YU ISSN 0040-1978 Med mladimi vojaki v ptujski vojašnici (stran 6) Pozdrav domovini, spomin Titu (stran 5) Kljub vsemu bomo pili dobro vino (stran 7) Modna kreatorka Vera svetuje Dobrodošli na Grizoldovi domačiji (stran 9) IBTO XXXIII., ŠT. 43 Ptuj, 30. oktobra 1980 CENA 5 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Dali so svoja življenja za boljšo prihodnost sedanjih in bodočih rodov V spomin na mrtve Te dni obiskujemo pokopališča, tiha in spokojna domovanja vseh tistih, ki smo jih imeli radi. ki so nam bili nekoč najbližji. Obiskujemo grobove svojcev, prižigamo svečke in se v mislih srečujemo z njimi, jim potožimo svoje težave, znova izrazimo hvaležnost za vse tisto, kar so v življenju storili za nas. Ob spominu na ljudi, od katerih smo se ob uri zadnjega slovesa poslavljali z neizmerno bolečino v srcu, se nam bo pogled ustavil na Številnih razkošno okrašenih grobovih. Morda nam bo za trenutek prevzelo zavest spoznanje, daje tudi na grobovih enako kot v družbi, da si vsak prizadeva, da bi izstopal od drugih pa naj stane kolikor hoče. Ob tem bi se morali zavedati, da ni lepšega, za dragega pokojnika dostoj- nejšega, vsako jutro in vsak večer, kot simbol nenehnega rojevanja in umiranja. Naši spomini bo dnevu mrtvih pa bodo predvsem namenjeni tistim, ki so svoja življenja vtkali v našo svobodo, izbojevano v štirih težkih in krvavih letih. Zbirali se bomo ob spominskih obeležjih dogodkom in ljudem, ki so izbojevali v.se, kar imamo danes, ki so dali svoja življenja bodisi neporesno v boju ali pa so mnogo prezgodaj izgoreli v izgradnji samoupravne socialistične družbe, v revoluciji, ki še vedno traja. Ob tem se bomo z vso globino zavedali, da biti borec danes pomeni bdeti nad pridobitvami osvobodilnega boja in socialistične revolucije, pomeni — stati v enotni fronti, stari in mladi enako odločeni, da vztrajamo na Titovi revolucionarni poti, da izpolnjujemo zaobljubo, ki smo jo dali revoluciji in Titu. SPOMINI V TIŠINI JESENSKIH DNI v dneh, ko se spominjamo padlih borcev, umrlih svojcev in prijateljev so zaživele vsa poko- pališča in sjaj svečk in nekoč zanočjo žari v nebo. Rože krasijo grobove, naša srca pa spomini. Rajti življenje ugasne, spomini pazivijo: Osrednja komemorativna sve- čanost ob dnevu mrtvih bo v ptujski občini jutri 31. oktobra ob spomeniku padlim na starem mestnem pokopališču v Ptuju. Na njej se bodo razen občanov in delovnih ljudi ptujske občine zbrali tudi dijaki CSUI, učenci osnovnih šol m vsi tisti, ki čutijo to dolžnost. Komeruorativni go- vor bo imel Milan Cuček, sekre- tar občinske konference SZDL v Ptuju, v spominskem kulturnem programu pa bodo sodelovali dijaki pedagoške gimnazije, učenci OS Franc Osojnik in pihalni orkester. Organizator spominske svečanosti je tudi letos OK ZSMS v Ptuju. — OM Jutranji mraz nas sleherni dan prepričuje, da je pri nas prava je- sen. Tudi jutranja megla po kotli- nah in ob vodah to potrjuje. Edina skrb mestnih prebivalcev je, da si nabavijo ozimnico in kurjavo, na- šim kmetom in kmetijskim delov- nim organizacijam pa ostaja še skrb več: spravilo letošnje letine, jesenska setev in priprave na spo- mladansko setev. Čeprav to na pogled ne predsta- vlja nič posebnega, mnogim se zdi to tudi idilično, če pa bi vprašali vse tiste, ki to morajo opraviti, bi vam povedali čisto drugače. Grozdje v vinogradih gnije in ja- gode odpadajo. Kmetijski kombi- nat Ptuj v stiski rešujejo šolarji iz osnovnih šol ptujske občine. Tudi jabolka so že popadala z dreves in treba jih je pobrati, prodati ali pa shraniti. Spravilo pese je zakasnilo zaradi dežja in tudi sedaj ne teče normal- no, saj je pesa precej blatna, mno- go je ostaja v v zemlji, kombajni pa se zelo mačehovsko obnašajo do njivskih površin, saj le te osta- jajo vse kaj drugega kot njive. V Pesniški dolini pa še pesa vedno plava. Zakasnela dozoritev koruze, tudi za koruzno silažo, je zlasti v dru- žbenem sektorju popolnoma zme- dla načrt kolobarja, saj običajno sejemo za koruzo pšenico, letos je to drugače. V kmetijskem kombi- natu bodo s spravilom letošnjega pridelka koruze v teh dneh konča- li, v zasebnem sektorju pa je še vedno za pospravljati 20 odstotkov pridelka. Na njivah so tudi še nekateri drugi jesenski pridelki, površine, ki so prazne pa še pripravljajo na jesensko setev. Semen je dovolj, le mineralnih gnojil primanjkuje in to se bo poznalo tudi pri količini pridelka ob žetvi. N. Kotar Spravilo koruze za silažo foto: M. Ozmec ZAPRISEGLI ZVESTOBO DOMOVINI V vojašnici Dušana Kvedra v Ptuju je bila v petek 24. oktobra slovesnost ob zaprisegi nove generacije mladih vojakov, ki so prišli v Ptuj iz,raznih krajev naše domovine. S^lovesnosti so se razen vojakov in starešin vojašnice udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in SO Ptuj. ter mladi iz CSUI. Po predaji raporta komandantu garnizije Milovanu Stankoviču so počastili spomin na vrhovnega komandanta oboroženih sil SFRJ Josipa Broza TITA, za tem pa so mladi postrojeni vojaki ponavljali besede svečane zaobljube za svojim komandantom. Takoj za tem so svojo izjavo tudi pismeno pojrdili. K svečani zaobljubi jim je najprej čestital starešina Komnen Zarkovič, ki je govoril tudi o pomenu ljudske revolucije in NOB ter velikemu neprecenljivemu deležu predsednika TITA k izgradnji takšne samoupravne socialistične Jugoslavije, kot jo imamo, vojakom je čestital tudi dr. Cveto Doplihar, predsednik SO Ptuj, ob samem podpisu zaobljube pa so vojakom čestitale tudi dijakinje ptujskih srednjih šol. Svečan trenutek je {popestril pihalni orkester ljubljanskega armad- nega območja, svoj delež pa so primaknili še vojaki ptujske vojašnice s krajšim recitalom. PopoFdne so mladi vojaki prvič po prihodu na odsluženje odšli v mesto in si ga ogledali. Želimo, da bi jim dnevi v Ptuju čim hitreje minili in da bodo ob slovesu odnesli domov dobre vtise. M. Ozmec Mladi vojaki so svojo zaobljubo tudi svečano podpisali y SVETOVNI DAN VARČEVANJA Letos poteka 57. leto odkar je bil v Milanu mednarodni kongres o varčevanju in za ^ mednarodni inštitut za varčevanje, ki ima sedež v Amsterdamu. Ta je razglasil 31. Mober za svetovni dan varčevanja. Večina .Ravnikov v svetu podpira prizadevanja tega p Hituta. saj je v varčevanju družbena korist. ^^^^ Zaradi tega. ker je varčevanje pomembno ^ družbo in posameznika na varčevanje na- ^J^mo tudi otroke in mladino. j|.'^adar govorimo o varčevanju takoj pomi- na denarno varčevanje, manj pa se spo- ^^'mo na najširše varčevanje, kije prav sedaj stabilizacije nujno in koristno. Tu mislim laš vsakodnevni odnos do vseh dobrin, ki so Za naše življenje: na varčnost pri uporabi o^.^^in, delovnega časa. energije, na neraci- ■"lost predolgih sestankov, na neodgovoren odnos do delovnih sredstev na mnogokrat razsipno ravnanje s hrano, na trošenje dobrin za nekoristne namene, na takšno ali drugačno obnašanje in ravnanje s čimer povzročamo drugemu nepotrebno zamudo in delo ter po- dobno. Prav v tem našem, pogostokrat neodgovor- nem ponašanju so skrite mnoge rezerve in možnosti, kjer bi z malo več odgovornosti in zavestnim ravnanjem lahko prihranili pre- cejšnje vrednosti in jih koristno namenili v nadaljnji razvoj našega socialističnega samo- upravnega sistema. Razveseljivo je dejstvo, da v osnovnih šolah ptujske občine dokaj uspešno deluje 29 pi- onirskih hranilnic s 6540 vlagatelji pionirji, ki imajo zbranih kar. 1.360.000 dinarjev. Na cen- tru srednjega usmerjenega izobraževanja uspešno posluje mladinska hranilnica. V tem mesecu pa je steklo varčevanje tudi v Vzgojno varstvenem zavodu v Ptuju. Če hočemo, da bo naš jutri boljši ali pa vsaj tak kot danes, moramo varčevati. Naši nek- danji predniki so varčevali predvsem s hrano. V polpretekli dobi smo morali varčevati denar. Obdobje velikih človekovih hotenj k boljšemu, hitrejšemu, lagodnajšemu. pa je zastavilo nova pravila varčevanja. Denarno varčevanje ostaja seveda še vedno osnovna skrb za jutrišnji dan. toda k temu seje pridružilo še drugo veliko varčevanje: varče- vanje z energijo in cela vrsta varčevanj, od najenostavnejše do najbolj zahtevne. Izberite za vas najprimernejše in se pridru- žite ne le dnevu vartevanja. ampak tudi var- čevanju nasploh. N. Kotar SKUPNA SEJA OK SZDL IN OS ZSS PTUJ Stališča in predlogi Občinska konferenca SZDL Ptuj in občinski svet zveze sindikatov Ptuj podpirata osnovne usmeritve v osnutku dogovora o temeljih družbenega plana občine Ptuj in sporazumov o temeljih planov SIS za obdobje 1981—85. Ob tem ugotavljata, daje še vedno premalo upošte- vana sprejeta politika ekonomske stabilizacije in sprejeti stabilizacijski ukrepi. Organizacije Zveze sindikatov in krajevne konference SZDL so dolžne preverjati, kako v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih uresničujejo sprejete programe za pripravo planov. Vzpod- bujati morajo poslovodne organe, samoupravne organe in strokovne službe, da sproti ocenjujejo izpolnjevanje programa in terjajo uvelja- vljanje odgovornosti vseh tistih, ki so zadolženi za pripravo planskih aktov. Delavci in občani morajo dobiti konkretne odgovore o predvi- denem razvoju TOZD oz. K S in na kakšnih osnovah zagotavljajo svoj razvoj. Zahtevamo, da nosilci planiranja v skladu s sprejetimi rokovniki pripravijo svoje planske akte. Pri tem je treba dati poseben poudarek usklajevanju planskih aktov z upoštevanjem realnih možnosti bodoče- ga razvoja. Le vsebinsko in časovno usklajene planske dokumente je možno dati v sprejem delavcem in občanom. V družbenem planu občine Ptuj je treba jasno opredeliti prostor- sko planiranje in določiti namembnosti posameznih območij. Pri tem je treba upoštevati varovanje kmetijskih zemljišč in varstvo človekove- ga okolja. Na področju investicij mora imeti prednost gospodarstvo, zlasti pa naslednja področja: — kmetijstvo — turizem in — barvna metalurgija — drobno gospodarstvo. Razpoložljiva sredstva za naložbe je treba usmerjati v posodobi- tev tehnologije, prestrukturiranje proizvodnje, v modernizacijo in obratna sredstva, manj pa v proizvodne prostore. N izka stopnja akumulativnosti v kmetijstvu ne omogoča večjih lastnih vlaganj. Vztrajamo na pomoči širše družbene skupnosti z dajanjem nepovratnih sredstev za pridobivanje in usposabljanje kmetijskih zemljišč. Pogoji za kreditiranje kmetijske proizvodnje morajo biti ugodnejši, kar naj upoštevajo banke pri odobravanju sredstev. Pri investicijskih programih je potrebno zagotoviti večjo lastno ude- ležbo in manj bančnih sredstev. Zavzemamo se in podpiramo tista investicijska v vlaganja, ki bodo temeljila na združevanju sredstev in "tf?t!fT^r55Tlci planiranja morajo svoje programe usklajevati s programi bank. Na področju investicij v družbenih dejavnostih podpiramo razvoj srednjega usmerjenega izobraževanja in pri otroškem varstvu širjenje jasličnih oddelkov. Sredstva za te naložbe je v pretežni meri tre7ba zagotoviti s samoprispevki. Na področju komunalne infrastrukture podpiramo vlaganja v zgraditev obvoznice z izvennivojskim križiščem v Ptuju, širitev razde- lilnega vodovodnega omrežja na manj razvitem območju Haloz in Slovenskih goric. Pri tem je treba še bolj spodbujati delo delovnih ljudi in občanov in ga ustrezno ovrednotiti. Za doseganje boljših delovnih rezultatov na področju materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti je treba bolj uveljavljati povezo- vanje organizacij združenega dela. Samoupravne interesne skupnosti in organizacije združenega dela naj izdelajo čim bolj objektivna izhodišča pri planiranju prednostnih nalog na posameznih področjih in v krajevnih skupnostih na območju ptujske občine. Pri usklajevanju planov je treba izločiti vse lokalizme in izsiljeva- nja prednosti v programih tako za posamezne objekte kot pri dinamiki izvajanja programov. V sporazumih o temeljih planov SIS naj bo jasneje izražena in poudarjena kvaliteta dela. boljša organizacija dela, povezovanje izvajalcev in druga vsebinska vprašanja, pomembna za zagotovitev najmanj takšnega obsega koriščanja pravic in interesov delovnih ljudi na vseh področjih svobodne menjave dela kot doslej. V čim krajšem času ustanoviti občinsko konferenco potrošnikov. Iniciativni odbor, ki že dalj časa deluje, mora do konca letošnjega leta končati začeto delo in pripraviti vse potrebno za konstituiranje konfe- rence potrošnikov. S sredstvi krajevnih samoprispevkov je bilo do sedaj zgrajenih mnogo objektov. V bodoče je potrebno prispevno stopnjo krajevnih samoprispevkov v občini limitirati. Referendumski programi morajo biti usklajeni s plani krajevnih skupnosti, OZD. SIS in z drugimi udele- ženci planiranja. Pri usklajevanju sporazumov o temeljih planov v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti naj se upoštevajo nasled- nja stališča: a) pri zajamčenih programih ne upoštevati zmanjšanih normativov, temveč iskati nove rešitve z boljšo organizacijo izvajanja dejavnosti. b) samoupravne interesne skupnosti naj ponovno pregledajo svoje plane in naj z izvajalci ne dogovarjajo novih razširitev, razen tam, kjer nastajajo na osnovi novih zmogljivosti, racionalizirajo dosedanje programe in ne odobravajo novih nalog. ProgramiA SIS morajo biti usklajeni z možno stopnjo rasti družbenega proizvoda. Pri usklajeva- nju je treba upoštevati selektivni pristop. Družbenopolitične organizacije in SIS v občini Ptuj naj ponovno opozorijo ustrezne republiške organe, da pri usklajevanju programov upoštevajo realne možnosti širitev na ravni republike, pri čemer morajo upoštevati 10 odstotno zaostajanje za rastjo družbenega proizvoda. Stališča 18. seje občinske konference ZKS Ptuj je treba dosledno upoštevati pri nadaljnjem delovanju na področju planiranja. Za intervencije na področju oskrbe prebivalstva je treba oblikova- ti sredstva pri skupnosti za pospeševanje kmetijstva. Na vseh področjih življenja in dela je treba: — vse bolj uveljavljati delavsko samoupravljanje in krepiti delegatski sistem. — še bolj se usmerjati v izvoz in zmanjševati uvoz. — dohodkovno se povezovati v okviru delovne organizacije in "spreminjati odnos do dela, do delovnih sredstev, povečati produktivnost, delovno in tehnološko disciplino, — uveljaviti svobodno menjavo dela na vseh ravneh, — uveljaviti nagrajevanje po delu in rezultatih dela, — usmerjati mladino v proizvodne poklice in zmanjševati nepro- duktivno zasposlovanje. . . — vso pozornost posvetiti splošni ljudski obrambi, varnosti in drudžbeni samozaščiti ter varovanju družbenega premoženja. — več pozornosti nameniti osebnemu in družbenemu standardu zaposlenih kot rezultat večjih delovnih in proizvodnih učinkov. (Podrobnejše poročilo o skupni seji preberite na 3. strani) 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO Id 30. oktober 1980 - TEDNIl^ 30 LET SAMOUPRAVLJANJA V KONUSU ČASI SE SPREMINJAJO V delovni organizaciji Konus v Slovenskih Konjicah praznujejo letos 30 let delavskega samoupravljanja. Prvi delavski svet v tej delovni organizaciji seje sestal 4. septembra 1950. Ta pomemben jubilej pa .so proslavili tudi delovni ljudje Konusove- ga tozda Lahka obutev v Majšperku. Tudi v takratni Tovarni Strojil so izvolili prvi delav.ski svet leta 1950, svojo delavsko samoupravno pot pa so okrepili šele po združitvi takratnega obrata Tanin z delovno organizacijo Konus, leta 1963. Od takrat seje močno krepila material- na osnova samoupravljanja, pa tudi vpliv delovnih ljudi na odločanje o pomembnih stvareh; skratka šele po združitvi s Konu.som so bili dani pogoji in čvrsti temelji za nadaljni uspešni razvoj tega majšperškega kolektiva. V petek 24. oktobra so se sestali na svečani seji delavskega sveta v počasti- tev 30 letnega jubileja delavskega samoupravlja- nja. Veseli so bili predstav- nikov delovne organizacije Konus iz Slovenskih Kon- jic, pa predstavnikov so- sednjega kolektiva TVI Majšperk in predstavnika družbenopolitičnih orga- nizacij občine Ptuj. Slavnostni govornik Anton Brglez je med dru- gim dejal, da so v zadnjih 15 letih v tej TOZD kar 5 krat spremenili dejavnost proizvodnje, da so v tem obdobju večkrat razpra- vljali o slabih gospodar- skih rezultatih, vendar pa smelo trdijo, da so z moč- no vero v boljši jutri in z velikim odrekanjem vseh zaposlenih uspeli prebroditi vse težave. Da je temu tako, priča poda- tek. da so njihovi gospodarski rezultati v letošnjem letu ugodni. Že v prvih 9 mesecih letošnjega leta beležijo več ostanka dohodka za sklade, kot so ga ustvarili v vseh prejšnjih letih skupaj. Če k temu dodamo še rekonstrukcijo proizvodnih objektov in modernizacijo proizvodnje, katere vrednost presega 20 milijonov, potem lahko zaključimo, da je njihov perspektivni razvoj, ki temelji na tesni povezanosti z družino tozdov v okviru Konusa dosegel njihova pričakovanja in cilje. To pa je tudi največja nagrada ob 30 letnem jubileju, kajti uresničena je dolgo- letna želja danes 112 članskega delovnega kolektiva TOZD Lahka obutev v Majšperku. Na slovesnosti so prejeli jubilejna priznanja Terezija Kralj. Anton Brglez in Ivan Horvat, delovne nagrade pa Martina Pahič, Tilčka Kolar in Karel Hertiš. Jubilejnim nagrajencem in vsem članom kolek- tiva je za tem čestital sedanji direktor TOZD Franc Žule, ter jim zaželel v prihodnje še več skupnih delovnih uspehov. Proslavo pa so zaključili s tovariškim srečanjem. M. Ozmec Najzaslužnejšim delavcem je se- danji direktor Franc Žule podelil priznanja in delovne nagrade. Delovno predsedstvo na slavnostnem zasedanju delavskega sveta je bilo iz ženskega dela kolektiva. POSLOVANJE IZBOLJŠALI ZA 120 ODSTOTKOV V Ptujskih toplicah so v prvem polletju letošnjega poslovali s precejšnjo izgubo. Vedeti moramo, da je ta objekt sezonskega značaja in je v poletnih sončnih mesecih v toplicah več gostov. Kako je lepo sončno vreme vplivalo na zmanjša- nje izgube in poslovanje toplic ob devetmesečju, nam je povedal Mar- jan Ciglenečki, direktor TOZD Ptujske toplice. Devetmesečni rezultati kažejo, da so ptujske toplice še vedno moč- no sezonskega značaja in tako so sedanji rezultati v primerjavi s polletjem izboljšani za več kot 120 odstotkov. To sezono so imeli za 14 odstotkov več obiskovalcev kot v letu poprej, v zimskih bazenih pa 12 odstotno povečanje števila gostov v primerjavi z istim obdob- jem lanskega leta. Za letne bazene so prodali mnogo vstopnic po posebno nizkih cenah. Teh gostov bi lahko bilo še več, če ne bi bilo vreme v maju, juniju in juliju tako muhasto. V tem letu je odigrala pomemb- no vlogo sprememba poslovnega sistema, organizacije poslovanja in dela v tej temeljni organizaciji. Kot rezultat boljšega poslovanja je potrebno omeniti dohodek, ki je lanskoletnega presegel za več kot 90 odstotkov. V tem času imajo še vedno velike obveznosti zaradi anuitet in veliko amortizacijo. Ostaja še vedno izguba, ki je v primerjavi z realno lansko za 40 odstotkov manjša. Vedeti pa moramo, da bo ta znesek ob koncu leta precej višji, saj je pred njimi znova obdobje malih prihodkov in ogromnih stroškov vzdrževanja objektov. V temeljni organizaciji se dobro zavedajo, da z zmanjšanjem izgube še niso dosegli vsega, da morajo dokončno odpraviti negativno poslovanje. To verjetno ne bo mogoče brez nadaljnjih vlaganj. Od 20. do vključno drugega novembra bodo pokriti bazeni in gostinski objekti zaprti, saj bodo izvajali najnujnejša vzdrževalna dela. V novembru bodo zlasti gostinci v ptujskih toplicah pripravili več novosti: 8. novembra bodo or- ganizirali MARTINOVANJE, ta- koj po tem pa teden gobjih specia- litet. V jesenskih in zimskih mesecih je mogoče kopanje le v pokritih baze. nih. Na voljo so Se vedno vstopnic^ po sindikalnih cenah z veljavnostjo do 1. maja 1981. Velja omeniti Jj to, da vstopnicam, ki so bile v prodaji v prejšnjih letih, poteče veljavnost z 31. decembrom letošnjega leta. N. Kotar Sončno vreme privabi številne obiskovalce foto: Cfauil Plan je ogledalo naše sposobnosti MILAN K RAJNI K. pod- pred.scdnik Medobčinske go- spodarske zbornice Maribor, je s svojo razpravo obogatil vsebino skupne .seje občinske konference SZDL in občin- skega sveta ZSS Ptuj. Povze- mamo nekaj glavnih misli iz njegove razprave. Uvodoma je povedal, da bodo velike delovne organi- zacije dale svoje plane za srednjeročno obdobje 1981—85 delavcem v javno razpravo in razpisale refe- rendum že v novembru. Po- sebej je poudaril, da se mo- ramo zavedali, da je plan ogledalo naše sposobnosti za stabilizacijo, to pomeni, če smo bili sposobni vgraditi dovolj kvalitetnih stabiliza- cijskih ukrepov v naš plan. Nato je naštel nekaj glavnih pomanjkljivosti na katere smo pri načrtovanju pozabjali. Pri programskih zasnovah skoraj v nobeni delovni orga- nizaciji nismo dali odgovora, odkod dobili surovino, vse se usmerjamo bolj na predelavo. Preveč računamo ludi na udeležbo bank pri investira- nju. premalo pa zastavljamo naloge pri združevanju fi- nančnih sredstev. Realna je samo tista investicija, kjer je zagotovljenih 70 odstotkov lastnih sredstev in le 30 od- stotkov sredstv bank. Od 64 večjih investicij v Sloveniji zaenkrat le 9 programov ustreza tem merilom. Na ob- močju mariborske regije tudi ne moremo računati s tem. da bodo na kooperantski osnovi pritekala sredstva od drugod, na.sprtnno — sredstva bodo iz našega območja hitreje odte- kala kol pa pritekala. V programih je ludi mnogo prenizko načrtovana produk- ii\ nosi dela. saj jo v povprečju načrtujemo z 1.6 odstotno rastjo, to je nerealno, ker je skoraj 2 do 3 krat nižja od rasti produktivnosti, ki jo pozna svet. Če ne bomo dvigovali produktivnosti, bomo imeli toliko težje probleme pri iz- vozu. kjer moramo izravnati deficit v menjavi s tujino. Kmetijstvo je na našem območju prav gotovo pred- nostna naloga. T,u moramo dati glavni poudarek primar- ni proizvodnji, to je pridobi- vanju novih kmetijskih zem- Iji.