ZAVOD ZA STATISTIKO IN EVIDENCO LR SLOVENIJE c - - Površine in pridelki poznih, naknadnih in strniščnih posevkov v letu 1951 ^ •• " » ^ . .. ' — . s ~ Podatki osnovne kmetijske statistične službe PO -7 po stanju 1. novembra 1951 " '* K ^ .. . . ' . - ' ' ' 1 . • - J I ZAVOR ZA STATISTIKO * EVIDENCO l. R SLOVENIJE POKUMlNTAIJSKI arhiv Inventar" * Številka: H J* Arhivski . označba: LJUBLJANA 1952 JULIJ > ■ •fc. • • ^ _ - ■S" : f: iT. ♦ ' •' T' " v o :r . i - ' . " 1 iT — w J" C I s S. -■ "\-V" - •. ;• ' *•. ' , i*•' ' " '. • -. -■ . — -V - mmF' ** ■■ ■?*. ' .*. v. .' - >" ,. i-. . 1■>. •, ' V " -šr ' 'J. -. ■f ' s: --^> < ■ „ Vr _ ' ^ 'f - O^' t '. "V r * ^ . "" i-v" " .; ^ — ■L? -■ ', • x i .5 ■IT (£-■ ' ~ *• •-*■' w \ ! t .1 j»v r i ■ ; • . , ;■ ■ , r ■' .-■ i. • rv 5 ■. • jh« ^ 1 v A - fc*-» ^ - -. ■ - . • " '-■• • •' r * - . i. -v*. , ■ ■ .•-v ■ • ^ .^|lf < * + -t . r. ' .« >-% f . • , . - • » ^ ' .t ■•■-# ^ -i V. ' * - ^ i w £ i. i. «* . f A^ » a v i' * ' J 4 " v 'SSr •. »■ ' -# •V r • . r ■ ., . . . , /■•i, .•' s ^ ^ v • r i A' . • . • - ** • i |SL r i -r i'=±1 _. \ *f*. ■ /p' $ ^ ,. '. 7 t' «•. — f - * "V _ -« * -V* % v ■' * • :*• * .-. --3L S '»Sf >: b^ " -v -' , j-; •». , *» _• # • t. . •• •rjewr' V' , - v . * ■ -* > •' ^ - ♦-' v *' ♦ -»r* - •" ; .' -VV : .. • v •. • • csr - •* *■ •' i! 4 .r .-v-v < . • ■» . * - ■«■ ■ ,C. "' ' ^ -• .> ■■/ 'f - ji ) .' j VV" . . *• ' > : 5^ jI ^ • =<•' /v^ra. 1 .r--. • ••: -f . > ■ s.r ) llfV/i .' • ' 'V" *. '**&?■£*& &r" ~ ' '" ' ' Vi ■. " - '' • * • '?, ' i Exi .-■ - ■•. •. . • "<■■ ■> "■ •~+*r-' -A k *» J. *•■«»' ' < 'i' . .■ ^ . ' * . ' ' ■' " *>. v. v' .. " - V' . . - • - J, , " • - c j . • • ^ ^ __-• -*■-■ .. _ • ^ ' 'Z?-. V-% >t* •-. •» -v* ^ v. ■ '' ^-v '• J v -_. J. . , . •, !>» «' ♦. i t -i-. . '* •. •vi. '* 1, >1. j; -:, ; . ; '■ -»V" > - ^J. - • •" ' - V . , :■-. -•. ■C. . " Jr '//-• - 3K>i;• z - .^, ,. •• ••••; ,^, - -. IT; _r« « r . . •♦t. >! - & ■ / 'V * . . ■ ~ METODOLOŠKA PRIPOMBA Pričujoča publikaciji prinaša rezultate obrazca PO7 osnov ne kmetijske statistične službe, t. . j. poročila o pridelku tako zvat?i^nposevkov po stanju na dan 1oJ1. 1951. Glede organizacije in metodologije te službe za 1. 1951 veljajo v glavnem navodila, kakor so se izvajala že prejšnja leta. Zadnja navodila, ki prihajajo v poštev, so: razpis Statističnega urada z dne 1o, 1o. 195o št, 7178, razpis Generalnega sekretariata predsedstva vlade LRS 9o5~1 z dne 14. 9. 1951 »razpis Zavoda za statistiko in evidenco št. 531 /5 z dne 25. 1 0. 1 951 Naknadno je bil z razpisom Zavoda za statistiko in evidenco z dne 8. 11, 1951 št. 48 zaveden po nalogu Zveznega zavoda še pbrazec PO71 , ki ga izpolnjujejo vsa državna, republiška in lokalna posestva, ki obstoje na dan 31. 12. 1951» Naša kmetijska osnovna statistična služba (PO služba) je v metodološkem pogledu v glavnem ocena pri krajevnih in okraj nih ljudskih odborih. V ta namenso sestavljene posebne krajevne in okrajne komisije. V smislu rit, razpisa Generalnega sekretariata predsedstva vlade so člani okrajnih komisij obvezno poverjenik za kmetijstvo kot predsednik, šef okrajnega katastrskega urada kot član, zastopnik okrajne zveze kmetijskih zadrug kot član, " sklada za mehanizacijo " " Komisijo krajevnih ljudskih odborov sestavljajo: predsednik krajevnega odbora kot predsednik, odbornik, ki odgovarja za kmetijstvo, kot' član, predstavnik OF odbora kot član, evidentičar krajevnega odbora kot tajnik. Osnovni obrazec PO7 izpolnijo krajevni ljudski odbori po svoji oceni, t© pa pregleda, oceni in preveri okrajna komisija na podlagi svojega opazovanja terena. Postopek okrajnih komisij je bil običajno tak, da so si člani okrajnih komisij razdelili delo. Posamezni člani so si ogledali določena področja (tipične KLO) in so potem na skupni seji pretresali poročila KLO in jih ev. korigirali. Delo krajevnih ljudskih odborov pa je bilo kvalitativno dokaj različno. Večkrat je