¦' >^ St. 42. V Gorici, 14. oktobra 1887. „SoSa" izhaja vsak potok in vtlja popoStiprejemana ali v florioi na »» posHjana: Vse leto.....f. 4.-K- Pol leta.....„ •>.* Cetvrt leta . . . . „ 1 i;> Pri oznanilih in tako tudi |»i: „po- iianicah" se placuje za navadtm tristop- no vrsto: 5 kr. ce se tiska i krat 7 „ » „ „ 2 „ 6 „ » » „ 3 „ Za vece Srkc po prostoru. Pogamezite-^tevilke se dobivajo po 8 kr. v tolmkarnieali v gosposki nliri blizu „treh kron", na starem tr<;u in v imnski ulici ter v Trstu, via Ca-seriKa, 3. Dopisi naj se ldagovoljno poSiljajo urcdiiisivn „So6o" v Gorici Via Mercnto 12,1., naro«nina pa opr.wniStvu „So5e" Via ilolla--Croce-St-. 4. Ik Rokopisi so ne vracajo; dopisi uaj so Wngovoljim IVanKiijejo. — D«*!u!ctavo. Clovoska djanja sicor niso vsa s : postavo natauko dolo6ona, a kar postava dolofiuo ue j prepovothijo, so ni vso tako da bi se smelo storiti. Pristojnosfc in pravi takt morata tudi imoti svojo noo-vrgljivo postavc in ako se pridtuXi tema §o javna sluzba in potrjonje od krone, potem jo dolznosfc po-stopati lako, kakor se s s \Mo vjema. Taka oaten-tativna nuvzocost trzaskoga .'npana pri pogrebu rnoXa, ki nikoli ni imel iskrico avstr^skega custva, in ko-joga politika jo zmeraj cez mc o raotila, kaze, kakor bi ne itnel drugo naloge, neg« v svoji tesnosrenosti avstrijskcmu moatu Trstu italijanski znacaj varovati in ob tern trudu vso iutoroso uiesta zanemarjati ali celo v morjo metati. Taka demousirativna navzocoat naSega prvega raestnoga dostojaustvenika In prvoga ljudakega zaatopnika se no moro in no sine daljo prezirati, ampak javno karati, tern bolj. kor jo ta tudi trzaskomu Hploh avatrijako misloccmu ljudatvu odvcS Koporan. Goapod zupan nnj le navaja, da so no moro odstranjevati od svujib svotovalcov, to ga bodu sca-som ze do dobrega oznaollo, kor znano jo, da na-klopi onih, ki so okoli ujoga, uiso zmiraj na pravi poti. V takih slufiajih mora zupaa predpisovati pot svoji okolici, no pa okolica zupanu. No vomo, kara bo zauaprej nIu>lepondentott rao-ril» a omenimo d,i v pribodnjo no bo in o v e 6 p r e-zirali takoga nasptotnoga miSljenja nekaterib liatov iu njihovih patronov. Kar se v tern oziru v Trstu godi, 8' ne nahaja nikjor v Avstriji, torej so tudi v Trstu ne more vec trpeti. K lor no apozna sam, da se uad moatiio bradnico (helabardo) razprostira ce-sarski o-el ki znaui avstrijski poklic meata iu njegovoga zastopa, temu naj so to z dojanji utepe v glavo. Tako pise vladna „Triesterca". Viii se iz toga, da vlada dobio vo za irredonto. Po3neli smo ta 61a-nek za to, da so tudi nasi citatelji prepricajo, kaj tici v tistib visokik osobah, ki irredeuto prikrivajo in za-nikajo, nam zvestim avstrijskim Slovanom pa o vsaki priliki mecejo polene pod noge. bo, Bog jiraa daj srecc I V tern se priblizajo Mosta in zagledajo od daleo, kako so kadi dim iz Sime-najevo, tadaj so s slamo pokrito hise. To jo zna-menje, da jo Micika zo zakurila. Vsi trije poslanci torej glasnp zavriskajo. Pri Bimenaju so vriak gotovo slisali, ker go» Bpodar, mali, suh moz, stopi pred hisae vrsta, pa se kmalu vrne v hiso. Koj potem pridejo za njim Jur-jevi poslanci jin pozdravijo gospodarja, rekph „Dobro jutio 1 I'oslal naa jo Kokelj-nov Juri, da pozdravimo vas in vaao Miciko, po katero pride danes, da jo od-poljo domu, da mu bo gospodinila". „No, no — rad nm jo dam, pa teiko mi bo brez Miciko, ker brhka je, brhka" ! Med tern prido Micika, ki se jo bila sla preo-blucit, kadar je vrisk zaalisala. PjvJ po.slanec jo ve-selo pozdravi v Ju-ijevem imenu, da jej njegov Sopek in reco: nVzemi ta sopek, ki ti ga poailja tvoj Juri! Srcce tvoje bo naj znamenje". Brugi poslanec re6e: „Juri je poslal to metljo, da jo vam, 060 »i-menaj, dam. Naj jo tudi druga vasa hci tako pridno su8o, kakor jo jo do zdaj sukala vasa Micika*. Tce-tji poslanec pa re6e: „To pogaco sem prinesel polo-vico Miciki za brasnjo za dolgo pot, drugo polovico za va§ dom, da vam Mi.ika no odneso iz hise vaega bo2jega blagoslova". Micika vzame sopek in vzdihne — aimenajeva druga hci, Mrata, ki medvtem stopi v izbo, vzame smejaje se metijo, in oce Simonaj z nozem prekriza pogaco in jo prereze. Lepo zadisi po coli izbi. Micika tedaj reco prvemu poslancu: „Povejto Juriju, da rada pojdem 2 njim, samo to mi je za!, da ne