šč. proizvodnji žitaric, slad- korne pese in krmnih rastlin. Nadalje mora biti naša skrb usmerjena na živinorejo, zla- sti govedorejo, povezano s proizvodnjo mleka in na na- šem območju predvsem pra- šičerejo. Vse to zahteva tudi hitrejši razvoj zadružništva, posebno pospeševalne službe. Sprejel bo le listi program, ki bo4meI vsaj 30 odstotkov iz- vora lastnih krmil, lastne kr- mne baze. Na področju industrije je v podravski regiji proizvodnja in predelava aluminija prav golovo ' prednostna naloga. Odločitev še ni znana, je pa tako za ptujsko kot za slo- venskobistriško občino ži- vljenskega pomena. Problem zahteva pripravo variantnih rešitev. Kovinsko predelovalna in- dustrija bo morala bolj pove- čevati svojo dejavnost v okvi- ru TAM Maribor, zlasti AGIS Ptuj bi moral svoj program čvrsteje usklajevati s TAM. Industrija bi se tudi morala bolj povezovali z drobnim gospodarstvom. Razvoj zdraviliškega turiz- ma je prednostna naloga v Sloveniji, v okviru lega je treba najii ustrezno mesto za razvoj Ptujskih toplic. Glede preskrbe prebival- stva paje poudaril, daje treba napravili bilanco potreb in ne prepustiti preskrbo prebival- stva samo trgovini. Na lem področju morajo izvršni sveti občinskih skupščin bolj ukre- pali. ff MERCATOR IZBIRA PANONIJA PTUJ 30 LET SAMOUPRAVE IN DELOVNIH USPEHOV Tako kot v marsikaterem delovnem kolektivu so tu- di v ptujskem Mip-u proslavili 30. obletnico samoup- ravljanja. Na slavnostni seji, ki je bila pretekli petek, so 35. delavcem podelili jubilejne značke in se jim za- hvalili za dolgoletno aktivno in ustvarjalno delo na vseh področjih, posebej na področju samoupravlja- nja. Ivan Nahberger, ki je bil eden od prvih predsedni- kov delavskega sveta, je spregovoril o začetkih Izbire in Panonije, dveh trgovskih podjetij, ki danes združe- ni v delovno organizacijo Mip zaposlujeta 1306 delav- cev. V skromnih začetkih v petdesetih letih je bilo v Iz- biri in v Panoniji skupaj zaposlenih le 79 delavcev. Za skupno delovno pot so se delavci obeh kolektivov odločili leta 1978, ko so v okviru sestavljene organiza- cije Mercator oziroma delovne organizacije MIP iz- oblikovali tri temeljne organizacije in delovno skup- nost skupnih služb. Današnje delovne uspehe so dosegli z močnim angažiranjem vseh zaposlenih, ki so in bodo sprejemali odločitve o nadaljnjem razvoju po samoupravni poti. Kljub težavam, s katerimi se sreču- je naša trgovina v današnjih stabilizacijskih časih, so si začrtali smelo razvojno pot, upoštevajoč ustalitvene in varčevalne ukrepe ter potrebe po nadaljnjem razvo- ju trgovine na ptujskem in širšem območju, ki ga os- krbujejo. Zavedamo se svojih nalog, je med drugim povdaril Ivan Nahberger, zavedamo se tudi potreb in želja pre- bivalcev. Da bi lahko še bolje in tesneje sodelovali, bo- do morali potrošniški sveti zaživeti tako, kot smo se dogovorili in zapisali. Nekatere redke i7ieme potriuie- jo pravilnost naših odločitev, še več paje tistih potroš- niških svetov, ki svoje vloge ne uresničujejo. Zbranim delegatom na slavnostni seji je govoril tudi glavni direktor delovne organizacije Franc Tomanič, ki je spregovoril o doseženih ter nakazal razvojne naloge v naslednjem srednjeročnem obdobju. Izposta-' vil je nekatere pomembne naložbe — od prodajaln, skladišč do novega računalnika. Skupno vrednost vla- ganj v obdobju 1981 —1985 so izračunali v višini 15 milijard din. Povdaril je tudi, da si bodo prizadevali izboljšati ponudbo, zvišati produktivnost, povečati delovno disciplino in dosledno uresničevati samoup- ravne odločitve. Tudi napak se ne bojimo priznati, je dejal Franc Tomanič, saj so doseženi rezuhati dokaz, da delo dobro opravljamo. Kot delovna organizacija želijo z delom in s samoupravljanjem prispevati svoj delež tudi k izboljšanju medsebojnih odnosov in pos- lovnosti v okviru sestavljene organizacije. Prepričani so, da bodo le z resnično samoupravo in z dobro organiziranostjo — še tesneje združeni in povezani — zagotovili sestavljeni in delovni organizaciji tisto mes- to v družbeni reprodukciji širše in ožje domovine, ki jim glede na velikost in poslanstvo pripada. Zatem je prisotne pozdravil tudi predstavnik sestav- ljene organizacije ter jim zaželel novih delovnih uspe- hov, posebej pa je povdaril naloge, ki so pred delovno in sestavljeno organizacijo v prihodnjem obdobju. V imenu družbenopolitičnih organizacij in skupščine ob- čine Ptuj pa je delovnemu kolektivu čestital sekretar občinskega sveta ZSS Ptuj Danilo Masten. N. D. SREDSTVA LE ZA REDNO DEJAVNOST Osnove za pripravo temeljev plana za delo na področju kulturne dejavnosti so bile v ptujski občini zastavljene že v; letu 1979. letos septembra je skupščina sprejela osnutek, ki je bil skupaj z drugimi dokumenti v javni razpravi do 15. okto- bra. Od 147 podpisnikov so do tega datuma dobili 29 pripomb oziroma potrditev, daje bil osnutek v razpravi. To pomeni nekaj več kot 19 odstotkov ali točneje 14 TOZD in 15 krajevnih skupnosti vštevši 11 ptujskih. Pripombe ne posegajo v program samega osnutka temveč se v njih opredeljujejo za drugo — cenejšo varianto, ki pomeni le ohranitev obstoječih kulturnih dejavnosti brez novih nalog in investicij- Kot vse kaže bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju še vendarie opravičeni do solidarnostnili sredstev in to bo tudi ves denar, ki bo skupaj s sredstvi namenjenimi za akcije na spomeniško varstvenem področju prišel v občino od drug(wi. V TGA KIDRIČEVO NUJNO NOVA ELEKTROLIZA v razpravi naskupnisejiOK SZDLmobčinskega sveta ZSS Ptuj je s(xieloval tudi IVAN M AZF.RA iz TCjA »Boris Kidrič« Kidričevo. Povzemamo nekaj misli iz njegove razprave: Sanacija v TGA Kidričevo sploh ne pride v po- štev. temveč je nujna gradnja nove elektrolize. Se- danja elektroliza »A« je zastarela in popolnoma iztrošena. delo v njej je izredno naporno in zdravju škodljivo, zato je med delavci tudi izredno visok odstotek invalidnosti, okrog 300 ali 15 % vseh za- poslenih. Z zgraditvijo nove elektrolize se bo pt)trošnja električne energije zmanjšala za 20 odstotkov, cxi- pravljen bo sedanji pereč problem onesnaževanja okolja in delo v elektrolizi ne bt) zdravju .škodljivo. Povečali bi proizvodnjo aluminija, kar je življenj- skega pomena tudi za občino Slov. Bistrica, saj ^ tovarni IMPOL načrtujejo, da bodo letno predela" 32.000 ton aluminija. Ce do gradnje nove elektrolize ne pride, v sedanj' hali »A« pa bo treba proizvodnjo ukiniti, ne bo sam^ izpad v proizvtnlnji aluminija, temveč nastaH^ vprašanje nadaljnje zaposlitve okrog 1000 delavce^- Tega bi se v občini morali resno zavedati. Za vse obstaja potreba strokovna dokumentacija. V srC" njeročnem programu načrtujejo tudi dosled"^ usmeritev v izvoz. Vse to nas opozarja, da se moramo o problem^ TGA Kidričevo v ptujski občini dogovarjati z ^^^ (Higovornostjo in upoštevati, daje TGA že veliK^ prispevala za razvoj ptujske občine. ^ '^EDNIK ~ 30. oktober 1980 DELEGACUE OBRAVNAVAJO - 3 Ocena priprav planskih dokumentov poročali smo že. da je bUa v sredo. 22. ^Ictobra skupna seja občimke konferen- ce SZDI. Ptuj in občinskei^a sveia ZSS ptuj Udeležba sicer ni bila pohvalna, ^to pa je bila razprava, ki se je razvila pO uvodni oceni obeh piedsednikov, vsebinsko dobra in je pnspevala k obli- j;ovanju stališč in predlogov, kijih obja- vljamo na I. strani. JANKO MLAKAR- predsednik ob- činskega sveta ZSS, je v uvodni oceni izhajal iz načela, da morajjo delavci odločilno vplivati na planiranje in da so sindikati s(x>dgovomi za uveljavljanje ustavne vloge delavcev. Nato je podrob- neje razčlenil priprave in izvi^to javne razprave v temeljnih in drugih oi^aniza- cijah združenega dela. Pri tem je zlasti podčrtal prednostna podrla gospodar- stva in nakazal pripombe in predloge, ki so jih v javni razpravi dali na posamez- nih področjih. Posebej je nakazal vlogo povezovanja gospodarstva navzveii in pri tem naštel primere uspešnega pove- zovanja in primere, kjer povezovanje ni dalo pričakovanih rezultatov. FRANC ZADRAVEC. predsednik občinske konference SZDL Ptuj, je v glavnem ocenil priprave in izvi^bo javne razprave v krajevnih skupnostih ter stanje načrtovanja na podroqu splošne in skupne porabe. Marsikje so prevladovali lokalizmi, bili so poskusi izsiljevanja rešitev in p pokrite z našimi stvarnimi materialnimi možnostmi, ker nismo dovolj analizirali naših zmogljivosti. Opozoril je na instrumente ekonomske politike, ki bodo izšli in da se bo marsikje treba podrediti širšim družbenim intere- som. Dr. TONE FLORJANČIČ, je najprej omenil planiranje v zdravstvu, ki je nepopolno in neusklajeno, nato pa podrobneje razčlenil stanje na področju zdravstva in preskrbe z zdravili. Glavne misli Milana Krajnika obja- vljamo na 2. strani. O problematiki razNoja PTT je govoril Stane Predovnik. Po razpravi je posebna komisija, ki ji |e predsedovala ERIKA MIHELAC. predlagala osnutek stališč in predlogov, ki sta jih oba organa sprejela soglasno. FF Vso pozornost zagotavljanju virov hrane Ormož so v petek obiskali: 3an predsedstva CK ZKJ Andrej Marine, predsednik zveznega ko- miteja za kmetijstvo Milovan Zi- dar in republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra- no Ivo Marenk. Gos^e so si na- jprej ogledali tovarno sladkega, ki v letošnji kampanji proiz- vedla predvidoma 13 tisoč Ion sladkoija. predstav^niki tovarne iso goste seznanili s težavami in uspehi, ki so jih beležili med gradnjo tovarne in obratovanjem tega modernega industri^ega objekta, ki bo imel nedvnnno dalekosežne pozitivne posledice za kmetijstvo ogega in šiiii^ prostora. Andrej Marine. Milovan Zidar in Ivo Marenk so nato sedli za skupno mizo dnižbenop(4itični- mi delavci in kmetijdumi stro- kovnjaki pomurske in podravske regije, ki so prednje ra^rnili ko- pico problemov, ki so se nakopi- čili tudi v kmetijstvu, rezultat teh pa je slaba preskrba s kmetijskimi proizvodi. Vzroke za to je po- trebno iskati v prvi vrsti v slaM izkoriščenosti zemlje, saj kljub precejšnjim melioracijskim in drugim posegom v severovzhodni ^(Oveniji še vedno izkoriščamo le tretjino danih možnosti. Da bomo v prihodnje pridelah več hrane in lo je najpomembojgša naloga v sne^jeročnem obd^ju 1981 — MS, b(Mno poleg mnogih drugih sfMemljajoi^ ukrepov morali te- meljito poseči tu^ v preživele odnose v kmetijstvu. Le tako nam ho uspek) do leta 1985 pridelati 85 odstotkov hrane, to je namreč naloga, ki jo prevzema slovensko lonetijstvo. Konkretno se bo potrebno lotiti nekaterih problemov preskrbe kmetijstva z umemimi gnojili, re- zervnimi deli in podotmim. v tej smeri bo torej pc^ebno ukrepati pirek SIS za odnose s tujino, vprašanje je namreč, če je smotrno izvažati za vsako ceno in na drugi strani uvažati potrebne materiale. Zaradi vsak(dletnih improviza- cij. ki se pojavljajo ob odkupih kmetijskih proizvodov, se bo ta fMobl^ moral reševati bolj dol- gjMX]«čno. v dogovoru z združeno banko in interesnimi skupnostmi za oskrbo. V letnih planih zdru- žene banke je namreč potrebno vsako leto zagotavljati potrebna sredstva za te namene, v tej smeri pa bo potrebno prilagoditi tudi predpise naše kreditne politike. Tudi za investicije v živinorejo se bodo v bodoče zbirala sredstva v okviru združene banke. S po- močjo teh investicij bi predvsem povečali ponudbo mesa. to pa IX)meni fx)spešitev akcije, ki je v planu za prvi dve leti naslednjega srednjeročnega obdobja. Naslednji pomemben ukrep bo dopolnitev zakona o kmetijskih zemljiščih. Ta dopolnitev bo v bistvu podvojila nepovratna sredstva, namenjena za meliora- dje kmetijskih zemljišč. To je nekaj najnujnejših ukre- pov, ki so bili omenjeni v razpravi in ki bodo po pričakovanjih na- jhitreje dali določene rezultate. Potrebna pa bo še cela vrsta dol- goročnih ukrepov za temeljito preobrazbo našega kmetijstva, predvsem pa pripravljenost sle- hernega kmetijca, naj bo v druž- benem in zasebnem sektorju, da s svojim delom in vzgledom pre- obrazbo kmetijstva pospešuje. JB USPEH PTUJSKIH GOSTINCEV Na slovenskem gostinsko-turisti- čnem zboru, ki je potekal na Kranjski gori v dneh od 22. do 24. oktobra, so ptujski gostinci dosegli največ uspehov na razstavi po- grinjkov. Dvojica Tone Svenšek in Janez Cul — oba iz TOZD Halo- ški Biser Ptuj sta namreč za pogri- njek Lukarska pojedina prejda a^ebrno medaljo. Jože Tišler s so- delavci pa je za pogrinjek Ob zaključku kiparske kolonije Videm ob Sčavnici prejel bronasto me- daljo. To je vsekakor izreden uspeh ptujskih gostincev. Člani delovnega kolektiva TOZD Haloški biser Ptuj so si razstavo pogrinjkov tudi sami ogledali, kar trije avtobusi so jih odpeljali na Kranjsko goro. Domov so se vrnili polni prijetnih vtisov in novih na- vdihov. Dru^ena skrb za materialno ogrožene občane v družbeni skrbi za posamezne skupine prebivalcev Skupnost socialega skrbstva občine Ptuj skrbi za gmotno preskrbo socialno ogroženih ostarelih in odraslih invalklnih občanov. V ta namen zbira sredstva za družbene materialne pomoči, ki tem občanom pomenijo edini aU dopolnilni vir za preživljanje. Edini vir jim je družbena materialna pomoč takrat, ko nimajo nobenega premoženja in tudi ne oseb, ki bi jih po zakonu bile dolžne preživljati. Dopolnilni vir pa je družbena materialna pomoč takrat, ko občanu njegovi dohodki ne zadoščajo za jMreživljanje. Višina družbene materialne pomoči — edini vir, se določa v višini polovice najnižjih pokojninskih prejemkov preteklega leta in znaša v letu 1980 1.595.- din mesečno. Ta znesek je enotno določen za vso Slovenijo in pomeni najnižjo mejo materialne pomoči, ko je ta edim' vir. V občini Ptuj prejema letos 18® občanov družbeno materialno pomoč v višini edinega vira, 516 občanov pa krt dopolnilni vir, ki znaša povprečno 754,- din mesečno. Sredstva za to materialno pomoč zbiramo v občini in dopolnjujemo s sredstvi iz soidamosti. Predvideno je. da bo v letu 1980 za družbene materialne pomoči porabljeno 8.645.000 dinarjev. Ob letošnjem porastu cen se je socialna varnost občanov, ki prejemajo materialne pomoči, poslabšala. Zato bodo družbene materialne pomoči zvišane in sicer bo znašala družbena materialna pomoč — edini vir 2.172.- din mesečno, družbena materialna pomoč — dopolnilni vir pa 940.— din povprečno mesečno, obe od 1. oktobra 1980 dalje. Čeprav je to spet le minimalna vSina družbene materialne pomoči, bo vendar nekoliko očastili spomin na domačine ustreljene v Mariboru in padle v boju s sovražnikom. Osrednja krajevna slovesnost je bila nato v prosvetni dvorani v Juršincih s svečano sgo skupščine krajevne skupnosti in vodstev družbenopolitičnih organizacij kjer je svojce padlih in druge zbrane pozdravil predsednik skupščine Ignac Hrga. Ostali predstavniki samoupravnih organov krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij so nato spregovorili o delu v minulem letu ter o nalogah, ki so pred njimi v nasl^njem srednjeročnem obdobju. V krajevni skupnosti Juršinci sicer kritično obravnavajo delo na vseh področjih m ob tem ugotavljajo, da uspeh zavisi le od skupnih naporov in aktivnosti in da so posamezniki le vmesni člen v povezova- nju interesov, potreb in realnih možnosti. Minulo leto ni bi!o med posebno uspešnimi zato se bodo morali v naslednjem aktivneje spopri- jeti s tistimi nalogami, ki so pred njimi in ja katere bodo lahko zagoto- vili potrebna sredstva. Nedeljsko praznovanje v Juršincih so zaključili s krajšim kultur- nim programom v katerem so nastopili učenci osnovne šole Slovensko- goriške čete v Juršincih. mš DELO TEČE NAPREJ V petek 24. oktotxa 1980, je bilo v Centra srednje- ga usmerjenega izobraževanja znova nvahrao. Na po- vabilo občinske^ centra maitsštičnik krožkov (OCMK) je prišel Alojz Goj£^ izvrSni sekretar CK ZKS in nas informiral o družbenopofitičnih razmerah v svetu in doma ter nas scznanfl s pommoni idejnopo- litičnega usposabljanja mladih Seminar jc bil organi- ziran za moitorje in vodje markisistiSnih kroB^ov v osnovnih šolah, vabljeni pa so biE timfi £lani narksisti- fnih krožkov srednjih šoL V svojem predavanju nam je tov. GojčiC osvetlil in prikazal probleme v svetu. Predv^cra $c jc omejO na >ransko-iraško vojno, na situacijo na Poljskem In raz- inere pri nas v Jugoslaviji. Glede razma* pd nas doma jc poudari, da jc tudi i^a dežela v takem gospodarskem ptdc^ju. Zato ^tno sprejeli nekaj odločflinh ukrepov za izboljšanje notranje situacije. Kakšni so ti nkičiH je znano vsem: pd stabilizacije do devalvac^ dEiiiarja in pospešen«^ ^voza. Iz sedanjega nezavidnega položaja se moramo 'zkopati sami, s svojimi lastnimi močmi — s svojkn ^elom. Ob ton bo morda potrebno make potrpeti in stegniti pas. Toda, nadi razvoj jc bil od konca drage ^ojne zelo hiter in enkrat seje asoial ustaliti. Sedaj na- Pi^cdujemo počasneje, ne smemo pa fi%cti sad n^imi ^ogljivostmi in objdctiviH^ možnostmi. Da bi premagali sedanje SDspoduske ležave jih moramo poznati. Vsakoniuf mon biti jasno, da se I^mo le sami, s svojim debun izkopaS iz tesa položa- 2e majhnemu oiroku moramo s svojim gledam Pokazati, da je potrebno varč^-ari z energijo. Nadalje ^ je treba zavedati, da bon:K> samo z izvozom naiii iz- ^^Ikov, ne pa ludi surovin, pnS^ do deviz, kijih pot^ kujemo. Za to ^ potn^oo znanje, s katerim Pospešimo in izboljšamo našo proizvodnjo, s tem pa dosežemo, da smo konkurenčni na svetovnem ugu. Z tem mora biti seznanjen že otrok. To seznanja- nje naj poteka tudi prek očnega pracesa, saj pGi^aac vsakdanjosti, dd nas samih. V debati, ki je potekata po predavanja, smo se os- ''edotodli najbc^j na devalvac^ diaaria io njegove Poledice ter na mcšn^ti razvoj nenrriifli aboMsSj ▼ Prihodnjih obdobjfli. KADROVSKE SPREMEMBE V OCMK V drugem delu seminarja smo izvedli volilno pro- gramsko konferenco OCMK. Razrešili smo zelo uspe- šno staro vodstvo (vodjo OCMK Darjo Lukman), sprqeli nove člane centra (teh je deset — veCincKna di- jakov in dijakinj iz CSUI) in občasne Hane iz vr« mentorjev marksističnih krožkov iz osnovne šole. H bodo hodUi na naše sestanke občasno (pr«l kakšno akcijo, ki jc organiara center, na študijske sestan- ke..,. Frav tako smo izvolili novo vodstvo, ki ga sestav- ljajo: — vodja OCMK je Liljana Dovhan, dijakinja 4. ktnika gimnazije Ptuj, — namestnik vodje in tajnik je Blanka Zuran, štu- dentka 1. letnika VEKS-a v Mariboru. — blagajnik pa je Sonja Brezničar, dijakinja 1. let- nika gimnazije Ptuj. Na konferenci je bil potrjen tudi program dela OCMK. ZNAČILNOSTI SEMINARJA Seminarja so se udeležili pred-^f^-^M^ki dvanajstih šol. Pričakovah smo večji odziv (zlasti mentorjev — učiteljev), saj je takšen način izobraže^=-ia in sodelo- vanja med krožki posameznih šol nujen in ker je bilo pre^vanje zares kvalitetno. Prisotni mentc^ji MK 30 predlagali, da bi se naj an.gažifale OO ZK ter rvcmaga- le pri ustanavljanju in delu krožkov. Dogovorili smo se tudi o tesnejšem sodelovanju med OCMK m posa- meznimi marksističnimi krožki olisk iia šolahV Naslednja akcija OCMK jc javna rribuna za osnovne šole, ki bo 30. oktobra ob 14. un v prcstonh CSUI. Predaji bo tov. Lešnik na lemo ..Terprizem v svetu". Za srednješolce pa bomo novembra organizi- rali drugo javno tribuiio v tem šoiskeni fetu s teiTio: Aktualnost nadonalnega vprašanja Prva ja»T=3 tribuna je bila že v septembru, tema te tribune pa je bi- la ..Mladi in zavest o delovanju v družbi". L. D. Srečanje gasilskih veteranov v okviru občinske gasilske zveze Ptuj deluje na območju ptujske občine kar 62 gasilskih društev, večina je seveda prosto- voljnih. Njihovo humano delo je prisotno vedno takrat in tam, kjer je najbolj potrebno, zanj pa ne roher^zga plačila In lo jvj predstavnike ybčir:>ke g.i'.!l%kc /ve7c Pl jj da so v scbuto 25. oktobra v dvoM^i organizirali in izvedli že tretje tradicionalno srečanje gasilskih veteranov na območju ptujske občine. Srečanje je p>otekalo v okviru aktivnosti ob tednu po- žarne varnosti. Po njjPi^vcjNih -f)r?dai':ih j; v vik%:ru občin-kf g^ii.J^tr i>.c/c Ptuj icgis?rirjn:h kar 234 gasilskih vete-;ir:. T^e^a JivJati. dd je m ■».'