štev. 27 Cena 15 din PTUJ, dne 10. jtiHia 1^59 Letmk m Prihodnji i>oiM>,tJeliek se bodo v Ženevi pono-vno sestali štirje zunanji ministri, da bi nadaljc- vaii podajanja o Berlinu in N^onutiji. F^rvi komentarji pra- vijo, da bodo AmerJeani na.sto- pili tokrat precej spravljivo, češ ija so o-dkrili v Groa^ikovem govoril ugodna stališča. Gre predvsem za ča-s, ki naj bi veljal za okupacijo Berlina s strani zahodnih cel. Sovjeti so namreč predložili, da bi za poldruJT^) let« podaljšali pravice zahodnih sil, če bi medtem de?al vsenemški odbor, da fei našel skupno sta- lišče za ureditev nemškega vprašanja. Gromiko ni dovolj Jasno povedal, kaj bodo storili sovjeti. če odbor v jioldrugem letu ne bi doscige! .«os5asja. Zato bo ameriški zunanji minister me^ prvimi vprsšanji v Ženevi načel ta problemn. _ Zaradi prekinitve ženevskih razgovorov se je svetovna .lav- no^ začela zadnje čase zaniinati tudi Ka (iruffe probleme. Zelo zanimiv je politični razvoj v In- donezijL Ko so v začetku leta 1958 zanetile reakcionarne sile upor na Sumatri in Celebesu, so bile v Indonezijj konservativne politične ."^ile, ki so posredno podpirale prizadevanje uporni- kov. Pri izva^ianja snspodarske politike j? imela zaradi te^B. do- sedanja vlada premiera Džuan- de precej težav, posebno ker so Pr€TD:'er Džusnda zabredli v finančne in gospodar- ske neprijetnosti. Slikamo je spoznal, da bo em&goči! deželi nemoten razvoj samo s tako imenovano »dirigirano demokra- cijo« in zato je zahteva!, (iz se vrnejo na ustavo iz lei-a, 1945. Po tej ustav? prevzame vso iz- vršno eblast predsednik repu- blike, ki je istočasno !>3inistrski predsednik. Politiko dežele do- loča nacionalni svet. pomaga pa mu poseben posvetovalni svet, ki je sestavljen iz predstavnikov Ijiiostva in različnih poklicev. Sukamo bi s.e ra.i otre.sel nega- tivnes:a vpliva razprtij med po- litičnimi .strankami, ker U) ."^amo slabi firžavo. Tc dni je ?e začela vcLfafi nova ustava. V Av-^triji po devetteden- skih pogajan,?ih A-rnil kancler Raab mandst za sestavo vlade. SocJalJstirn'! stranko je obtožil, da je onemogcčjla sporazum, soc!alfc?ti ?)a obratrf,* dokazujejo, da je v sedanjem noložaju Raabova .stranka doživela poraz, ker ni šla v korak z razvojem. Med pe^gajanji dveh str?^nk so dosegli vrsto sporazumov, rarljU pa Eo se v vprašar»jn na^teorstva v državnem go.?podarstvu. Znano je namreč, d;', so kon- servativci za oživljanje privat- nega gospodar.'(\-.^ in zarridi tega So že razpirali tako imenovane ljudske delnice za nekatera de- nacionalizirana podjetja. Za vsako ceno bi radi odpravili ali vsaj omejili moč državnega go- s?rodarstva, ker bi imeli privat- nil-i potem popolno oblast v svo- jih rokah. Socialisti pa se temu odločno upirajo. Vsa povojna politika avstrij- ske socialistične strajike je bila usmerjena v nacionalizacijo pod- jetij, t. j. v podi-žavljanje pri- vatne industrije. Sodijo, da bi s počasnim prevzemom gospodar- stva s strani države omogočili ljudem boljše življenjske pogo- ,je. S političnih vidikov jim je takšna akcija zagotavljala pre- cejšnje število volivcev. Ko so začela pogajanja o sestavi vlade, so socialisti pristali na nekatere kompromise, če bi jim konser- vativci zajamtiii nad7,orstvo nad dr/javnim gospodarstvom. Raab se je femu odločno uprl. Mandat za sesta\'o vlade Je vrnil pred- sedniku Scharfu. le-ta pa bo za- upal mandat enemu izmed pred- stavnikov dveh strank. Predsodintik Scharf Vladna kriza dokazuje, da so razlike med dvema vladajočima strankama tako velike, da bodo imeli pri sestavi koalicijske vla- de še precej težav. S tem tudi potrjujejo, da so notranja na- sprotja v Avstriji precej pereča. Smrt 24 izletnikov Kopenhagnn, 9. jul. (Reutor). Na jezenj v bližini Hadersleva (južna Danska) se je vnela izletniška ladja. Po zadnjih vesteh je izgu- bilo živtjenje 24 oseb, 60 pa je zaprosilo za zdravniško pomoč. Poročajo, da je ogenj povzročila eksplozija strojev. Pliprcive m pf¥i ob- činski piocEHik občina Ptuj Cexf!^orag mesee dni — 8. av- giBSta 1959, bo v Mostju pri Ftn^ vel^ia slovesnost v okA^ru pr«««a ohiča^kega praznika o4>- čin© Ptaj. V spomin »a borbo jLackove čeie v gozdu pri Mostju 8. avgrasta 1942 bo v Most.Hi od- kril spomenik I^aekovi četi. In je v okolici Ptuja v dobi naj- hojšega fašističnega terorja sprejela borbo z do zob oJsoro- žeanm sovražnikom. Na dan občinskega prazntiia, v soboto, 8. avgusta, bo ob M. uri dopoldne v Mostju zborova- nje borcev NOV in množice iz vseh predelov ptujske občine. Ob odkritju spomenika bo go- voril član CK ZK.T tov. dr. Jože Potrč. Ob spomeniku bodo na- stopili pevski zbori in godbe. 8, avgusta bo zaradi občin- skega praznika in slovesnosti v Mostju dela prost dan. Organi- zacije in društva v občini že siclicujejo sestanke odborov v zvezi z oi^nizaeijo množične udeležbe na slovesnosti v Most- ju. Tja bodo prišli odrasli in mladina s kolesi, vozmi, avto- mobili, kamioni in bližnji pa tudi peš. Partizanske patrulje bodo prišle na kraj zborovanja po partizanskih poteh po obisku partizanskih posto^jank. Zbor partizanskih patnilj bo v Mostju ob 9.30. Ma predvečer praznika bodo po Slovenskih goricah in v ostalih predelih občine zago- reli kresovi. Občinski odbor SZDL Ptuj je sporočil \'^sem osnovnim organi- zacijam SZDL, ZKS in društvom v občini program proslave v Mostju in jih pozval, naj se članstvo in večina prebivalstva z njihovega območja udeleži proslave v Most,iu. Skrb za pre- voze množice v Mostje naj pre- vzamejo odbori organizacij in društev, da se bodo slovesnosti lahko udeležili vsi prijavljenci. Letni sestinlfl ificidinsklh aliti¥@¥ Na zadnjem plemimu Občinske- ga komiteja LMS Ptuj je bilo skle- njeno, da bodo letni sestanki ak- tivov LMS v mesecu juliju, to pa zaradi tega, ker bo občinska kon- ferenca že v avgustu. Aktivi Ljud- ske mladine so se te naloge resnoi lotili in so skoraj povsod že iz- vedene priprave, ponekod pa so letne sestanke že izvedli. Ob pri- pravah, še bolj pa na samih se- stankih se močno čuti mnogo večja prizadevnost mladine kot pre.-išnja leta, saj je letor^nje jubi- Ijeno leto poživilo delo skoraj vseh aktivov in iahko go^r^orimo o mnogo večji aktivnosti mladine kot prejšnja leta. Mladina ni sodelovala samo pri proslavah in manifestacijah, tem- več se njeno delo odraža v naj- različnejših društvih in organiza- cijah. V zadnjem času se mnc/io govori o izboljšanju dela aktivov Ljudske mladine v vaseh, kjer so se pričeli ustanavljati aktivi mla- dih zadružnikov, v katerih se mla- dina strokovno nadalje izobražu- je. Do sedaj jc v ptujski c*»ani 5 aktivov mladih zadružnike«, v kratkem pa bodo ustanovljeni še v nekaterih vaseh. Edina ovira pri ustanavljanju teh aktivcA' so ce- sto kmetijske zadruge, ki ponekod ne čutijo interesa do strokovnega izpopoljnjevanja kmečke mladine in so nekateri upravniki zadrug na eni izmed zadnjih posvetovanj iz- razili mnenje, da ti aktivi niso pcf- trebni. Taka mnenja vodilnih lju- di v naših kmetijskih zadnigah in taka gledanja na mladino so vse prej kot pa koristna Vzporedno s fem so aktivi ljud- ske mladine v podjetjih izrazili željo po nadaljnjem in pOTečanem izpolnjevanju, za kar bodo po- skrbeli klubi mJadih proizvajalcev, ki so ponekod že pričeli z delom, ponekod pa se mladina pripravlja na ustanovitev }e-teh. Tako vsestransko in plodno de- lo mladine ptujske OB:)čine se od- raža na vseh letnih sestankih in mladina sprejema naloge, ki jih bo lahko v novem delovnem letu tu- di izvedla. IX. poreulslci mmm v Od letošnjega 31, julija do 10. avgusta bo v Kranju na Gkirenj- skem IX. gorenjski sejem s tu- ristično-potrošniškim obeležjem. Turistični del sejnia bo zavze- mal skoraj 2000 kv. metrov raz- staA'nega prostora, .'jkupno z go- stinst\-oni pa celo okrog 6000 kv. metrov. V tem delu sejma bodo predstavljena vsa ♦ turistična področja Slovenije, poleg tega pa tudi vse, kar na splošno sodi k turizmu: oprema za camping, turistična moloma vozila itd. V okviru sejma bodo prireje- ne posebne razstave. Na sejmu bo sodelovalo nad 250 gospodar- .