slonelo pretežno na evidentičar ju, s katerim so morale pozneje včasih okrajne komisije razpravljati o posam eznih področjih. Republiške komisije letos ni bilo več, temveč je ves material preveril Zavod za statistiko in evidenco sam* Preveritev se je mogla gibati naravno le v formalno logičnih mejah. V pričujoči publikaciji je težišče na ugotavljanju hektarskih donosov in zajetju strniščnih površin, ki jih letos ni zajel poseben obrazec in seveda tudi ne PO 2. Kar se tiče površin glavnih posevkov po PO 7 obrazcu, se te sicer ne skladajo popolnoma z obrazcem PO 2, vendar so nesoglasja minimalna in velja glede površin in njihovega ugotavljanja vse to, kar je bilo navedeno v publikaciji površin (PO 2). Ugotavljanje hektarskih donosov sloni v naši statistični službi torej na ocenah; le za socialistični sektor so na razpolago tudi objektivne jše osnovi. Z ocenami sicer ni mogoče doseči stoodstotne točnosti, vendar predpostavljamo, da subjektivne tendence niso igrale vloge. Večja hiba utegne biti to^da je bilo toliko okrajnih komisij, kot je okrajev, in da je ocena od okraja do okraja vendarle lahko neiboliko različna glede na izkustvo organov, njihova prizadevanja itd. Mislimo, da bodo ocene tem manj zanesljive, kolikor manjše površine zavzema neki posevek. Kako dvigniti subjektivne ocene do objektivnih ugotovitev, je naporno/prizadevanje ne samo naše, ampak vseh statistik na svetu, ki pa še ni rešeno. Da so naše ocene operativno uporabne, ne dvomimoa Predno preidemo na analizo, naj navedemo še, kaj ratumemo pod kasnimi posevki in zakaj jih razlikujemo od ranih. 1 .Rafri in kasni posevki , Razdelitev posevkov med rane in kasne je izvedena po času zoritve in je za statistiko tako rekoč tehničnega značaja. Statistika mora opazovati teren in zajemati podatke tako, kot se nudijo, da bi bila čim bolj operativna, in se ne more zadovoljiti s tem, da bi prišla šele na koncu, ko bi bili vsi posevki pospravljeni. Med ranimi posevki so bila zajeta vsa bela žita ter oljna repica. Definitivni rezultati kasnih posevkov obsegajo letos 33 vrst glavnih posevkov, 7 vrst medsevkov in podsevkov, 1o vrst naknadnih in strniščnih posevkov, travniško seno in pašo, preračunano na seno . 2. Struktura kasnih posevkov Med glavnimi kasnimi posevki imamo žita: koruzo, ajdo in proso (prašno); industrijske rastline; lan, konopljo, sladkorno peso, sončnice, , hmelj; vrtnine: krompir, fižol, grah, zelje, paradižnik, papriko, vrtno korenje? krmske rastline: detelje, lucerno, grašico, krmako peso, krmsko korenje i, dr. Med vmesnimi sadeži in podsevki najdemo zopet fižol, krompir, deteljo, lucerno in buče. Med naknadnimi in strniščnimi so: koruza za zrnje in krmo, proso (II) , strniščna ajda (II). 5 ♦ Ozimni in .iari posevki Razdelitev med rane in kasne posevke ustreza samo deloma - 2 - razdelitvi med ozimne (jesenske) in jare (pomladanske) posevke Prva razdelitev je po času zoritve, druga po času setve. Obojna pa je važna ne _samo s statističnih ampak prvenstveno z ^agrotehničnih vidikov, ker kaže na sezofiško razdelitev dela. Razdelitev vseh posevkov med ozimne in jare bomo prinesli v posebni publikaciji našega kmetijstva. II. POVRŠINE 1 . Razmerje med ranimi in kasnimi posevki Dasi je vzrok delitve posevkov med rane in kasne formalno statističen, je pa ta razlika tudi znatnega agrotehničnega in ekonomskega pomena. Le za ranimi posevki sledijo lahko strniščni posevki. Ako odbijemo od ranih jara žita, dobimo tudi približne površine jesenskih in spomladanskih posevkov, kar je brez dvoma važen agrotehnični pokazatelj . Naslednja tabela daje pregled zasejanih površin ranih in kasnih posevkov za zadnjih pet let. Tab . 1 Površine ranih in kasnih posevkov v ha Leto 1947 1948 1949 1950 1951 Posevki ram kasni 1 06 1 oh 1 od 1 o9 1o9 71 o o55 649 381 785 169 166 167 149 158 261 173 413 6oo ool skupaj 275 978 273 228 276 o62 258 981 267 786 fi ranih od skup . 38, 7 39. 2 39. 