^ak lisiiclan.kijs dopolnil 60 let in ki ima za sabo nad 30 let aktivnega delovanja v gasilski organizaciji. Na sobotni slovesnosti je kar 95 gasifcev na predlog matičnih ga- silskih društev prejelo plaketo gasik:a — veterana. Na njej je vrezan lik gasilca ob njem pa verzi Otona Župančiča; »ne boj se za pomoč, mi bdimo dan innoč!« Vsi ostali veterani so prejeli priznanja občinske gasilske zveze. Žal se srečanja niso udeležili veterani iz vseh prijavljenih ga- silskih društev. Kot nam je pove- dala Cvetka Medvedova, tajnica občinske gasilske zveze Ptuj. se sreC rja niso udeležili veterani iz GD M^jšpcrt: — vas. Destrnik, Zarr'j:Vtni. Viuretinci, Vitomarci m Cir V^i Ti ii. ki o ie srečanja ude- iCAis: p.i - o .»jbajali domov zado- '■oljn!. ^aj Jih j- razveselil tudi kL.i;ii 'n- k'-, -.o oripravili ni.du; — dani '.!'^amske Lovrenca na Drav.skem pi i;^: v.-r I Teni; O^ Dr. Pranja 7g;Xa v Domav? poj v.Klstvom rr 7en-,!:e ga.^i^.ke mladi- na ZUlU Brmež. M 07-,ec _ Jt^-j^ .--------■■Vi^ i - Velči?Bs;!i cfe-. i-s-^" " ».^T^e rrezePti^ m tretji vd^orMjfevij; > = v Ptfe^ (foto: KOS f) 4 - DELEGATSKA SPOROČILA 30. oktober 1980 - XEDItfIK Zakaj so zbori občanov s abo obiskani? Zbor občanov, ki je bil pred kratkim v Kidričevem, je bil slabo obiskan, saj je bilo navzočih le 50 občanov, kljub temu, da smo bili dobro seznanjeni, kako pt)treben je program KS za obdobje 1981 — 1985. {'omembnih nalog, ki so bile na programu bi se občani morali bolj zavedati, posebno ko je razprava o skupni kurilnici, kar že obravnavamo celih 5 let. Razprava je tekla Se o dograditvi VVZ Kidričevo, gradnji avtobusne čakalnice, ki je tudi nujno potrebna, iroblemi celodnevne Šole in vrsto pomembnih nalog za nas krajane, ki ■)i se jih morali bolj zavedati. Na zadnjem zboru občanov je bilo ugotovljeno, da so občani nez.ainteresirani, po drugi strani pa tarnamo o neizpolnjenih nalogah. Kljub maloštevilčnosti na tem zboru so se navzoči odločili za 1% samo- prispevek za dobo petih let. Edino za prispevek 0,5 % za celodnevno Šolo ni bilo sklepa. Pripombe so bile zakaj ne bi tudi ostali KO plače- vali prispevek za VVZ Kidričevo, ker so tudi koristniki. Predlog je bil zavrnjen iz upravičenih vzrokov. Po tem zboru občanov, je bil tudi sklican zbor predsednikov hišnih svetov, tudi tukaj ni bila navzočnost polnoštevilna. Pred zborom je bil sklican zbor članov ZK v KS Kidričevo. Tudi tukaj je bila navzo- ča samo ena četrtina članov ZK. Kje je torej naša zavest, se lahko vprašamo, ko še svojih problemov nočemo obravnavati. Če si sami ne bomo urejali naših nalog v naselju,, nam nihče drug ne bo, saj nam k našim prispevkom družba daie dosti več kot mi sami. , ^ ^ Konrad Zoreč Preverjanje moralne pripravljenosti v tednu požarne varnosti so v krajevni skupnosti Destrnik potekale vaje gasilcev in članov CZ, ki so vključeni v gasilsko tehnične enote. Stab CZ je v soboto, 25. oktobra ob 16.45 po kurirski mreži pozval poveljnika gasilskega centra Destrnik. kot znak za pričetek akcije. Ob 17,03 iG,bil dan znak požara v GD Destrnik. N a poziv so se gasilci in člani GTE takoj odzvah in že čez pet minut krenili s prvim avtom v akcijo, čez deset mmut je ostal v GD samo dežurni. Predpostavka je bila »BLOK«, v KS je blok najvišja zgradba, saj v njem stanujejo občani v drugem nadstropju. Gasilci so svojo spretnost dobro pokazali, zataknilo pa seje pri hišni samozaščiti in samopomoči. V bloku primanjkuje ročnih gasilnih apa- ratov, saj le teh ni v kleti ter prvi in drugi etaži. V primeru, da se stopnice porušijo ni pri roki nobene lestve s katero bi stanovalce lahko rešili iz prvega in drugega nadstropja. Prav tako ni nobenega drugega priroč- nega pripomočka. Po končani vaji je bil v G D zbor, sledila je ocena vaje, govor paje stekel tudi o samozaščitnem delovanju gasilcev in članov CZ med občani. Ob 17.46 je znak požara naznanil alarm v GD Desenci. Tamkaj zbrani so reševali »Farmo piščancev«. Ob . m ie bila na farmi pregle- dana požarnovarnostn a oprema. Po vaji in analiza vaje in samozaščitnih ukrepov. Končna analiza obeh vaj je pokazala, da spuščanje sirene ni bilo v enem primeru pravilno kar negativno vpliva na občane, čeprav vsi ne vedo koliko sekund traja kakšen znak. Nadalje so se v reševalne akcije nekateri šli neprimerno obuti, oblečeni, brez šlema na glavi. Na kraju samem ie vladala živčnost, na kraju reševanja ni bilo plinskih mask in torbice prve pomoči. Vse te napake niso vzpodbuda za nadaljnje delo. Zatorej so vaje potrebne, da se na takšne in druge napake opozori in se jih s časom odpravi. Niso pa bile samo napake. Pokazala se je hitra mobilizaciia in čas, število ljudi, ki so pripravljeni stopiti takoj v akcijo naj si bo tak ali drugačen čas ter lepe ali slabe vremenske razmere. Pokazala seje tudi samozaščita občanov pred nevarnostmi požara. Občane opozarjamo na nevarnost požara, ki v tem času grozi z žganje- kuho, kurjenje »ALF« — kuhanje hrane za prašiče na dvoriščih, kontrola dimnikov, saj bodo le ti čez celo zimo v nenehnem »obratovanju«, na spravilo stelje za živino, da ne bodo prevelike količine prevlažnega listja, ker lahko pride do samovžiga in podobno. K. A. SREČANJE OSTARELIH OBČANOV v krajevni skupnosti Videm pri Ptuju so tudi letos priredili srečanje ostarelih občanov, tistih, ki so dopolnili 75 in več let življenja. Takih krajanov je v omenjeni krajevni skupnosti 85, nedeljskega srečanja seje udeležilo 48 povabljenih, mnogi pa se žal zaradi bolezni ali drugih vzrokov srečanja niso mogli udeležiti. Ostareli občani ki so se zbrali v prosvetni dvorani v Vidmu so z zanimanjem spremljali kulturni program, ki so jim ga pripravili pionirji in učitelji tamkajšnje osnovne šole in tamburaški orkester prosvetnega društva »France Prešeren«. Tamburašem starejši ljucije še posebno radi prisluhnejo, saj je to glasba iz njihove mladosti. Prav tako so se ostareli krajani razveselili darilnega bona. največ pa jim, kar je bilo moč razbrati iz pogovora s predstavniki krajevne skupnosti, pomeni pozornost, ki jim jo izkazujejo v krajevni skupnosti. Nekaj prijetnih uric srečanja, ki se ga je udeležila tudi predstavnica ptujskega socialnega skrbstva, je vse prehitro minilo in razšli so se z najlepšimi spomini, z dogovorom, da se prihodr-'* 'eto ponovno srečajo. JB Tudi smučarji imajo težave z denarjem Ob obisku jugoslovanske smu- čarske A reprezentance v Ptuju smo zvedeli marsikaj zanimivega. Smučarji, trenerja in direktor re- prezentance so opisali priprave na novo smučarsko sezono, se spo- minjali raznih veselih in manj veselih dogodkov. Z intenzivnimi pripravami so pričeli že lep čas pred obiskom v Ptuju, pa tudi za razvedrilo najdejo čas. Tako so v športni dvorani Mladika po po- govoru s Ptujčani zaigrali nogo- met, ki je sicer zanje »strogo pre- povedan« zaradi možnih po- škodb. Boian Križaj, ki so ga ljubitelji smučanja sprejeli z vi- harnim pozdravom, ko se je po- javil v avli CSUI, je dejal, da ga poškodba nič več ne ovira pri treningih in da bo do sezone do- bro pripravljen. Seveda si tako kot Bojan tudi ostali želijo nastopiti naolimpijskih igrah v Sarajevu ter se'kar najbolje uvrstiti. Obisk reprezentantov smo iz- koristili tudi za pogovor z direk- torjem državne reprezentance Tonetom Vogrincem, zanimalo nas je predvsem finančno stanje v smučarskem jugoslovanskem vrhu: »Ključna težava vsega našega dela je znova in znova — denar. Da bi lahko uresničili naš pro- gram dela v letošnji sezoni, bi potrebovali nekaj manj kot dve stari milijardi. To je po eni strani dosti denarja, po drugi pa ne. Upoštevati je treba, da povprečni nogometni klub prve lige porabi toliko ali pa še več denarja — najbrž je to dobra primeijava. Seveda upamo, da bomo vsaj na- jnujnejše spravili pod streho, tre- nutno pa lahko razpolagamo z nekaj več kot polovico tega de- narja, oziroma računamo, da ga bomo toliko zbrali. Pri tem zbi- ranju ima odločilno vlogo Jugo- slovanski smučarski sklad ali YU SKl POOL, ki zbere okrog osemsto starih milijonov din od športne industrije, od proizvajal- cev s katerimi sodelujemo. Ta denar dobimo v gotovini in je precej vezan tudi na uspehe tekmovalcev, kajti polovica sred- stev se obračuna ob pričetku se- zone, drugo polovico pa planira- mo na podlagi športnih rezulta- tov. To so tako irr ovane pre- mije. ki jih mora_ jroizvajalci športne opreme plccati za tiste tekmovalce? ki dosežejo določen uspeh. Ta denar seveda ne gre v žepe tekmovalcev, ampak v sku- pno blagajno, od tu pa financira- mo skupne priprave in tekmova- nja. Toda to je le osemsto mili- jonov. Direktno dobimo še od smučarske zveze Jugoslavije in Slovenije okrog tristo milijonov. vedno pa nam manjka še petsto do šeststo milijonov — in tako bo najbrž tudi letos. Vedno .se vprašamo, kaj naj črtamo iz programa, i.ani in predlani smo poleg ostalega črtali količino dela na snegu, zmanjše- vali programe, letos pa smo doslej uspeli uresničiti vse kar smo pla- nirali. Toda, marsikaj še imamo v planu — izboljšavo dela na treningih, tehnična sred- stva, pomagala, zdravstvene usluge, maserske, psihološke usluge — to pa, če se ne bo fi- nanciranje bistveno spremenilo že v bližnji prihodnosti, ne bomo mogli uresničiti.« Običajno imajo reprezentance, ki dosegajo tako dobre rezultate kot naša, svoj strokovni team, ki ga sestavljajo strokovnjaki iz raz- nih zdravstvenih področij. Tak- šnega strokovnega teama smu- čarska reprezentanca nima, kljub temu pa pt)skušajo to nadomestiti: »Kljub tem težavam smo pri- stopili k teamskemudelu tako,da smo ustanovili strokovni svet pri Smučarski zvezi Jugoslavije v katerem so vsi glavni trenerji se- lekcij ter ostali sodelavci. V svetu se dogovarjamo o načinu dela. poskušamo najti in odpraviti na- pake. drugi del teama so samo naše sanje. Vendar tu in tam po- iščemo sodelovanje kakšnega ljubitelja smučanja — zdravnika, ki gre z nami na tekmovanja in poskuša pomagati, v dogovorih smo tudi z maserjem za občasno sodelovanje. Vendar to ni konti- nuirano delo, to je le občasno. Vse, kar nam manjka, nad- omestimo z več volje do dela, z večjo zagnanostjo, z odličnim vzdušjem v ekipi, skratka z vsem. kar ni direktno vezano na denar. Četudi vsega, kar nam manjka, ne bomo uresničili, se ni treba bati za naše fante. Dosegli bomo vsaj takšne uspehe kot v preteklih dveh letih — .seveda, če bo v ekipi še naprej takšno vzdušje kot sedaj. Sodelovanje med strokovnjaki, trenerji in reprezentanti je zares odlično.« Res pa je tudi, da zgolj dobro vzdušje v ekipi ne pripomore k uspehom. Potrebno je mnogo trenirati, resno trenirati. Tone Vogrinec je povedal, da so letoš- nje priprave reprezentantov bolj- še kot kdaj koli prej, vzdušje je tudi dobro, zato upa, da bodo ponovili lanske rezultate. Seveda pa v tem trenutku nihče ne ve, kaj dela konkurenca — ali .so naše fante dohiteli, prehiteli ali so za njimi. To bodo pokazale šele prve tekme v decembru. Upoštevati pa je potrebno tudi, da je lanski »bum« jugoslovanskih smučarjev tudi blizu teoretičnim možnostim. Fantje so tik pod vrhom in vsak korak naprej je tu izredno težak. Javnost najbrž pričakuje, da bodo naši smučarji v sezoni, ki je pred nami, dosegali vse boljše rezulta- te. da jih bo vedno več med prvimi petimi, desetimi. Ob tem pa vsi skupaj pozabljamo, da imajo med prvimi desetimi Avstrijci, Italija- no. Amerikanci! Švicarji samo po enega tekmovalca in tako dalje. In ob koncu še vprašanje o na- logah direktorja državne repre- zentance: »Moja funkcija je zelo široka, saj združujem tehnično delo na snegu, sodelovanje s trenerji ob- enem pa sem menažer, vodim fi- nance kot vodja Yu ski poola. To je na eni strani slaba rešitev, ker sem razpel med sto različnimi nalogami in večkrat ne uspem uresničiti vsega, kar sem si za- mislil, na drugi strani paje to spet dobro, ker v enih rokah držiš kompletno dogajanje v smučanju, l ako je sodelovanje s smučarsko industrijo vedno na takšni ravni, kot jo od nas zahtevajo proizva- jalci in tekmovalci oziroma tre- nerji. V treninge posameznih trene- rjev se ne vmešavam, ampak so- delujem z njimi. Vendar je pri nas delo dobro organizirano in v.sak ga opravlja po svojih najboljših močeh. Najbrž pa bomo morali naše funkcije malo uskladiti in resnično opraviti vse zadane na- loge.« Tone Vogrinec je povedal, da je v vseh selekcijah 85 članov oziro- ma tekmovalcev — od A ekipe do pionirjev. Med temi je le en sam predstavnik iz Bosne in Hercego- vine, Robert Brudar iz Sarajeva, kije uvrščen v ekipo za smuk. Žal v drugih republikah ne posvečajo prave pozornosti smučanju, če- prav imajo ponekod izredne po- goje za ta šport. Seveda bi bilo izrednega pomena za vso jugo- slovansko smučarijo, če bi se kvalitetni vrh razširil tudi na druge republike, predvsem na Hrvatsko, Bosno in Hercegovino ter Makedonijo. Tako bi tudi na zveznem nivoju v telesni kulturi namenili drugačno pozornost smučanju v Jugoslaviji. Prav olimpijske igre bi morale dati svoj prispevek k širjenju in priljublje- nosti smučanja, vendar same igre niso dovolj. Tuje potrebno storiti še mnogo več — popularizirati ta šport v šolah, dru^vih, v delovnih organizacijah, vendar že pred olimpijskimi igrami v Sarajevu. N. D. Tone Vogrinec (foto OM) Bojan Križaj in Filip Gartner ob podpisovanju postelja smučarske re- prezentance v CSUI Ptuj. (foto OM) Skupščina občinske zdravstvene skupnosti v ponedeljek so na skupni s^eji zbora izvajalcev in zbora uporabnikov skupščine občinske zdravstvene skupnosti Ptuj uskla- dili dogovorjena sredstva zdra- vstvene skupnosti za leto 1980 s spremembami in dopolnitvami resolucije o politiki izvajanja dru- žbenega plana občine Ptuj za leto 1980. S spremembami in dopolnitvami resolucije za leto 1980 je oprede- ljeno, da sredstva zdravstvenih skupnosti zaradi rasti materialnih stroškov porastejo v primerjavi s preteklim letom za največ 18 od- stotkov in ne 16 odstotkov kot je bilo določeno v začetku leta. V skladu z določili resolucije se sred- stva, ki jih občinska zdravstvena skupnost dobiva s prispevki na osnovi bruto mase osebnih doho- dkov povečajo za 17,87 odstotkov. Sredstva iz drugih prihodkov pa bodo ostala nespremenjena in tako se bodo načrtovana sredstva zdra- vstvene skupnosti povečala za 1,02 odstotkov v primerjavi z že spre- jetim finančnim načrtom. Dodatna sredstva v višini 3,770.000 dinarjev je treba v skla- du z resolucijo nameniti za pokri- vanje večjih materialnih stroškov; za uskladitev planov m.aterialnih izdatkov zdravstvenih delovnih or- ganizacij v občini z dejansko rastjo cen (od planiranih 14 na 30 odsto- tkov), za uskladitev sredstev skup- nega programa investicij v podrav- ski regiji z rastjo cen, kar pomeni za občinsko zdravstveno skupnost 2,074.000 dinarjev. Najdalj časa so se delegati zadr- žali pri predlogu kadrovskih normativov za zdravstveno deja- vnost v občinski zdravstveni skupnosti Ptuj za srednjeročno obdobje 1981 — 1985. Predlog je bil oblikovan na osnovi samoupra- vnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1981 — 1985, v njem pa so opredeljene prednostne naloge: hi- trejši razvoj splošne ambulantne dejavnosti, medicine dela in zobo- zdravstvene dejavnosti; razvijanje in širitev obsega dela na področju zdravstvene vzgoje v vseh zdra- vstvenih dejavnostih; širjenje zdravljenja in nege na domu; širjenje dispanzerskih metod dela in povečanje obsega dela speciali- stičnih storitev v dejavnostih kjer so dolge čakalne dobe. Poleg tega so upoštevali, da ši- ritev oziroma zaposlovanje ne sme v povprečju prekoračiti 2 odstotno letno rast. Normative, ki so jih predlagali, bi v občinski zdravstve- ni skupnosti občine Ptuj želeli do- seči do leta 1985, v aneksih samo- upravnih sporazumov pa se mo- rajo vsako leto dogovarjati za širi- tev. Zedinili se niso z normativom za šolarje od 7 do 18 leta starosti. N. Kotar KRITIČNO O SVOJEM DELU Iz Juršinc poročajo, da so imeli v prvi polovici meseca oktobra programsko volilno konferenco SZDL na kateri soočenih svoje aktivnosti v tem letu, kritično pa spregovorili tudi o nekaterih slabostih, ki se kažejo v delu krajevnih družbenopolitičnih or- ganizacij, krajevne samouprave in društev. Ob tem so ugotovili, da bodo lahko le s takim pristopom k delu zagotovili enotnejši razvoj tega območja Slo- venskih goric, opozarjanje na napake pa nima na- mena le kritizirati delo posameznika ali celotne organizacije temveč zagotoviti resnično možnost, vseh. da odgovarjajo za svoje delo in dejj.) v krajevni skupnosti kot celota, da o vsem enakopravip odlo- čajo in nosijo tudi posledice, če iz kakršnega koli subjektivnega vzroka niso uspeli svojih postopkov vskladiti z našimi skupnimi usmeritvami in cilji ter seveda finančnimi možnostmi, ki so tudi edina re- alna osnova za razvoj nekega kraja. Na programsko volilni konferenci KK SZDL v Juršnicih so govorili tudi o smernicah nadaljnega razvoja m