^kih organizacij iz vseh podro- čij, ki sovpadajo z značajem sejma. Prirejena bo posebna razstava turističnih publikacij, razstava brezalkoholnih pijač s I>osku.šnjo in razstava varnost- ne tehnike. Posamezna podjetja priprav- ljajo posebne kolekcije svojih izdelkov za prodajo na, sejmu. Posebno obsežne so priprave v tem pogledu v tekstilni indu- striji, konfekciji in v čevljarski industriji. Da bi SG obiskovalci na sejmu dobro počutili, bodo organizi- rane posebne prireditve, šport- ne in zabavne. V okviru šport- nih prireditev bo na programu nogometni turnir slovenskih sejmskih mest in plavalna re- vi.ja z iKieležbo gostov iz Ham- burga, od zabavnih prireditev pa je na programu večer doma- čih pesmi in napevov v izvedbi brata Avsenik, koncert velikega akademskega plesnega orkestra in večer južnoameriških ritmov v izvedbi pari.ske ekipe. Žetev 5 .snoipoveznico v Slovenskih goricah Ze4eY gre h koncti I^vprečen donos itolifcinsk^ pšenice 40 do 55 metrskih stotov na hektar Po podatkih direkcije za prehrano te dni v ^'sej državi za- ključujejo z žetvijo italijanskih vrst pšenice. Do 5. julilja so poželi 40 odst., v nekaterih okrajih tudi 60 odst. vse pšenice. Leipo vreme zadnjih dni jig omcgočiao. da žetev hiti*eje napre- duje, in kombajni, ki j* prej zaradi dežja niso mogli uporabiti, delajo sedaj z vsemi zmogljivostmi. Ž-to žanjejo tudi z roko, da bi ga čimprej spravili v skladišča. Donos italijanske pšenice je od 40 do 55 nate na hektar. Domača pšecirlca na socialističnih gospodarstvih in v koopera- ciji daje 18 do 55 mtc. Pri zasebnih kmetovalcih je donos ita- H-janske pšenice 24 do 40 mtc, domače od 12 do 25 mtc na hektar. v POČASTim 40-LETNICE KOMUmSTIČME PIRTUE JUOOSLI¥!JE v nedeljo, 12. julija 1959, ob 10. uri bo v Ptuju v refektoriju muzeja F*tuj otvoritev dokumen- tarne razstave za 40-letnico KPJ, ki jo je pripravil odbor za proslavo 40-letnice KPJ Ptuj. Priprave na razstavo je vodila tov. Vida Rojic, ki si je tudi nadvse prizadevala skupno z od- borom za proslavo 40-letnice KPJ, z organizacijo ZB NOV in upravo muzeja Ptuj zbrati čim več dragocenega dokumentar- nega gradiva, ki najbolj pona- zarja razvojno pot borbe in zmage KPJ tekom 40 let. Zaželjeno je, da bi se otvoritve te razstave udeležilo čimveč prebivalstva, mladine in odra- slih. Razstava bo odprta do 8. avgusta t. L, do občinskega praznika občine Ptuj. Razstava bo odprta dnevno od 8. do 12. in od 14. do 16. ure. Moeno pofteeunje iudu- Podatki o gibanju industrijske proizvodnje v prvih petih letoš- njih mesecih kažejo, da smo pre- segli družbeni načrt v i^seh vejah, razen v tobačni industriji. Porast proizvodnje v kemični industriji za 24 odst. je pomem- ben predvsem zaradi tega, ker je začela kemična industrija v tem času proizvajati blizu 20 vrst no- vih izdelkov, predvsem za potre- be kmetijstva. Proizvodnja gradbenega mate- riala se je povečala za 23 odst., v le^ni industriji za 18, v kovinski industriji za 15 odst. itd. Napre- dek v kovinski industriji je raz- veseljiv zaradi vrste itdelkov za široko potrošnjo, tako koles, ki smo jih začeli delati prt nas še- le po vojni. Po nekaterih izdel- ki.h naše kovinske industrije, pred- vsem po posodi, je veliko povpra- ševanje tudi v tujini. Kaže, da bo naša industrija tu- di za naprej dobro preskrbljena z reprodukcijskim materialom. Pro- izvodnja nafte se je n. pr. povečala za 14 odst., električne energije za 12 in premoga za 10 odst. V obdobju od januarja do maja se je povečala tudi proizvodnja izdelkov za široko potrošnjo. Električna industrija je povečala proizvodnjo za 23 odst., industrija usnja in obutve za O od,?f. in tekstilna indbistrija za 7 odst. V zadnjih petih mesecih se je industrijsko proizvodnja najbolj povečala v Črni gori, in to za 28 odst. V Bosni in Hercegovini je večja za 14, v Srbiji za 12, v Hrvatski za 10. v Sloveniji za 8 in v Makedoniji za 5 odst Fmaiisiraiie stanovaiisMe skupnosti Zeio v^žno je finansiranje stanovanjskih skupnosti. Zakon predvideva osnovne vire dohod- ;:ov stanovanjske skupnosti in jim prepušča, da urede vpraša- nje konkretnega finansiranja. Primerno in normalno bi biSo, da bi posamezne stanovanj^e skupnosti finans.irali predvsem s posebenimi dohodki od samih državljanov. Prispevke bi s pri- volitvijo zainteresiranih drža- vljanov uvajali s sklepom stano- \'T^njske skupnosti. Poleg pri- spe\-kov predvideva zakon še druge prostovoljne prispevke in kredite državljanov za oprav- ljanje poslo\% ki jih organizira .stanovanjska skupnost. Predvi- deva tudi dohodke, dosežene s kulturnimi, umetniškimi in dru- gimi družabnimi prireditvami, od katerih se ne plačuje pro- metni davek in .^e odstopa sta- no^'anjski .'skupnosti. Zakon predvideva dohodke, ki jih doseže stanovanjska skup- nost z neposrednim opravlja- njem poslov svojega delovnega področja, razne dotacije občine, okraja, socialnega zavarovanja iz skladov za preventivno zdrav- stveno varstvo, del najemnin, kolikor je to določeno z odlo- kom občinskega ljudskega od- bora in dotacije gospodarskih in družbenih organizacij. Kadar da občina, gospodarska in družbena organizacija dota- ci.jo stanovanjski skupnosti, lah- ko sporazunrmo s stanovanjsko skupnostjo določita namene, za katere bodo ta sredstva porab- ljena. S tem imajo tudi pravico kontrole, v katere namene je bila dotacija porabljena. Prispevke za stanovan,isko skupnost, uvaja svet stanovanj- ske skupnosti s svo.j-im sklepom, ko v to privolijo prizadeti dr- žavljani. J Za cur,^ v3i>ijiva doAttw LVravnoje pri Majsperku n«i ptujsisem poi-^ Hmeii ie<^ obuio otoeta STRAN 2 PTCT, DNE 10. JULIJA Novi zakoni Na zadnjem zasedanju je zve- zna ljudska skupščina razen ne- katerih odlokov sprejela tudi tri nove zakone, m sicer zakon o uvedbi zdravstvenega zavarovanja kmetovalcev, zakon o rudarstvu :n zakon o spremembah m dopol- n:tveh kazenskega zakona. V javnosti se je že govorilO' o teh novrh pravn;h aktih, ki po- menijo korak naprej v razvoju našega pravnega s;stema in so prispevek k izpopolnitvi socia'li- stičruh odnošajev na področjih, ki jih zajemajo. Zakcwi o uvedbi zdravstvenecra zavarovanja kmetijskih pridelo- valcev je pomemben dosežek na- se notranje poHtike, ker je z njim praktično uvedeno zdravstveno varstvo skoro vsegiii prebivalstva na podlagi vzajemne udeležbe pri zavarovalnih stroških. Tokrat je pritegnjen k zdravstvtmemu var- stvu zelo široik krog kmetovalcev in zdravstveno zavarovanje se bo postopoma razširjalo in izpopol- njevalo hkrati s kmpitvijo mate- nahrvih temeljev in z razvojem socialističnih družbenih odnosov na vasi. Novi zakon prinaša v tem po- gledu temeljna načela in okvire. Podrobnejša razčlenitev sprejetih načel bo opravljena z republiški- mi zakona, ki bodo upoštevali go- spodarske zmogljivosti vasi. stop- njo razvoja in speciifične pogoje, ki so različni v posameznih kra- jijh. Pred nami je torej nadaljnja razčlenitev tega pomembnega za- kona, k-ar bo gotovo opravljeno v docrlednem času. Zakon o rudarstvu je niredtl tie^to področje pravne in gospo- darj^ .seveda tu- di pre,j, a zdaj je prišlo do važ- nih