bom mogla vueh lepih pravljic shsati, ki so v tern casu pripove-dujojo v nasi corkvi". Davorin Trstcnjak, Najimeuitncj§a veda za vsaki naro'l je svoja lastna zgodovina. Ako narod nc ve od kod je, od kdaj tu prebiva in kako se je godilo njegovim pradedom, potem je res, kakor bi iz neba padel, ne more se §toti med izabrazone narode. Temna je naSa prazgodovina; malo imamo pisa-nih ostankov o starih Slovanih v obfie in o Sloven-cih posebej —. Toliko vefie hvale in slave so vredni oni mozje, ki z bistrim nmom, s temeljito u6ono3fcjo, z velikim trudom in potrpe^ljivostjo in z dcuanumi 2rtvami vaziakujejo knjige in Hstine, jezike in narefija, stara ozidja, kamenite ploSCc in alike, da iz njih za-sledijo temno zgodovino starih 6asov. Taki razisko-valci so pri vseh narodih v veliki Casfci, ker so tako redid. No proskrbi si vsak potrobaih knjig, Dim i vaak potrebno ufenosti, nima vsak pokebne potrpe^ljivosti, najrcdkoji pa je bistri razsodok, kteri je vstani Iz noziiatnih prcinis izvajati va2ne poalodice. Zito pa smo Slovenci D. Trstcnjaku dolXni visoko spoStova-nje in hvalo, da toliko let orje ledino na polju naSe prazgodovinc. Prav je toroj, da mu tudi naS list ska-ie hvaleznost in nekoliko opiSe slavnost, ki se je pred kratkim vrSila v njegovem slu^benem kraju v slav-Ijenje njegovega 70ietnega 2ivljenja in 501etncga pisa-teljevanja. Ilojen jev Trstenjak 8. naveubra 1817 v vasi Kraljevice na Stajerskem. ^lolal se je v Mariboru in v Gradci. MaSnikom je posvefien leta 1844 Od leta 1870 alnzbuje kot 2apnik v Starem Trgu pri Slove-njem Giadci. Poleg duhovskega stanu si je stekel mnogo zaslug na slovstvenem polji, kjer neumoruo deluje U 50 let. Do leta 1850 je pisal po vecjem nem-§ki in hrvatski, pozneje pa vefiidel slovenski po raznih Casopiaib. Zbog njegovih obilih zaslug na slovstvenem po-iji priredili so mu Slovenci k 501etnici njegovega pi-bateljevanja in 701etnici njegovega 2ivljenja v 4. dan septombra veliko slavnost v njegovem slnibenem kra-ji. Ze v sobotc 3. sep'. pohajali so po mestu Slove-njem Gradci tropi praznicno oblecenih gospodov in gospej, oznanjevaje, da se ima kmalu kaj posebnega Tisti dan so imeli pri Simenajevih 2enitvanjsko pojedino; jedli bo in pili 2e od desete uro zjatraj, in tudi pr^^alci imeli s^ tisti dan dovolj josti in piti. Pravili so, da jo zupan iz Modrejco vao plaSal, ker je bil oce staraSina. Kadar je pa k vedernicam za-zvonilo, tadaj so, o cuda! — pozgube vsi Iprelalci, posebno pa je bil pogrelan pojedljiv in smeion Le-nart: Preden je §el, pobero na tleh §e kos klobase, ki je padla z 2enitvanjake mize, in jo po poti proti cerkvi je. Kadar Lcnart pride v cerkev, koj zazvoncka k vecernicam. Po avetem opravilu stopi, kakor prejsnje dni, gospod fajmoater na priznico, pozdravi ljudstvo s krscanskim pozdravom in rece: „Danea je priSla na vrsto pravljica o tretji bozji zapovedi, ki Be glasi: Praznuj praznik! Kdor ve tako pravljico, stopi naj v oni atol tam-lo". Ljudstvo pogleda na ono atran, in ti§5i na na-stane. Mo^majhno postave, ogorelih lie, prav zivega, crnega in bistrega o6eaa in kolikor je videti, lepega obnasanja stopi v oni atol; ime mu jo Anton. V Mo-drejicah pri Kragulicevihf), kjer je stanoval, pravil jo, da je priSel iz hribov pri Gedadu, da pozaa prav dobro te kraje, ker je v svojih mladih letih iz Vidma nosil predivo na Kranjako in med potom pofiival pri Klo-dic"evih v Sempetru nad Cedadom, na Mostu in v nemiki Idriji, kamor je hodtl skozi Hotonje, cez Obla-kov Yrh in skozi Konomlje. Ta mo2 v stalu sedo, a desno roko sc prime za celo, nasloni se s komolcem na stol, malo pomisli, potem se popraska za u^eaom, ategne levico in prime rob stola, desnico polozi pred se na stol, bistro pogleda ljudatvo ki zacne govorili: *) Kragulj in no Kragelj so ima (o fiiato slovonako im^ wgovarjati in ftmti, vrgiti. Romaj se prikaiejo zvezde na nebu, poda se lepo gtevilo naroda iz inesta v Staritrg, da tam tfeu-Ijenca Trsteniaka pocasti. Na lepo oza^anem in razsvetljenem trgu zapo-io psvci pod stanovanjera jubilanta tri pesm: ,Lcpa nasa domovioa;* „Tam za goro zvezda sveti m „Slovenca", v okolici po viSavah pa se svctijo veli-kanski kresovi. Slavljenec vidno ganjen vsled tega iznenadeeja, zahvali se v prav gorkih besedah za zkazano mu cast in mnoziea