enoletne aktivnosti te najširše frontne organizacije in njenih organov. V prihodnjem ob- dobju bo delo v socialistični zvezi vodilo predsed- stvo konference v katerem so zastopane vse orga- nizacije in društva to pomeni, da bodo prisotni tudi skupni vplivi na posamezne interese in področja. Pravijo, da bodo lahko v novem predsedstvu lažje reševali m uresničevali sprejete programe, dogovore in .skupne akcije, V razpravi so po.sebnoskrb posvetili kmetijstvu in pridobivanju večjih količin hrane ter spregovorili še od delu sveta potrošnikov, ki se mora po mnenju večine prisotnih konkretneje vključevati v reševanje problemov preskrbe občanov kot je zalpženost do- mače trgovine, odnos do kupcev, prodajna kultura, pa tudi cene. informiranost potrošnika in pc^dohno. mš Programsko-volilna konferenca in zbor občanov Prejšnji četrtek so v ptujski krajevni skupnosti Jože Potrč izvedli programsko-volilno konferenco SZDL in zbor občanov. Udeležba je bila sila skro- mna. pravo nasprotje razpravi. Udeleženci so ocenili, da delo krajevne konfe- rence SZDL in njenih organov ni bilo takšno, kot je bilo pričakovati, za kar je bilo naštetih več vzrokov med njimi premajhna aktivnost krajanov, neustre- zna oblika delovanja in prostorske težave. Z novo vsebino in obliko dela pa lahko opravičeno priča- kujemo boljše rezultate. Gre za sistem dela prek uličnih odborov (trije) in predsedstva, s tem pa bo delovanje ožje. bolj povezano s hišno samoupravo ter drugimi organi in organizacijami v krajevni skupnosti. V tej smeri so udeleženci četrtkove kon- ference sprejeli programske smernice, novo obliko organiziranosti in spremembo pravil o delovanju krajevne konference SZDL — prilagojeno novi obliki. V razpravi so udeleženci opravičeno dvomili v pripravljenost za delo tistih krajanov, ki so evi- dentirani za opravljanje določenih nalog, vendar se konference ni.so udeležili. Vendar je razprava našla izhod tudi iz te /agatc. Na zboru občanov je uvodoma bila beseda o programih in pLnih s.imoupravpih interj^nih sku- pnosti dru/.bene in materialne dejav nosti, udele- ženci so podprli prednostne občinske usmeritve in izpostavili problem ptujskega prometnega gordij- skega vozla pri železniškem prelazu. Največ razprave je bilo ob obravnavi predloga programa dela v tej krajevni skupnosti v naslednjem srednjeročnem obdobju. V tem obdobju želijo ob- noviti in asfaltirati pločnike, urediti avtobusna po- stajališča, vodnjake, cestno razsvetljavo (dotrajano), telefonsko omrežje, priročno tržnico in trgovino s povrtnino. zelenice in poti, urediti potok Grajena in vzdrževati igrišča. Potrebna sredstva želijo zbrati z 1 -odstotnim .samoprispevkom, o uvedbi le-tega pa se bodo krajani odločali na referendumu, ki bo, tako kot v ostalih ptujskih krajevnih skupnostih, 7. de- cembra. Udeleženci so v razpravi menili, da je ob naštetih akcijah in nalogah potrebno veliko pozor- nosti posvetiti kvalitetni izvedbi del ter ureditvi nekaterih »malenkosti«, ki pa jih občani srečujejo vsakodnevno. Kot primer naj navedemo kanaliza- cijo. ki ni kos m.^čnej.šemu dežju ter ureditev Ljud- skega vrta za katerega .so nekateri menili, da je šc slabši kot pred ureditvijo. Skratka, številni napotki so dobra usmeritev za prthvKinje delo skupščine in sveta krajevne .skupnosti. j koiaf TEDNIK -30, oktober 1980 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 POZDRAV DOMOVINI - SPOMIN TITU OTROCI NAŠIH ZDOMCEV NA OBISKU V DOMOVINI Konec preteklega tedna so bili na krajšem obisku tudi v Ptuju otroci naših zdomcev, ki delajo v ZR Nemčiji. Z njim so prišli jugoslo- vanski učitelji in nekaj staršev. Pozno zvečer, ko so se vrnili iz Kumrovca, sem se oglasila pri njih v novem dijaškem domu v Ptuju kjer so prespali. 2e pri vratih me je dežurna vzgojitelji- ca opozorila na to, da nimajo tople vode in da ni zakurjeno. Takoj ob srečanju z našimi zdomci so mi tudi sami to povedali. Učitelj Ramiz Džonanovič iz jugoslovanskega kluba „lvo Lola Ribar" je dejal: „Ves čas potovanja sem učencem pripovedoval, kako je v Jugo- slaviji vse dobro, prijetno, toplo, kakšno je go- stoljubje Jugoslovanov in takoj so mi učenci , povedali, da ni tako. Prav je, da naše otroke povsod kamor pridemo resnično prisrčno sprej- mejo, saj bo to veliko pomenilo pri obliko- vanju ljubezni teh otrok do domovine staršev in njih samih. Večina jih je sicer rojenih v Nemčiji in tudi tako govore. Mi se srečujemo enkrat te- densko in imamo štiri ure pouka. Takrat jim želimo povedati čim več lepega o domovini in se trudimo, da bi se ti mladi ljudje nanjo tudi navezali. Zato je prav, da jih čakamo z odpr- timi rokami, da jih z ljubeznijo in pozornostjo sprejmemo." Mile Vojnovič iz jugoslovanskega kluba „Kumrovec" dela v Kiinzelsaunu. „Delam od lanskega leta. Zelja naših učencev, staršev in učiteljev je, da naše otroke povežemo z rodno zemljo in domovino, z zgodovino jugoslovanske kulture in civilizaciie. Delamo po programu, ki je izdelan v domo- vini in obravnavamo posamezna tematska področja, ki so navezana na kulturo, zgodovino in preteklost naših narodov in narodnosti v domovini. Ekskurzijo organiziramo z namenom, da naši učenci obiščejo in vidijo vse pomembno iz naše preteklosti in najnovejše do- sežke. Gremo po Titovih poteh revolucije in po poteh AVNOJa. Začeli smo v Kumrovcu in nadaljujemo pot prek Bihača, Drvarja, Jajca, Kozare, Jasenovca, Beograda in Kragujevca. Ekskurzija sodi v okvir karavane ekskurzije, ki poteka pod naslovom: POZDRAV DOMOVINI — SPOMIN TITU. Obsega okrog 16 avtobusov ali 900 učencev. Upam, da se bo dobro končala, čeprav zahteva od nas učiteljev precej napora. Sicer pa je tudi naše delo v šoli zelo zahtev i.v,, saj imamo v isti učilnici pogostokrat skupaj učence od prvega do šestega razreda. Delamo pa tudi v klubu in moramo biti knjižnjičarji, skrbeti moramo za kinematogafijo, za aktiv mladih, za aktiv žena, za športne sekcije v klu- bu... kot entuziasti, ki so bili vse in vse. UPAM. DA BOMO VZDR2AL1 Takšno je torej naše delo. Upam, da bomo imeli moč in vzdržali. Verjemite, da so mnogi naši poklicni kolegi zapustili tujino prav zaradi preobsežnega dela in velikega števila nalog, ki jih nosimo na svojih ramenih. Prijatelj Džananovič je moj sodelavec, mlad človek, ki ima mnogo volje in želja. Midva sodelujeva in morava sodelovati. Živi v večjem kraju kot jaz, ima pa manj učencev. Razlog je verjetno v tem, ker je tam manj Jugoslovanov." Ramiz Džananovič je takoj navezal svoje vtise iz enodnevnega bivanja v naši, tudi njiho- vi, domovini: „Danes, po dnevu, ko smo najbolj utrujeni so učenci neverjetno močno doživljali obisk Kumrovca, rojstnega kraja to- variša Tita. Učenci so sicer pripravljeni na to srečanje, seznanjeni so z veličino osebnosti to- variša Tita, z dogodki v tem letu in tako so na nepričakovano dostojanstven način sprejeli in doživeli to srečanje. Vse kar bomo v teh sedmih dneh obiskali ima svoj cilj, da učencem razširi njihovo znanje o domovini in da razvijemo ljubezen do domo- vine, do naše revolucije. Tako bodo naši učenci ob f)ovratku v Nemčijo mnogo več znali o domovini od tistih, ki niso mogli z nami. Razmišljam že o ekskurziji za prihodnje leto, ko bomo obiskali druge kraje, ki so najvažnejši v Jugoslaviji. Jugoslovanski dopolnilni pouk mi mnogo pomeni. Učitelj, ki dela v tujini je izpo- stavljen številnim drugim problemom in nalo- gam, ki jih učitelji v domovini nimajo. V domovini sem učil 10 let in sedaj sem leto dni v tujini, kjer sem v enem letu vložil več truda kot v celotnem mojem poučevanju. V domovini me je skrbel le pouk, v tujini sem človek, ki or- ganizira vse akcije in nosi vso delo. Ena takšnih akcij je bila v Stutgartu za Dan mladosti in je dobila odziv v vsej Evropi. 40 000 Jugoslovanov je prisegalo Titu in dostojanstveno doživljalo najtežje trenutke, ko smo izgubili Tita. Nemške oblasti so bile ganjene in začudene nad našim dostojanstvom in so se spraševale odkod toliko moči temu narodu iz Jugoslavije. O tej ekskurziji ne bi bilo potrebno mnogo govoriti. Rad bi rekel le to, da nas vsi, ki so v domovini odgovorni, da sprejmejo te ekskur- zije, sprejmejo z obema rokama, kajti mi resnično vodimo bitko, kako naše malčke navezati na jugoslovansko domovino katere sinovi in hčere so." JUGOSLOVANSKI DOPOLNILNI POUK To je specifičen program, ki ni popolnoma dodelan, podan je le v globah. Učitelji ga re- alizirajo odvisno od tega kakšno imajo sestavo otrok. Razdeljen pa je na dvanajst tematskih področij kot naprimer: spoznavanje domovine, dan mladosti, dan žena... Vsako tematsko področje obdelujejo en mesec in ga dopolnju- ieio z aktualno pisano besedo, govornimi in pi- smenimi vajami, razgovori in na ta način navezujejo učence na našo domovino. Učenci se v nemških šolah naučijo le nemško, v dopolnilni jugoslovanski šoli pa spoznajo materin jezik, ki ga poznajo zelo slabo. Ti otroci so rojeni v Nemčiji, obiskovali so nemške vrtce in hodijo v nemške šole, družijo se z nemškimi otroki in brez jugoslovanske dopolnilne šole si ne znajo zamišljati malega Jugoslovana v tujini. Prav zato je prav, da ju- goslovansko dopolnilno šolo še bolj razvijamo in pošljemo še več ljudi, ki bi tam učili. V tej pokrajini jih je okrog 18.000 vključenih v do- polnilno jugoslovansko šolo, še vedno pa je nekaj takih, ki niso vključeni, saj v malih mestih ni organiziranega jugoslovanskega pouka. Aktualne so tudi težave z učbeniki, ki jih do- bivajo iz domovine iz vseh republik in tako jih tudi delijo otrokom, Slovencem slovenske, Hr- vatom hrvatske in podobno... Dobro bi bilo, če bi imeli prilagojen učbenik, ki bi učiteljem olaj- šal že tako naporno delo v tujini. JUGOSLOVANSKI KLUBI Ramiz Džananovič dela v maihnem turisti- čnem mestu Schvvabisch Hali. Jugoslovani, ki tam žive se še vedno niso dobro vklopili v nem- ško življenje, še vedno so Jugoslovani. V klubu, ki deluje že tri leta in so letos dobili tudi klub- ske prostore, je vključenih mnogo Jugoslo- vanov. Deluje tudi več sekcij: šahovska, nogometna, aktiv žena, kegljaška sekcija, rokometna sekcija za žene... Od 29. novembra dalje pa bodo imeli tudi svoj list, edini v Badenwirttenbergu. Tudi v klubu je največ nalog na ramenih uči- teljev, vendar so ti učitelji ponosni na svoje delo, delajo pa tudi ostali Jugoslovani, dobro se vključujejo in dobro delajo in niso to eni in isti ljudje. Klubi imajo torej svojo nalogo, v njih se Jugoslovani kulturno zabavajo in zabavajo na različnih drugih področjih, se združujejo in so Jugoslavija v malem. Člani upravnega odbora so zadolženi in odgovorni za delo posameznih sekcij. Vsaka sekcija ima svoj pr^ram dela, ki je tudi finančno ovrednoten. Tudi ta ekskurzija je sestavni del programa aktivnosti klubov. Obiskujejo tudi bolnike, matere, ki so rodile nove male Jugoslovane in izvajajo še druge humane akcije in tako se tudi posamezni Jugo- slovani ne čutijo osamljene. Klub je dal za to ekskurzijo učencev v domovino 2.500 mark ali več kot 50 mark, za posameznega učenca. Prihaja tudi do napak, vendar pa se trudijo, da je klub resnično prostor igre, zabave in dela. Sredstva za delovanje klubov ustvarjajo člani kluba sami, delajo in se vzdržujejo. Noben nemški praznik ne uide brez jugoslovanskih ,,štantov" kjer prodajajo specialitete: čevap- čiče, črno in belo vino, slivovico, hruškovec... organizirajo zabave in tako ustvarjajo sredstva. Upravni organ na teh zabavah samo dela in ne pozna zabave, prostori morajo biti zjutraj čisti in pospravljeni. Torej težak zaslužek za delo- vanje klubov. Organizirajo tudi malo šolo in šolo za odrasle in to pomeni, da so vsi krenili v šolo. Težave so s prostorom in še posebej s prostorom za malo šolo. Ko sem tako poslušala pripovedovanje teh učiteljev, se mi je nehote vrinilo vprašanje, kako to vse zmorejo. Ob delavnikih imajo do- polnilni jugoslovanski pouk, v soboto dopoldan z malčki, z odraslimi pa istega dne popoldan. Vsak dan pa jih čaka še delo v klubu. Niso ho- teli povedati, da mnogo delajo, ampak so, ker sem jih pač vprašala, povedali del tega kar delajo. KLUB. OTROCI, UClTELJl, STARSI Vsi skupno delajo in dobro sodelujejo tudi z nemškimi klubi. In če je sodelovanje med klubom, učitelji, starši in otroci, potem ni težav v tujini. Nemci so jim naklonjeni in jim pomagajo. Imeli so tudi skupno prireditev Nemcev, Jugoslovanov in Grkov. Ce ste vztrajali in prebrali do konca si verje- tno delite mnenje z mano: Sprejmimo jih z olk'- ma rokama, resnično toplo in prisrčno, kot sprejme mati svojega ljubljenega otroka. N. Kotar Zadovoljili z delom ol^činskega centra klobov OZi Ob 24. oktobru — dnevu Organizacije zdru- ženih narodov smo obiskali občinski center klu- bov OZN v Ptuju. K razgovoru smo f>ovabili predsednika Zorana Cernezla iz Ptuja, ki je o organiziranosti in delu centra povedal: ,,V občinski center klubov OZN Ptuj je trenutno včlanjenih 13 klubov, od tega so trije iz srednjih šol, ostali pa so iz osnovnih šol na oftmočju ptujske občine. V okviru centra se re- dno sestajamo, obravnavamo tekoče probleme in teme, ki si jih izberemo. Tudi v klubih OZN na terenu sledijo svetovnim dogodkom in med- narodni politiki. V okviru Centra se sestajamo vsaj šest krat letno, se pravi vsak drugi mesec. Ce jc potrebno pa se sestanemo še kdaj. Letos smo imeli poleg rednega dela precej posla z organizacijo in ude- ležbo na raznih kvizih, ki jih vsako leto organi- zir^republiška konferenca klubov OZN. Vsako leto imamo še akcijo prodaje novoletnih voščil- nic UNICEF. Voščilnice prodajamo organizi- rano po klubih in zmeraj je ta akcija uspešna, saj ljudje vedo, da gre izkupiček za pomoč la- čnim otrokom iz vsega sveta." Največ dela ste prav gotovo vložili v organi- zacijo in pripravo kvizov na temo OZN. Kakšna je bila udeležba in uvrstitev? ,,Ti kvizi so potekali v organizaciji republiške konference klubov OZN. Najprej so se člani klubov pomerili v občinskem merilu, najboljši so se za tem udeležili regionalnih kvizov, final- no tekmovanje pa je vsako leto v Ljubljani. Za letošnji občinski kviz klubov OZN smo pri- pravili vprašanje člani centra sami, za srednje šole so nam pomagali le mentorji. Ptuj je bil letos tudi nosilec regionalnega kviz tekmovanja, ki je lepo uspelo. Ekipa ptujske gimnazije se je uvrstila v polfinale, kjer pa je na žalost izpadla. V začetku oktobra smo imeli še eno tekmo- vanje v kvizu nea temo Združeni narodi. Čeprav je bilo tekmovanje na nivoju občinskega centra sta se ga udeležili le ekipi iz OS Videm in Tone Žnidarič. Na tekmovanje v Mariboru se je uvrstila 5 članska ekipa OS Videm, vendar se tekmovanja ni udeležila, ker smo pošto z vabi- lom prejeli prepozno. Rad bi pohvalil vse tekmovalce in mentorje, kajti njihovo delo je bilo letos res precej akti- vno in predvsem resno. Naj še dodam, da so se na republiški konferenci ZSMS pred kratkim dogovorili, da bodo sedaj klubi OZN prešli v organizacijo ZSMS. Tako sedaj spadamo v re- dno dejavnost občinske konference ZSMS v Ptuju, ki nam bo sedaj lahko pomagala pri financiranju, kar je bil naš največji problem. Pa tudi prostorsko stisko smo s tem rešili, ker bomo odslej lahko sestankovali na občinski konferenci mladih v Ptuju." M. Ozmec ODGOVORNOST ZGOLJ NA PAPIRJU? Zadnje dni skorajda v vseh slovenskih časopisih beremo o od- govornosti, kot da smo se novinarji odločili osvetliti jo z vseh strani. In ker že toliko o njej drugod, naj še mi napišemo nekaj vrstic. K pisa- nju pa nas je bolj kot ne vzpodbu- dil zadnji primer ogrevanja ali bo- lje neogrevanja prostorov vzgojno- varstvene enote Ptuj v kovmarski šoli. V preteklem tednu so namreč v omenjeni enoti po skorajda šest- mesečni zamudi le uredili centralno Ogrevanje. Vemo. da gre za obnovljene p^os ^^^e kov-nareke šo- le. Investicijo je vodil Vzgojnovar- stveni zavod, sredstva je prispevala skupnost otroškega varstva, precej- šen delež tudi krajani krajevne skupnosti Dušan Kveder iz samo- prispevka, dela pa je izvajala Obrt- no nabavno prc^ajna zadruga Panorama Ptuj. Takoj moramo zapisati, da podatki - razen tistih, ki smo jih prejeli od inšpektorjev — niso uradni, saj v VVZ Ptuj v preteklem :cdnu ni bilo moč dobiti otigovornih tovarišev, ker so bili na letnem dopustu oziroma odstotni .^?.radi hok/ni — vsaj takrat, ko smo želeli dobiti podatke o vsej za- devi, jih ni bilo. Vsa zgodba pa je približno tak- šna, da so ogrevanje uredili šele po- tem, ko so starši opozorili pož.arno- varnostncga inšpektorja, da so prostori nepravilno ogrevani. V igralnicah in na hodniku je bila temperatura med 11 in 13 stopinja- mi Celzija, v sanitarnih prostorih pa 8 stopinj Celzija. Kdo pa je bil odgovoren za ureditev ogrevanja? Najbrž v prvi vrsti VVZ kot nosilec investicije, ki bi naj bila zaključena že v aprilu letos m takoj za njim O^PZ. i'dr-^-^ana kot izvajalec del. Po neuradnih podatkih se je zataknilo zaradi cisterne, ki bi jo morali ponovno testirati preden so jo vkopali. No, to je bilo v začetku tedna urejeno, tudi gorivo je bilo naročeno v istem dnevu (!), v pe- tek, 24. oktobra pa so bili prostori celo primerno ogreti. Ob tem se vprašujemo, koliko in kako so omenjeni odgovorni — zgolj na papirju? Kaj bi bilo, če bi neprimerno ogrevanje botrovalo bolezni ali celo nesreči? Sedaj res lahko rečemo — konec dober, vse dobro, o '•voji odgovornosti pa naj odgovorn- 'e malce nzrris "jo. D Odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (prikaz predpisov) Zaradi izgradnje stanovanjskih blokov, individualnih hiš, indu- strijskih objektov, cest itd., izgubimo tudi v Sloveniji vsako leto nad 2.000 ha kmetijske zemlje in gozda. Izgubljeno poizkušamo nadomestiti z pridobivanjem novih kmetijskih zemljišč kot n. pr. z izsu.ševanjem močvirij, barij, regulacijo rek, potokov itd. Eden izmed virov denarnih sredstev za pridobivanje novih kme- tijskih zemljišč, kakor tudi za izboljšavo že obstoječih, je tudi odškod- nma, ki se plačuje za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda in to kmetijskim zemljiškim skupnostim. KATERI PREDPISI UREJAJO TOVRSTNO ODŠKODNINO? To urejajo Zakon o kmetijskih zemljiščih — prečiščeno besedilo iz leta 1978 (Url. 1. SRS št. 1 /79) in pa odloki občinskih skupščin. Oglejmo si te prepise. I. ZAKON O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH Najprej treba omeniti, da Zakon o kmetijskih zemljiščih (okrajšava ZKZ) v svojem prečiščenem besedilu iz leta 1978 prinaša v svojem 14 čl. gledeodškodninezaspremembo namembnosti kmetijskega zemljišč ali gozda precej drugačne določbe kot pa jih je vseboval v svojem bivšem 13. čl. isti zakon iz leta 1973 (Ur. 1. SRS 26/73). ki ni uporabljal izraz »odškodnina« tem več je govoril le o posebnem prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Kdo in v katerem primeru mora po ZKZ plačati odškodnino za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda? Po 1. ods. 14. čl. ZKZ mora oseba (lahko je to fizična ali pravna oseba), ki spremeni kmetij.sko zemljišče ali gozd tako, da se to zemljišče ne uporablja več za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo, plačati odškod- nino zaradi spremembe namembnosti zemljišča. Za plačilo odškodnine ni pomembno ali je do spremembe namembnosti prišlo na podlagi lokacijskega dovoljenja, ali na podlagi drugega upravnega akta ali brez lokacijskega dovoljenja oz. brez drugega upravnega akta (primer tkz. »črne gradnje«). Med »kmetijsko zemljišče« pa šteje ZKZ vsa zemljišča, ki so v skladu z občinskim prostorskim planom ali za urbanističnimi dokumenti določena za kmetijsko proizvodnjo, ter tudi zemljišča, ki so z dolgo- ročnimi prostorskimi plani sicer namenjena za zazidavo. dokler se na njih ne začne graditi (2. čl. ZKZ). Kdaj se dejanska sprememba namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda pravno ne šteje za spremembo namembnosti? Dejanska sprememba namembnosti kmetijskega zemljišča ali go- zda. ki nastane z gradnjo: objektov za rejo govedi, konj in drobnice s pripadajočimi objekti, razstlinjakov, gozdnih prometnic in dovoznih poti do gorskih in hribovitih predelov, se po izrecni določbi 2. odst. 14. čl. ZKZ ne šteje za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda.kar ima za posledico, da se ne plača odškodnina. Opozorim, da se omenjena določba ne more uporabiti pri gradnji objektov, ki niso tukaj našteti, pa čeprav bi bili pomembni za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo. Tako bo n. pr. šlo za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda pri gradnji svinjakov, objektov za rejo perutnine in podobno. V teh primerih bodo graditelji dolžni plačati odškodino. V katerih primerih se tudi ne plača odškodina, čeprav gre za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda? Ti primeri so izčrpno našteti v 4. odst. 14. čl. ZKZ in sicer: a) kadar gre za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda za potrebe JLA ali za namene v okviru programa splošnega ljud.skega odpora. Tu je potrebno pozoriti. da so mišljene pKJtrebe, ki so v zvezi z osnovno funkcijo JLA kot npr. gradnja vojaških vežbali.