sprememb v .sistem« kaOTi. Smrtna kazen je na primer dolo- čena samo za izredno huda deja- nja, ki bodo storjena v poseb- nih pogojih. In je izjemen »kreip družbenega varstva. Z novim zakonom je odpravlje- na tudi kazen odvzfema prostosti za vse življenje, ker ne ustreza temeljni humanistični koncepciji našega pravnega sistema. Razen t«ga pa so znižane tudi ka-Tni za- pora, kar pomeni, prav tako na- daljn.io humanizacijo kazenskih določb in željo, da bi imela ka- zen predvsem vzgojni pomen. V tej zvezi je. bM sprejet tudi predlog, naj se čimbolj uporab- i.ia pogo.jna kazen kot sredstvo družbene kazni in vpliva. Uveden je titdi sodni opomin kot novost v našem sistermj za posebno lahke oblike 'knmin'ranih dejanj. Posebno pozornost z^služi.jo tista določila novega zakona, ki se nanašajo ns rriladolptn'k<^. V tem nrglc^Ki ie prišlo do pomemb- ner^ih sprememb, ki .sankcioni- rajo temeljno načelo, da je naj- boljše sredstvo za vzgojo mlado- letnikov sistem vzaojnih ukrepov, ci so bili razširjen' in sankciomi- rar»i na r>odla(T; dosedan.ie nrakse in po dal.i^h dis^kusf.jah v števil- nih socialnih in-stitucijah. Niim je dal zakon široke možnosti, da s skopnimi nanori pomacra.jo mla- doietnJm storilcem kaTnivih de- janj, da poiTovno pipajnu*)«) ko- reststi člten'' sJcopnoKti. Vse te i« droge aipr^nen-t^e v smen n9<*«r)rrre h^m^arizacije M iapopotoje*«n.7a iMcrertRkega prava so veSk korak naprej -m jih zato nffŠB jsvtMst tehlPo 9tmo pokazala, da daje pogodbeno sodelovanje obe- ma partnerjema obveznosti, da pa imata sedaj tudi pričakovano ko- rist obilnemu pridelku, ki bo obr-ma poplačal ves trud in pri- zadevanje, da bi dalo seme bogat sad. Anton Vogrinc iz Slovenje vasi je sicer redkobeseden mož. ven- dar glede italijanske pšenice sor- te San pastore rad prizna, da ga letos ni razočarala. Na 40 arih njive je pridelal 2030 kg pšenice, torej na ha preračunano 5075 kg, česar mu nobena druga sorta kljub najskrbnejši negi In vsem ukre- pom ne bi dala. In takih rezulta- tov je med pridelovalci italijanske pšenice do 60 Zadovoljni so z n,jo vsi, ki so znali njeni rasti pra- vilno streči, da je niso pustili za- pleveliti in ji niso dali preveč gnoja. Tudi Jurij Drevenšek je imel čisto, gosto, pravilno gnojeno in s herbicidi pravočasno in pra- vilno škropljeno pšenico. V Zam»jšanih so nam isto pove- dali Pukšič Miha, Avgust Brod- njak, Peter Bratuša in Janez Bra- tuša, Janez Pignar in Anton Bez- jak, da jim je italijanska pšenica dobro poplačala ttud in jo bodo tudi v bodoče obdržali. S sonto San pastore je zelo zadovoljen tu- di Franc Gojkovič iz Starošinc, ki ni polegla, medtem ko domače KomibaJBi ob letošnji žetvi sorte pšenice niso zdržale vihar- jev in nalivov. Tako bi lahko na- vedli še več kmetovalcev in l.iudi s kmeti.iskih posestev, ki so dali vzorce svojega pridelka pšenice in priznali, da jim je ta nova sorta dala več. kot so pričakovali, in da jim kaže tudi dalje delati pogod- beno s kmetijsko zadrugo. Letošnje dobro izkušnje z itali- jansko sorto pšenice bodo omo- gočile, da bo mogoče v jesen po- sejati nad 1000 ha niiv s to sor-, to in da se bo pogodbeno sodelo- vanje vedno bolj uveljaviialo ter pridobivalo prista.še tudi med l.judmi, ki so doslej čakali na zglede drugih. Vse je pripravljeno za mlatev. Čim se bo žetev dobro osuši'a, bo- do zabrneli motorji in mlatilnice, ki so na ta svoj posel že priprav- ljene. Kjer delajo s kombajnom, bo to delo takoj opravljeno in ne bo treba čakati. Naj ostane zapisano tudi za na- še zanamce, da je leto 1959 pri- neslo našim kmetovalcem, sociali- stičnim in zasebnim kmetovalcem, neizTK)dbitno zaupanje v izkušnjo, da je italijanska nšenica nrilagod- Ijiva za naše kraie in da .ji ugaia naša klima ter da nima t^žav ob nevihtah in nalivih, da vzdrži na- krenkem steblu neuponnj'^na. Dru- gače pa je z domačimi sortami. ki jih je zmetal veter in jih bo- do s tal morale pobirati žanjice, iz mlatilnice, pa ne bo mnogo priteklo. Svojo pohvalno besodo o kvali- teti moke iz Italijanke so že lani dali mlinarji in peki, ko so poka- cali moko in kruh, ki sta kvali- tetna in ji dosedanja sorta pše- nice ni enaka. Kombajn tudi v Muretincih Prejšnjo nedeljo .so na poljih I>oma onemoglih v I š iretincih prvič želi s kombajnom. Strojno žetev in mlačev ječmena si je ogledajo veliko število ljudi iz okolice, ki so se tako na lastne oči prepričali o prednostih meha- nizacije pri opravljanju kmetij- skih del. Posebej so opazili kme- tovalci, da ni šel noben klas v izgubo. Kombajn je čisto omlatil in odlagal polne vreče in v bale stisnjeno slamo po njivi. Kombajn je nabavla Kmetijska zadruga Muretinci, s čimer je po- novno dokazala, da se zaveda svojih nalog pri pospeševanju na- šega kmetijstva. S. K. Novn sušiinlca za hmelj v Zavrču Remontno podjetje Ptuj gradi v Zavrču novo sušilnico za hmelj za kmetijski obrat Zavrč, ki mora biti gotova do konca julija t. L in bo že pri letošnji trgatvi hmelja služila namenu. Letošnji pridelek hmelja na tem in drugih gospodarstvih dobro kaže. V lastni su.šdlnici bo lažje delo z njim, medtem ko so mo- rali prejšnja leta voziti hmelj Kolodvorska četrt se dalje razvija Dela na novogradnji Tovarne glinice in aluminija Kidričevo v Ptuju lepo napredujejo. Na juž- nem delu zgradbe že štrlijo v zrak deli zidov 3. nadstropja. »Drava« je poskrbela za varnost zidarjev na \a.soki'h zidovih z za- ščitno mrežo zunaj zidu za pri- mer kake nesreče. Ce ne bo na- gajalo vreme, bodo 2ddar.'3ka dela hitro pri kraju, da bo dobite z^gradba ostrešje še pred jesen- skimi nalivi, katerih i>osledice se potem dolgo kažejo v zidovju oziToma onr*etu. Osmi blok v kolodvorski aleji že ima prijetno lice in v njem se že dovrš-u.je.jo notranja dela, lepo lice pa dobiva tudi že de- veti blok zraven osmega, kjer so v teku razna obrtniška deta Štirfe stanovanjski četvorčki za učlteljstvo v teku so vse priprave za za- četek .graditve 4 učiteljskih !?ta- novanj.skih četvorčkov v Trnov- ski vasi, v Lesikovcu, pri Lo- vrencu na Dravskem polju in v Juršincih. 21nano je, da je v občini pre- cej pereče vprašanje učiteljskih stanovanj in je bilo potrebno priznati prednost navedenim 4 krajem, kjer je začetek graditve učiteljskih stanovanj neobhod- no potreben,^_ Izletniki pred sipomenikom predse dniika Tita v Kumrovcu Naš Izlet v Kumrovec Za letošnji dan borcev. 4. ju- lija 1959 je organizirala krajev- na organizacija Zveze vojaških invalidov (ZWI) Ha.jdina za svoje člansrtvo enodnevni izlet v Roga<^ko Slatino, v Kumrovec, S1»biške To]>lice in Trakaščan. Iziet je bdi že 28. junija t. 1. z avtobusom Tovarne glinice in ahimenija KidTTČevmini podali nazaj proti do- mu. Ta dan nam bo vsem ostal v prijetnem spominu in upamo, da nam bo organizacija bjdi za prihodnje leto pripravila podob- no prijetno doživetje. Štirideset let od ustanovitve XP J Spominski dnevi KPJ 15. j"'-:ja 1918 — začno s-ta-vk^t, delavci v kurilnicah in delav- nicah Južne železnice v Mar'hoa-u. 15. juaija 1920 — objavi Rdeči praipor ^Man.fest kommteme« z dne 4. III. 1920, namenjen delovnim ženskam vsega sveta. 12. jul.ja 1935 — začno stavkati v obratu KID na Javomcku pri Jesemcain. 13. jultja 1935 — ban«ka uprava razpust, »Svobodo« zaradi ko- munsstičnega značaja cei^jskh dogodkov (namesto Svobode nato ustanovljena )>Vza,i<'mnost<') 15. julija 1935 — stopijo v staivko tudh deJaivct obrata Sava na Jesenicah. Julija 1936 — v L,ti.ibljani ust»noVlJ'pn na pobudo študentov^;e- vičarjev mjoiat vrui odbor za mirovno akcijo z z*astopni;ik; vseh mladinsikih organ/.zacij. 