odide z giviokhci nazaj v mestc. „ . . Drugo jutro na vse zgodaj zacne zvooenje m pokaoje topifiev naznanjati slavni dan. Komaj se dan zasveti, Le vse mrgoli po ulicah in cestah; vse, ma-lo in veliko dela sa slavnost; zastavlja miaje id zc-leue veje, pripenja napise, pletc vence itd. Ob 10. uri zbralo se je od blizo in dales mna-go mnogo obftustva na Gradu k aloveani sv. maSi. Po sveti masi koraka ljudstve pred zupui dvo-rec, v koji vstopijn razne deputacije. Poklomlo so je jubilantu uajpred 36 bclo oblefienih deklic iu mu po-darijo vsaka Sopek duhte6ih cvetlic. Za temi se mu predstavljajo razne deputacije od dalcfi in blizo, na-posled pa ob5inski zastopi. Med drugimi je nagovonl slavJjeuca tudi dr. VoSnjak in nm podal srebro, bo-gato pozlaceu pokal z napisom: Piaateljsko druStvnk pctdeset letnici dnc4.sep. 1887 Davorinu Trsfcenjaku, svojeiau i a s t n c m u SI a n n. Slavljenec je vidno ganjen na t«j poklonitvi in sporaioja na veselo razliko med se-daj in uekdaj rekoS: „Pred 50, leti so v Ljubljaui razun PreSirna iu Kastelica §e ni nih8e brigal za ua-rodnost; nikjer ni bile nobenega druStva, nikjer na-rodnega iSivJjonja. Danes cez 50 lot pa jc vse druga-jSe. Na§ jezik je velikansko napredoval. Ta preobrat Yam bodi v apodbujo. No obupajte I Delo vodi k ci-lju. Naprej zastava Slave!" Tako je tndi za vse posamifiue druge pokloni-telje imel kratek ptimeren ogovor in lepo zahvalo. Ob 2. popoldne bil je banket. Pri tern prvi na-stopi tovarnar Farsky, rodom 6eh, pi edsednik slav-noatnemu odboru in nazdravlja jubilantovim castilcein* Za njira nastopi slavljenec in opiSe, kako se je po-sledojih 50 let narodna stvar razvila in povzdignila in konem izrece zahvalo presvitlemu eesatju F. J. pod kateriui so mogli Slovenci tako napredovati. Nato za-pojo pevci cesarsko himno, ktero so navzoCi stoje in odkriti poslusali. Cez nekoliko dasa stopi na oder slavnostni go-vornik dr. Tavcar ter po kratkem uvodu nadaljuje tako: ZivljeDJe Davorina Trstenjaka je tesno spo-jeno z novejso zgodovino slovensk«!ga naroda. Odkar je priCel narod slovenski izbujati se izpod teske pesti kratega nemStva, odkar je pridel nas narod politidno in knji^evao dihati, od tetlaj fiuje so 2e glas Davorina Trstenjaka, od tedaj ni za trcnutek odpadel oatro bm§eni meL njegovi roki, kojega je sukal proti vsakemu sovragu drazega nam "naroda slovenskega. Pri vsakem boji, kojega je imel Ui ua-rod prebiti, stal je naS Davorin v prvi vrstl in lahko se refie, da je dolgo in tako bogato njegovo ^ivljenje odsev vseh tistih brez§teviluih mak, tistega tlacenja in zatiranja, o katerem pripovednje vsak list novej^e na§e zgodovine! Kdor pozna to zgodovino, neznano mu ni, in noznano mu biti ne more ime Davorina Trstenjaka. Zategadel ne vidi se mi potrebno, o njc-ga preteklem 2ivljenji na dolgo in Siroko govo.'iti, ker bi moral sicer govoriti o reCeb, ki so znane vsakemu Slovencu. Trdim pa, da je daoaSnja slovcstuost ne samo ^astna za naSega slavljenca, temved tndi t o 1 a a i 1 n a za celi narod slovenski. Casten je ta dan za slavljenega moietl Skazu-jejo mo Cast ne samo posamezniki, nego celi narod slovenski, ki ga obdaja a svojo hvaleznostjo iu svojo Jjabeznijo. Je pa Davorin Trstenjak tudi mo2, ki ma je po vsi pravici hvalc2en celi nai narod I Tedaj, ko mu je Sioila v mlado sree prva iskra domoljubno za-vesti, tedaj ni bilo Se Sasov, kakor jih sedaj vzwamo srefinej§i potomcil SIoven§gina zanifievala se je pov-sod, narod sam tical je v temi ter se sramoval slo-vanskega svojega pokolenjal Ni bilo izgkdov, ki bi bili naudasevali k ljnbezni do slovcnske domovinc, ni bilo knjig, ki bi bile pricevalc o krasoti slovenskega jezikal Pac* pa je vedno lacni zmaj germanstva raztezal svoje zrelo, da bi pogoltuil te pokrajiue, kjer je zc slovanstvo gospodarilo, ko ob modrem Dunavu o ncmatvu niti duha ni sloha ni bilo! Takrat se je zdramilo maloStevilno krdelo slovenskih inucfMjikov, in ti so priceli tczavno delo: izbnditi na§ narod iz ¦ stoletnega spanja! Nicesar uiso imeli v roke vzefci, stvarniku jednaki morali so z nicesar ustvariti sloven-sko knjigo, slovensko zavest in spbh slovensko do-moljnbje! Mej temi mudeniki bil je tudi Davorin Trstenjak* Nicesar ni imel v roke vzeti, iu iz niS je postal vzgleden slovenski domoljub, vzgleden