šč in podobno. Oprostitve plačila odškodnine pa ne bo, če bo šlo npr. za gradnjo stanovanj za JLA. za gradnjo vojaškega rekreacijskega centra in podo- bno. Pravtako ne bo oproščena plačila odškodnine izgradnja takega objekta za potrebe splošnega ljudskega odpora, ki ni zajet v programu SLO. b) Kadar se na kmetijskem ah gozdnem zemljišču gradijo objekti zaradi obrambe pred poplavami; c) kadar se na kmetijskem ali gozdnem zemljišču gradijo objekti za urejanje vodnega režima z namenom, da se zagotovi varstvo pred škodljivim delovanjem voda in erozije, varstvo vodnih količin ter zalog in varstvo kakovosti voda; č) kadar se na kmetijskem ali gozdnem zemljišču gradijo objekti zaradi vzdrževanja naravnih vodotokov, vodno-gospodarskih objektov in naprav v splošni rabi. Pripomniti je, da so objekti našteti pod b) — č) določeni v skladu z Zakonom o vodah (Ur. 1. SRS št. 16/74). Od kakšne površine za spremembo namembnosti določenega kmetijskega zemljišča ali gozda se plača odškodnina? Odgovor najdemo v 3. odst. 14. čl. ZKZ, ki pravi, da se odškodnina plača od površine kmetijskega zemljišča ali gozda, kije po zazidalnem načrtu ali če tega ni. v lokacijskem dovoljenju določena za gradnjo objekta (zazidalna površina) kakor tudi od p^ovršine kmetijskega zem- ljišča ali gozda, ki je z zazidalnim načrtom ali lokacij.skim dovoljenjem namenjeno za redno rabo objekta (funkcionalno zemljišče). Za izmero površine kmetijskega zemljišča ali gozda, ki bo prišla v poštev pri plačilu odškodnine, bo torej merodajcn zazidalni načrt ali pa lokacijsko dovoljenje, l udi pri takozvanih črnih gradnjah bo treba plačati odškodnino od zazidalne površine in funkcionalnega zemlji.šča razen kolikor bo (npr. z oblastnim rušenjem objekta) vpostavljeno prvotno stanje. Kdo izda splošen predpis o višini odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemlji.šča ali gozda? ZKZ v 5. odst. 14. čl. poobla.šča občinske skupščine, da z odlokom predpišejo odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda, vendar jim pri tem ne daje prostih rok, temveč določa, da smejo odškodnino določiti v znesku za kvadratni metei zemljišča ob upoštevanju lege in kakovosti zemlji.šč, vendar cxlškodnina ne sme biti manjša (xl 10 din za kvadratni meter. Ta najvišje določeni znesek bo izvršni svet skupščine SR Slovenije valoriziral vsake dve leti \ skladu s splošnim gibanjem cen. Zdi se mi potrebno opozoriti, da so nekatere občinske skupščine \ svojih odlokih določile višino odškodnine tudi glede na namembnos' objekta, zaradi gradnje katerega bi se spremenila namembnost kmetij skega ali gozdnega zemljišča, kar pa ni v skladu z ZKZ. O teh odlokih skupščin občin Ftuj in Ormož bom p(xlrobneje pisal pozneje. Kdo v konkretnih primerih odmeri odškodnino zaradi sprememb« I namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda? j i v smislu 6. odst. 14, čl. ZKZ (xlmeri odškodnino in izda odločb« i občinski upravni organ pristojen za lokacijske zadeve, kateri si preskrb ; pivd.iike • pO", ršini zemljišča v/ zazidalnega ali lokacijskega dovoljenja ^ NacL.^icvanje phhod iiič 6 - IZ NAŠIH KRAJEV 30, oktober 1980- TEIUVI]( Mialčo Bogatenovski iz Sv. Ni- kola pri §tipu Da&o TeofBorič iz BariCa pri Beogradu MOovan Vujisič iz Pri^^tioe Robert Botkovič iz Puie Marko RIlMar« r Scir mtš Škofio lioko Rtmtr iz CradiSča pri Vi. paiL JLA JE NAJVEČJA ŠOLA MED MLADIMI VOJAKI V PTUJSKI VOJAŠNtOl Pred nedavnim je prišla v vojašnico Dušana Kvedra v Ptuju nova generacija mladih vlakov. Iz vseh koncev naše lepe domovine so prišli mladi fantje in zamenjali civilne obleke z vojaškimi. Pra- vijo, da jim je lepo tukaj v Ptuju, sicer pa. naj povedo sami: Mialčo Bogatenovski iz Sv. Nikola pri Štipu v SR Makedonija: »Ko sem zvedel, da bom služil vojsko v Ptuju, sem bil precej presenečen. To je precej ^lečsem si dgal. pa sem dejstvo pač sprejel taksno kot je. Kot je navada pri nas. sem napravil pioslovilni večer, k^r smo s prijatelji utopili skrbi v veselju. Težko je bilo slovo od doma. Tukaj v Ptuju smo bili lepo sprejeti, izredno družbo sem našel in dobro mi gre te prve dnL Spoznal sem prijatelje širom naše domovine. Vse je v redu hrana je dobra, le temperatura ni preveč običajna zame. Pa sem se že navadil...« Duško Teofilovič iz Bariča pri Beogradu: »Ko sem sprejel vojaški poziv, na katerem je pisalo naj se javim v vojni pošti v Ptuju, sem najprej prijel v roke zemljevid. In Ptuja sprva zares nisem mogel najti. Pa je s pomogo prijateljev le šlo. Za glavo sem se prijel, ko sem videl kako dale£ je to. No sedaj sem že tukaj v vojašnici, težko je prve dni. Moram pa reči. da so starešine zelo tolerantne, da smo se tudi vojalu dobro ujeli. Ni razlike, vsi smo postali prijatelji. Še sedaj mi zvenijo v ušesih tiste poslovilne pesmi, ki smo jih zapeli s prijatelji ob odhodu. Najtežje pa je bilo slovo na železniški po- staji ... ko vidiš, da vlak pelje, da te ne bo nazaj za dayši čas...« Milovan Vujisič iz Prištine: »Menije bilo najtežjej)red dvema letoma, ko sem se ločil od svoje rodne Cme gore, kjer sem se rodil. Sedaj sem že dve leti v šoli v Prištini, tako. da mi slovo od tam ni bilo tako težko. Vem, da je služiti vojsko čast in dolžnost in vsi mi mladi, ki nosimo uniforme pa tudi drugače vemo, da nam je dolžnost čuvati naše meje in dobrine. Želim povedati še to. da je zelo dobra ta novost kot je recimo v mojem primeru. Takoj po končani srednji šoli moraš v vo^o. MIjkI vojak je prav gotovo koristngSi, kot pa redmo 27-letni, razen tega pa lahko potem v miru naprej študiraš, ali pa greš delat, se oženiš ... Treba pa je tudi veded, da je prav vojska najve^a šola vsakega mladega moža. Zelo sem vesel, da sem v Ptuju. Morda sem bom tako le lahko naučil slo- venskega jezika.« Robert Butkovič iz Pule: »Moje slovo je bilo toliko težje, ker sem razen domačih in prijateljev zapustil tudi moje drago mor^. Paje že dobro, sem se že privadil. Vesel sem. da ni tako hudo. kot so mi govorili prijatelji- ki so že odlužili vojsko. Starešine so sicer precej strogi, vendar me nihče ne »zeza«, kot mladega vojaka. Ptuja še nisem videl podnevi, ker sem prišel v vo- jašnico ponoči. Slišal sem. daje lepo in zgodovinsko mesto, zato si ga bom ob prvi priložnosti ogledal. Sicer pa se v enoti zelo dobro razumemo, skupaj premagujemo te začetne težave, domotožje ... čustva ...«< Marko Riihtairšiič iz Sek nad ŠkoQo Loko: •Vesel sem. da sem ostal v Sloveniji, kar je pri nas bolj redek primer. Preden sem odšel smo skupaj s prijatelji naredili posiovilni večer. Ves čas je bilo lepo. tudi ob cdh^u. tako. da sem se naenkrat znašal v Ptuju, sam seveda. Prihod je bil čisto ob- ičajen. Saj %es>te kako to gre, te ostrižejo zadolžijo z obleko in mtaloopremo, ti pokažejo enoto, spalnico in postaneš vejak. Mene disa|^a sama niti ne moti tako. ker sem nango navajen, težave pa imam $ kondidjo. Sde sed;^ vidim, daje sploh nisem imel. Drugače pa je v redu. pnjatelji smo, Jugoslavija v malem, iz vseh repubU in ptArajin naše domovi- ne.« Vcjko Rener iz GradBča pri Vipavi: »>Vsako slovo jje težko, tako tudi odhod k vojakom zahteva svope. Sedaj sem se že navadil in dobro se počutim v novi sredinL Zdi se mL kot da bi bil že star v^jak. Zadovoljen sem z našimi starešinami. Vojska je pač vc^a in vsak je ponosen, ko je vojak.« M. Ozmec Lep in razgiban prikaz modnih novosti za 1o sezono športna dvorana Mladika v Ptuju je minuli petek postala kar za tri ure prizorišče vsakoletne, sedaj že tradicionalne modne re- vije, ki jo je pripravil MIP Ptuj v sodelovanju z mariborskimi ma- nekeni in režiserko revije Pavk) Maurinovo. Letošnja seje precej razlikovala od prejšnjih na kate- rih so manekeni na klasični način prikazali vrsto modelov za jesen in zimo. Po vzorcu velikih proizva- jalcev konfekcije in perila ter ob spremljavi prijetnih melodij so manekenke in manekeni uspeli predstavili tiste nove modele iz mip>ovih trgovin, ki bodo gotovo pritegnili pozornost kupcev, po- leg tega pa so tudi po ceni dosto- pni za vsak žep. Res je. da letos nismo najbolj upoštevali stabili- zacije v občanovem žepu. ker cene konfekciji nenehno naraščajo, res paje tudi to. daje izbira — tako po ceni kot kvaliteti precejšnja in da moramo prav zaradi tega kup*©- vati tisto, kar nam bo koristno služilo dalj časa, ne samo za eno ali dve sezoni. In tega letos ptujski MIP ponuja v izobilju kot smo lahko videli s prikazanimi modeli. Zlasti ženski del gledalcev je lah- ko bil z izborom zelo zadovoljen. na s\'oj račun pa so prišli tudi otroci, fantje in možje. Petkova modna revija je imela še eno značilnost — prijeten kul- turno zabavni program v katerem so se predstavili člani tambura- škega orkestra DPD Svoboda v Ptuju in zadnje čase vse bolj po- pularni štajerski humorist Jaka Sraufnciger. ki je stresel nekaj aktualnih na račun naše pre- skrbe, malce pa sije privoščil ludi trgovce, našo prometno urejenost in druge aktualne »napake« kijih delamo pri vsakdanjem življenju. Iz številnega obiska, tudi letos je bilo blizu 500 gledalcev lahko sklepamo, da seje ta priredito že uvTstila med tiste, ki imajo svoje mesto med našimi občani in po priljubljenosti nič ne zaostaja za drugimi tradicionalnimi -.rečanji bodisi na kulturnem ali na zaba- vnem in komercialnem pixiroqu. Letošnje mocfaie novosti iz MIPOVIH trgovin (foto: S. Kosi) Štefan Dončec (desno), strciec euliitgp zacteCka oa \ ranvkera. Poročilo o tduni prd>erite na . »trani. (foto: B. Rotk) NOVO VODSTVO SZDL v četrtek, 16. . IS-- le korferen«.a FK SZDI v KS Franc Osojnik. Por :- . Ju KK SZDL. KO ZZB m k Sje sledila živahna mzj: s^^-^Jnjere-čnem načrtu KS .obdobje 1981 _ 1985 in o aktivr. »stir K K SZDL za sprejem plana ter o skupnem programu ptujskih krajevnih up?>o<;ti Navzoč; >ogIasali. da mora srednjeročni načrt obraklo/sii r^ iicn^ne možnosti pa-šega gospodar>t\ a in zato bo potrebno nekatere nfcuiogc iBs^esncij planirati po letu 1985. Na konferenci je bik> lud: - ' L-vr, predsed.Mvo KK SZDL. ki šteje 11 članov. Predsednik prcdscd>rwa - o Težak, pv^dpredsednica Slava Sare in sekretarka Lirika Vjdt ■ - L Aktivnost nekaterih osnovnih organi^cij ZSMS Naloga osnovnih organizacij ZSMS je tudi p^ sredovanje zapisnikov o delu osnovne organizacije na OK ZSMS Ptuj Večina OO ZSMS le-te tudi pti-sreduje. a velikokrat s precejšnjo zamudo, tako da dobivamo na OK zapisnike sestankov, ki so bili že pred več meseci. V začetku oktobra so OO ZSMS Hajdina. Tržeč. Fodlehnik in KS ZSMS Markovci poslale na OK zapisnike svojih sestankov. Iz njihove vsebine lahko razberemo aktivnost teh osnovnih organizacij. N a svoji 14. redni seji OO ZSMS Tržeč so mladi te osnovne organizacije pregledali delo v prv ih osmih mesecih. lz\edli so precej akcij, med njimi je najbolj uspda akcija zbiranje starega železa, čiščenje in pleskanje mladinske sobe, v avgustu so dve soboti delali na jezu pri žagi. Uspešni so bili tudi pri igranju nogometa in pikada. Žal pa mize za igranje na- miznega tenisa niso uporabljali, kar bodo govovo nadoknadili v zimskih mesecih. Mnogi člani te mladinske organizacije se zanimajo tudi za mode- larstvo. zato bodo v okviru OO ZSMS ustanovili modelarski krožek. Mladi iz OO ZS.MS Hajdina so na svoji 11. redni seji spregovorili najprej o neuspeli akciji: ureditev avtobusne postaje vZg. Hajdini. Mladinciseakcije niso udeležilL čeprav so se prostovoljno javili, da bodo urejali postajo. V nadaljevanju so ugotoviti.da predvsem kulturno in športno žigljenje med mladimi še ni zaživelo, kot bi želeli. Življenje na kulturnem področju bodo skušali popestriti z lite- rarnimi večeri, programi ob praznikih . . Mladinci se do zdaj niso organizirano ukvarjali z nobenim športom. Zdaj pa so nabavili žogo za odbojko in rokomet ter še nekatere športne rekvizite, tako da imajo možnosti tudi za razvoj športa. V oktobru bodo pričeli s klubsko dejavnostjo. Precej časa so posvetili tudi volilnoprogramski koferenci OK ZSMS Ptuj. V začetku oktobra so se na problemski konferenci zbraB mladinci OO ZS.MS Podlehnik. Predsedstvo (^novne organizacije je zaradi neodgovornega ob- našanja nekaterih članov OO ZSMS sklicalo pro- blemsko konferenco, s katero so dosegli željeno. Ml.idinci >o se sestankov udeleževali v čedalje manjšem številu (na problemski konferenci so bili spet zbrani škon^ vsi i. prihajali pa so na mladinske plese po sestankih. Na konferend so pregledali opravljeno ddk» in ugotovili, da % v začetku leta delov^ zelo uspešao. nakar je njihova aktivnost pričela upadati. Z^ali so si program dela do konca tega leta. Glavne naloge, ki ^Jcajo mlade te osnovne organizacije so: dd^oočna ureditev mladinske sobe, sodelovanje na kulturnih prireditvah v KS Podleh- nik in priprava »»ckroglih miz« o zgodovini Pod- lehnika in okolice, statutu ZSMS. o samoupravlja- nju v OZD. Na vsakem sestanku pa bodo točko dnevnega reda posvetili tudi aktualnim dogodkom v svetu. »>C^kfog|e nsize« na teme. kijih bodo predla- gali mladinci, bo pripravljala skupina za idejnopo- htično izobraževanje. Programe dela posameznih komisij so poskušali sestaviti tako. da se v delo komisij lahko vključi čim ve^ število mladincev, saj bodo le s tem dosegfi ve^ ^tivnosL Krajev ni svet ZSMS Markovci ki vključuje osem OO ZSMS je v tem letu ddoval precej neuspešno. Tako OO ^MS v KS Markovci niso skupno orga- nizirale in izvedle nobene akcije... V septembru so mladinci menjali nekatere člane vodstva K S ZSMS MaikovcL Hkrati pa so izdelali nov program dela krajevnega sveta. V ^viru le-tega so ustanovili komis^ za kulturo, šport, informiranje in IPU. Člani teh ktHnisii so predsedniki posameznih ko- misij izOOZSMSu Predsedstvo krajevnega sveta bo za člane teh komis^ pripravilo posebne sestanke, kjer se bodo pogovori o nalogah teh komisij, na- činu dela... Že leta topaž^. da so glavni nosilci kuhumega živ ||enja v tq KS osnovna šola in neka- tera pNTOSvetna društva, medtem, ko mladina (vsaj v v^ečini primerov) ne sodeluje na krajevnih prosla- vah. Zaradi tega v okviru KS ZSMS Markovci ustanav^ajo sku|Mno za kulturne prireditve. V tej skupini bodo zbrani mladi, kijih zanima delovanje na kuhumem podroqu iz vseh OO ZSMS. OO ZSMS v naši občini delujgo. Nekatere bolj druge manj aktivno. Nerede na to. kakšne uspehe katera mladinska ovganizadja dosega je pomemb- no, da so mladi delavni, da ustvaijajo. se udeležujejo akdj — s lem pa izgrajujejo našo domovino. Slavica Pičerko Dobro organizirani, boljši delovni rezultati ..s p!i_''blikovan cr- »c'iVe krajevno skupmv: !i SK v - Bi- strica v več manj.... le o. h". -. ^^ pomembno tudi sajzdružci -»a nanji.em pr lahki^f \Ciiko jc pred nedavnin^ r o- 1 N Jedlovčnik predsednik OOZS v KS-Pohorski odre J me^.l^o naselje SU en k: Cis:.;^ in SpKKlnja l ozn^:. Čeprav .si^? bili rnladi tega f^c.J- fiičja organiziran; prcJ fi.--^ ^:kovsinjem, so >e z novu ..ni- /Jranosijo preoblikovali . .di ^mL Danes OO ZSMS -.k. odred* šteje prek 52G n.iadih kar je za organizirano delovii-jc ic vedf?o veliko. Kljub temu jgo;a- vljajo. da so si v ure^niccva^iju lastnih ciljev sedaj mriogo b u r w enoteic-š/ Da bi ta spoz-t^-i-t ;j xenesh na kar širšj kiof vr54;nc- cov. so se odločiti za še Eiaidalmk> preoblikovanje organizir:ino6ii v mladinskih \Tstah. Tako že v le- tošnjem novembru načrtujicjo nji obmoCju KS Pohorski ustanovili več oddelkov z lasinimii progami dela. ki pa bodo med- sebojno tesno povezani. Mladi te krajevne skupnosti so v času nove organiziranosti uspeii poslati enakopravni sous^ ai>jPex politike razvoja m aktiv;-]su vi sredini kjer živ^. i^asebiID po- zornost (Misvečajo dekr.is;u o^ osnovi delegatsk^a sisirma p^ek katerega so tesno povezan z \-.c- mi organi in «-g3mzaajams v KS. Aklimo se vključujejo v prav -.sa dogajanja živ^en^esa oko^ v K S kot tudi v okviru Ok ZSMS Slov eroka Bistrica, pri tem so za- beležiti tudi nekaj pomembnih rezuhaiov. Kerje^ večji del aktivne mladine cz JiEsdentsiih vrst. je p>oletna ak- tiv n»L»r M-^t>Iik.o manjša od ostalih t>bid«L>cfij. zato pa ^v> k jdrovskozelo , Vr.plieni .Aitivnost je bitu: . :ijv>..<.i^->odobilisvoje t^st. r. . KS. zelo L-tar;cr-4 r^..; možnosti. Večji d^! jikiivnv.>stt so lako posvečal' are^nju okolja in rekreativnem^ živfjčnju znoiraj K S kot tudi ^ akctjah OK ZSMS Sk-venska Bi- V prihodnjem obdobju p^ btidv7 lazvifi še delovanja na kul- ujriicEi in d.