15. j'u!ija 1937 — aide časnik »Detlavski list«, ki naj bi po pre- povedi »[ljudske pravice«, »Stare pravde« m »Slovenska zemll.je« posta.I cerntratlino glasilo si^ovenisikeg-a Ijiudslkega giibat- nja (fehaijiail do 3. decembra 1937). 16. julija 1942 — začetek veliike taiijanske ofenzive. 16. julija 1942 — ustanovljena Tomšičeva brigada. Sredi juilija 1942 — v Ljutoljaimi sestanek vodsitve in zastopnic žensk: h d'rušiteiv, včlain.jeiniih v .stovenskd sekcifji Jug^rslovan- ske žensike zveze; se je rodil 1889 v Zg. Leskovcu, po poklicu je bil kmet, Krajnc Alojz, ki se je rodil 1. 1893 v Velikem Okiču, je bil posestnik v Skorišnjaku, Emeršič Anton, rojen 1900 v Malem Okiču in Emeršič Alojz, rojen 1910 v Ma- lem Okiču, sta bila kmečka si- nova. Najprej so ncnožniki aretira.fi Merca in Krajnca ter Kmetca in Emeršiča Anifcona dne 24. mar- ca 1934. Nad 500 žrtev je pad?o i-z ptujskega okoliša za na- šo osvoboditev. Priobčujer- mo njihove kratke življe- njepise v počastitev njiho- vega spcwn-na. (Nadaljevanje) Vanda Gera se je rodila leta 1886 v Drstelji. Njen oče iHamer- šak Kari je imel malo kmeti.jo, kjer je Gera odrasla in .se nato poročila. Imela je sina in tri hčerke, ki so doživeli dobo oku- pacije, drugi so pomrli pred le- tom 1940. mož pa ji je padel v prvi svetovni vojni. Sin Franc se med vojno ni politično udej- st\^oval. Hči Vauda Matilda, po- ročena Reš, roj. 1. 1914, je delo- vala z borci »Slovenjegoriške čete« leta 1942, zato jo je oku- pator ustrelil v Mariix>ru. Dru- ga hči Slodnjak Terezija, roj. 1912, stanujoča v Trnovskem vrhu, je zaradi sodelovanja z OF morala v Aupchwitz, kjer je umrla. Tretja hči Mari,ja. rojena 19<^9, je delala doma na kmetiji v Trnovskem vrhu. od hude ža- losti je zbolela na .srcu in umrla oktobra 1942, ker je žalovala za malerjo, ki so jo odpeljali za- radi sodelovanja z Lackom in Osojnikom in zetoma Mirkom Rešem in Stankom Slodnjakom in jo dne 30. 7. 1942 v Celju ustrelili. Za Marijo .je bila dru- žinska tragedija, materina smrt, sestrina smrt. smrt svakov — smrtni udarec. Žemljic Konrad se je rodil 1. 1912 v Trnovski va«i. Oče je bil tKar. Žemljic Konrad je hodil v šolo v Voličino. kjer je oče st.ano\ral. Pri očetu se ie iz- učil za tesarja. V času okupacije se je pridnEŽil OF in pomagal je partizanom na Pohorju. Dne 21. septembra 1944 je stopil v NOV, kjer je bil borec-vodnik v Tom- šičevi brigadi do 27. novembra 1944, ko je padel v boju z Nemci na ]FV>horju. Zajšek Slavko se .je rodil 15. ma.ja 1924 na Sp. Hajdini. Nje- gova mati ni bila poročena, pre- življala se je kot delavka. Slav- ko je hodil v šolo na Bregu in v Ptuju, kjer je dovršil dva raz- reda meščanske šole in se je na- to šel učit za krojača. .Slavko je že v predaprilski Jugaslaviji po- stal naprednega mišljenja, če- prav še zelo mlad. Po prihodu okupatorja je s ha.jdinskimi mla- dinci zbiral orožje, ki .so ga od- lagali N^ojaki razsule jugoslo- vanske vojske. Povezan je bil z Lackom Milanom pri prevozu orožja iz Hajdinc za prve borce. Dne 4. avgusta je bil Slavko na sestanku v Kodrovi gostilni na Bregu, kjer ga .je neki o\'-aduh opazil in javil gestapu. Ze č^ dva dni .'o ga aretirali in ga za- prli v ptujske zapore, nato so ga odpeljali na Bori. dne 29. okto- bra pa v mariborske zapore, kjer so ga ustrelili 30. oktobra 1941. Za.išek Marija se je rodila le- ta 1897 v Sp. Hajdini v družini poljskega delavca v borni hišici, ki je imela le eno sobico. Leta 19.33 .so ji starši umrli. Ostala sta ji dva brata in sestra, ki so bili vsi zavedni Slovenci. Marija je bila delavka, najprej v kmetij- stvu, nato pa v kn^ami »Peto- via« v Ptuju. Zaradi sinovega sodelovanja v OF so aretirali tijdi mater in jo odpeljali 5. av- gijsrta 1942 \- internacijo, kier je umrla dne 17. oktc^rn 1942. PTL;J, dne 10. JULIJA 1959 P^^UJSKI TEDNIK STRAN 3 samo siroliovnlalc, feivec fudi Npda\rno posvetovanje ptujske- ga društva kmetijskih mženirjev in tehnikov se je odvijalo v vzduš- ju povečane dejavnosti vseh kme- tijskih strokovnjakov, da bi se po- vezale številne akcije v skupen na- por, katerega rezultat bi ne bilo samo povečanje proizvodnje, tem- več tudi rast nove politično v.se- bine naše vasi. Kmetijski strokovnjak ne more biti samo strokovnjak, temveč mo- ra biti tudi družbeno politični de- lavec. .Spričo velikih nalog, ki so pred dništvom pri reševanju vpra- šanj izgradnje socialističnoga kme- • 'tijstva, je to povezalo vse kme- tijske strokovnjake v skupen boj za dvig kmetijstva. Člani so na posvetovanju med dnigim poslu- šali tudi zanimivo .strokovncji pre- davanje, ki je bilo prijetno v namenu, da bi se doseglo med člani enotno gledanje na posamez- na strokovna vprašanja. Predaval je član drjštva inž. Starki Milan. Društvo doseza vedno" boljše uspehe v svojem delu m se je v celoti vživelo v vlogo, ki jo ima v današnji družbeni ureditvi. Je pa še nekaj pomanjkljivosti, tako na pr. primanjkuje razprav, strokov- nih dokumentacij in enotnih tc|i - mačenj važnejših gospodarskih predpisov, kar bi olajšalo delo mlajšim članom in poenotilo gle- danje na različne agrarno politič- ne probleme. Na proigramu posve- tovanja je bila vrsta vprašanj: ka- drov.ska politika, odhajanje članov v druge poklice, problemi vasi (ob- ravnavanje Kardeljevega referata o politiki na va.si). Društvo šteje trenutno 70 čla- nov, vendar jih je od teh najmanj zaposlenih v kmetijskih zadrugah (vsega le trije). Vodstvo društva skrbi za svojo afirmacijo ter ima tudi svoj delovni program. Dru- štvo skuša vplivati na kadrovsko politiko(, pa v tem naleti cesto na nerazumevanje, čeprav obstaja Odlok o strokovnem vodstvu kme- tijske proizvodnje na kmetijskih posestvih in pri kmetijskih zadru- gah (U. 1. FL,RJ št. 34/5.5) ter do- sledno zastopa načelno stališče glede cVlgovomih vodilnih mest v proizvodnji na KG in v KZ. Fluktuacijo je opaziti prevssm pri tehnikih. Tako se je v zadnjih nekaj mesecih odločilo 10 tehni- kov za druge poklice. Na po.svetovanju je bilo kritično otenjeno pogodbeno sodelovanje ob jesenski in spomladanski setvi in druga tekoča proizvodna vpra- .šanja. Ugotovljeno je bilo, da so uspehi .sodelovanja ugodni povsod tam, kjer je bilo zainteresiranim vse pravilno raztolmačeno in kjer je bilo zagotovljeno dosledno iz- vajanje poil otrok 75 tablet, ki jih bodo šolske uprave nabav- ljale v lekarnah ali pri Društvu zobozdravstvenih delavcev v L.iub- Ijani s sredstvi, ki jih bodo zbra- li od otrok in sicer mesečno od vsakega po 30 din. Tozadevna na- vodila bodo šole prejele od ime- novane komisije že sedaj v po- čitnicah. Ta akcija jo važna za zdravje zobovja otrok, ni pa brezplačna^^ ker šole nimajo tozadevnih sred- stev. Komisija je mnenja, da bodo starši in roditelji radi pomagali šolski upravi s svojim mesečnim prispevkom po .30 din, da bo šol- ska uprava lahko brez razlike za vse otroke nal->avTla potrebno šte- vilo tablet in d?) bodo fluor^zaci- je zobovja deležni v enaki 'meri vsi otroci. Tajništvo za šolstvo, prosveto in kulturo OLG Maribor do dobilo konec šolskega leta od vseh .