slovenski pisatelj, ia kar je tudi preva?m»ga pomena, uzo-ren Slovani In sedaj, ko mu je stvaruik z belim cvet-jem Sive starosti obdul tradno glavo sedaj ko je do-spel do mej CloveSkcga zivijenja, da se ozira v svojo '^rotekiost. kakor bi gledal z visukeg-i v bole oblako zavitega vrha v nizki do!, kjer so oratar v saoji svojega lica trudi za plugom, sedaj slovenski mladini boljsega nauka dati ne moteiuo, nego je ta, da naj v velikem in raalem posnema Davorina Trutenjaka, 2e hofie postati v resnici steber, na katerega naj se opre naSega naroda bodoCnosti Davorin Trstenjak v najhujSih britkostih in stiskah ni nikdar obupal nad pribodnostjo slovenskega rodu, in ljubezen do naroda vodila ga je vselcj in povaad. Po vsi pravici ga torej casti ta csrod, a preprieao sem pa vendar, da blagemn mozu bolj kot vse Casti, s kojim? ga obsi-pamo, osrefiuje sree zavest, da ni deloval brezospe§no, ia da poganja slovcnstva seme po vseb slovenskih p ok raj in ah Sversto in najbope pade opravi^ujod! Dejal sera, da je na§a slavnost tolazdna za cell narod slovenski I In toje resnica! Mislim, da Vam govorim vsem iz srea, Ce trdira^ da nal narod nikdar pogiuil ne bode, nikdar poginiti ne more, ce bode ro-dil v svoji sredi take mo2e, kot je Davor.n Trstenjak; Kaj pontija narod slovenski domoijnb&m, ki mu po-svettjo vse svoje doSuvo-s nw6i? Zasmeh oholega Nemca, zatiranjf in poui^inje po tujcib! 0 tern ve pripoviMlovdU vsak ins na Tr^tenjakovi glasi I AM vzlie temu ima sechij ogromno st«vilo domoljubnih nasled* nikov, ki bi pusttli raje avoj« givljenjc, nego pa bi izdali slovensko zemtjo ncmSkemu na^protoiku, ati pa zatajili najdra^j: zaktaii, k»j'^i nam jo miti dala, to je zaklad inaterincga jozika! Tndaj, ko je pricel Davorin Trstenjak svoje detovanje, §tel si je olik;mi blovoncc v Cast, da jo mogol biti renrgat ir, odpad-nik. Ali dandanes so iztiajalci mej nami redki kot bole vrane in Ct! so prika^et tlrvi se za njim zasram-ba in Slovenci se ga ogibljemo balj kot strupene rast-HneS Tedaj, ko je Trstenjak piicel svojm delovanjo, ni §e poznal na§ uaro.l moj svetcm io kazalo je vso, da bode nem^ko iuorj»: preplulo tudi kraje Slovenske. Sedaj je pa ta narod faktor, na kojegi se morajo o-zirati vlade tega cesarstva in nemskcinu morju na-pravili so so ^vrsti jezovi, da ne more izpodjudati nam dragc zemljo doma6e. Ko je prifiil Trstenjak, bilo je v Slovencih vse obupno. sedaj pa, ko bo kma-ln dospel do tistega mesta, kjei se odioSi steza iz te revtip, soizne doline v srcCnejSo vecnoat, tedaj sine vsakdo izmej nas, 6e ga osoda v fc na smrtno Iv'^is-co, zatisniti u6i v zavesti, da narod slovenski n» ve6 zapuSeen, da bode ta narod vedno stal, in da ne bode nikdar vcC siuftl v podlago tojCevi peti! Da se je vae to tako srcLno sprementlo, hvaio imamo dajati tistim pijonerjem slovenskim, ki so ora-li ledino in z uma svotlim meLem borili se za nas. Mej temi pijonerji pa jo liki avetla zvezda siwu naS Davorin Trstenjak, Zatorej kliCcmo (lanes vat z dua srea „Slava Trstenjaku I* (Dolgotrajni, gromoviti zi-vioklici.) ___________ Podgorska slovesnost 9. oktobra. Po naznanjenem programu vriila ae jo nojpred cerkvona slovesnost. Med trijaneenjom zvoaov io streljaujem a topici bila jo ob 9. uri pefca av. maaa a primernim govorom; popoldno pa zahvalna pesem z blagoalovom. Obojega se je ljudatvo udelezilo v obil-nem stevilu; posebao popoludne bila je prostorna cer-kev res natla^ena. Drugi del sporeda slavnoati hotelo je Podgor-cem nebo prepreciti. -Zafielo je namrec med slnzbo bozjo de2evati in bati ae jo bilo, da beaedo no bo. Ali novouatanovljono druStvo podgorsko ui se dalo preplaSiti. Okoli 4 ure se nebo nekoliko razvedri. Vrla vojaSka godba zasvira par arij iu par raogofinih strelov iz moznarjev je opomuilo Ijudstvo, da so jc zacelo ahajati na alavnostni prostor, katerega jo vrli goap. 2upan Klan^ic a pripomocjo nekaterik odborni-kov druStva prav ukuano olopSal za ta naraen. Kmalu se zbeie blizo 600 oaob. Veaelica ao priSne. Prvi naatopili so doma5i pevoi podgorski z „Le-pa na§a doraovina*. Bili ao prvikrat na odcu. Ucili so be komaj toden dni, a vendar so jo peli prav dobro in morali so jo ponavljati. Cast jtnil Pokazali ao, da amemo od njih mnogo upati. Za njimi nastopi g. 2upan podgorski ter a krepko