-iižbenoF>ohličneni B^^lo m posnetek: Viktor Horva' Mla« v KS Pohorski odred veliko pričakujefo od aovega doma .INA. ki be zgrajen 4o leta 1982, je pre- pričan Mišn .ledk>včnik. TEDNIK -30. oktober 1980 NASE KMETIJSTVO - 7 Kljub vsemu bomo pili dobro vino Pozornost pridelovalcev groz- dja je v tem času, razumljivo, na- menjena predelavi, ko se pK)kaže rezultat njihovega celoletnega dela, ki ga v vinogradu ni malo. V enem najsodobnejših prede- lovalnih centrov grozdja, kije bil pred tremi leti zgrajen v Ptuju, smo v pogovoru z enologom An- tonom Skazo izvedeli, da je pre- delava grozdja ena izmed faz v proizvodnji vina, ki odločujoče vpliva na njegovo kvaliteto. Iz tega razloga je pri predelavi grozdja potrebno paziti na več stvari: že pri prevzemu je treba paziti, da se grozdje preveč ne poškoduje, ker bi to lahko bi- stveno vplivalo na kvaliteto vina. Predelava grozdja mora biti čim bolj nežna, tako, da se pri mletju ne poškodujejo trdi deli grozdja, daje mošt čim bolj čist, da torej v njem ni primesi, ki bi nastale ob poškodovanju pečk in pecljev. V sodobnem predelovalnem centru v Ptuju ima predelava grozdja v primerjavi s klasičnim načinom mnoge prednosti. Dve osnovi prednosti sta produkti- vnost, kije v primerjavi s klasič- nimi prešami skoraj neverjetna — šest delavcev predela v ptujskem predelovalnem centru dnevno kar 300 do 400 ton grozdja, v klasični preši pa je isto število ljudi proiz- vedlo dnevno le nekaj sodov mo- šta. Mnogokrat je bilo slišati vpra- šanje, zakaj smo se odločili za gradnjo takega objekta prav v Ptuju, ne pa nekje v vinorodnih predelih Haloz. Vzrokov za to cHlIočitev je več, prvi in nadvse upravičenje ta, da imamo v Ptuju dve veliki kleti, v teh kleteh pa so zdaleč najboljši pogoji za nego kvalitetnih vin, kar je še posebej pomembno za proizvodnjo ptuj- skih vrhunskih vin, nobena so- dobna tehnika pa ne more za- gotovi tako ugodnih pogojev. Drugi pomemben razlog je v prevozu grozdja, saj so vinogradi na obeh straneh Drave in bi mo- rali torej grozdje v vsakem pri- meru voziti skozi Ptuj. O količini in kvaliteti letošnjega pridelka grozdja smo izvedeli: — kar se tiče količine, lahko rečemo, daje letošnja letina ena povpreč- nih, o kvaliteti pa zaenkrat le to, da je zapoznela vegetacija vpli- vala na nižjo stopnjo sladkorja v grozdju, drugače pa je grozdje v pretežni meri zdravo, s primerno kislino in ob manjšem sladkanju, kije letos nujno, bo tudi kvaliteta za povprečnega potrošnika dobra. JB Pogojev za gojenje vrhunskih vin v hrastovih sodih ne more nadomestiti najsodobnejša tehnika Foto: OM DOVOUENJA ZA PROMET Z MLEKOM Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj je vsem zasebnim kmetovalcem izdal dovoljenje za promet z mlekorn, seveda, če so le ti v času odvzema vzorcev in poteka preizkav oddajali mleko na zbiralnicah mleka. Mnogo je še vedno takih kmetij, ki nimajo tega dovoljerya, zato je prav, da si ga čimprej pridobijo, saj je pot za pridobitev dovo^enja zelo enostavna: obrnejo naj se na Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj. Vsi proizvajalci mleka bi namreč že morali prijaviti proizvodnjo mleka za veterinarstvo pristojnemu občinskemu organu do 15. junija 1980. Ker vsi tisti, ki oddajmo mleko brez dovoljenja za promet z mlekorn kršijo odlok, ki je bil s tem v zvezi izdan, bodo morali biti kmalu izvedeni tudi kazenski ukrepi zoper tiste, ki si tega dovoljenja niso pridobili, promet z mlekom pa kljub temu vršijo. Prav zato bodo zbiralci mleka morali napraviti tudi evidenco kdo dovoljenje ima in kdo ne. Če dovoljenja še nimate, si ga čim prej pridobite, saj bo tako najmanj težav z vašo tržno proizvodnjo mleka. N. Kotar ČIMPREJ POSPRAVITI KORUZO Redke lepe dni letošnje muha- ste jeseni vsak kmetovalec ali drugi obdelovalec kmetijskih površin izkoristi, da bi čimprej pospravili koruzo, ki je dragoce- no krmilo. Mnogi kmetje bodo v zemljo, kjer je rasla koruza posejali ozimno pšenico, zato se s spravilom koruze toliko bolj mudi. Letos zorenje kmetijskih pri- delkov kasni za dobre tri tecfne, pto je trgatev in ličkanje ali kožuhanje v močnem zostanku, pa še delavcev ni. " Če ne gre drugače, bo skožu- hal kar sam, saj kup ni velik hoto: Konrad Zoreč GOSPODARSKI REZULTATI V KMETIJSKI ZADRUGI IN NJENIH ENOTAH Čeprav še ni mogoče podati celovitega pre- gleda gospodarjenja združenih kmetov v Kmetijski zadrugi Ptuj, zbrani podatki po tri- četrtletnem poslovanju prepričljivo kažejo na uspešnost izvajanja planskih nalog. Delavci in kmetje, ki združujejo svoje delo v Kmetijski zadrugi Ptuj, morajo pri ugotavljanju svojih rezultatov biti tokrat še bolj zavzeti in kritični, da bodo tako vse dobre izkušnje koristno uporabili v srednjeročnem obdobju 1981—1985, ugotovljene slabosd pa odpravili. Uspehe gospodarjenje v zadrugi lahko brez pretiravanja ocenjujemo za dobre, še zlasti, če jih primerjamo z ustalitvenimi ukrepi, ki na nekaterih področjih pridelovanja hrane učin- kujejo zaviralno. Celotni dohodek se iz enega v drugo obračunsko obdobji povečuje in to ne zgolj zaradi višjih cen ampak tudi večjega fizičnega obsega zadružno organizirane proiz- vodnje. Na odstopanja, ki jih na posameznih področjih v zadrugi beležijo, vplivajo predvsem nenehne podražitve reprodukcijskega materiala in energetskih virov, neredna oskrba in pomanjkanje nekaterih ključnih materialov, zaostreni pogoji financiranja in kreditiranja v naložbe in mnogokrat nerazumljivi razkoraki v cenah kmetijskih proizvodov. Dosežen prihodek s prodajo reprodukcij- skega materiala in ostalega blaga v 25 posloval- nicah zadruge in njenem centralnem skladiščuje le za 18 odstotkov večji v primerjavi z istim obdobjem lani, po planu za letošnje leto pa ga dosegajo le 68 odstotno. Iz prej navedenih vzrokov z doseženim prihodkom ne moremo biti zadovoljni še zlasti iz razloga, ker je ta del prihodka, zraven ustvarjenega v kooperacijski proizvodnji, bistvena postavka za ugotavljanje in kasneje razporejanje oziroma delitev doho- dka. Kooperacijska reja govedi in prašičev predstavlja v zadrugi osnovno ali glavno dejav- nost. Energetska kriza, vse večje pomanjkanje krmil na tržišču in neskladje cen so razmere v živinoreji poslabšale, saj pri govedu zaostajajo v primerjavi z enakim obdobjem lani za 6 odstotkov, zredili so le 5458 govejih pitancev. Pri prašiših sicer lanskoletno obdobje presegajo za 6 odstotkov, po planu za letošnje leto pa zaostajajo kar za 53 odstotkov — vzrejei.ih je ie 5045 prašičev. Neskladje cen in odliv živine mimo zadruge na druga območja bo imelo očitnejše posledice šele v naslednjem letu, saj je trenutno v zadrugi 900 stojišč za goveje pitance praznih. Mesna kriza ter naloge na področju živinoreje od nas zahtevajo občutno povečanje staleža krav molznic in plemenskih svinj, zato je potrebno zagotoviti ustrezno samoupravno organiziranost in na lastni zemlji pridelati dovolj kakovostne krme. Na osnovi sklepa zadružnega sveta Kmetij- ske zadruge Ptuj ter v skladu s statutom Kmetijske zadruge je predsednik zadružnega sveta Viktor Pislak sklical tudi zbore združenih kmetov in delovnih enot kmetijske zadruge Ptuj. Ob obravnavi periodičnega obračuna v devetih mesecih tega leta in začasni delitvi dohodka so ponovno opozorili na temeljne pro- bleme s katerimi se srečujejo. Značilno pri ugotavljanju proizvodnih rezultatov v devetih mesecih tega leta na obmo- čju kmetijske zadruge Ptuj je, da so v posled- njem letu iztekajočega se planskega obdobja smelo planiran zlasti na tistih področjih, kjer je proizvodnja zaostajala, vendar pa še vedno zaostajajo pri vzreji telet, prašičereji, tržnih pridelkih krušnih žit, oljaric, vrtnin, sladkorne pese, sadja... Na zborih so združeni kmetje razpravljali tudi o planu jesenske in spomladanske setve in drugih težavah s katerimi se pri delu srečujejo. N. Kotar IKRIČAVOST GOVEDA IN OBOLELOST UUOi ZATRAKULJAVOSTJO V letošnjem letu so pogosto ugotavljali ikri- čavost pri govedu z našega območja. To lahko pomeni, da je bolezen v porastu ali pa, da je bolezen pogosteje ugotovljena zaradi strožjih veterinarsko sanitarnih predpisov. Magister veterinarstva Boris Gerl se v obdravskem zavodu za veterinarstvo in Živinorejo v Ptuju ukvarja z bakteriologijo in higieno živil in nam je o ikričavosti in trakuljavosti povedal: ,,lkričavost goveda imenujemo po ikrici, raz- vojni obliki trakulje. Odrasla ikra je velika 10 mm. Nosilec trakulje je človek, ki se ukuži z uživanjem ikričevega mesa. V tankem črevesu Človeka se razvija trakulja imenovana Taenia saginata. Ta je 4 do 10 metrov dolga, lahko pa tudi več. Trakuljo sestavljajo glavica, vrat in Proglotide. Te imenujemo na koncu tudi odriv- •^e. To so členki trakulje, ki služijo za proizvod- njo velikega števila jajčec ali onkosfer v odriv- ku je 90 do 100 000 jajčec. Iz posameznega jajčeca se po zaužitju v govedu razvije ikrica. Zadnji odrivki so odvajajo od ostalih členkov trakulje in z blatom prehajajo v stranišče. kanalizacijo, odprte kanale, potoke, reke in posredno z vodo na pašnike in ostale travnate površine. Odrivki na tej poti počijo in iz njih se sprosti ogromno število jajčec. Človek lahko tudi neposredno onesnaži travnate površine vr- tove in njive. Okužen človek lahko tudi z roka- mi okuži npr, sesajoče tele ali mlado govedo. Velikost jajčeca znaša 0,03 do 0,04 mm. Jajčeca se po zaužitju goveda razpasejo po prekrvavlje- nem mišičevju in tam se razvijajo ikrice. Te dosežejo dolžino 7 do 10 mm in širino 3 do 6 mm. Usoda teh ikric je odvisna od raznih okoli- ščin. Fertilna ikrica ali vdora sposobna ikrica povzroči pri človeku trakuljavost, sterilna je ta- ka, ki se zaradi neugodnih razmer ne more do kraja razviti ali pa je preraščena z vezivnim tki- vom, odnosno poampnela. Najbolj sprejemljivo za razvoj iker je mlado govedo do dve leti in pol starosti. Človek je nosilec ali gostitelj trakulje, govedo pa je posrednik. Pri človeku ugotavljamo bolezenske znake v obliki hujšanja, glavobola, splošne oslabelosti, močne utrujenosti, bolečin in spastičnih krčev v telesu, zaprtosd izmenjaje z driskavostjo in pomanjkanjem apetita. Tak človek je potreben bolnišničnega zdravljenja dokler ne odpravi trakulje. Pri govedi ne opazimo bolezenskih znakov, razen pri izjemno močni invadiranosti. Znaki obolevnosti so: mišična slabost in slabost srca. Tak pojav je redek. Pojav večjega števila ikričavosti si lahko tolmačimo tudi z migracijo večjega števila delavcev in turistov skozi naše območje. Znano je, da je trakuljavost ljudi kakor tudi ikričevost govedi v krajih bližnjega vzhoda zelo visoka. Po drugi strani pa ne moremo biti zadovoljni z ureditvijo sanitarnih prostorov, kanalizacije, stanja odprtih vod in možnosti poplavljanj pašnih površin. Znano je, da se večje število trakuljavosti govedi javlja v deževnih letih. Postopek z ikričavim mesom je odrejen po veterinarsko sanitarnih predpisih. Veterinarsko sanitarna kontrola v klavnicah bo pokazala ali se bo cisticerkoza širila ah upadala ob naših prizadevanjih, da je ne bi bilo." Vsekakor je potrebno sodelovanje med veterinarsko in medicinsko znanostjo. N. Kotar Odličen dodatek travni silaa Letošnja letina je precej mokra in tudi precej zakasnela v primerjavi z leti poprej. Mogoče je zato prav. da kmetovalci izkoristijo možnost siliranja koruznega zrnja. Z uvajanjem siliranja vlažnega zrnja smo pri nas začeli pred dvema ali tremi leti. Koruzno zrnje ima ob žetvi 30 do 35 odstotkov vlage, v letošnjem letu pa tudi 40 in več odstotkov. Sušenje zrnja je drago, letos pa povsem neizogibno, zato velja še posebej pozdraviti možnost siliranja zrnja, lahko pa tudi celih strokov. Če imamo enovrstne obirače, ki hkrati tudi ličkajp lahko stroke koruze zmeljemo zmlini kladivarji, ki so pri nas dokaj dobro raz.širjeni. l aka silažaje izredno dobra za govedo, pitance in plemenske svinje. Lahko pa meljemo in siliramo tudi zrnje; siliramo pa lahko v betonske stolpe, zlasti manjše (dvajset ali 40 kubičnih) uporabimo pa lahko tudi improvizirane silose. Napravimo jih iz desek, navadno v skednju, tak silos sega dostropa in je meter in pol širok. Take silose vedno oblečemo še s folijo. Lahko pa siliramo tudi v silos iz lesonitnih plošč. Silos naj ima premer meter in pol do dva metra, ploščo povežemo z žico in jo obložimo s folijo. Ker je letos koruza večinoma še zelo vlažna je verjetno tak način spravila koruznega zrnja edini primeren način. Tak postopek spravila je izredno cenen in uspešen, saj ni uspešnost odvisna od vlage, lahko je je nekaj več ali pa manj. Silažo iz zrnja namenjamo istim živalim kot suho zrnje. Razlika je le v tem, da jo živali rajši jejo in bolje izkoristijo, dodajamo pa še beljakovinski koncentrat. Takšna silaža je tudi odličen dodatek travni silaži. Tudi urejo ji lahko dodajamo takoj ob siliranju, boljše pa je, če jo dodajamo ob krmljenju. To pa zato, ker silaža z urejo ni primerna za prašiče, ampak le prežvekovalce. Še opozorilo, da je zaradi izredne vlage nevarnost plesnivosti koruze v skladiščih letos povečana. ^^ Kotar Siliranje koruze z urejo Doslej še nismo izkoriščali ureje pri siliranju koruze, a je tak način siliranja zelo pomemben. Za proizvodnjo mleka mora biti namreč razmerje škrob : beljakovine ena proti 5 ali 5,5. Koruzni silaži lahko zelo široko razmerje 1 : 7 ali 8 zmanjšamo z dodajanjem ureje. Govedo ima namreč sposobnost, da anorganski dušik preko mi- kroogranizmov v vampu pretvori v organski dušik ali beljakovine in prav zato dodajamo silaži urejo, ki jo nato mikroorganizmi pretvorijo v vampu v lastno telesno substanco, ko odmrejo pa jih črevesna sluznica vpije kot beljakovine in tako lahko iz sečnine tvorimo dragocene be- ljakovine. kar pri drugih vrstah živali ni možno. Tako nadomestimo drage beljakovinske komponente kot so oljne tropine, soja, bučnice, sončnice, arašidi. Če koruzni silaži dodamo pol odstotka sečnine ali ureje (na sto kilogramov koruzne mase pol kilograma ureje) se beljakovinsko raz- merje v koruzni silaži močno poveča. Urejo lahko dod^amo že pri siliranju, ob krmljenju ali pa jo zmešamo z močnimi krmili. Ce dodajamo urejo morajo vedeti, da le-te ne smemo dodajati senu. travni silaži ali podobnemu, saj to že vsebuje velik odstotek beljakovin in je razmeije ugodno. Če mešamo urejo z zrnjem koruze damo na 100 kg zrnja največ 2 kg ureje. _ Postopek za dodajanje ureje silaž;ii koruzi je dokaj enostaven. Imamo dozatorje, ki jih montiramo na silosni kombajn in tako hkrati dodajamo urejo. Posebno pomembno je to tam, kjer je organizirana samoprehrana živali in tako živali dobivajo urejo vseh 24 ur enako- merno. Silaža mora imeti najmanj 28 odstotkov suhe snovi kar pomeni, da mora biti v voščeni zrelosti, sicer prihaja preveč anorganskega dušika v vamp. Ker mnogi v stvar verjamejo, če jo vidijo, naj povem še to, da v letošnjem letu dodajajo urejo v koruzno silažo na štirih mestih: pri Žampu v Levajncih, pri Kolarju v Doklecah ter Beraniču in Lahu v Poneercah. V teh dneh poteka siliranje in hkrati dodajajo urejo in tako si lahko tisti, ki vas to zanima, tak način siliranja tudi ogledate. Inženir Vlado Tumpej, ki ta način siliranja pri nas uvaja, me je opozoril .še na to, da morajo oni sami priti do izkušenj in bodo na teh kmetijah spremljali proizvodnjo živine, hranilno vrednost silaže, na- pravili bodo več analiz. Tako bo v prihodnjem letu tak način siliranja po znanih rezultatih iz letošnjega leta lahko zaživel v široki praksi. N. Kotar Težave s setvijo in spravilom V Kmetijskem kombinatu Ptuj predstavlja precejšen del dohodka tudi poljedelstvo, saj obsega njihova rastlinska proizvodnja 3800 hek- tarjev obdelovalnih površin. S pšenico bodo letos zasejali 723 ha pšenice, z ržjo za proizvodnjo rženih rožičkov 948 hektarjev, oljni ogrščici bodo namenili 100 hektarjev (pogodbeno so vezani zoljarno Slovenska Bistrica), 641 hektarjev bo pod sladkorno peso, okrog 1000 hektarjev bodo zasejali koruze, 27 hektarjev vrtnin, 115 hektarjev pa imajo hmelja. Ostale površine so intenzivni pašniki in travniki. V kmetijskem kombinatu so izbrali dober kolobar poljščin, vendar jim je vreme vse prekrižalo. Za peso so nameravali sejati koruzo, za koruzo pšenico in za pšenico peso. Vreme je zadržalo spravilo koruze, tudi sedaj še vsa ni pospravljena, setev pšenice pa bi že morala potekati. Naj povem, da so s pšenico posejali komaj dobrih 20 odstotkov površin in 10 odstotkov površin z ržjo. Letos bodo zraven že preizkušenih sort pšenice: super zlata, novosadska rana II, zlatoklasa, partizanka; posejali tudi nekaj novih sort na 25 hektarjih površin. Srečujejo se z znanim dejstvom,da gnojil ni. Imajo jih le za 50 odstotkov setve, razveseljivo pa je to, daje dovolj vsaj semena. Težave so nastale tudi s spravilom sladkorne pese, saj šestredni kombajni kar lezejo v zemljo. Povedali so mi, da jih je spomladi skrbela vsaka rastlinica in se jim pesa kar smili, ko tako neusmiljeno ravnajo z njo. Tudi z odvozom pese, odvoz organizira tovarna sladkorja v Ormožu, niso zadovoljni, saj pesa preveč dolgo čaka na kupih, tudi hektarski donosi in digestija sta slaba. Skrbi jih tudi to, kako bodo popravili strukturo zemlje, saj za peso sejejo pšenico (tako niso računali), ker je koruza še vedno na njivah. Razveseljivo ob vsej žalostni stvari je to, da mineralna gnojila za setev sladkorne pese že prihajajo. Pese bodo, kot sem že zapisala, posejali 641 hektarjev. Ko smo že pri gnojilih naj povemo še to, da zemlja kmetijskega kombinata ni kdove kako založena, saj ne gnojijo na zalogo. Naj nekaj besed namenim še škodi, kije nastala ob poplavah. Skoda se pozna na že posejanih posevkih in na nepospravljenih pridelkih. Ocenjujejo jo na milijardo 300 milijonov dinarjev. N. Kotar 8-IZ NAŠIH KRAJEV 30. oktober 1980- TEDNIK I Urejena signalizacija ohranja prometno varnost v občinskem središču so se na novo šolsko lelo skrbno pripravili tudi na področju prometne varnosti najmlajših šolarjev. Skupno /. aktivira- njem mladih pioniijev prometnikov, ekip civilne zaščite in p- sebnimi indikatorji in nevtraliza- toiji. Po izvedbi potrebnih po- stopkov so papir pri 35® C posu- šili, odstranili svileni trak. ga po- ravnali in položili med dva pa- pirna filtra. Naslednja faza resta- vracije je bilo izpolnjevanje po- škodovanih delov rodovnika in sicer so ročno vstavljali japonski papir debeline originala rodo- vnika. Tako restavriran rodovnik je bil nato prenesen na novo la- neno tkanino in nanjo pritrjen z metilcelulozo. Nato je dobil še črn rob in dve leseni letvici, da lahko visi. Za zaključek naj cidram za- ključno besedo avtorice: »Na tak način nam je uspelo z zelo pičlimi sredstvi v omejenih prostorskih možnostih restavrira- ti dragocen primerek kulturne dediščine. Cilj tega dela je bil rešiti ta kulturni spomenik |;x)škodb in propada, izpričati njegovo vre- dnost v zgodovinskem in kultur- nem oziru in ga s strokovnim po- stopkom usposobiti za javnost. Kristina ŠAMPERL Rodovnik Heri)erstetiiov po restavraciji Dobrodošli na Grizokkivi domačiji I dko so nas pozdravljali sla- voloki. ko smo se vzpenjali na 840 m visoki Smolnik nad Rušami. Tu jc 5. oktobra 1980 bila veličastna 1500 ljudi je prispelo s prek 100 osebnimi avtomobih, avtobusi in peš na ta prečudoviti del Poboija. da bi se poklonili spominu žrtvam /.a našo svobodo in se seznanili s težko in veličastno zgodovino tega kraja v času NOB, obenem pa vse združili z lepim izletom v naravo. Po pozdravnih besedah je godba na pihala zaigrala himno, za tem smo poslušali vrsto govo- rov. ki so nas seznanili z zgodo- vino osvobodilnega boja na tem delu Pohorja, zibelki pohorskih partizanov. Tovarišica Knifičeva je izredno skrbno podala politični oris ter ob tem povdarila, da so na tej domačiji v 100 letih štirje ro- dovi zvesto vztrajali v borbi za slovenske pravice. Praded zve- rinsko umorjenega 15-letnega Franja-Davorin Grizold, ljudski pesnik in narodni buditelj. je že leta 1865 ustanovil prvo bralno društvo v Rušah in med vašcani utrjeval narodno zavednost. Po- vedala je, da je bila domačija Grizold. visoko na^Pohoiju na desnem bregu Lobnice ležeča osamljena kmetija, v času oku- pacije izredno pomembna posto- janka NOB. Člani družine so ak- tivno sodelovali v NOB. Na nji- hovem domu je bila tehnika, jav- ka za kurirje, obveščevalce in ak- tiviste. Partizani so tu vedno nasIi topel dom. Ko je okupator vse to razkril, so 27. marca 1945. leta na pragu svobode — nemške SS horde obkolile domačijo. Mučile so gospodarja Mirka. 15 letnega sina Franja. še živima iztaknili oči ^u.iuuA.. ik.« JO organizirale dnižbcnopofalKiic organizacije in KS Smoinik—Falau Odknta je bib s{)iomiuaslLJi plošča, na kateri beremo: nato pji JU uilMlii skupaj z Jožetom Fridrihom. ko je ImE na domačiji. (j06.podiinp Antonijo Grizold. ki s« danci^ živi bd je bila ledaj bol- na. so izvlekU iiz hiše in s tremi malimi otroki, ki so jokali in se oklepali njenega krila, je morala bili priča lig tragediji. Nato so Nemci iziofiaJi kmetijo, se opija- nili. spustili sode po hribu na- vzdol. tiste velike, kijih niso mogli premaknitL so piestrelili. daje vsa pijača iztekla po kleti, nato pa so domačijo zadali. R) c^rieju plošče je odhitela ddegadja v Riuse. da i^oži venec pred sposnennk padlim žrtvam. Sledil je bcngal kulturni spored, v katerem s«i(dlelm"ali Marlesov oktet zlMwr mipdko^ncev. mladin- ke in mladinci, taborniki in pi- onirji, prisotnih je bilo 17 prapo- rov, za zaključek pa so še ubrano z.adonele citre. Zelo smo bili za- dovoljni. ko se je s kleno besedo oglasil -še komandant mariborske garnizije Jože Berce in pt)vdaril, kolikšnega pomena so za splo.