3 42, 1 41 ,o Razmerje med površinami ranih in kasnih posevkov je po zgornji razpredelnici izredno stabilno . Ako seštejemo rane in kasne posevke, dobimo z upoštevanjem še neobdelane površine in prahe (in nekaterih možnih manj ših razlik) njivske površine' , V resnici so izkazane njive in vrtovi v publikaciji PO2 za leto 1951 z 271434 ha. V teiji je 1319 ha prahe in l94o ha neobdelane zemlje. V cit. publikaciji so izkazane tudi njivske površine za zadnjih pet let. Pričakovali bi, da se površine njiv pri nas ne bodo iz leta v leto znatneje spreminjale, Zato so izkazane precejšnje razlike in tudi razlike med katastrom in statistiko morda bolj izraz nesigurnosti statistike kot pa resničnih sprememb« Vendar težita v zadnjih letih kataster in kmetijska statistika k večji skladnosti oz. sta približno uravnovešena, če upoštevamo, da izkazuje statistika le "čiste njive" , kataster pa šteje k njivam tudi manjša pota, steze, ozare in vrat niče. O tem smo razpravljali že v raznih publikacijah, zlasti v letošnji PO 2, zaradi česar vprašanje skupnih njivskih površin, katerih del so kasni posevki, tukaj lahko preidemo. Pripomnimo še, da je napravila v tem oziru največjo zmedo statistika 1. 195o, ki se je v celoti oslanjala na popis površin, ki ga je izvedlo to leto ministrstvo za kmetijstvo in ki očitno ni uspel. 2 • Strniščni posevki Med kasnimi posevki so' zajeti tudi strniščni ter podsevki in medsevki. Meja med strniščnimi posevki in medsevki ai ostra* Deloma lahko štejemo podsevke med strniščne, ker se pojavlja kot samostojen posevek, potem ko je bil "zaščitni" posevek odstranjen, in predstavljajo torej dvakratno izkoriščanje iste površine v enem ekonomskem letu. Razmerje strniščnih posevkov in podsevkov do glavnih (kasnih) posevkov prikazuje naslednja preglednica zopet za dobo zadnjih pet let. Tab ♦ 2 Površine kasnih posevkov | ! Strniščni j p0(jsevki I; posevki i posevki 1947 1 169 261 44 531 I 1948 !! 166 173 i 48 989 i 13 839 1949 I! 157 413 5o 4o4 ! 13 267 1950 ji 149 6 do i 52 3o7 j 11 577 1951 !i 158 oo 1 ! 52 o73 i 12 342 Tudi površine strniščnih posevkov in podsevkov so dovaj stabilne, kakor razvid imo iz prednje tabele. Ako upoštevamo še podsevk#, potem znašajo strniščni posevki skoraj 6o ^ površin zgodnjih posevko. v. Da so velike površine strniščnih posevkov po mnenju strokovnjakov delni vzrok nizkih hektarskih donosov naslednjih glavnih posevkov in da po relativnih površinah strniščnih posevkov prekašamo vse države, na to smo že opozorili v več publikacijah. Iskati je treba z agrotehničnih vidikov najboljšo rešitev . - 4 - 3 . Med sov ki Medscvki, pod katerimi so izkazani letos le fižol, buSe in sobcnice, se raztezajo na pribl, 69ooo lia ali na 44 /j površin kasnih posevkov. Gornji pokazatelji so važne karakteristike našega kmetijstva in jih velja kot "razgledna števila" podčrtati: 1 . Rani posevki 2avzemajo prib. 4o kasni 6o Z njivskih površin. A ko odštejemo od ranih jara žita, t. j. oves in ječmen, dobimo približno površino jesenske in spomladanske setve s kakimi Jo in 7o 2. Strniščni posevki se goje na skoraj 6o % površin ranih posevkov. Od teh je podsevkov okroglo petina. 3. Medsevki se goje na več kot 4o % kasnih posevkov. 4 • Zasejane in požete povr. šine kasnih posevkov. Naša in običajno vse statistike razlikujejo zasejane in požete površine. V nekaterih državah so te razlike velike in je to razlikovanje nujno. Zlasti je važno, ali se hektarski dono" si nanašajo na zasejane ali na požete površine, ^ri nas so te razlike naravnost malenkostne. Za petletno razdobje so razvi - dne iz naslednje preglednice: Tab. 3 Zasejane in požete površine kasnih posevkov LR Slovenije Leto Zasejane ■ Požete ! Požete v % | i i sasej. 1947 | 169 261 h 66 21 o ! 98, 2 1943 | 166 173 ! 1 65 748 i 99, 7 1949 jI 167 413 1167 41? i 1oo, o 1950 p 149 6oo M 48 952 i 99, 6 1951 ij 158 ool ! 157 681 ! 