šol poročilo, koliko otrok je zajela ta splošna akcija za fluorizacijo zo- bovja in kaki problemi so nasta- .jali v zvezi z njo na območjih po- sameznih šol pa tudi, kake uspehe je pokazala akcija v letu izvaja- nja. Osnovne šole v Mariboru so že sedaj dobile potrebna navodila za jesensko izvajanje zobozdravstve- ne-preventivne akcije. Terenska služba zdravnikov De«jr.stvo splošnih zdravnikov: 10. julija glav. dež. dr. Franc Rarkuš. pom. dež. dr. Mitja Mr- n-'s; 11. juh.ja n'av. dež. dr. Emil Bagovič, p,/m. dež. dr. MIlan O.v- li; 12. julija glav. dež. dr. Mitja Mrgole, pom. dež. dr. Franc Ra- ktiš; 13. julija glav. dež. dr. Nada Pavličev, pom. dež. dr. Ivo Med- ved; 14. .julija glav. dež. dr. Mit.ja Mrgole, pom. dež. dr. Franc Ra- kuš; 15. julija glav. dež. dr. Mi<;- lan Carli, pom. dež. dr. Emil Blagovič; 16. julija glav. dež. dr. Ivo Medved, pom. dež. dr. ILadi- s\h\ Pire. Pomožna ambulanta Juršinci posluje vsak ponedeljek od 8. do 12, ure in vsako sredo od 14. ure dalje. Pomožna ambulanta v Podleh- niku posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 14. ure dalje. Otroške posvetovalnice: 10. ju- lija 1959 v Ptuju od 14. ure da- lje, 14. julija v r^skovcu. 15. ju- lija v Domovi. 16. julija v Pod- lehniku in Tržch od 13. ure dalje. NOVI KRVODAJALCI 2. julija .59. so darovali svojo dragoceno kri prebivalci iz Lr//- renca in okolice. Za darovano kri se v imenu bolnikov lepo zahva- ljujemo, odličnemu organizatorju tov. Pucko Janezu pa za uspelrt akcijo vse priznanje. DAROVALCI SO: Jurenec Teja (7 X), Kamenšek Katarina, Pernat Ana, Pernat Katica, Medved Aloj- zija, Bele Terezija, Druzovič Mari- ja, PJohl Verona, Frčeč Viktorija, Fideršek Marija, Knaflič Marija st.. Belca Ana, Križanec Ana, Iva- nuša Marija, Plavček Rozalija, Bo- guc Frida, Petovar Anton, Muršec Srečko, Ivančič Ivan, Nadelsberger Tatjana, Jerič Marija, Križan Ana, Planinšek Marija, Zupanič Mirko (9 X), K!an.išek Otilija. Plavček Ana, Rotvajn Zvc^iko. Murko Mir- ko, Medved Franc, Predikaka Her- mina, Drevenšek Stanka, Knaflič Marija ml.. Kranjc Franc, Peršuh Franc Pinter Jože, Drevenšek Jo- ^e, Drevenšek Matevž, Bračič Jože, Štancer Vera, Ivanuša Anton. Puc- ko Janez (7 X), Pleteršek Zinka, Zupan Albina, Štumberger Tere- zija (7 X), Irgl Ivan. Ostali so še: Megla Ana, Megla Ivan, Polanec Julijana (7 X), Krumpak Jože. Postaja za transf. krvi « Ptuj V PTUJU »Petrolovo« servisna pos^ofa v parku v trikotu med opuščenim de- lom c^te skozi park, med novo speljano cesto ob parku in med železniško progo pri »Mladiki« je na delu gradbeno podjetje »Remont«, ki gradi benzinsko servisno postajo »Petrola Ljub- ljana«. Na stavbišču 7.e ležijo 3 velike kovinske, cisterne za go- rivo in olje. Delavci »Remonta« že kopljejo zemljo za podzemne prostore servisne postaje, ki bo končno v Ftuju imela svoje naj- boljše mesto. Nekoč je bila ben- cinska či-palka pred stanovanj- sko zgradbo na oglu Trga .svo- bode in Dravsko ulico, sedaj je Čmalka pred magistratom. Ta novogradnja bo stala okrog ^ milijonov dinarjev in bo imela okenske in vratne okvirje iz aluminija. Po 3. in*6. odstavku 5. točke odloka o spremembah m dopolnitvah odloka o evidenci in kontroli cen določenih pro- izvodov (Uradni list FLRJ, štev. 39-678,58) v zvezi s 1. in z 2. točko odredbe o proizvodih, za katere morajo občinski ljudski odbori predpisati najvišje cene na drobno (Uradni list LRS, .štev. 36-185.58) m s 1. točko odredbe o obveznem predpi.sovanju najvišje prodajne cene na drobno za mleko (Uradni list LRS, štev. 17-91/59) je Svet za blagovni promet in turizem Občinskega ljudskega odbora Ptuj p>o pooblastilu ob^h zborov tega občinskega ljudskega odbora na seji dne I. julija 1959 sprejel O D R £ D B O o določitvi najvišje prodajne cene na drobno za sveže goveje, svinjsko in telečje meso ter mleko na območju občine Ptuj 1. I. Sveže goveje meso. Najvišje prodajne cene na drobn^^ za sveže goveje meso se določijo takole: 1. za meso s kostmi: a) sprednji del: bočndk, vrat, bržola, podplečna rebra, prsni koš, rebra, flam...... 270 din za kg b) zadnji del: stegno (zun^je stegno, okroglo stegno in križno .»jtegno), koš (hrbet, šambas s pljučno pe- čenko, rotoček), pleče....., . 300 din za kg Najvišji dopustni odstotek priklade kosti je: a) (do 30°/o k stegnu in pleču; b) do 25 "/o k bočniku in vratu s tem, da so vraščene kosti izločene; c) do 10**/» k rebru in prsnemu košu goveda I. in II. vrste. K bržoli, šimbasom. rebrom in prsnemu košu goveda III. in IV. vrste ni dovoljeno dajati priklade. 2. Za meso brez kosti: a) sprednji del: bočnik, vrat, bržola, podplečna rebra, b) zadnji del: stegno (zunanje stegno, okroglo stegno prsni koš, rebra, flam..... 360 din za kg in križno stegno), koš, hrbet, šimbas s pljučno pe- čenko, robček), pleča...... 400 din za kg 3. za drobovino in kosti se določijo naslednje najvišje cene na drobno: za jezik , . 270 din za kg za vime . . 60 din za kg za srca . 160 din za kg za vranico . 100 din za kg za pljuča . . 70 din za kg za vampe . 160 din za kg za jetra . 270 din za kg za kosti . . 40 din za kg za ledvice . 160 din za kg za glavo spodnja za možgane 200 din za kg čeljust . . 16 din za kg za loj . . 100 din za kg za glavo cstalo 70 din za kg II. Sveže svinjsko meso: Najvišje prodajne cene na drobno za sveže svinjsko meso se določijo tako-le: a) kare, stegno, pleče........ 350 din za kg b) rebra s flamom in vratovino .... 330 din za kg s kožo............310 din za kg Na meso brez vraščenih kosti ozaroma na meso, iz kate- rega so vraščene kosti izločene, je dopusten najviSji odstotek priklade do 20«/». III. Sveže telečje meso. Najvišja prodajna cena na drobno za sveže telečje meso, s katerim se določi na 350 din za kg. IV. Sveže mleko: Najvišja prodajna cena na drobno za sveže mleko se določi na 34 din za liter. 2. Gospodarska organis^cija, ki se ne bo ravnala po II. točki te odredbe, stori gospodarski prestopek po 3. točki 92. člena uredbe o trgovanju ter trgovskih podjetij in trgovinah. Odgovorna oseba v gospodarski organizaciji se v tem primeru kaznuje po zadnjem odstavku 92. člena navedene uredbe, imetnik zasebnega mesarskega obrata pa za kaznivo dejanje po 227. členu kazenskega zakonika. 3. Z uveljavitvijo te odredbe se razveljavi odredba o spre- membi in dopolnitvi odredbe o določitvi najvivšjih cen na drobno nekaterim proiz\'Odom (Uradni vestnik okraja Ma- ^ašjih cen na drobno nekaterim proizvodom (Uradni vestnik ribor, št. 19-201/59) in točka 1/VTII odrdebe o določitvi naj- Dkraja Maribor, št. 3-44/59). To odredbo je uporabljati od dneva objave v »Uradnem cestniku okraja Maribor«, velja pa, ko jo potrdita oba zbora občinskega ljudskega odbora Ptuj. Štev. 05/1-941'4-159. Ptuj, dne 1. julija 1959. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Ptuj Janko Vogrinec 1. r. Predsednik Sveta za bla.govni promet in turizem Anton Kolenko 1. r. V čitalnici Studiiske kniižnice CNadaljevanje) i Znameniti »Moskovski zapiski« Sigismund nam je v svoji knji- gi »Moskovski zapiski« iz leta 1549 pr\a odkril prostrano Rusijo in nas seznanil s pokrajinskimi in narodopismimi posebnostmi te največje slovanske dežele. Na potovanju v Rusijo m*, je kori- stilo znanje slovenskega jezika, ki ga je bil kot rojak iz Vipave dokaj vešč.'