beaedo pozdravt gosto, da so sloveauoat pocastili, da ao prisli v Pod-gorof kjer z danainjo slavnostjo in z nadaljnim do^ lovanjem hoSemo pokazati, da je Slovenec ta go3po-dar, da ao ptujcu ne omaknemo nikdar. Na ta po-zdrav, kafceri naj bo Podgorcem vedno v misli, za-pel je zbor ^Adrijansko morje", kar jo ljudatvo prav zveato poaluSalo. Slavnoatni govor imel jo predaedaik novega druStva, de2elui poalanec g. Andr. Koc janSiS, katerega praa kinoa ceaarjev krizec za zaaluge, S krepko be-sedo opiaal jo namen novouatanovljenega drnsfcva, Po tem je omenjal nam in vsem pravim Avatrijaucem preljubljenega vladarja, cesarja Franc Jo^efa I. io opiaal njegovo eednoati. Kdo so ne spominja — pravi — ouih alavnostaih dn; iz 1. 1882 ko jo pre-svitli cesarobiakai na§o prckraano dczolo. Kdo moi-e pozabiti oni velikanaki narodai praznik, ko so se mu poklonile vso obeme na bliinjih Eojicab. NaSa serea — pravi govornik — plamteia so Ijubazui, udaaostl in zveatobo do preavitloga cesarja. Ia ta ljubezen ni in no bo nikdar v na§ih 8ereib pojemala, kajti „hrasfc ao omaja in hrib, ali zveatoba Slovonca aenozgana.* fowpod govornik js tudi omenil adrese udaaosti, ka- tero so bile obcine z deanoga brega So& presvitlemu ceaarju poklonile 1. 1878. Odgovor Nj. Veli6an8tva proBvitlega eosaija na to adreao aa glaai: Slavnema 2upanstvu v Podgori-Pevmi. Njih. Velic'aostvo presvitli ceaar so z uajvisim aklepom dno 9. maja t. 1, (to je 1878) blagovolili z najviSim dopadajonjem vzeti na znanje- iojalne izrazo slovenskih obfiiu poknezone grofijo Gorisko in Gra-diS^ansko, IeLoLib na dosnera bregu So5o. Ob enem so Njih Velie'anstvo presvitli ceaar naj miloatljiveje blagovolili pooblastiti gospoda raini-atra notranjih zadev, tistim obclnam. od kterih ao doiio dotic*no adreao lojalnoafci, pro meni Da znanjo dati, da se imajo o-io plaStlue govorico pripiaovati e-dino lo zani&ljivomu skrivnemu anovanju posameznih pronapetih in revolucijonaroih eleinuntov italjanskega prebivalstva, da niniajo disto nobenega pravoga to-me!ja tor da no morejo glede na mogoS'nost monar-hije in na lojalno zadr2injo]ktaljeve vlade italijanske v 'Ufcdnarodnih lazmoiah dati ne naj manjsega nzroka do strahu. Posebno po godi mi je, slavnemu gupanstvu to tola2ivua beaede naSega prosvitlega vladarja nazoaniti v odgovor na poslano adreao, ter povabljujem, da blagovoli to nemudoma razglasiti mod tamkajanjim probivalstvom io zravon tega tudi ao posebno priob-Liti ob^inskemu atarojinatvu v prihodnji javui aeji, da bode v priliodnjo V3aki znal apodobno coniti ono prazno demonatracije, ktoro mm druzoga doseglo, kakor da so jo onkrat ved v pravotn svitu pokuzala starodavna zveatoba obeiu grofijo GoriSko in Gra-disd.msko, brez razlocka uarodnoati, do visoke vla-dajoco hiS". in do avstrijske monarhijo. V Trfltu duo 14. maja 1870. C. k. namentntk Njih c. in k. Aposfcolskoga Volidauatva na Primora-kem. Baron Felika Pino, Obaeg 8lavoostnoga govora jo: Z druSfcvom ho-cemo pokazati, da srao zvcati in pokocni siaovi av. kat. cerkvo; poka/ati hocemo, da amo in ostanomo zvcati ainovi naSega naroda; pokazati liocomo, da smo iu ostanomo zvesfci Avatriji in cosarju, pokazati hofio-mo^ da so Slovenci vedno drzimo klioa: Vso zavoro, dom, cesarja. Ko h koncu zaklifie trikratni „^ivioa pro-avitlemu ceaarju in celi habsburski hiAi in mu alav-no obftinstvo navduSeno odgovarja, odmova tudi zvbH2rije „Goreu kateroj tudi „Kalvarijatt pravvjo j „Zivio Franc Joh't I," Sledila jo ccsaraka kantata. Pt-1 jo jo mo5an pevaki zbor ia raznili obcin pod vodstvom g. P. iz Hfc6. Ljudatvo jo ja odkritimi glavami poalusalo in ko ao jo pevci konSali. ni bilo ploakanja konec, do-kler jo niso p-movili. Doklamacija nSo6irf bila je na pravem inoatu. pa tudi v pravih rokah. Gospodi6na U. jo pokazalu, da ima Podg'mi v njej krepko moc za priliodnjo u-»rodno voselic% Kmefiko ljudatvo jo deklamaoiji s pravo pazljivostjo slodilo. Krepki glas, cist izgovor in piavi pavdarek beaed dela doklama* torki vso cast. Kikor vac, bila je tndi pe*'em „Na boj" dobro zbrana in izpoljana. Pevci so jo morali obCinatvu ponoviti. Pri sre5kanji za tri dobitke hotolo jo mnogo biti srecnih ali areco zndeli so lo trije. Goapod G. jc svoj prvi dobltek dvanajstko noiov in vilic podaril alov. otr. vet tu. Drugi