja: 12.00 Uverture (ploščo! —-12.45 Vreme, poroči In — 13.00 Cas, spored, obvestila —, 13.15 Pevske Jazz skupine (plošče) — 18.00 Socialno medicinsko razmotrivanje o vajeniškem vprašanju (g. dr. Albert Trtnik) — 18.20 Old musical comedy gems (plašče) — 18.30 Slovenska naroina pesem (g. France Marolt) — 19.00 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Kače in njih lovet v Jugoslaviji (dr. Dragutin Pired) (Zagreb) — 19.50 Zanimivosti — 20.00 Koncert III. drž. realne gimnazje pod vodstvom prof Viktorja Schvveigerja. Mladinski zbor spremlja pri klavirju prof. Marjan Lipovšek -t 21.30 Radijski orkester — Konec ob 23. nn. Torek, 25. maja: 11.00 Šolska ura: Začarani gozd. Igra v treh dejanjih (izvajajo brezposelni učit. abitu-rijenti, vodi g. Silvo Mchora) — 12.00 Reproduciran koncert na wurliških orglah — 12.45 Vreme, poročila — 13 00 Pas, spored, obvestila — 13.15 Opoldanski koni oert Radijskega orkestra — 14.00 Vreme, borza —« 18.00 Pevski zbor mestne ženske realne gimnazije m 18.40 Kultura in svetovni nazor (g. prof. E. Bojc) —• 19.00 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Primož Trubar in njegovo delo na jugoslovanski ideji ( Božidar Kotačevič) — 19.50 Zabavni zvočni tednik — 20.00 Ravel: Valček, simf. pesnitev (plošče) — 20.20 Alojzij Remec: Zakleti grad romantična igra v 4 dej. (izvajajo člani rad. igr družine) — 22.00 Cas, vreme poročila, spored — 22.15 Zvoki ▼ oddih (igra Radijski orkester) — Konec ob 23. uri. Po nesreči »Hindenburga« so v Friedrichshafenu pospešili dela pri graditvi novega zrakoplova »LZ 130«. Spodaj: Namestitev gondole za motorje