Čitalnica sicer nima originalne izdaje Moskovskih za- piskov, pač pa zelo redko itali- jansko izdajo tc znamenite knji- ge iz leta 1550. Sliko poslanika Sigismunda Herbersteina vidimo lahko v kulturno-zgodovinskem oddelku ptujskega muzeja na gradu. V posebni .sobi prvega nadstropja je med predniki Her- bersteinov tiidi podoba Sigis- munda, nekdanje lastnika hra- stovškega gradu. listine iz pergamenta Razen z zunanjo obliko knjige, je treba seznaniti učence tudi z materialom, iz katerega so knji- ge sestavljene. Potrebno jih je voditi v zgodovini papirja, tega kitajskega izuma. Še preje pa se je treba seznaniti z izdelcrvanjem papyrosa v delti egiptovskega Nila. Važen je še drug material, na katerega so nekoč pisali tek- ste, to je pergament, izdelan iz kož raznih živali. Iz maloazij- Sf^ega mesta Pergamon je to pi- salno sredstvo našlo pot tudi v Egipt in dalje v Evropo. Kot zna- no, se še danes uporablja perga- ment za razne mednarodne listi- ne. Čitalnica ima sicer knjige s pergamentnimi vložki, vendar ji priskoči ob šolskih obiskih na pomoč bližnji Mestni arhiv s svojimi pergamentnimi listinami raznih avstrijskih vladarjev, dalje s cehovskimi redi, ki so pisani tudi na pergamentu. Učenci lahko sami otipajo in se prepričajo o značilnostih tega trpežnega pisalnega sredstva. V zgodovinskem okolju čitalnica Študijske knjižnice je nameščena v jugozapadnem delu nekdanjega dominikanskega sa- mostana, ki ga je leta 1230 usta- novila Mehtilda, vdova po Fride- riku I. Ptujskem. Listina salz- burškega nadškofa Eberharda 11. od 11. oktobra 1231 govori že o nastanitvi dnminikancev v Ptuju, ustanovna listina pa se je izgubi- la. Prvotno je bil samostan izven mestnega obzidja, toda že sredi 13. stoletja poteka obrambni zid za samostanskim poslopjem. Še dan^s se vidijo na zahodni strani paslopja sledovi obrambnega stol- pa, ki se je porušil sredi 19. stol. Za stolpom pa je viden nekdanji mestni jarek, v katerem ima da- nes kletne prostore Vinarska za- druga. Prvi dominikanski redovniki so prišli v Ptuj iz Braž na Koroškem. Prvotni samostan, kakor tudi cer- kev je uničil požar okoli leta 1302. Takrat so bili upepeljeni tudi viri za najstarejšo zgodovino samo- stana. Tudi iz umetnostnozgodo- vinskega vidika je stavba zelo po- membna, saj je mogoče zasledo- vati pri njenih zazidalnih fazah bistvene značilnosti raznih slo- gov, od roman.skega preko gotske- ga pa tja do razkošnega baroka. Prezidava nekdanjega dominikanskega samostana Zelo pestra je stavbna zgodo- vina tega nekdanjega samostana. Prvič so restavrirali samostan in cerkev sredi 14. stoletja, drugič pa sredi 15. stoletja. Iz tejga dnj- gega obdobja izvira znameniti križni hodnik, občiidovanja vre- den gotski spomenik, ki prihaja do polnega izraza šele v zadnjih letih, ko je uprava Mestnega mu- zeja odstranila s hodnika števil- ne vitrine z razstavnimi predmeti. Vitke ohh'ke gotskega sloga za- čne izpodrivati slog polnih in raz- košnih oblik, tako imenovani ba- rok. Tudi dominikanci so se zače- li zgledovati po tem slofju in do- segli, da se je tudi njihov samo- stan s cerkvijo barokiziral konec 17. stol. Zapiski nam govore, da se je ta stilna sprememba izvršila pri cerkvi leta 1692. kar lahko opazimo tudi na ptujskih sHkah iz te dobe. Nekdanja dominikanska knjižnica Kakor mnogi drugi samostani, tako so si tudi dominikanci oskrbeli knjižnico, ki je morala biti nek.ie v pritličju. Kot pndigarski red so bili zelo navezani na knjigo, saj so iz nje črpali znanje za svo- je poslanstvo v takratnih nemir- nih časih v političnem in verskem pogledu. O tej znameniti knjižnici se je ohranil zapisnik, ki ga čuvajo da- nes v štajerskem deželnem arhi- vu v Gradcu. Knjige so po raz- pustu samostana raznesli na vse strani, po raznih krajih in knjiž- nicah. Prevladovala so bogoslovna in filozofska dela, vendar so bile zastopane tudi laične vede, tako n. pr, medicina z 22 deli. Tu bi omenili opis Rogaške Slatine iz leta 1687. ki ga je sestavil neki Griindel iz Maribora. To zanimi- vo knjigo im.a tudi čitalnica .Štu- dijske knjižnice. Iz ohranjenega seznama je raz- vidno, da je bilo v knjižnici tudi 7 zemljepisnih del. 64 zgodovin- skih. Posvetno pravo je bilo za- stopano z 52 deli. Edini slovenski dela da Pohlinova »Kranjska gra- matika« iz leta 1768 in Megisc-- jev slovar iz leta 1744, Gospodarski pomen dominikanskega samostana v .500-letnem obdobju svojega obstoja je (samostan predstavljal tudi pomemben gospodarski fak- tor na ptujskem območju. Imel je številna posestva v ptu.jski okoli- ci, zlasti v Halozah, dobljenih od Bemharda Ptu.jskega iz leta 1.399. Pn^otno so bile te darovane po- sesti s podložniki vrf>d skupna dom^ijaincev in minoritov, sedeža zemljiških uradov sta bila v Jesenici in Podlehniku. Zaradi stalnih prepirov pa je bilo to imetje razdeljeno med oba redo- va, in sicer leta 1461. Številne pravde med obema .samostanoma trajajo še v 17. stoletje. Glavni vir za to obdobje samostanske zgodovine je latinsko pisana kro- nika iz leta 1679 napisal pa jo je Ambrozij Capello. hrani pa jo deželni graški arhiv. Mestni arhiv v Ptuju pa ima v nemškem jeziku sestavljeno kroniko iz leta 1673, njen avtor je prior Abel. Kdor bi se hotel seznaniti z zgodovino dominikanskega samostana, mu je to delo dostopno v omenjeni usta- novi. Po razpustu samostana 2. februarja 1786 so na ukaz avstrijskega cesarja Jožefa 11. razpustili med drugimi tudi do- minikanski samostan v Ptuju, enega izmed najstarejših te vrste v naši deželi. Komi.sar vsega sa- mostanskega premoženja je bil Fran Korpon, takratni zak«]pnik ptuj.ske graščine. Oh razpustu je bilo v samostanu 20 menihov in 12 laikov. Po razpustu so ves bociati sa- mostanski arhiv prenesli na turni- ško graščino, važnejše gradivo pa so leta 1822 odnesli v graški Joa- nedm. Tudi uprava posestva biv- šega samostana je poslovala v Turnišču. Samostansko poslopje so začeli uporabljati v vojaške namene, v letih 1794 do 1796 so bili v njem nastanjaii vojni ujetniki. Leta DEŽURSTVO OTRO.ŠKIH ZDRAVNIKOV: 10, julija dr. Aleksander Poz- nik: 11. julija dr. Ljuba Neu- dauer; 12. juHja dr. Ljuba Neu- dauer; 13. .julija dr. L,juba Neu- dauer; 14. j^jlija dr. Ljuban Cen- cič; 15. julija dr. Aleksander Poznik; 16. julija dr. Ljuban Cen- cič. Vse informacije in naročila hiš- nih obiskov sprejema dežurni center Zdravstvenega doma Ptuj, številka telefona 70 in 80. Hišne obiske naročajte v do- poldsnskih urah. pozneje naro- čeni hišni obiski .se bodo izvršili samo v nujnih primerih. Uprava ZD Ptuj 1826 je samostansko poslopje pre- šlo iz verskega sklada za 2548 goldinarjev v last vojaškega erar- .ia- V prvih letih stare Jugoslavije je bil ta kulturnozgodovinski spo- menik v veliki negotovosti glede svoje bodočnosti. Leta 1928 je bi- la njegova usoda odločena s tem. da so poslopje uporabili za name- stitev muzeja, tako, da imamo sedaj tako rekoč »muzej v muze- ju«. — Stavbo je že kupil od vo- jaškega erarja dr. Culič in name- raval poslopje preurediti za to- varno svile. Zaradi' stanovanjske stiske je ptuiska občina stavbo odkupila in določila v njej tudi mesto sedanjemu m«jzeiu. STRAN I PTUJSKI TEDNIK ptuj. dne 10. julija 1959 i^ostopilo 10 obdobie piostlčnii mas Danes že ni več naogoče našteti vseh predmetov, izdelanih iz pla- stične mase. Popoln seznam bi obsegal debelo knjigo, ki pa bi za branje ne bila zanimiva. Brez pretiravanja zato lahko zapišemo, da plastične mase že uporabljajo v vseh industrijskih vejah jin pri številnih izdelkih vse od oblek do rai:et. Pri izdelavi raket uporabljajo plastiko pri sest.avnih delih in kot trdo gorivo; na ladjah jo najdemo v opremi, notranjih ločilnih ste- nah, reševalnih čolnih itd.; v kme- tijstvu uporabljajo tanke liste iz pla.stične mase za zadrževanje iz- hlapevanja zemlje in onemogo- čanje rasti škodljivim rastlinam, kar povečuje donos kulturnih rastlin; v Švici uporabljajo cevi iz plastike za mlekovode, po katerih dovajajo mleko s planmskih paš- nikov v doline; v živilski indu- striji predstavlja plastika idealno embalažo in tudi mleko že pre- važajo v kartonastih posodah, prevlečenih s polietilenom; v ti- skarstvu najdemo plastiko na platnicah kmjig in matricah; v elektroindustriji predstavlja ra- zen izolacijskega materiala zelo pomembno snov. iz katere izde- lujejo celo drcKjove za daljno- vode visoke napetosti; v glasbi so plastične mase osnova za gra- mofonske plošče; v filmski indu- striji pa najdemo nezgorljive fil- me iz plastike. Vse bolj se uve- ljavlja tudi v gradbeništvu, kjer že predstavlja plastika osnovni »gradbeni material za opremo«. Revolucija, ki so jo povzročite plastične mase v proizvodnji, je šele v začetku. To ugotovimo že, če se za trenutek zadržimo pri umetnih vlaknih, izdelanih iz pla- stične mase: nylon, orlon, moril, terital, moplen itd. Obleko, staro {X)trebo in zahtevo ljudi, se je vedno {>ridobivalo iz volne, bom- baž^, konoplje in svile. NfiKjone hektarov zemlje je določene za pašo ovac ali za pridobivanje rastlinjakih vlaken. E^išel pa bo čas, ko bo treba to zeml.jo upo- rabiti za pridobivanje hrane za ljudi, 'katerih število naglo nara- šča in ki zahtevajo hrano in zopet hrano. Tedaj bodo umetna vlaikna,< kvalitetno in po izbiri izpop>o!