šni ljudski (Klpor te samotne pohor- ske kmetije in obljubil, da jim bodo vojaki njegove garnizije ve- dno pripravljeni priskočiti na po- moč. Obenem s to slovesnostjo smo proslavili .še gospodarsko zmago, kajti v teh dneh so dobile elektriko še zadnje kmetije na tem področ- ju, kar je brez dvoma najlepše darilo svojcem padlih žrtev. Pri delu za električno napeljavo so pomagali tudi gojenci Kemijske šole v Rušah in vojaki, za kar jim naj bo izrečena prisrčna z.ahvala. Po končani proslavi so se ljudje še dolgo zadržali na tej lepi po^ horski domačiji, ki jo je ogrevalo toplo jesensko sonce. Gasilsko društvo Smolnik pa je organizi- ralo prodajo jedi in pijač. Vse priznanje organizatorjem in hvala domačim z Grizoldovine ter vsem, ki so na kakršenkoli način doprinesli, da je slovesnost res veličastno izzvenela! Ema Meško CRIZOI JK)VO DOMAČIJO so 27. marca 1945 nenški vojaki aifpaM iverim^Ao tmoriM gospodarja Mirka (iriroMa ■ «a Fnu^ ter ustrelili Jožeta FrMrflu Zemlja je t srkala *a.w kiL Iz nje za nas žhlj«^ kntL PRIŽGALI BOMO SVEČKE I. November je dan mrtvih. Na grobovih bomo prižgali svečke. Grobovi bodo spet lepi. Okrašeni bodo z lepim pisanim cvetjem. Okrog cvetja bodo stale prižgane svečke. Plamenčki b(xio nežno migljali V jesenskem Milepa Vaupotič. 3/b. OŠ Videm pri Ptuju NUMIZMATIČNE ZBIRKE Pokrajinski muzej Ptuj je včeraj popoldne. 29. oktobra odprl raz.stavo. ki je tokrat v pro- storih nekdanjega dominikanskega samosta- na. Muzejski trg 1. Ra/iitava nosi naslov NUMIZMATIČNE ZBIRKF.. omogočila pa jo je Kreditna banka Maribor Poslovna enota Ptuj. - u Ponovitev enajstih oddaj iz vasi v vas že to nedeljo ob 11. uri in 40 minut pripravlja uredništvo radia Ptuj prvopsMimitiev oddaje IZ VASI V VAS, ki stajo njena avtorja Ivo Ciani in Maigam Šniebieirgerposfflela v Prvencih. To pomeni, da bomo lahko ves novembiciriini december spremljali oddaje, ki smo jih sicer že slišali pozimi insp^adiLkljaibtemupapovsej verjetnosti poslušalcev ne bo nič manj, če pri temni upo^evamo dosedanjo odmevnost na katero je serija naletela. Poi^ PirveiM:. na sporedu bosta dve oddaji, bomo v novembru in decembnu BaSuko spremljali še ponovitev treh oddaj iz Bratislave pri Pi^enšaku in šestih o o^aj. ki smo jih posneli na območju krajevne skupnosti Dcstrait Od 2. novembra dalje se bodo spet vsako nedeljo oglašali Bjudski pevci in godct ljudje bodo pripovedovali o svojem življenju in ddu. o prdtdkl^ti in sedanjosti, ki ju povezuje prenekatera življenjska sdkušraja tistih, ki so začeli v stari Jugoslaviji kot viničarji ali ddavci izk«j«iščani od vseh in nadaljevali po vojni z izgradnjo porušene domovine. Grenki so spomini na predvojna leta, vendar pripoved po- nosna. ko gmorijo o sedanjosti in življenju, ki nam resnično daje vse možnosti in idli se tudi kme^i človek še kako zaveda. Spomladi smo že pos.neli glasbeni del oddaje v Rotmanu, ki mu je potrebi dodati samo še po&netke pogovorov in predstavitev tega kraja v Slovenskih goricah. Ta oddaja bo na sporedu v prvi polovici meseca januarja. V pmoigramu pa imamo še snemanje v Trnovski vasi, Žetalah in nekaterih dmuigll! krajih ptujske občine. Tudi 10 pot prasamo vse. ki bi želeli sodelovati, da nam to sporočijo na naslov RADIO PTUJ. za oddajo Iz vasi v vas. Vašega sodelovanja in pripravljeno»tii bomo zelo veseli, ker lahko le s skupnimi močmi reali- ziramo to dokaj zahtevno snemanje, ki traja tudi po več dni zapored. mš NENAVADNA ZGODOVII^TA KIDRIČEVEGA 7. nadaljevanje Po vojni so pokopali na strniško vojaško pokopališče 128 umrlih v begunskem taborišču Primorskih Slovencev v Strnišču, iz ruskega begun- skega taborišča v StmiSču pa 12. Med drugo svetovno vojno je našlo na tem pokopališču svoj zadnji dom 18 umrlih v delovnem taborišču v Strnišču. Od avgusta do decembra 1945 pa so v Strnišču pokopali še 43 nemških vojnih ujetnikov iz taborišča na Hajdini. Za pokopi nemških vojnih ujetnikov je zaprlo stmiško pokopališče svoja grobna vrata. Ce seštejemo vse predvidena pokope, krije zemlja v Strnišču okrog 2500 umrlih. Ce pa seštejemo le številke grobov v dosegljivih dokumentih iz I. svetovne vojne in pozneje, znaša število pokopov 1(XX), kar pa seveda ni pravo število. (23) STRNISCE V PRVIH DNEH PO KONČANI I. SVETOVNI VOJNI V zadnjih dneh oktobra 1918, ko so iz avstrijske skupnosti narodov izstopili vsi nenemški narodi, je StmiSče avstrijska vojaška uprava zapustila. Tudi sama vojna je prenehala na koncu oktobra 1918, ko je antanta ugodila ponudbi Nemčije, Avstrije in Turčije za premirje. V zadnjih dneh oktobra in prvih dneh novembra 1918 so se vračali vojaki na svoje domove. V stmiških taboriščih je ostal tedaj z nekaterimi hujšimi bolniki le slovenski zdravnik dr. Franc Toplak, doma iz Slovenskih gork:. Na nezavarovana taborišča so navalili okoliški vaščani, živeči v pomanjkanju, ki jim ga je prinesla vojna. Vdrli so v barake in odnašali iz njih zaloge, hrane, perila, posteljnine, razno orodje in druge predmete. Razdrli so tudi nekaj barak na obrobju taborišč in se polastili lesa in opreme. Plenili so lahko le nekaj dni, kajti narodni svet v Ptuju, ustanovljen v prvih dneh novembra 1918, je poslal v Stmišče 30 do 50 mož narodne straže. Sestavil jo je iz vojakov, ki so se pravkar vrnili iz razpniščene avstro- ogrske armade. Nekaj dni je straži poveljeval dr. Toplak, nato pa poročnik Raj h. Plenilci so že pred tem zažgali nekaj barak in veliko skladišče opreme in zalogami hrane. Četa je odslej varovala premoženje v Strnišču, a ne brez ^tev. Za velika taboreča je bilo vse premalo stražarjev, saj je čuvalo po ^o taborišče le pet do osem stražarjev, zato ni čudno, ^ je neznana •"oparska tolpa ustrelila samega poročnika Rajha in še enega izmed "Stražarjev. Krivcev tega zločina niso izsledili (24). Stmišče je že tjovembra 1918 prevzel v upjravljanjc oddelek za socialno Politiko deždne vlade Slovenije. Grajsko stmiško posestvo pa sta s stavbami vred odkupila od Franca Hellina Franc in Antonija Cuček. Prevknjižba na nova lastnika je bila zapisana v zemljiški knjigi ptujska sodišča 4. marca 1919. (25) V STRNISKE BARAKE SE NASELIJO PRIMORSKI SLOVENCI Že med L svetovno vojno so avstrijske oblasti evakuirale prebivalce iz krajev na Goriškem, ki jih je ogrožala vojna med Italijo in Avstro-Ogrsko. Zatočišče so našli v raznih krajih države. Ko so 26. decembra 1918 zapustih primorski begunci taborišče v Bmcku, so se odpeljali v Strnišče, kjer so se naselili v bivše barake rezervnih bolnišnic. (26) V Strnišču so se naselile tudi večje skupine slovenskih beguncev iz krajev, ki so jih oktobra sporazumno z antanto zasedli Italijani. Narodno zavedni Primorci niso hoteli živeti pod Italijani, zato je zanesla mnoge Primorske Slovence pot v Strnišče, v b^unsko naselje, kjer se je nabralo od jeseni 1918 pa do jeseni 1919 kar okrog 4600 novih prebivalcev. Med te štejemo tudi več sto železničarjev, največ Primorcev. V Strnišču so čakali, da jih namestijo na nova delovna mesta jugoslovanske državne železnice. NEKAJ SPOMINOV NA STRNIŠČE PO L SVETOVNI VOJNI Miro Turel iz Ljubljane je bil sin enega izmed železničarjev, ki so se naselili v Strnišču. O svojem življenju v begunskem naselju je povedal tcrie: „V Strnišču smo se naselih spomladi leta 1919. Predtem je oče stavkal z železničarji v Trstu, kjer je bil zaposlen v skladiščih. Hitro zate.n so ga Italijani premestili v Katanijo, kamor ni hotel in odločil se je za pot v Jugoslavijo. V Stmgču se je znašel med mnogimi primorskimi železničarji, ki so, kakor on, opdrali za Jugoslavijo. Takrat je odšlo v Jugoslavijo s Primorske okrog dvajset transportov beguncev. Ustavili so se v Ljubljani. Od tam pa so odpeljali več železniških družin v Osijek, Zagreb, Subotico in Stmišče. Vem, da so stanovali v Osijeku železničarji v vagonih. Mi, ki smo se pripeljali v Strnišče, smo se naselili v bivšem naselju Mlada Boleslava. Kakor se spominjam, je stalo tam po deset enakih barak v dveh vrstah. V tem naselju je prebivalo največ železničarjev. Barake so imele po dva zelo vdika prostora in štiri manjše. V velikih prostorih so živele po štiri družine. Blizu našega naselja jc bil gozd, kjer smo se fantje igrali ,ravbarjc in žandarje" in druge igre. Naša družina je preživela v Strnišču približno štiri leta. Oče je dobil slufto v Ljubljani že čez eno leto po prihodu v Strnišče, a družinskega stanovanja ni našel. Zlato sem ostal z mamo in brati sredi stmiških gozdov, dokler nismo odšli za očetom. Ker smo med vojno preživljali v Trstu hude čase ob zelo pičli hrani, je bilo zame posebno v začetku, StmiSče prijetna sprememba. Povedati moram, da smo dobivali v Soli za malico kakav in kruh. Neprijetni pa so spomini na prve dni v barakah, kajti nadlegovale so nas bolhe in cdo stenice. Ker pa so rnjvi stanovalci vneto razkuževali in čistili svoje barake, so kmalu pregnali mrčes. Ko sem zaključil šolanje v stmiSki ljudski Soli, so me starši vpisali v ptujsko gimnazijo, a obiskoval sem jo le nekaj mesecev, ker smo sc tedaj preselili v Ljubljano." (28) Danica Radanova r. Firrlan iz Ptuja je povedala svoje spomine na begunsko življenje v Strnišču takole: „Moj oče je bil zaveden Slovenec, doma iz Vipavske doline. Po poklicu je bil orožniški narednik. Z mojo mamo se je poročil leta 1915 v Vrsani, kjer jc sEnaioral. Tedaj je bil star trideset let. Pred koncem prve svetonme lOfiiiic je ^la^mval v Cmem kalu, od koder je p>ob^nil v Jugoslavijo,, to so kraj zasedli Italijani. Mama je ostala z menoj, ki sem bila stara sietaji mesece* in sestro, staro dve leti, še v Črnem kalu, a le nekaj ledmm, dotfcr sc nismo decembra 1919 naselili v Strnišču pri Ptuju. Sama sc seveda ne spominjam prvih dveh let življenja v b^unskem nasrijn, pač pa nd je pripov^ovala mama pozneje velikokrat o tistih dnevih. Dejiaia je„ da smo se naseUIi v veliki baraki, ko je mraz močno pritiskal in je lieža! naokoli sneg. V barake je hudo pihalo skozi špranje. Poleg vsega tega m bOo nekaj časa v baraki električne razsvetljave. Menda mi ddimala Ccdaj taboriščna elektrarna. Zelo nadležne so bile tudi podgane. V ersan izmed strDgkih taborSč so se naselili mski begunci. Njih se spominjalo!. Niajveč je bik) med njimi mladih fantov. Večkrat so jahali na konjih in so bdi oMcčeni v uniforme. Spominjam se tudi ruske godbe na pihala. Go«ffiKiiigiki so korakali po cestah med taborišči in med potjo igrali. Mi otroci snoo tekli za njimi. Vem, da sem bila med najmlajšimi otroci, Id smo sc poiSIiii za godbeniki. Nekoč sc je usJavfl med naselji v Strnišču cirkus. Prvič sem obiskala drkuško predatavo. Pc^o ljudi se je zbralo pod velikim cirkuškim šotorocn in zvrstii so sc razni cirkuški nastopi. Od vseh mi je ostal najbolj v spominm kiHuJ, ki jc tekal v krogu in je skakal nanj in raz njega spreten mlad jahač. Ker so bic straže barake sredi gozdov, smo otroci radi tekali in se skrivali po gozskmh blizn barak, kar je ostalo med mojimi lepimi otn^Odmi spnniLa. V Stn^n jc ^cla naša družina do leta 1923, ko so očeta namestili za orožnika t PodlduBk v Halozah. Na zadnji dve leti v Strnišču se poleg napisanega sptfmmjam tudi na nekatere družine, ki so tam živele, kakor na dnifino pofišsta Samca, orožnika PeSla in trgovca Krajnika:" (29) DVE ZADRUGI V SemSČB sc jc po wjni nasdilo tudi nekaj domačinov, ki so delali v ptetar-^i zadragi ii v mizarsko-kovinski zadrugi. Oba obrata so ustanovili po pniLc4kii primnrskik beguncev v Strnišču. Za pletarno je ohranjen podatek, dla jc pričela 1. januarja 1919. V njej so zaposlili leta 1959 tiinajst ptiBKaskih beguncev, pozneje pa še nekatere. VeŠna od teh je ddala v pšetzroi Ic po eno ali dve leti. Pletarno je vodil pletarski sireLovnjak Hrcko Ogorekc, doma iz Cirkulan v Halozah. Naslov pieiarskcga ofcrata jc biL- PLETARNA V STRNIŠČU — SLOVENIJA — Registrirana zadkn^ z omejeno zavezo. (30) Pod pokimitelistvom poverjeništva za socialno skrbstvo ustanovljena A«&zarska n kovinarska zadruga v Strnišču je zavzela šest do sedem bamk. V zadragi je delalo po zadružnem načelu 26 mizarjev. Za Število kovinaijrr ni okranjenih podatkov. Vse stroje je zadruga odkupila od uprave taborSča. Za uporabo barak bi morala plačevati upravi 6.000 kron letne najemšac. Barake, ki jih je zadruga najela, so ocenili na 220 tisoč do 230 tisoč kron. Zadruga, ki je bila naslednica bivše Solkanske zaiirugc, ni imela lastnega kapitala. Upravi taborišča je zato dolgovala 8. novembra I9ZI kar 269.636 kron za režijo in material. Pktarska zadruga jc uporabljala eno veliko in pet do šest manjših barak v naselja Haiic. Barake so ocenili na več kakor 100.000 kron. (31) Nadaljevanje prihodnjič 10-NASI DOPISNIKI 30. oktober 1980- f »VRTEC NA OBISKU" Cicibani iz Vzgojno varstvenega zavoda Ormož so pretekli teden sodelovali v nastajanju oddaje ..VRTEC NA OBISKU", delavci RTV Ljubljana so jo posneli v vinogradih na Humu pri Ormožu. Televizijska oddaja, namenjena najmlajšim, bo pripovedovala o vinogradih, trgat- vi. .. O vsem tem se bodo cicibani starejšega predšolskega oddelka iz Vzgojno varstvenega zavoda Ormož pogovarjali s svojima tovarišicama Marijo Krajnc in Anico Petek, sodeloval pa bo tudi Franc Vrečar, ki je cicibane povabil na trgatev. Da je trgatev naporno delo, so cicibani iz Ormoža že vedeli, ko pa so v petek, soboto in nedeljo to počeli pred kamerami in mikrofoni, je bilo vse skupaj Se bolj utrudljivo, kljub temu pa so z veseljem sodelovali. K hitremu in temeljitemu delu je slehernega, ki je bil te dni v goricah, sililo spremeljivo vreme, ki je tudi cicibanom nenehno grozilo, da se bodo s snemanja vrnili mokri. Veliko bolj na tesnem pa so bili vinogradniki, ki so svoj pridelek morali spraviti v sode. FiM Snemanje SAIK)VNJAK Začela se je jesen. V sadovnjaku rastejo sadna drevesa. Tonček nabira jabolka v košaro. Petra obi- ra obtolčena jabolka. Po lestvi ple- za Stanko in nabira jabolka. Alen- ka je na vrhu drevesa. Po cesti pri- deta Janko in Vesna. Babica jima ponudi jabolka. Otroka se ji zahva- lita. Psiček Muri bi tudi rad jabol- ko. Darja Gavez, 2/a, 0§ Olga Meglič, Ptuj KDOR NE UB0(;A, CA TKPK NADLOCA Zgodilo se je v lanskem šolskem letu. Dobili smo spisno nalogo: Razočarala sem svojo mamico. »Saj je nisem,« sem polglasnozamrmrala in že meje.skrbelo, kaj naj potem pišem. Prišla sem domov. Komaj sem stopila čez prag, že mi je mamica nalagala naloge: » Pospravi sobo, pomij posodo in na šolo ne pozabi.« Ko je mamica odšla v službo, sem hitro napi.sala matematično nalogo, p temeljito opravili. Otrok poučen v prometni vrvež Na osnovni šoli Pohorski odred že vrsto let uspe- šno deluje prometni krožek. Kar dva oddelka deluje- ta za učence prvih in drugih razredov, pravtako dva tudi za tretje in četrte razrede, enega pa imajo še na višji stopnji. Udeležence krožkov mentorji seznanjajo preavsem z osnovnimi pravili cestnega prometa, učenci obiskujejo vsa pomembnejša križišča v mestu, kjer se praktično seznanjajo s prometom in prometno si- gnalizacijo. V prometnih krožkih za učence tretjih in četrtih razredov posvečajo posebno pozornost tudi njihovemu vključevanju v promet s kolesi. Na višji stopnji pa prometna vzgoja predvsem zahteva veliko praktičnega dela učencev. Prav v tem delu s šolami v Slovenski Bicirid kot tudi drugimi šolami v občini uspešno sodeluje za prometno preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine. Da je pouk najmlajših o pomembnosti poznavanja cestnoprometnih predpisov kakor tudi samega prak- tičnega vključevanja učencev v promet velikega pomena, govori tudi podatek, da v lanskem in leto- šnjem letu ni bilo učenca, ki bi bil povzročitelj prometne nesreče. O uspehih rezultatih prometne vzgoje poročajo tu- di z mnogih drugih šol na območju občine Slovenska Bistrica. Se posebno uspešni so krožki na osnovni šoli Minka Namestnik-Sanja, v osnovni šoli Edvarda Kardelja Poljčane, na Pragerskem in Zgornji Polskavi. Viktor Horvat TEDNIK -30. oktober 1980 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 11 308 udeleženk in udeležencev v sredo 15. oktobra so ZTKO občine Ptuj, atletski klub, OŠ prane Osojnik in učitelji telesne vzgoje v Ljudskem vrtu izvedli jesensko občinsko tekmovanje v krosu. Tekmovanje bi moralo biti v pt)nedeljek ll oktobra pri Centru srednjega usmerjenega izobraževanja, vendar je bil za- radi slabega vremena prestavljen na sredo. Kot zanimivost in spodbudo omenimo, da se v ospredje pre- bijajo tekmovalke in tekmovalci z osnovnih šol izven Ptuja, kar v prejšnjih letih ni bil običaj. Sicer pa preglejmo uvrstitve najboljših. MLAJŠE PIONIRKE — posamezno: L Kristina Mlakar, 2. Marica Pernek (obe OŠ Leskovec). 3. Ivanka Divjak (OŠ Tone Žnidarič); — ekipno: I. OŠ Leskovec 11,2. OŠ Juršinci 24, 3. OŠ Franc Osojnik 25 — sodelovalo je 57 tekmovalk v 11 ekipah; MLAJŠI PIONIRJI — posamezno: 1. Roman Žmavc (OŠ Olga Meglič), 2. Srečko Holc (OS Juršinci), 3. Franc Vidovič (OŠ Leskovec) itd. — ekipno: 1. OŠ Destrnik I«. 2. Leskovec 24, 3. Hajdina 43 Itd. Nastopilo je 56 tekmovalcev v 11 ekipah; STAREJŠE PIONIRKE — posamezno: 1. Danica Ha- meršek (Franc 0.sojnik), 2. Silva Rojs (Tone Žnidarič), 3. Ivanka Bezjak (Cirkulane) itd. — ekipno: L Tone Žnidarič 20, 2. Franc Osojnik 26, 3. Juršinci 27 itd. Natopilo je 49 posameznic v 10 ekipah; STAREJŠI PIONIRJI — posamezno: L Miran Po- uxnik (Franc Osojnik), 2. Rudi Vršič, 3. Rado Pravdič (oba Tone Znidarič) itd. ^ — ekipno: L Tone Znidarič 13. 2. Franc Osojnik 15, 3. Cirkulane 30 itd. Sodelovalo je 59 tekmo- valcev v 12 ekipah; MLADINKE — posamezno: 1. Marija Vindiš (GUS), 2. Marija Hameršek ((JIM).3. Mateja Bombek(CJIM) itd. Nastopilo je 29 posameznic. — ekipno: 1. Gimnazija 10, 2. GUŠ 11, 3. ŠSD v. Vlahovič 33. MLADINCI — posamezno: L Bojan Mihe- lač (G I M), 2. Igor VVeingartner (V. Vlahovič) 3. Danilo Vindiš (Majski vrh) itd. Nastopilo je 34 tekmovalcev; — ekipno: 1. V. Vlahovič 16, 2. GUŠ 21, 3. GIM 28; Cl.ANI — posamezno: 1. Žarko Mar- kovič (AK Ptuj), 2. Alojz Lebar (AK Ptuj), 3. Jože Košnik (VP Ptuj) itd. Nastopilo je 14 članov; — ekipno: L V P Ptuj 12. Najboljši z občinskega kro.sa so se v nedeljo udeležili zaključnega kro.sa za republiške naslove ozi- roma pokale Dela v Radovljici. 1. kotar Po startu sledi boj za najboljše pozicije (foto J. Bračič) DEVETA ZMAGA Vransko, igrišče TVD Partizan, sodnik Kričej (Ravne) Ptuj: Veselič, VrabI, Šmigoc (Ogrizek), Matič, Tement, Malek, Vindiš (Oglič), Emeršič, Dončec. Bek, Škrget; Strelec: 0:1 (66) — Dončec. Nogometaši enotne selekcije ptujske občine so v nedeljo popoldan na Vranskem dosegli deveto zmago. V nemogočih igralnih razmerah, na razmočenem in Dlatnem igrišču, sopremagali selekcijo Savinjske. V vzhodni območni ligi je trenutni vrstni red naslednji: L Ptuj 10 9 I O 26:9 19 2. Kovinar 10 6 2 2 25:7 14 3. Elkroj 10 4 3 3 18:12 12 4. Pragersko 10 4 2 4 18:20 10 5. Umor 10 4 I 5 12:17 9 6. Kor. Fuž. 10 3 O 7 16:23 5 7. Savinjska 10 2 2 6 11:23 6 8. Steklar 10 1 1 8 7:22 3 V prihodnjem kolu, ki bo na sporedu v nedeljo 22. novembra, se bodo igralci Ptuja pomerili z drugouvrščenim Kovinarjem. Srečanje bo na stadionu Drava v Ptuju. Drugi lieaš z območja MNZ Ptuj Pragersko je v desetem kolu v gosteh pri Hkroju iztržilo točko, v prihodnjem kolu pa gostuje v Rogaški Slatini. 