99, 3 Razlike so v resnici tako neznatne, da ni razloga, da bi se pri nadaljnji analizi ozirali nanje. Uporabljali bomo podatke o zasejanih površinah; hektarski donosi se računajo od požetih. Ako je brezpomembno razlikovati med zasejanimi in poaetimi površinami za LRS, nastane vprašanje, da li se razlikovanje lahko zanemari tudi za okraje. O tem nas pouči naslednji pregled . ~ 5 - Tab. 4 Posejane in požcte površine glavnih kasnih posevkov po okrajih v 1. 1 951 ' Površina posejana požeta Indeks zasejana površina = 1 oo liR SLOVENIJA 1 57 994 M 57 675 99, 8 ;Colje m. Celje o« Črnomelj Gorica Grosuplje Idrija II. Bistrica Jesenice Kamnik KoSevje Kranj m. Kranj o. Krško Lendava Ljubljana m. Ljubljana o. Ljutomer Maribor m. Maribor o. Murska Sobota Novo mesto Pol jfiane Postojna laHionu Radovljica Sežana S lov .Grade c Šoštanj Tolmin Trbovlje Trebnje 527 1o 921 7 4 5 1 1 5 2 6 11 6 2 7 5 1 9 11 177 2o6 697 686 59o 15o 164 472 521 179 719 231 68o 979 31 o 136 o93 473 8 227 6 248 4 264 14 48o 4 566 1 75o 2 o98 4 2o1 2 366 1 464 1 962 5 357 527 1 o 921 7 172 4 186 5 695 1 1 5 2 6 11 5 2 688 573 1 5o 164 453 521 179 718 o7o 682 7 979 5 3o9 1 136 9 oOo j 11 473 8 225 6 237 4 283 14 473 4 586 1 2 4 2 1 75o o98 2o1 363 464 1 962 5 357 1 oo 1 00 99, 9 99, 5 1 00 1 00 98, 9 1 00 1 00 99, 2 1 00 1 oo 1 00 96 99. 8 loo 1 00 1 00 99. 9 1 00 1 00 99. 8 1 00 1 00 1 00 1 00 1 00 1 00 99. 9 1 00 1 00 1 00 Iz tega pregleda sledi, da razlike med zasejanimi in pometimi površinami ponekod sploh ni, drugod so pa zopet tako majhne* da se praktično tudi za okraje lahko iz nadaljnjih kalkulacij liki jufci jo« - 6 - 5* Struktura kasnih posevkov V kmetijski statistiki razlikujemo običajno naslednje skupine posevkov: žita, vrtnine, industrijske rastline , krmne rastline, poleg tega ev . praho in neobdelano. Te skupine do neke mere karakterizira jo kolobar, dasi v agortehničnem pogledu v manjši meri kot v ekonomskem. Četudi je za poznavanje I kolobarj en ja jpotrebno vzeti vse posevke, rane in kasne, je * j pregrupiranje po gornjem vidiku tudi vsako zase zelo zanimivo. 1 Podali bomo zopet pregled za zadnje petletno obdobje. i i [ Tab. 5 Struktura kasnih posevkov po skupinah kultur Skupaj Žita Industrijske rast1 »L ne Vrtnine Krmne rastline Leto 1948 1951 1947 1949 195o 1 00 to 1 OO ,0 1 oo , o 1 oo, o 1 00 ,0 28, 6 29, 8 28, 5 29, 5 3o, 3 3, 5 3, 6 2»1 2, 5 3»P 31 ,1 33, 1 34, 5 33, 4 33 ,9 37, o 34, 9 32, 4 34, 7 33, 3 Ugotavljamo tudi tukaj kar presenetljivo stabilnost med skupinami. Rezultate zopet lahko povzamemo v naslednja "razgledna Števila" . Na vrtnine in krmne rastline odpade od kasnih posevkov približno po ena tretjina, na žita nekaj manj, okoli 3o %, ostanek, okoli 3 pa odpade na industrijske rastline. 6 « Površine posameznih kultur . Naš obrazec PO 7 obravnava s strniščnimi in ostalimi posevki 5o različnih kultur. Bilo bi kaj nepregledno, če bi ugotavljali za vsako kulturo posebej "tendenco razvoja" , ki se končno redko kje izrazito pojavlja. lezulta ti analize ka - že jo, da je površina te in te kulture letos za toliko odstotkcv manjša ali večja od lanske, ta pa se zopet razlikuje od pov_ prečka zadnjih let za toliko in toliko. Kajpada se statistični podatki končno zbirajo in obdeljujejo prav zato, da nudijo te informacije. Toda to zanima v konkretnih primerih operativce različnih področij, ki morejo gradiv© črpati iz publikacije ali originalnih podatkov. V splošen pregled borne vstavili S' amo nekaj podatkov, ki so po našem mnenju bolj občega interesa. Pomembnost površin, sprememb in variacij bomo morda naj« PFgledneje zadeli, ako razdelimo kulture po velikosti površin » skupine: - 7 - a) nad 5ooo ha; b) med 1 ooo - 5ooo ha; c) med [^oo - 1 ooo ha; d) nad 1 oo - 5oo ha; e) pod loo ha. Rezultati za zadnjih pet let bodo razvidni iz sledečih preglednic: Tab . 