- njena, pvoklicana, da v celoti na- domestijo naravna. Nekaj londonskih l-istjov je pi- salto o drobnem ptiču menate — podoben je našemu škorcu — ki se baje nauči bolj.« p>osnemati člo- veške glasove kct najbolj pametne papige. Brittansk: kolcnialni urad- niki, ki so služili v Indij., pred-effi je pos-taila .ssm^ostojrKa, so prinesls s s&bcj nekaj parov teh ptičev. Samčka :n samičko je ime! v londonski okioKci tudt; upokoj^eni britanski oficir vse do tstega 'dne. ko je pozab S zapreti vrata kletke in si je samček izbral svo- bodo. Njegova pustolovščina pa je bila kraitka. Nenadoma je prišla nevihta. Ves moker :n utruj.en }s samček pn letel na verando, kjer je sedela neka študentka. Sede! ji je na ramo in .jč začebljal v či- sti angieščni: »Ljubim te!« Pe- tem je pastai! ob njenem bezanju dobre ^'■olje in je povedali vse, kar je vede'1, tudi telefonsko števjlko gospcdarja. Deikle je zavrtelo telef^cnsko številko in sporočillo lastniku, kje lahiko dobi svojega' varovanca. VABILO ¥ 12. iuMfa 1959 7 S!dv, gsrfcaSi ob 14. uri t©kiiiovan|e žcssTjic in ra- janje Kc3j zato, če ni lep Neki angleški dnovnik je se- stavil seznam 10 najbolj grd h moških na svetu. V tem seznamu je tudi Hugh Gaštskell, vodja bri- tanske laburistične stranke. Na- dalje je med desetimi najgršinr tudi Tony Steele, znan po »ročk and rolilu«, igrailec ChainieiS Laugh- ton. Lord Sal'isbury m kralj Saud. Sicer je z^adi zadnjega neki bralec sporočil, da Saudu ne manjika žensik: imia 54 žena, 36 otrok, 24 paJač ter reinito v višini treh milijard in pol Ik na teden. PBtnoč tujim državam Pred enajstimi leti, to je 1948, so ZDA pričele dajati pK>moč tu- j.m državam, in to v opremi, do- larjih in strokovnjakih. Tren-iitno poipcrajo nekaj nad 60 držav, kot pr.znavajo sami. Njhovih g-csp^o- darsikih in tshničnih strokovnja- kov je po tujih državah nad šest tisoč. Nekaj let kasneje je pričela tujim državam nuditi pomoč tudt Sovjetska zveza. Deiiežne pa je niiso zgolj države vzhodnega blo- ka, temveč tudi 18 drugih držav. V zadnjih petih letih je po ame- riških poročilih SZ v ta namen potrošila nekako dve ;n pol mili- jarde dolarjev. ,Svoj.:h strokovnja- kov pa ima po teh državah ma- lone tn t:soč. Fazani in pure Med žet v jo je nek; kmet iz Uljanika blizu Daruvara s kosil- nim strojem razdejal fazan je gnezdo. Tr jajca so ostala cela. Kmet jih je doma polož«! v gnez- do, kjer je pura valila mladiče. Fazan: .so sKupaj s purami hodiJ.: po dvori-šču, dckler niso dorasli, potem pa m zgin.li v gozdu. Na jesen so .se. vrnil' s fazankami. Ena i'zm'eol nove, prodam. Naslov v upravi. ENOSOBNO STANOVANJE v iPtuju iščem. Dam nagrado. Naslov v upravi. Služba PRIDNO DEKLE vzamem k enemu otrolcu v dopoldanskih urah. Naslov v upravi. GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem kuhe spre.jmem. Na- slov v vrpravi lista. PTUJČANI! Tluristično društvo v Ptuju bo organiziralo v nedeljo^ dne 19. ju- lija 1959, izlet v Logarsko dolino z odhodom ob 4. uri in povratkom ob 22. uri. Cena izleta je za člane Turi- stičnega društva 1000 din, za ne- člane pa 1400 din. V ceno je vra- čunan prevo? z avtobusom v obe smeri in kosilo. K obilni udeležbi vabi Turistično društvo Ptui Preklic Preklicujem be.sede,. ki sem jih izrekla proti Antonu Horvatu iz Podvinc, ter se m.u zahvaljujem za odstop od kazep„skega prepona. Veronika Lačen, Podvinci ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža in ateka IVANA BOTOLINA lončarja izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so nam kakori nine. Rekordna počasnost v .Angflija so imeli pred krat- kim svojevrstno tekmo. Nastopilo je 23 mošk.h m 28 žensk, dose- žen'! rekord pa znaša 74 minut :n 59 sekund. Toliko časa .je namreč trajalo, preden je rekorder poka- diiil Cigareto, ne da bi mu padla z nje trohica pepela. Prejšnjega rekorda n,.sio doseg h, saj je zna- šal 95 minut in 50 sekund. Mova tovarna roiopapirja v Osijeku Na zadnji seji akrdj'n.eg'a ljud- skega odbora Osijek so dali so- glasje k mvest.cijskemu progra- mu za zgraditev nove tovarne rotopdp;rja v Osij^eku. Investitor graditve te tovarne, katere letna proizvodnja bo znašajia približno 30.000 ton, kar pomen: vrednost 3 niDlijarde dm, bo Okrajni i!jx*d.- ski odbor Osijeftca. Po investiodj- skem programu bodo zna^ša'! stro- ški za . graditev te tovarne okoli 5 milijard dm, v njej pa b: bislo zaposlenih 200 delavcev in 80 uslužbencev. Zaključki trgovinskih pogajanj z Veliko Brita- nijo V Beogradu so bila 29. junija končana trgovinska pogajanja med uladama Jugoslavije -.n Velike Britanije. Sklenjen je bil novi tr- govinski sporazum o blagovni iz- menjavi m^ed obema državama za leto dni, zače'nši s 1. VII. 1959. Ugotovili so, da medsebojna bla- govna izmenjava med obema dr- žava^ma nenehno narašča, so pa še možnost: za njeno nadaljnjo raz- širitev. Mleko proti kratkovidnosti v eni izmed londonskih klinik že nekaj let raziskujejo vzročno zvezo med prehrano m kratkovid- nostjo. Med drugim, so ugctovili, da hrana z več.jo kolčino belja- kovin zm3njšu.je oziroma prepre- čuje krs'tkovidno3t. Glavni lek proti kratkovidrKsti: mileko. ljubljana >fEDELJA, 12 rJLIJA 6.O0—S 30 Nedeljski jutranji pozdrav — vmes ob 6.05—5.10 Poročla. vremen- ska napoved in dnevni koledar. 6.30 Re- klame. 6.40 Prireditve dneva. 6 45 Vedri zvoki. 7.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in radijski koledar. 7.15 Dunajski valčki. 7 40 Priljubljene po- pevke. 8.00 Mladinska radijska igra — Jan Naiagiat: Poredni Ivanišček. 8.27 AJeksrvjider Glazunov: .Mazurka (soliM vio- Hnis^aLiavid Ojstrah, orkester ruskega radia t.risira Gavril Judin). 8.37 Ven- ček narodnih. 8 55 Zabavna mjitineja. 9.45 Zabavna matineja. 9.45 Blagoje Ber- sa: Dramatična uvertura (orkester Zagreb- ške filharmonije dirigira lovan Sajno^fič). 10.00 Se pomjiite. tovariši . . Franc Puncer; Spomini izseljenca iz Srbije. Ob zletu ..Svobod" v Celju. 11.15 lera zabavni orkester Kadia Beograd. 11 30 Nace Grom: Tungatjeta, šok! (rc- rortaža s Kosmeta). 12.00 Naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.00 ]v'anoved časa, poročila, vremenska napo- ved in objava dnevnega sporeda. 13.15 rtivestila in zabavna glasba. 13..30 Za našo vas 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska na>poved in obvestila. 15.15 Reklame. 15.30 Sloven- ske skladbe v d-amačera tonu. 16.00 Hti- mor&ska tesa tedna — Branko Čopič: Čo- piči preganjajo jazbece l'S,2o N'aš kopa- liški koncert. 17.00 60 minut športa in glasbe. 18.00 Radijska igra — .Vauro Pezzati: Ghtožcni Riccardo (ponovitev). Režija .Maša Slavčeva. V glavni vlogi Sa- ša .Miklavc. 18.37 Drobne orkestralne skladb« 19.00 Zabavna glasba, vmes ob- vestila in reklame. 