Pomoč starejšim občanom na domu
Živimo v času grozovitih sprememb na vseh področjih človekovega življe-nja. Za časa enega človeškega življenja se tako draslično spremenijo razmere in odnosi, v katerih človek živi in dela, da se jim težko prilagaja ne le človek kot posameznik, težko se jim prilagajajo tudi institucije preko katerih naj bi lju-dje zadovoljevali svoje potrebe.
Ljudje, ki so dosegli tretje življenj-sko obdobje, najbolj intenzivno doživ-Ijajo spreniembe v svojem ožjem in šir-šem okolju. Takih Ijudi, slarih nad 65 lel, je v občini SlSKA 13.125.
Katere so te spremembe?
—  Zaradi napredka znanosti, pred-vsem medicinske in zvišanja življenjske ravni se pomembno zvišuje ludi živ-Ijenjska doba. Leta 1971 je znašala pov-prečna življenjska doba za moške 59,9 let, za ženske pa 66,7 let, že leta 1979 pa za moške 66,9, za ženske pa 74,8 let. Življenjska doba se bo že v našem ob-dobju izrazito povečala, daljša je za ženske napram moškim, kar za 8 let.
—   Daljša življenjska doba pomeni uidi porast šlcvila starejših Ijudi. V letu 1980 je bilo v SR Sloveniji 13,7 S pre-bivalcev starejših od 60 let, leia 2000 pa bo njihovo število naraslo predvidoma že na 17,1 %.
—  S porastom starejših prebivalcev se veča tudi število slarejših bolnikov, kar je razumljivo. Določene bolezni v mnogo večjem obsegu nastajajo in po-tekajo v kasnejšem življenjskem obdo-bju, ko gre že za manjšo odpornost in manjšo adaptibilnosl slarejšega organi-zma ob procesih slaranja.
Po podatkih iz raziskave zdravstve-nega stanja starejših prebivaicev l.jub-ljane (Univerzitetni inštitut za geromo-logijo, Interna klinika Irnovo 1987),
ugotavljajo 74,5 °'o lislih, ki jih po da-našnjih medicinskih krilerijih uvrščamo v skupino kroničnih bolnikov. Med bolniki so najpogostejši liiperloniki (46,1 %), bolni na srcu (37,9 °'o), dia-betiki (23,0 »o), bolni na dihalih (18,3 °'o). Raziskava je bila izvedena med tistimi starostniki, ki živijo na svo-jih domovih.
Raziskave med scarostniki so poka-zale, da približno 16—20 »o prebival-cev, ki so starejši od 60 lei poirebuje ra-zlične oblike pomoči. da lahko žive sa-moslojno.
— Tu se poraja nov problem; spre-imnjena vloga družine oziroma porasl zaposlenosti iensk. V lctu 1978 je bil delež zaposlenih žena 46,4 u'o, v letu 1986 pa 47,0 %. Po raziskavah okrog polovica starejših živi v lakšni ali dru-gačni družinski ali gospodinjski skupno-sti, pomoč na domu jim nudijo svojci. Strah pred popolnim prehodom na nu-klearno družino (starši, otroci) jc do nc-ke mere neutemeljen. Ob tem, ko ne moremo računali s popolnim razpa-dom razširjene družine, pa moramo vsekakor računali na njeno preobremc-njenost in nastalo nujnost delitve nje-nih prvotnih funkcij med njo in dru-žbo, ter novim vzorcem delovanja in obnašanja na lem področju.
Zavodsko oskrbo želi ali potrebuje okrog 5 °'n starejših Ijudi. po evropskih standardih.
Pričujoče socialne in demografske spremembe zahtevajo lakšno socialno poliiiko, ki bo vsestransko upoStcvala individulanost vsakega starcga človeka in spedfičnost njegovih socialnih po-ireb. Dolgoročni in osnovni cilj druž-bene skrbi za starega človeka je, da se ga čim dlje je mogoči; zadiži •• iijcgo
vem domačem okolju. Dejstvo jc, da so stari Ijudje vgradili del svojega življcnja in dela v dru/bcni in ekonomski razvoj. Danes imajo pravico, dru/ba pa dol-žnost, da jim zagotavlja usirezne ži\-Ijenjske pogoje. Varna in srečna slarost je nedvomno najobčutljivejše vprašanje socialnc varnosii človeka in družbenc akcijc, ki vključuje naslednje nalogc in ciljc:
—   prcprcčevanje   prchitrcga   stara-nja,
—   v/dr/cvanje   k\aliieie   življcnja, kljub siaranju in propadanju človcka,
—   /.agoiavljanje  ustreznih  družbe-iiih in strokovnih dejavnosti na tem po-dročju.
Kako se pravzaprav izvaja organi/i-rana skrb /a starejše?
Na področju okorele in sprofesiona-li/irane socialne politike, se v zadnjih letih pojavljajo določene inovacije, ki do nekc niere kompcnzirajo pomanjk-Ijivosii v družbeni skrbi za slarejše, predvsein za lisle starostnike, ki pre-živijajo slarost na svojih domovih in ki potrebujejo le majhno pozornost dru-žbc, da si slarost na domu podaljšajo.
Ta pomoC je dvojna; pomoe pri osnovni zdravstveni negi nudi pauona-žna služba pri /dravstvenih domovih, le ta ima že daljšo iradicijo. Druga oblika pomoči sega v siarosinikovo ožjc oko-Ije: gospodinjska pomoč in dosiava hra-nc na dom.