6 Kasni posevki z voč kot 5ooo ha površine Sadež 1947 194G 1949 1 95o 1951 Koruza Proso (prašno) Krompir Krmna pesa Detelja Lucerna 41178 386o 42988 8163 25477 9439 42159 66o7 4419o 93o7 25146 11248 ■41 248 5615 42475 8852 273o4 1o776 38234 5o1 5 4o856 7528 19o78 9o6o 39670 4987 41 588 8118 22556 95o1 Na to skupino Šestih kultur odpade približno 80 ■% z znatno stabilnostjo med leti. . Naslednja skupina od looo - 5ooo ha obsega 9 kultur s približno stalnim odstotkom 'lo % površin kasnih posevkov. Tab. 7 Kasni posevki s 1ooo - 5ooo ha površine Sadež j! 1947 j 1948 ii \ Ajda prašna 658 1485 Hmelj (stari nasad) 939 j 1133 Sončnice 55o 9o4 Sladkorna pesa !| 412 i 896 ^■apusnice 11 31 99 j 2881 Fižol ji . 2324 | 25o8 Grašica |j 828 j 1213 Krmno korenje i! i (prašno) j 2814 j 2525 Koruza za zeleno j! krmo 11 3533 I 247o 1949 11950 11951 67 o 1275 2o38 1 080 3653 2151 1275 573 1 o94 22o3 921 2988 1399 1 24o 3o11 | 2534 2187 2521 5o8 1445 2o27 364 3o64 1369 1163 2847 1893 Od 5oo - looo ha površin imajo samo tri kulture: lanr gebula in prašna repa (do 1. 1 948) . Površine teh kultur se sučejo okoli 1 %, Na vseh ostalih 14 lultur zadnjih dveh skupin ne odpade ve G kot 1 Ako odstotke vseh skupin seštejemo, dobimo okoli So Razlika do loo gre na račun "neizkazanih vrtnin, krmnih in o O — industrijskih rastlin. Tab . 8 Kasni posevki s 5oo - looo ha površine Sadež J f::; tpl" f! - i i i t Lan i! 688 ' 764 ! 798 j 72o j 652 Čebula H 696 i 793 | 924 ! 569 562 Bela repa( prašna )lj 817 731 j 4o2 j 2o j 40, 6 Tab. 9 Kasni posevki od 1 oo - 5oo ha površine Sadež :: 1947 1948 11949 1 95o 1951 Hmelj (novi nasadj; ) Konjoplja za vlakrno ji 142 Sirek za metle ij _ 45 Korenček (vrtni) jj Česen 241 Grah ji 332 Paradižnik 294 Paprika (zelena) i; 149 167 1 oo "24 259 314 228 94 114 172 287" 299 373 322 139 ! 168 I 163 ! 144 M 82 I 211 ! 1 29 227 214 198 171 189 296 156 1, 7 Tab . 1 o Kasni posevki pod 1 oo ha površine Konoplja za seme ji Cikorija jI 4 Soja I j Mohor Mak j; 2o » 5 Leča jI - 7 6 1 ! 19 5 1 o 68 1 o 15 ! 2, 8 i 2 I 3, 3 ! 6, 4 19, 2 Tudi površine posameznih posevkov se iz leta v leto le malo spreminjajo in kaka splošna tendenca ni očitna, Opažamo le nekaj izrazitejših izjem. Taka izjema je n. pr. hmelj. Površine hmelja so Nemci med okupacijo sistematično uničevali in znižali od predvojnih 1 9oo ha na 8oo ha. Naša statistika izkazuje porast od 939 ha 1. 1947 na 1445 ha 1. 1951} poleg tega pa je še 227 ha novih nasadov. I - 9 - *; t Površina leta 195o pa ni v skladu ne s predhodnim ne z naslednjim letom. Računajo, da so se površine tudi to leto "normalno" povečale in da je vzrok statistično nižjih površin 1. 195o že omenjeni popis površin Ministrstva za Kmetijstvo, Nadaljnji izredni porast kažejo površine sončnic od 1. 1947 do 1949, nakar se na tej višini stabilizirajo. Nasprotno pa je površina sladkorne pese, ki se je začela načrtno gojiti po vojni, dosegla višek leta 1949 s I080 ha, potem pa je 1. 1951 upadla na 1/3. ^d kultur s pomembnejšimi površinami kaže še fižol v čisti kulturi v zadnjih dveh letih nazadovanje za skoraj polovico. Od kultur z majhnimi površinami kažejo sicer nekatere v odstotkih večje variacije, kar pa je z vidika vsega kmetijstva glede malenkostnih površin čisto brezpomembno, tudi ako je statistika čisto točna. III. 1 HIKTARSKI donosi Najvažnejši pokazatelj kmetijske statistike so brez dvoma hektarski donosi. Od njih zavisi presojanje, Sežana je bila letina in s kakimi spremembami j^ačunati v proizvodnji. Čeprav gre pri tej statistiki za ccene, vendar menimo, da so vsaj tendence pravilno zajete v okviru pogreške, ki "je pri ocenah neizbežna. Hektarski donosi so zato tako važen pokazatelj kmetijske statistike, ker so njihove letne variacije mnogo večje kot variacije v površinah in gre končno znižanje ene kulture v korist druge. Pri hektarskih donosih se bo' tudi mnogo teže zmotiti v smeri ocene kot pa pri površinah. " Izčrpne analize hektarskih donosov bi' morale seveda obsegati vse kulture. Obdelovati morajo razlike med republiškimi povprečki hektarskih donosov po geografskih področjih in