19.30 Radijski dnev- nik. 20.00 Nedeljski intervju. 21.00 Šport- na poročila. 21.10 Melodije za vas 22.00 Napoved časa poročila, vremenska napo- ved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 v plesnem ritmu. 23.00 Poročila in pregled tiska. 23.10 Popevke na teko- čem traku 23.35 Dve komorni deli Paula HLndemJtha Senata za klavir štev. 2- Ma- la komorna glasba op. 24, štev. 2. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. Mestni kino Ptuj predvaja od 10. do 12. julija t. 1. ameriški barvm film »Ljubf* me, ali pa me pusti« in od 14. do 16. -julija t. i. ameriški barv- ni film »Bodimo srečni«. KINO DORNAVA predvaja 11. in 12. julija t. I. jugoslovanski film »Ne obračaj se, sinko«. Kino Muretinci predi/aja 11. in 12. .jul-ja t. 1. italijansiki film »Fant za vse«. RAZMS ZAVOD ZA KOMUNALNO DEJAVNOST PTUJ prodaja OGRODJE TOVORNEGA AV FOMOBILA - kanadski FORD - na javni ustni dražbi v ča su od 14. do 18. julija 1959 v upravi zavoda Na pristanu, kjer dobijo interesent' podatke v tem času vsak dan od 11. do 12. ure. Druga zaporedna zmaga Drave Drava : Nova Gorica 3:1 (1:0) Za zadnjo nedeljo lahko trdi- mo, da je srce domače enajsto- rice premagalo tehnično bolj.so ekipo iz Nove Gorice. Za to tekmo je vladalo pre- cejšnje zanimanje, ker so »uspe- hi« domače ekipe v zadnjih ko- lih malo prestrašili prijatelje nogometa. Tako se je zbralo na domačem stadionu okrog 800 gledalcev, ki so burno navijali za domačine. Sodniku Kičanu iz Ljubljane sta se moštvi predstavili takole: Nova Gorica: Merljak I, Mer- Ijak II, Kogoj, Mozetič, Kuzmin, Gulin, Faganel, Blaiaca, Križaj, Vodopivec, Cernič, Drava: Kramberger, Letonja, Vogrinčič, Strehar, Mušič, Mar- kovič. Komel, Sirec I, Erhatič, Sirec II in Artenjak. Kako so padali goli... 27. minuta: Po obojestranskih napadih obeh moštev nepriča- kovano sprejme žogo Sirec I, ki takoj iz oddaljenosti 35 metrov pošlje oster strel na vrata. Vra- tar gostov ostro streljano žogo izpusti iz rok in žoga se skotrlja v mrežo. 65. minuta: Domači igralec iviarkovič se ni držal svojega mesta in je dopustil, da je sred- nji napadalec Križaj neovirano sprejel žogo ter se tako znašel sam pred vratarjem. Iz nepo- sredne bližine doseže izenačenje. 69. minuta: Srednji krilec Mu- šič se je vztrajno prerival z žo- go -\' polje gostov in iz oddalje- nosti 20 metrov streljal v sve- tišče Nove Gorice. 87. minuta: Komel .je izvedel lep prosti strel iz kota. Zogo je sprejel Sirec II in jo takoj po- slal neubranljivo v zgornji kot ter postavil končni rezultat tekmq. Tekma se je pričela nervozno in gostje so takoj prevzeli ini- ciativo v svoje roke. Toda kljub rahli premoči je domača obram- ba bila stalno na svojem mestu in odbijala vse napade gostov. V nadaljevanju so domačini s podporo »navijačev« silovito pritisnili goste v obrambo, ven- dar zaželjenega uspeha ni bilo. Gostujoči vratar ni bil zanes- ljiv in žoga mu je med rokami ušla v mrežo. V drugem delu igre je bilo domače moštvo v premoči, medtem ko so se gostje le branili. Toda zopet je prišlo do majhnega nesporazuma do- mače ožje obrambe in gostje brez velikih muk rezultat izena- čijo. Sele po tem izenačenju do- mačini z veliko borbenostjo pre- vzamejo igro v svoje roke in končno z lepimi kombinacijami dosežejo popolno zmago nad na- sprotnikom. V gostujoči ekipi se je odli- koval Križaj, dočim je v domači ekipi, ki je bila kot celota zelo dobra, predvsem treba pohva- liti srednjega krilca Mušiča. Domači moštvo ima še vedno nekoliko upanja za plasman v con.sko slovensko ligo, ker je dosedaj premagalo dva nevar- na nasprotnika. Ce bo uspelo v nedeljo v Tržiču tekmo dobiti, bo še več upanja za prvo ligo. Pa. Prelirciii^ u ureiih dneh Mesec julij je znan po največji vTočini in menda tudi letos v tem ne bo izjeme. Vročina pa prinaša tudi potenje in diaige nevšečnosti. Zato nastane problem, kaj ukre- niti, da jo bomo laže prenašali m da se ne bomo toliko potili. Pri tem nam lahko dosti poma- ga tudi pravilna prehrana. Izve- denci priporočajo, da moramo v vročih dneh manj jesti. Predvsem so nam potrebne manjše količine mleka, sira, manj sladkorja, be- ljakovin in maščob. Ni pa po- trebno, da se preveč vzdržujemo pri pitju, pač pa je bolj važno kaj in 'kako pijemo. Predvsem je treba vedeti, da niso pripo- ročljive ledenomrzle pijače. Izve- denci priporočajo tudi, da se v tistih urah, ko je vročina naj- hujša, vzdržimo dela in pvočiVamo. Omenili smo že. da mleko, ma- slo in sir niso priporočljivi pri prehrani v vročih dneh, Ultravio- letni žarki, ki jih vsebujejo v znatni meri t*di sončni žarki, favorizirajo vitamin D, ki je po- treben za kalcij. Prav zaradi tega potrebujemo manj kalcija poleti kot pa pozimi in zato manj takih jedi, ki kalcij vsebuje.io, 'kot so mlečni proizvodi. Iz istih vzrokov ni priporoč- ljiva poleti ttidi tista hrana, ki je begata na kalorijah, kot so sladkor, beljako^/ine, maščobe, čokolada, razne nikantne začim- be in vse vrste alkohola. Pač pa izvedenci oriporočajo zauživanje večje količine .sveže zelenjave, .sočivja in surovega ter ktihanepa sadja. Tudi meso, ki ni mastno, je priporočljivo. Kar se zelenjave tiče je priooročljivo ra- biti mešano, da dobimo vse vita- mine: zato mora biti zelenjava v troh barvah, bela. rdeča in zelena. Rastlinska hrana ne vsebuje toliko kalorij in zato ne poveča toplote v telesu. Pač pa ima taka hrana dovolj vode, s katero lahko nado- mestimo količine, ki t^.^ jiti iz- gubili pri potenju. Kaj pa pijače? Ni potrebno, kot trdijo nekateri, da moramo piti v poletni vročini čim manj. Kadar se potimo, je potrebno nadokna- diti izgubljeno tekočino v telesu. Pač pa moramo pmziti, da pijemo počasi in da vsak požirek zadrži- mo nekaj časa v ustih. Na tjsk način bomo najbolj potolažiti žejo. ne da bi obtežili želodec s preive- liko količino zr-ružite -pijače. Ne smemo tudi pozabiti, da ledeno- mrzle pijače škodujejo, ker usta- vijo ali ovirajo proizvajanje sline in tako ne utešijo žeje. Zato je bolj priporočljivo in bolj učinko- vito, če pijemo mlačne pijače. Pri tem so zelo priporočljive razne pijače na osnovi čaja ali kave. Seveda te pijače ne sme.jo biti močne in tudi ne sladke. V tem cziru je dobro, če posnema- mo Kitajce in Arabce, ki pijejo skoro grenak čaj oziroma kavo in z zelo mnogo vode, dobro vedoč. da je taka pijača na.jboljša za utešitev žeje. Priporočljivo je tu- di, če pijači dodamo malo soli, ker na ta način nadomestimo tisto sol, ki smo jo pri poten.>u v obilni meri izgubili in kar tudi povzroča žejo. ' Izvedenci odsvetujejo pijače s sifonom, ker ta povzroča razšir- jenje želodca. Prav tako je pri- t>oročljivo. da se izognemo vsa- kemu težkerprj delu v tistih dnevnih urah, ko sonce na.jbolj pripeka, in da počivamo. V tem so nam zonet za vzolcd prebi- valci troDsk'h dežel, ki v onol- dan."=kih urah negibno počivajo v senci. od 5 litrov naprej po 50 dm. MOCnO DOMAČE ŽGANJE (droženka) in pristno H BLOŠKO VINO po zmerni ceni nudi ZADRUŽNO PODJETJE »VINARSKA Z.ADRUGA« — PTUJ Razpsna kcmiisija pre Okrajnem zavKidu za socano za- varovan.je v MRri'borj razpsuje za Podružn co OZSZ v Ptuju tri štipendije za Srednjo ekor.omskc šo!o v Mariboru. Prošnje za štipendijo s kratkim življ^enjep-som in s pri- poročilom mladinske organizacije sprejema do 31. avgusta RAZPISNA KOMISIJA izdaja »Ptujslo ^*V^^^ ^TL^tT^lti%Tj «^ "^'^'"^^ U-dntštvo m uprava v Ptuju Lackova 8 felefo. ...6 C. ,vn račun on Komunalna t^.nk .Mar.bor. podružnica v Ptuju. stev. 604-70e-3-206, Rokopisov ot- vračamo. luska .Vlanbocika tiskarna Man bor Letna aarocn;na JOO d«i pol let«« 250 din.