1. kotar PP Drava - Novo mesto prihodnjo sredo! Po programu tekmovanj za pokal mladosti oziroma pokalno pr- venstvo naše republike v rokometu bi polflnalno srečanje med Dravo in Novim Mestom moralo biti včeraj. Vendar je zaradi ligaških obveznosti gostujoče ekipe prestavljeno na sredo, 5. novembra ob isti uri, torej 1830. 1. k. Uspešen nastop v Radovljici Zaključekjesenskih tekmovanj v krosu v naši republiki je bil v nedeljo v Radovljici, kjer so se tekmovalci in tekmovalke 48 ob- činskih reprezentanc pomerili za pokale Dela. Iz ptujske občine je sodelovalo 37 tekmovalk in tek- movalcev, to paje 14 manj kot je bilo prijavljeno. Nekateri se tek- movanja namreč niso udeležili, niti niso sporočili, da jih ne bo. To pravgotovo ni športno, saj je na- stop v občinski reprezentanci čast in obveza, tega pa se nekateri ne zavedajo. Tako je okrnjena ptuj- ska ekipa osvojila 12. mesto, saj je ostala brez točk kar v šestih kate- gorijah. Med posamezniki in posame- znicami so se najbolje odrezali: Bojan Mihelač z 2. mestom pri starejših pionirjih (1965), Marija Vindiš s tretjim mestom pri sta- rej.ših mladinkah. Roman Žmavc, Matjaž Damiš in Matej Bombek so bili v svojih kate_gorijah šesti, Marica Pernek In Sešerkova pa sta bili deveti. V reprezentanci so nastopili tudi člani, in veterani na žalost pa je odpadla dobra uvr- stitev pri članih zaradi poškodbe Alojza Lebarja. I.k. Pred nekaj dnevi je otroški vrtec v Kidričevem, seveda v spremstvu staršev, priredil kros za otroke. Od- ziv je bil zelo dober in prireditev za- nimiva. Predstavljamo vam enega od pr- vakov v tem krosu, t. j. Marko Kmetec iz Kidričevega 3, star 5 let. Ponosen na priznanje za prvo mes- 'o Foto: Konrad Zoreč ŽELJKO DERBUC Ptetarska 4 PTUJ Obvešča vse cenjene stranke, da je odprl novo delavnico za popra- vilo GOSPODINJSKIH APARA- TOV, PRALNIH STROJEV IN HLADILNE TEHNIKE. Priporoča se s svojimi kvalKet- limi storitvami! PTUJ-MARIBOR 3:610:4) Ptuj, stadion Drava, gledalcev 200, sodnik Perič (Kidričevo) Ptuj: Veselič (Škrget), Malek, Šmigoc. Tement, Perovič, Vindiš (Uglič). Emeršič, Ogrizek, Vin- kler, Bek (Kranjc), Zgeč, Vrabl; Maribor: Zidar, KrempI (Fun- dak). Vuksanovič (Trbojevič), Kek. Kalinič, Srša, Bonacin (Jo- vičevič), Zejnilovič, Turčik (Dju- fič), Simič. Stankovič; Strelci: 0:1 Stankovič, 0:2 Stankovič, 0:3 Turčik, 0:4 Zejni- lovič, 1:4 Kranjc, 1:5 Kalinič, 2:5 Vrabl. 2:6 Stankovič, 3:6 Vrabl (11-m); Prijateljsko srečanje med ob- močnim ligašem Ptujem in dru- goligaši iz Maribora je bilo boljše v prvem kot v drugem polčasu. V prvem delu domači igralci niso predstavljali resnejšega naspro- tnika, zadetke pa so prejemali dokaj naivno ob neresni igri. Nekoliko bolj aktivni so bili v drugem polčasu, vendar skupni vtis ni zadovoljiv, saj sta moštvi prikazali igro, ki je bila bolj po- dobna treningu. Očitno je ta »trening« bolj koristil domačim kot gostom, saj so v nedeljo igralci Ptuja zmagali, Mariborčani pa v Ljubljani krepko izgubili. I. kotar Tribuna, ki je bila ob gostovanju moStva LJAOpolna, je bila tokrat na pol prazna, čeprav je gostovalo dnigoligaško moStvo (foto M. Ozmec) PRVI PORAZ Kranj, športna dvorana Na planini, gledalcev 50, sodnika Pejovič, Salmič (Koper); Preddvor: Vreček, B. Tišler, I. Savs 2, Vesel, Ivanovič 7, Rezman 1, Brolih 7, C. Savs, Krišelj 1, M. Tišler, Karničar 1, Smrtnik; PP Drava: Farič, Vršič, Cerne 5, Ivančič 1, Kelenc 2, Vičar, Novak, Galun, Mumlek 7, Kmetec, Sitzen- fraj; Sedemmetrovke: Preddvor 5 (4), PP Drava 7 (5) Izključitve: Preddvor 8 min., PP Drava 6 min. Rokometašice Drave so v soboto zvečer prvič izgu- bile srečanje v republiški rokometni ligi. V Kranju jih je ekipa Preddvora zasluženo premagala. V prvem polčasu smo gledali enakovredno igro, Ptujčanke pa so bile večji del v vodstvu. Domačinke so jih ujele in povedle s 6:5. Pri tem rezultatu so Ptuj- čanke zastrel^le kar dve sedemmetrovki in prestopile s 6 metrov (Cerne). Pri dosojanju prestopa se sodni- ka nista ujela in po burni reakciji trenerja Drave, sta le-tega poslala med gledalce. lako so Ptujčanke del prvega in ves dtugi polčas igrale brez vodenja s klopi in to je tudi eden izmed razlogov za prvi poraz. Seveda pa ne sme biti opravičilo za preveč statično igro v ob- rambi, kar so tehnično boljše domačinke v drugem polčasu s samostojnimi prodori s pridom izkoristile in zasluženo zmagale. Srečanje je bilo športno in fer, na trenutke ostro vendar ne grobo. Kriterij sodnikov pa je bil daleč pod kvalitetno ravnijo srečanja. Lestvica še ni popolna, saj je bilo včeraj še srečanje Mlinotest — Slovan. V primeru zmage be v vodstvu Mlinotest. Poglejmo uvrstitve po devetem kolu: V nedeljo uopoldan se bo PP Drava v Ptuju pomerila z Eto. 1. kotar Partizan Tus-Velika Nedelja 23:24 (13:10) Sodnika: Vovk in Dobrovoljni iz Trbovelj Parliz.an TUS: Jurjec, Majcen 2, Potočnik 6, Vrčkovnik, Dobršek, Maznik, Perger 4, Kamer 6, Djurin 5, Hiti. Velika Nedelja: Lah. Lah F. 2, Rajh 5, Sabo 3, Rajšp L Zorko 1, Bezjak 4, Hrga, Majcen 8, Gaberc. V zaostali tekmi sedmega kola, so igralci Velike Nedelje med tednom presenetili bivšega člana druge zvezne lige in nepričakovano osvojili točke v gosteh. V ekipi Velike Nedelje, kije v celoti igrala zelo dobro, so se posebno odlikovali Gaberc, Rajh, Majcen in Bezjak. Velika Nedelja-Rudar 14:12 (5:7) Sodnika: Puntarič in Mrežar iz Ljubljane. Velika Nedelja: Lah A., Sok, Lah F. 3, Rajh, Sabol, Rajšp 1, Zorko, Bezjak 2, Hrga, Majcen 6, Gaberc. Rudar: Pe.šec, Jelen 3, Dečman, Vrbnjak I, Kos 1, Knez 1, Kosec 1, Škrinjar I, Kološa, Kolar 3, Bohorč LTeržan. V izredno težkih vremenskih razmerah, ki so bolj ustrezale fizično močnejšim gostom, so domači igralci uspeh izenačiti v 47. minuti na 8:8 in nato povedli z dvema goloma razlike, kar je zadostovalo za zmago. Pri domačih seje posebno ^likoval vratar Lah A. Vuzenica-Velika Nedelja 12:18 (6:7) Igralke Velike Nedelje so na gostovanju zmagale predvsem po zaslugi sester Radanovič, ki sta dosegli kar 13 golov. ^ ^ Rekreacija za cicibane Naši najmlajši občani so že pričeli z redno rekreacijsko vadbo, ki jo že nekaj let organizira Telesnovzgojno društvo Partizan Ptuj. Ker paje še dovolj prostih mest, vabijo starše, da pripeljejo svoje malčke — od 4. do 7. leta starosti. Vadba je vsak petek od 17. do 18. ure v telovadnici nekdanje ekonomske šole v Ptuju. Posebej so vabljeni tisti otroci, ki ne obiskujejo vzgojnovarstvenega zavoda, seveda pa to ne pomeni, da otroci iz vrtca ne smejo k rekreaciji. Nasprotno! Vabilo tudi ni name- njeno zgolj tistim, ki žive v Ptuju — vsi otroci, ki si žele rekreacije v telovadnici, lahko prihajajo ob petkih k rekreaciji. Tudi prvo in dru- gošolčkom ne odpovedujejo gostoljubnosti saj vedo, da zanje v šolah nimajo organizirane telesne vadbe, čeprav jo še kako potrebujejo. Ob tem prijaznem povabilu TVD Partizan Ptuj paje treba povedati, da se tudi v tem društvu ukvarjajo s prostorskimi, kadrovskimi in finančnimi težavami. Kljub temu je prispevek za otroka, ki obiskuje vadbo kaj skromen — le 10 dinaijev na mesec je treba odšteti, vadba pa traja od oktobra do aprila. Torej naj velja še enkrat povabilo vsem cicibanom, ki želijo obiskovati rekreacijsko vadbo — pridite jutri ob 17. uri v telovadnico osnovne šole dr. Ljudevita Pivke. n. D. Slovenja vas-Aluminij 2:5 Na zelo trdem igrišču so gostje iz Kidričevega zasluženo premagali borbene domačine. Aluminij je igral borbeno in tehnično, bolje od domačinov. Sodnik ni imel težkega dela, ker je bila igra fer in na višini dovoljenega. Napadalne igre si želimo še več, kajti niso zmeraj krivi igralci, temveč mnogo je odvisno od sojenja. Knaus CICIBANI iyA KROSU v petek, 24. oktobra so se tudi najmlajši iz vzgojnovarstvenih enot v ptujski občini pomerili na tradicionalnem jesenskem krosu. Kar 554 jih je merilo svoje moči v pred tekmovanju, da bi jih lahko v finalnem delu nastopilo 69 iz štirinajstih vzgojnovarstvenih enot: Ptuja, Kidričevega, Majšperka, Hajdine, Brega, Cirkulan, Cirkovc, Budine. Rogoznice in Gorišnice ter Dornave. Med posamezniki so bili najboljši Milan Kralj iz Gorišnice, Alojz Veriin iz Kidričevega, Nacek Pihler iz Potrčeve 9, Andrej Makovec iz Rajčeve in Dušan P.šajd iz Rogoznice. Prvih pet najuspešnejših ekip so poslali vrtci v Rajčevi, Kidričevem, na Potrčevi, na Hajdini in v Budini. Organizatorji krosa so jim podelili pismene diplome, najboljša ekipa pa je dobila tudi pokal. Pri uspeli organizaciji krosa za najmlajše iz vzgojnovarstvenih enot je potrebno pohvaliti predvsem vzgojiteljice Vasiljko Vamberge- rjevo, Sonjo Valičkovičevo, Božo Bratuževo, Danilo Petrovičevo in Radmilo Kaučevičevo. Poleg tega pa so se v pripravo otrok na tekmo- vanje s prizadevnostjo vključile vse tovarišice v ptujskih in zunanjih vrtcih, v izvedbo pa še občinska zveza telesnokultumih organizacij v Ptuju. mš ŽKK Maribor zmagovalec v športni dvorani Mladika je bil turnir ženskih ekip v košarki. Turnirje bil zadnji prikaz moči ekip pred pričetkom tekmovalne sezone. Videli smo dopadljivo košarko, kjer je zlasti mlada ekipa perspektivnih igralk Drave prikazala napredek in dobro igro predvsem pa ekipo odlikuje borbenost. Srečanja .so se končala z naslednjimi izidi: Maribor:Libela 67:59 641:35). MaribonDrava 53:50 (35:34). Drava:Libela 73:54 (43:26) Tek- me sta pred 50 gledalci dobro sodila Kneževič in Centrih. anc DRUGO MESTO SILVE RAZLAG 18. in 19. oktobra je bilo na kegljišču Rudar Trbovlje republiško kegljaško prvenstvo parov, kije tokrat prvič potekalo po novih pravilih. Prvi dan je nastopilo vseh 27 parov, ki so si pravico priborili na predhodnih občinskih in regijskih prvenstvih, drugi dan paje v finalu nastopilo samo prvih 12 iz prvega dne, od katerih si jih je 10 priborilo pravico nastopa na državnem prvenstvu, ki bo v SR BiH. Ptujčanka Silva Razlag, ki sije pred tednom dni že zagotovila nastop nadržavnem posameznem prvenstvu, ki bo v Novem Bečeju.je tudi v igri parov zaigrala odlično in skupaj s klubsko kolegico Nagyjevo osvojila srebrno medaljo. Za Silvo pa s temi nastopi še ni konec jesenske sezone, saj jočaka še mednarodni nastop za ekip)o Jugoslavije v tekmi z Avstrijo, ki je pred- viden za mesec november. Rezultati: 1. Bajde—Ludvik (Ce) 1742, 3. Razlag—Nagy (Konstr.) 1708. 3. Urh—Marine (Ce) 1676 itd. Posamezno: 1. Bajde 879. 2. Ludvik 863, 3. Nagy 855.4. Urh 854, 5. Razlag 853 itd. 12 - ZA RAZVEDRILO 30, oktober 1980- TEDNIK TEDNIK ~ ^^^^^^^ OGLASI IN OBJAVE-13 OB TEDNU POŽARNE VARNOSTI Uspela vaja gasilskih enot Ob tednu varstva pred požari, ki je letos potekal od 20. do 26. oktobra se je v gasilskih enotah zvrstila cela vrsta raznih preventi- vnih aktivnosti, od tečajev za var- stvo pred požari do raznih gasil- skih vaj. Osrednja vaja na obmo- čju ptujske občine pa je bila v petek 24. oktobra. Natanko ob 16. uri je sirena naznanila požar. Dodati je treba, da vaja med člani gasilskega dru- štva Ptuj ni bila napovedana. V ožjem štabu za pripravo vaje so se dogovorili, da naj bi gorela ben- cinska črpalka ob parku pri drav- skem mostu. V nekaj minutah so miličniki postaje milice Ptuj uredili promet. Magistralno cesto Ptuj—Ormož so do železniškega prelaza zaprli za ves promet, tako, da so gasilska vozila prihitela do črpalke nemoteno. Kot je povedal Ivan Grahl po- veljnik GD Ptuj, je v preventivni vaji sodelovalo 23 gasilcev s sedmimi specialnimi gasilskimi vo- zili. Glede na predpostavko, da se je vnela cisterna z gorivom, so se gasilci požar najprej ,,napadli" s specialnim vozilom, na katerem sta montirana topa za peno in prah. Takoj za tem je prihitelo drugo vozilo s peno in vodno brizgalno, v tretjem vozilu pa je posadka po- sredovala s samim prahom. Medtem ko so s tehničnimi sredstvi gasili požar na cisterni, so zaščitili še sosednje objekte, predvsem transformatorsko postajo, ki je v neposredni bližini črpalke in ob- jekt minoritskega samostana, ki je prek ceste. Vajo so ocenili zelo dobro, mor- da so ugotovili le nekoliko pre- majhen odziv gasilcev, vendar je zadostovalo, da so bili v akciji ga- šenja uspešni. Gasilci so dokazali, da jih tudi takšen specialni požar ne bi spravil v zadrego. Od nas ob- čanov pa je odvisno če jim bo sploh kdaj treba gasiti bencinsko črpalko. Obnašajmo se torej varno in nadvse previdno, kajti še zmeraj bode v oči podatek, da nastane 80 odstotkov vseh požarov zaradi člo- veške malomarnosti, nevednosti in neprevidnosti. M. Ozmec Čeprav je bilo vseh sedem gasilskih tehničnih vozil nepogrešljivih Je svojo moč in učinkovitost najbolje dokazal gasilski top na peno. V bližini Centra srednjega usmerjenega izobraževanja v Ptuju so arheologi Zavoda za spomeniško varstvo iz Maribora v ponedeljek 27. oktobra izkopali zanimiv in izredno bogat antični grob, ki ga uvrščajo v drugo ali tretje stoletje našega štetja. V skeletnem grobu so našli zlato verižico, zlat prstan in zlate uhane „ grajenimi dragimi ka- mni. V grobu so našli tudi tri ste- klene solznice. Glede na to, da so v zadnjem času na tem najdbišču izkopali že več skeletnih in žamih rimskih grobov domnevajo, daje bilo na tem območju večje antično pokopališče in to le 40 cm pod površjem. -OM Dragocenosti iz rimskega groba, zlata verižica prstan in uhani s solznicaml v katerih so zbirali solze, (foto: JOS) Sodelavci zavoda za spomeniško varstvo iz Maribora med izkopavanjem antičnega groba. Zanimivo je, da je okvir groba narejen iz tuljav za takratno centralno ogrevanje, (foto: JOS) V dneh od 20. do vključno 27. oktobra so miličniki postaje milice Pt uj in oddelkov posredovali v osmih prometnih nesrečah. Pri tem so zabeležili tri hude in pet lažjih telesnih poškodb. Vzroki so bili predvsem utrujenost voznika, izsiljevanje prednosti in neprimerna hitrost. V štirih primerih je nesrečam botroval tudi alkohol. Na vozilih je za okoli 91.500.— din materialne škode. IZSILIL PREDNOST Do hude prometne nezgode je prišlo v ponedeljek 20. oktobra ob 14.45 na križišču Rogozniške in Vegove ulice. Kolesar Anton Forstnerič iz Ptuja je peljal po Vegovi ulici proti Rogozniški ce- sti. Na križišču ni upošteval pro- metnega znaka in zapeljal na prednostno cesto v trenutku, ko je po njg pripeljal voznik avtobusa Jože Zerdin iz Drakovc. Pri trče- nju je bil kolesar huje poškodo- van, materialna škoda pa znaša le 2.500.- din. ZARADI VINJENOSTI ... V petek 24. oktobra seje zgodila nesreča tudi na regionalni cesti izven naselja Kidričevo. Okoli 22.30 je voznik osebnega avto- mobila Ivan Horvat iz Starošinc peljal proti Pragerskemu. Zaradi neprimerne hitrosti in verjetno tudi vinjenosti gaje zaneslo v levo, kjer je tako vozil nekaj metrov. Zaradi tega je prišlo do trčenja, ko je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Av- gust Cvek iz Celja. Oba voznika sta dobila lažje telesne poškodbe in zanimivo, oba sta utemeljeno osumljena, da sta vozila pod vplivom alkohola. - OM Predstavniki metropolitansl(e policije v Pbiu Predstavniki UJV Maribor so se v lanskem letu udeležili slove- snosti ob 150 letnici Metropoli- tanske policije v Londonu. Do tega prijateljskega obiska je prišlo ob sodelovanju londonskega in mariborskega Greenwicha. Letos jeseni je tročlanska delegacija Metropolitanske policije vrnila obisk mariborskim kolegom. Skupaj z gostitelji so si ogledali številne kulturno-zgodovinske znamenitosti in oddelke v Slove- niji. V petek 24. oktobra pa so obiskali tudi ptujsko občino, kjer stajih sprejela predsednik SO Ptuj dr. Cveto Doplihar in komandir postaje milice v Ptuju Franc Ko- zel. Gostje so se zadržali v krajšem pogovoru ter si ogledali del zna- menitosti starega Ptuja. V spomin na to srečanje so jim podarili spominska darila — monografijo Ptuja in kurenta. Gostje so bili presenečeni nad toplim spreje- mom. M. Ozmec Delegacija Metropolitanske policije z gostitelji med ogledom vinskega hrama v KK TOZD Slovenske gorice Ptuj. Neža in Mijo Šurina ob svečani razglasitvi za zlatoporočenca Foto: S. KOSI Sati par V soboto 25. oktobra 1980. sta pred matičarjem in pooblaščenim delegatom skupščine občine Ptuj svečano potrdila 50. letnico sku- pnega življenja v zakonski zvezi NEZA IN MHO ŠURINA iz Ptuja, Slovenski trg 11. Mijo je upokojeni pek, Neža pa gospodi- nja. V zakonu sta imela šest otrok, danes pa ju razveseljuje še devet vnukov in trije pravnuki. Rodile so: Dragica Leskovar, Sitež 12 — de- klico; Jožefa Skraba, Zg. Hajdina 171 — Danijela; Vida Potisk, Stop- no 4 Nevenko; Nada Murko, Vintarovci 65 — Denisa; Neža Rašl, Kicar 2 — deklico; Marija Virtnik, Slamnjak 11 — Andrejo; Marta Gorjanc, Ul. Poh. bataljo- na, Slov. Bistrica — Damira; Mar- ta Kocuvan, Vitomarci 38/b — dečka; Ivana Vilčnik, Muretinci 20 — Alenko; Ljudmila Pulko, Dobri- na 41 — Ireno; Marija Luschatzky, Kraigherjeva 16 — dečka; Silva Meznarič, Stojnci 22 — dečka; Jožica Polanec, Bukovci l/a — dečka; Milena Anžel, Kvedrova 3 — deklico; Terezija Miložič, Kidri- čevo 9 — deklico; Franja Ceh, Lo- vrenc na Dr. polju 8/a — Janjo; Jelka Kotnik, Zasadi 10 — dečka; Slavica Metličar, Zg. Hajdina 82 — deklico; Marija Vršič, Slavšina 12 — deklico; Silva Sijanec, Bolehne- čici 24/a, Ljutomer — Srečka; Blanka Plajnšek, Potrčeva 50 — Sergeja; Vera Simenko, Nova vas 36 — dečka; Marjeta Pišek, Sestrže 29 — Andrejko; Terezija Fideršek, Strejaci 14 — deklico; Vlasta Viz- jak, Ul. bratov Pihlar 2, Ljutomer — Mojco; Rozalija Bolcar, Bukov- ci 79 — dečka; Lidija Hrenko, Dravska 3 — deklico; Danijela Per- šuh, Majšperk 17 — Natašo; Jožica Harambašič, Gregorčičev dr. 13 — Martino; Helena Koletnik, Gregor- čičev dr. 13 — Damira; Sonja Se- ver, Krapje 78, Ljutomer — Alek- sandro; Ida Korada, Rucmanci 17 — dečka; Tatjana Zuljevič-Perič, Ziherlova ploščad 20 — dečka; Jo- žica Matjašič, Gibina 15 — Darka. Poroke: Martin Horvat, Kočice 68 in Ma- rija Podgoršek, Stanošina22; Stan- ko Zajšek, Njiverce 27/c in Franči- ška KrempI, Njiverce 27/c; Janez KrempI, Zg. Pristava 23 in Danica Zaranšek, Zg. Pristava 23; Simon Stojnšek, Stari grad 43 in Marjeta Kodrič, Koritno 19; Feliks Žižek, Dornava 149 in Vlasta Selinšek, Dornava l/a; Milan Lebar, Goriš- nica 60 in Nevenka Roškar, Goriš- nica 60; Vinko Bec, Zebnik 21 in Marija Hronek, Stoperce64; Stani- slav Urlep, Naraplje 7 in Antonija Kokot, Naraplje 7; Alojz Bezjak, Gajevci 24 in Marija Prelog, Stojn- ci 49; Anton Vukalič, Kočice 18 in Slavica Krušič, Kočice 43; Milan Horvat, Dornava 38 in Marija Pe- tek, Senešci 21; HajroKarahasano- vič, Kvedrova 5 in Zlatka Zelenko, Kvedrova 5; Jožef Žerjav, Sp. Par- tinje 4 in Marija Doklovič, Jiršovci 48. Umrli so: Elizabeta Rižnar, Cvetk ovci 3, roj. 1904, umrla 19. oktobra 1980; Ana Roškar, Dom upokojencev Ptuj, roj. 1908, umrla 19. oktobra 1980; Elizabeta Nemec, Bresnica 44, roj. 1889, umrla 20. oktobra 1980; Ivan Kokot, Korenjak 5, roj. 1922, umrl 20. oktobra 198(); Zdravko Zoreč, Prešernova 24, roj. 1956, umrl 21. oktobra 1980; Ana Stuhec, Savci 41, 1896, umrla 25. oktobra 1980. izdaja zavod za časopisno in radij- sko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ruj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN,odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični ure- dnikŠTEFAN PUŠNIK. Uredništvo m uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 m 771-226. Celo- letna naročnina znaša 250 dinarjev, za tujino 350 dinarjev. Žiro račun SDK Ruj 52400-603-31023. Ti- ska ČGP Večer Maribor. Na pod- lagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov m storitev v prometu je TE- DNIK (jvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.