povprečkj' t v FLRJ ter v drugih državah. Ugota^Jjajo naj kolf»banja po letih, izražena po možnosti v merilu Icolebanja , to je v standardni ali povprečni deviaciji. Nadalje naj tudi ugotavljajo razvojne tendence s primerjavo sedanjih donosov z daljšo historično serijo, preiskujejo morebitne cikličnosti, raziskujejo vzroke za razlike donosov iz predvojnih let itd. Nekoliko teh razlik smo obdelali že v prejšnjih publikacijah. Izčrpna analiza po vseh gornjih vidikih gre izven okvira kratkega uvoda in zaheta posebno studijo po kompetentnih organih; zato se bomo zopet omejili samo na nekaj najvažnejših rezultatov. z Pri tem ne smemo izgubljati vidika, da je -velika razlika v važnosti, dali gre za kulture, ki obsegajo n. pr. polovico površin vseh kasnih posevkov, kakor koruza, krompir, - 1 o - ali pa za kulture, katerih 14 skupaj ne doseže 1 % površin, V naslednjem bomo prikazali petletne rezultate po skupinah kultur s povprečkom in povprečno deviacijo v odstotkih. (8a manjše serije se nam zdi to merilo naravne j še in pripravnejše kot pa standardna deviacija. Povprečna deviacija pomeni enostavno povpreček ostopanja od povprečka "brez ozira na pred - znak) . Tab. 11 Hektarski donosi kasnih žit Sedež ^ 1947 I 1940 1949 I 195o 11951 Koruza Ji 3, 5 ! 14, 2 j 15, 5 Proso | j | (prašno)l 8, 4 j 7, 6 !lo, o Proso I ! I (strn. ). | 6, 1 I 7, 2 ! 7, 2 Ajda J f (prašna) f .. j 6, 9 5» 6 Ajda | j (strn. ) f 5, 3 i 5, 9 i 5, 5 ! 13, 8 8, 7 7, 2 5, 6 6, 2 j14, 8 h, h, 4 i I 5, 5 i I 4, 5 A 14, 4 3, 7 7, o 5, 9 5, 5 !AD ••H U, 4 6, 2 5, 4 .[8, 1 18, 4 Koruza je dala 1. 1951 skoraj 1 5 q na ha in s tera v zadnjih petih letih drugi najvišji donos, vendar fluktuacije v tem obdobju niso bile velike in povprečno odstopanje (deviacija) ne znaša več kot 4, 4 Da je koruza rastlina južnega klimata, ki zahteva ugodne pogoje, smo že večkrat poudarili. Zato je razumljivo, da naši donosi na področju manjše toplote in slabše zemlje na splošno zaostajajo za državnim povprečkom, ki pa je zaradi suš včasih tudi zelo nizek kakor 1. 195of ko je bil znatno pod slovenskim povprečkom. Drugače pa naši donosi ne zaostajajo za donosi južnih držav, kjer je koruza ena izmed glavnih kultur. Visoki donosi zapadnih severnoevropskih držav pa za to kulturo niso niti malo pomembni, ker se goje tam na zelo majhnih področjih. Revolucionarno dejstvo pa je, da so se zadnja leta silno dvignili hektarski donosi Združenih ameriških držav in sicer v glavnem zaradi sejanja heteroznega semena. Prašno proso je Ifctos na povprečku, strniščno nekaj odstotkov nad njim. Prašna ajda, po površinah brezpomembna, je malo nad povprečkom, strniščna pa, ki je po površinah važna, je bila slaba (18 $ pod povprečjem). Sicer pa povprečna deviacija za ta leta ni velika (okoli 8 %) . Vrtnine . Donosi 1o vrtnin za zadnjih pet let so razvidfti iz naslednje tabele. - 11 - Tab. 12 Hektarski donosi vrtnin Vrtnine 1947 h 948 M 949 i 195o Krompir Korenček (vrtni) Kapusnic^ 63» o Čebula ž 52, 6 Česen ] 3B, 0 Fižol I 11, 6 Grah ? 7, 6 Paradižnik; 45 »2 Paprika | ze lena l 28, 3 Leča I So, 3 i 89, o i 134, 3 ! 99, 3 11 61 ,8 3o, o 64, 6 34, 9 8, 6 8, 6 87, 3 27, 5 1 o ,3 72, 1 162, 3 84, 6 41 ,1 8, 1 9, 3 137, 8 42, o 57. 2 131 ,2 51 ,3 28, 8 6, 3 8. 3 11 2, 8 63. 3 5. 4 1951 1 oo 57 133 68 33, 4 11 ,o 15, 3 141 ,o 74, o 1 oo ,7 62, o 123, 9 64, 2 35, 4 9, 1 9, 8 1o4, 8 47, o 6, 8 AD _« 8, 4 19. 7 15, 3 1 ot3 19, 1 22. 3 29. 4 36. 8 14, 4 Od teh 1o kultur imajo poleg krompirja le še kapusnice in fižol nad 1 ooo ha površin in le čebula nad 5oo ha. Donos krompirja tega leta (1951) je na točni višini pet^' letnega povprecka m enak prejšnjemu letu, medtem ko jebil leta 1949 rekorden, prejšnji d^e leti pa precej nižji, 8o in 9o q IPovprečna deviacija v teh petih letih je okoli 13 %• Predvojni hektarski donosi so bili po mnenju strokovnjakov odločno prenizko izkazani. Povpreček 1929 - 1938 je znašal za Dravsko banovino 63, 4, za Jugoslavijo pa 59, 8. Naš sedanji povpreček loo q je še precej pod evropskim povprečkom, ki je znašal 1. 