V občini Šiška je osrednji nosilec izvajanja programa družbeno organizi-rane pomoči starejšim Center za social-no delo, ki v zadnjem času uveljavlja tudi nelormalne oblike pomoči (soscd-ska nomoč). Izredno pestro dejavnost m  piogiam ^u siarosmike ima  ludi
Dom starejših obCanov Marija Draksler-Marjana, palronažna služba in organizacija Rdcčega križa.
Na Cemru za socialno delo jc zapo-slen bocialni delavec tov. .lanez KRALJ, ki je koordinalor vseh oblik pomoči starejšim na domu. Tov. Kralj sprejema obveslila iz različnih viro\ o občanih, ki bi potrebovali pomoč na domu. Z obiskom na domu in z zbira-njem dodatnih informacij (svojci, sose-di, KS, /dravstveni dom) ugoiovi potrc-bo občana, glede na posiavljenc krileri-jc oprcdeli nujnost pomoči ler določi oblike pomoči in izvajalca. Naročilo za izvajanje pomoči preda izvajalcu in na-lo spremlja izvajanje pomoči. Cilcdc na socialni položaj občana določi njego\ prispevek k ekonomskim cenam siori-tev, ki jih nudi dom slarejših občanov, v primerih, ko grc za posebne okolišči-ne, pa priprav i prcdlog za svei za vars-tvo odraslih. Poleg tega vodi koordina-cijsko komisijo vseh izvajalcev pomoči slarej.šim občanom na domu v občini Šiška.
Dotn starejših občanov Marija Draksler-Marjana ima poleg svoje osnovne dejavnosti, oskrba in nega sia-ro.sinikov v domu, organizirano ludi 7iinanjo dejavnost, ki naj bi pokrivala polrebe lislih starosuiikov, ki preživ-ljajo siarost na svojih domovih. Zuna-nja dejavnost Doma obsega:
—  razvoz kosil na domove (trenutno razvaža okrog 60 kosil dnevno),
—  gospodinjsko pomoč na domu. Redno gospodinjsko pomoč že nekaj let opravlja prizadevna tovarišica Ra-mič Žlalka. Deluje pa tudi gospodinjski servis za občasna opravila v  gospo-dinjstvu.
—   dom nudi možnost prehranjeva-nja zunanjih abonentov v Domu,
—  dne\no varstvo za tiste siarejše občane, ki želijo priii v druž.bo ali ne morejo biti sami doma v času odsotno-sii olrok in svojcev,
—   pranje osebnega in  posleljnega perila.
Starejši občani Šiške pa se lahko vključijo ludi \ družabno življenje do-ma
—   vsi, ki imajo veseije do petja se lahko pridružijo pevskemu zboru ob četrlkih ob 15. uri,
—  ob ponedeljkih in četrtkih od 9. do 12. urc lahko v Domu pletejo, kvač-kajo, izdclujejo makraineje ....
—  ob lorkih in peikih od 9. do 12. ure so družabnc ure za šah, kane, do-mino ild.,
—   bralna ura za slabovidne je vsako sredo ob 11. uri, '
—   vsak četriek je odprta knjižnica od 9. do 12. ure in od 13. do 14. ure,
—  ambulanta   Doma  ponuja  mo-žnosi rednega merjenja pritiska vsak čelrtek od 13. do 14. ure.
Rdeči križ občine Ljubljana-Šiška opravlja številne oblike prostovoljne dejavnosti za reševanje aktualne pro-blemaiike ostarelih, invalidov in drugih občanov, ki so potrebni pomoči. V izvajanje teh aktisnosti so vključene vse starostne skupine aktivistov RK, med njimi je veliko mladih. V minulih letih je bilo v občini Ljubljana Šiška uspo-sobljenih preko 300 prostovoljcev za izvajanje socialnega dela, nego bolni-kov na domu, ter za varstvo in delo s starejšimi. Aktivisti so usposobljeni do te mere, da so lahko v pomoč zdravs-tveni službi za opravljanje manj ¦¦ahtev-
nih del pri negovalnem procesu. V KS Dravlje, Šentvid, Hinko Smrekar delu-jejo postaje RK. Aktivisti Rdečega kri-ža sprejemajo in vodijo evidenco po-ireb posameznikov ali družin, ki potre-bujejo katerokoli pomoč, ki jo lahko nudi RK v svoji postaji — pomoč v oblačilih, pomoč v obliki domače nege bolnika, občasno merjenje krvnega pri-tiska. V vseh KS občine Šiška delujejo socialnozdravstvene komisije, v katere so vključeni aktivisti RK.
Raziskave ugotavljajo. da ima starej-ša populacija veliko večje potrebe po teh oblikah pomoči, koi se jo izvaja. Največji problem ni organizacija in izvedba teh dejavnosti. Problem je ka-ko odkriti in informirati starejše obča-ne, ki so potrebni pomoči, o teh dejav-noslih in pridobiti njihovo zaupanje.
Tu so ravno organizacije Rdečega križa, patronažna služba, zdravstveni domovi, krajevne skupnosti, društva upokojencev in hišni sveti, tisti dejavni-ki od katerih se pričakuje in katerih dolžnost je, da v svojih sredinah odkri-jejo starostnika, ki potrebuje eno izmed teh oblik pomoči, da bi si podaljšal sta-rost na svojem domu in ga pošljejo na pravi naslov.
Cilj teh inovacij na področju socialne politike je, da bi dvignili nivo kvalitete življenja starejših ljudi in da bi pomoč dobili res tisti, ki jo tudi najbolj potre-bujejo.
Družbena zavest, ki sprejema stara-nje in starost kot del individualnega in družbenega življenja mora zavračati družbeno varstvo starejših kot karita-ti\no5t ali paternalizem, v njem bi mo-rali videti humanizacijo in napredek družbc.