dobitck bit je likainik na ierjavico, tretji pi tiotu'k, kateragi je dobil domafitn. Po 8reckanji je prods -dink nivegi druStva prebral telegram trziakih dolavcev: BSkrbaim o^etom o*:rok naSega milega naroda arLen pozdrav od triaikih dg-lavcev. Zivili natanovniki! Dragotiu Kravoa.a 8 tern se je ko»6ala slavaostna boseda in za^e-la se je doma5a zabava. Vri domafii zabavi, katore se je itdeleSHo ve5 mtroljubnih furlanakih druiin, ki v tvornicab delajo, razveaeljovali ao obSinatvo pa vrsti pevski zbori &tan-drezki, Stvrjanski in domac" Podgoraki. Tako ao je alavuoat v Podgori klub alabemu vremonu lepo zvriila presvitlemu cesarju v La*t, oa-rodu naaemu v prid io v podporo bIov, otroSkemu vctu, kateri bo cistih dohodkov od te veselico dobil kakih 40 goldinarjev. Dopisi. V Gorici, 10. oktobra. Zdaj, ko prihaja htad-nejai lefeni 5as, ao po mesfcih odprejo vrata gledisiS. Gorisko gledis^e privablja navadoo italijanske gledil-cino igralce, ker nekteri menijo, da italijansko pod-nebje jo navezano na italijanska tla, in da je Govica italijansko meato. Toraj moremo si misliti, da v Go-rico tudi letos pridejo pred ali posled italijanaki glc-diSciui igralci. Ko to piaemo, so zavarujemo proti tomu, da bi nas kdo dolzil, da smo proti italijanskim gledi^kim igralcem alt colo, proti italijanaki gledis^int Muzi. Bog obvaruj! Med glediacinimi igralci so nabajajo v vsakem narodu dobre in alabo mo6i, ia na§o maato bi && privahHo obilo dobrib moci, ko bi jih ne lo pod-nebje, orapak tudi gmotni do Week privabljal. A 2a-iibog, italijansko glediscfi v Gcrici 00 more procvesti. Zalcaj no? No, bodirao odtcriti':* v GorTci ni italijan-akega prebivalatva, ki bi moglo italijansko glediSco vzdizevati. Narodna italijanska dmstvn, ktenm zado-stujo, (59 ^ejejo le tri ucle, rastejo v Goriei in se tudi zgubljajo— Zakaj P Ker v prebivals'vu nimajo podlage. Rekel bi k'do, da to ni res, leer k italijanskim pridigam v veliko cerkev zah»ja toliko obcinstva. Da, ljudjo radi zahaj»j;> tje ali koliko jib jo. ki razumejo iz pmligo komaj deaeto besedo! Z;tk;«j pa ti ljudjo zahajajo k pridigam? Uzrok temu je ntjveS: Ufc vi-deant efc videantur 1 (da vidrjo in se pokazejo!) To pa je naravao, ker v cerkev vsakdo sine priti zastonj, v glediSSe pa more le za plaellovstopiti iu _drag denaiteti da vidi in se pokaze. Zagrizeno sovrastvo nekaterik Italijanov do dm-gih narodnosti je najveS uzrok, da so italijaneke pred-stave v goriskern gledilci slabo obiskovaue. Iz Bt'd, 11. oktobra. — Prav radovedni smo bili, kaj je obravnaval in sklonil zbor cccilijanskega dru§tva v Dornbergu, ker nam ni bilo raogoee, radi daljave, udelc&iti so ga. Prvo, kratko poroLilo je obetalo nasi radovednoati vstreSi ; toda nameato ob-jektivnega poroSila, beremo v BSo5i* enostransko za-govurjanje latinskega petja v cerkvi. To imm no more zadostovati; mi prieakujemo so. V jatrnuat! TJstanovitov nuvega braloega drultva v Podgari razvcselila jo vse rodoljube tje do „paiza do! Si." Naj Bog blagoslovi to druStvo, da postane trdajava briska ob So5i proti irrodenti! Trgatev je dokoneana; bozja kupljica je v pte-vaznem procesu vrenja in kipenjn, brez kojega ne more se scistiti nioat v zlato vino, Neumon jo go-spodar, ki se boji toga vrenja in kiponja, tor iato zadriuje. Enako naj se vrSi v kraniih uarodne omiko! Tukaj se potrebujo vrenja in kiponja, da so pokaze fiista resnicn, nikakor pa no mameluSke prikimovanjo a potegnjenim „?—a". Oporoba uredniStva, Cecilijan-iko druStvo ni v Dornbergu ni6 sklenilo, ker sklepauje uiti ni bilo na dnovnem redu. V zborovanji ni bilo nie druzega nego dva govwa o razvijanji oecilijaaske ideje in glaabo. 0 latinSeini 80 jo omeuilo 1b toliko, kolikor jezahte-val govor gospoda ftipniku v cerkvi. Namen cecili* janakega drultva je, kolikor je Jznano uredniStvu, pri-skrboti k boiji «lul!»i 'pristojncjSo glaabo. LatinSdino pripravijati tnu je ravao tako mnlo mar, kakor jo odpravljati. Iz Tl'sta, 1. oktobra. — Prclokli teden so dolaU enolotni prostovoijei v Trstti izpit'5 za roservno porocnike. Kam se bedo sedaj obrnili ti nadepolni mladenet? Premoloojst pojdejo na vaeudilisce, uli najve6 njih toga m zamore. Torn no ostnja druzoga, nego da si poiSeejo kako slu2bo, bodisi privatno all pa dr/avno. Nj-ihovi ocetje so veSidel tudi wrad-uiki,l in tako skusajo tndi sinove v enako sluzbo apraviti. To pa je te^avno doseci. Akoravno so taki mladenci za olu/.bo izsolani, inorajo vendar dolgo ^a>a cakacr, proden jo d >be. Kjo moranio temu iskati u-zroka in kuko bi se frjmn pomat?:i!o ? Vsak zeli kflj vi»: g«i doseci, nogo po je njego-vim prednikom posreeilo; vsak zoii, da bi se njego-vim otrokom bi>lje godilo, nego n|'inn. Zato no ared-nje sole tak') dobro obi.