1934/38 1947 1948 1949 13. 4 q 116 » 1 4o " 1 2o » Dasi prekaša povprečke Francije, Madžarske, Italije, Poljske, Portugalske, Rumunije in ZSSR, zato pa tem bolj zaostaja za donosi naprednejših držav. Ker smo izrazito krompirjeva dežela in med relativno največjimi pridelovalci, bi bilo izredne važnosti, dvigniti donose vsaj .na evropsko povprečje. Iz poročil okrajnih statističnih uradov izhaja, da je vzrok nizkim donosom predvsem slabo seme, ki se ne izmenjava v zadostni meri, in pomanjkanje mineralnih gnojil. Od ostalih vrtnin sta po površinah najpomembnejši kapusnice in fižol (v čisti kulturi) z višjim donosom, kot znala povpreček zadnjih petih let; kapusnice z enakim donosom kot v preteklem letu, fižol pa znatno nad njim. Fižol kot medse vek je po proizvodnji štirikrat važnejši, na ha pa je dal 2 1 j 54, 1 il 08, 8 I 7' 1 I 17, 2 i 4, o ! 5, 2 j 27, 6 ! 36, 7 1115, 0 !1 20, 0 35, 8 ! 19, 6 21 ,6 i ( 22, 9 2-» 2 i 23, 9 ! 2, 5 i 5, 2 2o ,4 j 17, 7 j 55, 7 I 22, 5 i 21 ,o j 23, 5 j 2o, 9 26. 0 27, 9 7, 1 55. 1 18, 3 Od 1o industrijskih rastlin so po površinah pomembni le hmelj, sončnice in lan. Donos hmelja je 1. 1951 sicer nižji od 1. 1947, 1948, '1949 , a znatno višji od prejšnje slabe letine ter blizu petletnega povprečka ter nad povprečkom predvojnih let (1929/38 je znašal 22, 8). _ Hektar hmelja ustreza po svoji pomembnosti (vrednost, delo) 15 kratni površini pšenice, torej sedanja površina hmelja 1672 ha 25ooo ha pšenice, kar je točno polovica površine pšenice naše republike. Poleg tega se proda ves hmelj za devize. Na točnem petletnem povprečku so tudi sončnice ter lan, obe kulturi nekoliko boljši od prejšnjega leta. Glede lanu je treba opozoriti na tole : povpreček zadnjih pet let je 12, 3 <1, medtem ko®je predvojni donos gibal med 6 in 7 q. . V resnici se donosi niso toliko dvignili, marveč gre za drug način ugotavljanja, Vsaj mednarodni kmetijski letopis, v katerem so bili tudi podatki za Jugoslavijo, je izkazoval otrt .lan (scutched flax) ter ugotavlja, da so podatki o lanu nekoliko neenotni, dasi jih je letopis povsod preračunaval, kjer je imel informacije, na otrt lan. Evropski povpreček pred vojno se je gibal nekoliko nad 4 q na . lia (Letopis FAO navaja za 1937 - 1948 od 1 - 5 q na ha, po predvojnih letopisih je bil najvišji evropski pov:preček v teh letih 4, 6); ruski povpreček se j e gibal med 2, 5 in 3, 5 6 q. S tem je na petletnem povprečku in za 1 5 $ nad prejšnjim letom. Pri senožetih je samo popasena trava, pri pašnikih pa vesppridelek preračunan na suho seno. Ocena za donos senožeti in pašnikov pa je verjetno dokaj pavšalna, zlasti ker napeljujejo na to že navodila na obrazcu: "Vedeti pa moramo, da je pri senožetih pridelek enak polovici travniškega pridelka, pri pašnikih pa eni petini travniškega pridelka. Resnična vrednost popasenih travnikov je večja kot. pa je količina, preračunana na. seno, ker se pri sušenju tnaten del hranilnih vrednosti, zlasti beljakovin, izgubi. Pri pretvarja*nju paše v suho seno pa je računana količina, ki bi jo dobili f če bi se popasena trava pokosila, a ne škrobna vrednost použite krme . ' Iz navedenega pregleda bi mogli zaokroženo reči, da letina 1951 ustreza povprečnemu pridelku in da je na splošno boljša od letine 195o, zlasti pri krmnih rastlinah. Vso letino bi najlaže izrazili v enem pokazatelju, če bi računali iz leta v leto njeno vrednost po enotnih cenah (ki morajo seveda biti "gospodarske" , ustrezajoče proizvodnim stroškom, ker le na ta način je med njimi pravo razmer j e) »Ako bi obdržali tudi površine neizpremen jene (n. pr. na povprečku nokaj let), bi se pokazal tudi rezultat samo hektarskih donosov v enem pokazatelju. Drugi vidik, da bi izračunavali celotne proizvedene kalorijske vrednosti, ni izvedljiv za vse kulture, zlasti ne za industrijske rastline, sadjarstvo in vinogradništvo. Po enotnih cenah so prikazane vrednosti vse proizvodnje 1. 