-kovane, ve-einonu od ubo/.-ni*ih nconcpv. Ako drzavljani spolniyVjo svojo dol/.nosti do dr-f.iivi*, ima tndi onrt prvo in uajt-votojso dolifoost, da s^rbi za avojo drzwljan-' v dus-'vnem in materijalnem ohziru. V ilusevnem a tern, da sktbi za dobro Sole in poduk ; v materijalnera, da odpse pota in pomoc-ke, avedno veren porogevalec in-svetovalec, Toda Njega prorana smett zadela je hudo i nas Slovane. Bil nam je upliven pokrovitelj jugoslovanskega zavoda sv. Jeronima. No i v ob6e zanimalo ga je nilado slovanstvo tor rad nas je za-govarjal pri sv. atolici. ZapiSem pa le eno zaalugo njegovo. Dogovor cernogorskeg* kneza se sv, OSetom je zel6 njegovik avetov plod. Koliko so Vain ga pre-modrovali plaSec ga s panslavizrnom, s kozaki, se staroslovensfiino vabeco v razkol itd. Odgovor jim je bil: -,Ali ste slepil* A niao slepi ti ljudje ne, ti so alovanakega varoda neplemeniti aovragi, ktere bedaki deloma sami pladujemo. — Pokojnik je bil rodorn Rimec. Za tega delj je vedel ceniti vse raznoSicne narode vesoljnega aveta. Slovani, ohranimo mu tava-lezen spomin! Znani Vestenek, nckdaj steber kranjskega i.eraSkutarstva, glavni junak v Litiskej aieri in pri znanem Skandala v kasini Ljnbljanski, sedaj okrnjni glavar v Deutsch-Landsbergti je sluzbe odstavljen. Dvanajst vederovje naslov zanimivi knjizici kojo je izdal in zalozil gosp. dr. Ant. Mahnic, pro-fesor bogoslovja v Gorici. Vsebina te knji2icc se si-cer nabaja v listekn Slovenea, a za knji2iso je gosp. pisatelj marsikaj popravil in izpuatil. Dobiva se pri Wokulatu v Gorici po 70 kr. Listnica u rc d n i 51 va: Dopisa iz Toltni-na ne moremo priobfiitt iz bolj zdravih ozirov nego so oni, ki nam se navajajo v pisrau. Drugim dopisoi-kom ustrezerao prihodojiC, ker za daws je prepozno do§lo. ««««_--_ Zahvala. Slovcsnost na§a dne 9 .t. m. je pri vsem gr-dem vremenu prav dobro izpadla. Mnogi so zarad dezja doma ostali, vec se jih je pa po cerkveni slovesnosti zavolj slnbfga vreme-na porazkropilo, mcncd, da je zo vse prepreceno za ta dan. A pri vseni tern bilo je pri veselici eez 500 oseb obSiustva raznih stanov od blizo in dalefi. Une-mali smo se v ljubezni, udanosti in zvestobi da uase lepe domovine in njenega prevzviSenega vladarja, pa tudi nas slov. otroski vrt dobil je preccjgno pomoS. Lepa in arena hvala torej vsem, kateri so k tako It-peinu lnoralnemu in materjalnemu uspebu kaj pripomogli. Posebno sercna zahvala gospodifini dekla-matorki, razuira pevskim zborom, vojaSki godbi in vsem govornikom. Katol. pol. bral.^drnStvo v Podgori, dne 10. oktobra 1887. Oibor. Leiioba je vseh grdob grdoba. Kemarnost je slabost, ki razdere Tsako sreco. Ona ovira voljo, vzbuja. slabo nagnenje in dovede k moralienemu in gmot-neura propadu vsakega, ki se ji ne zna izogniti. Kako bi H mogel biti marljiT oni, komnr vise udje kofc srinec teSko na truplu in je veduo utrujen ? Tak je 6e dalje nemarnigi in se Eeasom popolnoma oddali svojerau prvotnemu znadaju. Utra-jenje in onemaganje irnpla ni drnzega, nego bolezon, ki iz-rira iz zastajanja km, in ker se redivne tvarine v cloveku no razrijajo redno. Tema se opomore z Brnndt-ovirai §vicarskimi zrnicami, ki se dobe v lekarnicab po 70 kr. Skatlica. Ta zr-nica spravijo kri t pravi tok, uredijo prebavljaiye in prezo-nejo ntvujenoat, da clovek postane zopet JSverst za opravila. Pri kaporanji Sricarskih zrnic je paziti, da ima pokroy Skatlice radec pod z belim krizcem. \» prodaj po dobrih pogojih je v AjdovS&ni IiiSa i §t. 16, katera je posebno prile^na za go-stilnico, ker je vsredi trga na derzavni cesti in ima velike prostore, hleve in , tekoBo vodo. Kdor ko6c kaj ve6 izvedeti, naj po-pra§a JoMa dokt. JakopiL-a, odvetnika v Gorici* I Samo sredi RaStelja it. 7. 3Va> cieTbelo — na drobno. V GORICI. Bogata zaloga: norimberSkega in galanta-rijakoga blaga, lepottcja, di&av, igrac\ nogovie, aivnib"'priprav, suksaca inr preje, krojaSkib in 6evljarskih potrebifiin, priprav za potnike in ka-rtilce, cigaretnega papirjn, eeluloidnih zavratni-kov in zapestnikov za duliovntke, mclfiane in vo-jake; posebnost: najfineje tgle za iivalne atrojo. Slruno za rana godala, in sicer za: gosli, citare, kitaro, bis, gjaaovir .itel. Za pomladno aofevae iajtopleje priporo6ajo Eaznovrstna semena zelenjav in trav. IVa, clroTbno ^ xnt #-lo. MAETIN POVERAJ, civilski in vojaski krojac. JEDINA IN MAJVE(3JA krojacnica in /.nlofja vsnkovrstnega sukua Zimska obloka . Ziinski sakot Zinisko hlaLe Zimska auknja . Salonska obloka Obleka za decko od gld. 9.~* naprej. n n 5.- . . , 2.50 , „ n 0— „ n n 25.- . „ , 1.75 „ V Ooi'ici, na Travniku. nasproti vi»ja5uici. UaroSbo so hitro in licno izvrMij<\ji> po imjnovoJNom kroji zn vpnk shin in po po^toni coni. Uzoroi so po^iljajw mi zalitcviuijo na ogled. 'uti^^S^^^l^jk^sk^tk P. 11. 6ast mi je nazp.«niti, da sein nastopil iic»ts»i*Kik<» «:¦-¦¦«»»*» v Gorici in da imam pisarno ta inescc v g. Marcimjcvi hiSi via Mercato h.-St 12, v II. nadstropji, aobaa St. 11; prve dni pribodnjc- j ga meseca pa se preselim v gosposke ulice, j nasproti kavarni „Nc.tionaIca v IiiSa §tev. 9f I. nadstropje. Priporocnm. so p. n. dastitrmu obfiin-stvii za napravljanje uradtiili piscm, ki spa-dajo v podro^je notarj»v. Z odli^uim spoStovanjom V Gotici, 5. dne oktob. 1887. •Tosip Ka.v6i6, c. k. notar. tdL?Z*S&!U Ta eBenca, ki se iinrrjn po m»kom rerppta prodpoda Dr. E. viteza Stiickla, c. kr. vladinc^a scrtovalca in deieluo-sanitctnesa poravignann: lovisoni j v iu-adi^i: 1 CoassinI; v Gradn: Pasnualis; v Tr2fLn: Cicuta Tolminu: l'alisca. I.UIIIH IliHlM/l zraven rotovza v Ljubljani na vellkem mestnem ti*gu9 priporoea tukaj popisana mijboljsa in svefca zdravtia. Ni ga dnova, da bi no prejeli piVmenih zahval o nasih izborno skuScuih domacih adra-vihh. Lekarne Trnkoczyjevih firm so: Na Du-naji dvo in cna kemiena tovarna v Gradci (na iStujarsktni) cna pa v Ljubljani. P. n. obcm-stvo se proni, ako mu jo na tern lezcce, da epo-ilaj navcdona zdravila s prvo posto dobi, da ua-alov tako-lo napravi: Lcknnia Ti'iikoezy polcg rotov2a v Ljubljani. Marijaceljske kapljice za zelodec, ktorira so ima na tisoce ljudi /.ahv-al:ti za zdruyjo, imajo izvr.Htcn v«pt'li ]tri vhoIi l>ok-znili v /clodcu in so ncprokowljivo nredsrvo zopor: mankanje slasti pri Jeili, slab zploilpf, ur:ik, vctrove, kcliko, /lattni'O, bljuvanje, KlavoltOl, krf v zolodcii, bitj« srca, zaba-sanje, gliste, bolozni na vra-niri, na jutrih in /oper zlato Zilo. 1 Strklenico vcljti 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tucatov samo 8 gl. WRIAZElIERj nUr • ECHT BEi flSF' SVARII.O! Opozarjamo, da so t«B(ij istinite Marijaceljske kapljice dobivajo samo v le* , . karni Trukoczy-ja '/raven roto»Jia tfUTHEKBTRIKOeZM w. velikem MoHtticm trgu v Lju- uv,baciusi11ske9;| ui^m. Cvct zoper trganje (Gicht), jc o(ilo":.'i(i najl«i!j>"i> ^dravilo ?.o\mrprotin tor rccivntizcw, f.'fjitnjc pn tidih. boWitir v krlzt tor :'ir:iiit ot(f:ffn(i. olrpndi tide in li*e itd., ijik'.o r.^iii ("¦•• m« «*iihi, pa initio pupnlnom tr.^a- njc, kar d samo ^cir' ziper trytoije po dr. MaliZu* z zrorn do'.fv.vi znamexjcni. I ato'al. bO kr., I«i:«- \ 11. :.U kr. pjp* Co ni nasrckK-niri zravon FtojeCfiga zisa_^_____ munia. ni pravi cvi-t in gu pr«coj na/aj vrnito. ZupstWlitti Pliiisli zelisciii siroD Miti, za odraslp in ntroke, j» nnjboljsi zoper kaSolj, liri-pavo^t, vratobo.l. ji.ilko, prsne in pljucnc boleJinc; 1 steki. 56 kr., i tu.'at 5 ii. Samo ta strop za 5G kr. je pravi. Kricistilne krogljice. no smolo b su v nijedncm i*o«podttij3tvii pogroSati inso se vzn tiplj5e mazilo za konje, pomaga pri pret^gu ill, 'otekanji kolen, kopit-nih boleznib.otrpnenji v boko, v krizi itd. pri otekanji nog.mehurjih na nogah, izvinjenji, otistanji od sedla in oprave, pri suiiet itd.» kratka pri vseh vnanjih boleznih in hibah. Stek-It-nica z rabilnini navodora Trod Rtano le 1 gl., 5 stekl. z vabu. navodom vrcd samo i gl. "Vsa ta nastera zdravila s« samo prava dobijo y lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljani zraven rotovza in se vpak dan s pos^f* rax.posilj.tjo. M»v»tflv j» o4fOTO3tf wmfc* M KUIPC' — ttato: fHtt"ryw8ki"|totoini** r