1951 v posebnem biltenu. Pomanjkanje dobro vpeljane statistike o stanju vegetacije onemogoča, da bi mogli naše donose korelirati, povezovati z obeti vegetacije, v katerih bi imeli potem tako rekoč neko kontrolo donosov, Okrajni statistični uradi so dajali ob dostavi obrazca tudi krajša poročila o vremenskih razmerah« - 15 - boleznih in agrotehničnih ukrepih, ki so imeli vpliv na donose. Iz teh poročil posnemamo, da je bilo na splošno "»spomladi ob času setve in tudi jeseni ob Času pospravljanja preveč dežja, kar je zlasti zaviralo pravočasno setev in sploh obdelovanje, a pospeševalo rast plevela in razvoj raznih bolezni. To velja zlasti za krompir in koruzo, "aradi jesenskega dežeicja. se krompir tudi ni mogel pravočasno kopati ter je gnil v zemlji. Vendar je pa pri koruzi dobro vplivala na donose toplota avgusta in začetka septembra. Pri prašni ajdi navajajo skoraj vsi okrajni uradi, da ji je zelo škodovala vročina ob času cvetenja. Moča pa je ugodno vplivala na rast krmnih rastlin. Ker je )Slovenija v pogledu klime izredno pestra, saj se stikajo v njej trije klimatski sistemi, a ima zraven tega zelo različno pedološko sestavo. , je skoraj nemogoče dobiti enoten objektivni kriterij za vremensle razmere za vso Slovenijo. Tako je okraj Sežana trpel zaradi suše, medtem ko se večina drugih pritožuje nad obilico dežja. Toda prav tako navajajo nekatera poročila, da sta vplivala na znižanje pridelka i dez i suša, oba ob nepravem času« Čeprav večina okrajev poroča o pojavu raznih virusnih in drugih bolezni in škodljivcev, ki da se ponekod tudi vplivali na donose, bi vendar sledilo iz teh poročil, da ti pojavi niso bili na splošno nadnormalni in da je le plesen pri krompirju povzročila večjo škodo. Vremenske razmere gotovo nikoli niso čisto idealne niti ni nobeno leto brez nezgod (poplave, toča, hudi vetrovi) j virusne in druge bolezni ter škodljivce je možno vedno ugotoviti in vsak vesten poročevalec jih bo na" vajal. Toda težavno je to pojave "objektivirati" tn je, ugotoviti, koliko so bili nadpovprečni in koliki delež imajo pri znižanju donosa, Zanimivo je, da se pri krompirju kljub boleznt in raznih škodljivcev pripisuje mnogo več^i vzrok za niake donose degeneraciji oz. nezadostni izmenjavi semena kot pa vremenskim in drugim nezgodam« Izmed agrotehničnih ukrepov, ki so imeli vpliv na letino, se na splošno poudarja pomanjkanje mineralnih gnojil, ki jih zlasti privatni sektor ni dobil, pa tudi njegova nezainter esiranost do raznih pozitivnih agrotehničnih ukrepov« Državni in zadružni sektor sta trpela deloma na pomanjkanjudelovne sile, 2 Glavni in stranski pridelki Naša statistika izkazuje glavne in stranske pridelke oz, kakor praviš a) pridelek zrna, plodov , cvetov, b) pridelek slame, stebel ali drugih stranskih pridelkov* Pri nekaterih kulturah je pač "stranski" glavni, kakor pri travnikih »deteljah itd. Obadva oridelka nista izkazana za vse posevke, ampak samo za 1. 1 951 za: koruzo, proso, lan , konopljo, cikorijo, sirk za metle, - 16 - ostale industrijske rastline, deteljo, lucerno, grasico in ostale krmne rastline. Samo "stranski" pridelki se navajajo za mohar, koruzo za zeleno krmo, mešanice za zeleno krmo. Seveda je pri detelji, lucerni itd. "stranski" pridelek v resnici glavni in smo o njih razpravljali že spredaj. Med glavnim in stranskim pridelkom obstoji več ali manj tesna korelacija, povezava, ki pa se seveda vedno nekoliko spreminja, kar je odvisno od letine, zemlje , načina in inten - zivnosti gnojenja, časa setve, a tudi sorte rastlin. Razmerje med glavnimi in stranskimi pridelki je po letošnji statistiki sledeče: Tab , 1 5 ^azmerje med glavnimi in stranskimi pridelki Posevek pridelek v q glavni i stranski Koruza ;j H , o. Proso j 8, 7 Lan ;| 4, 4 Konoplja za vlakno!; 2, 6 Konoplja " seme ;| 4, o Gikorija ii 6, 1 Sirk za metle ■) 7 »3 Detelja (glavni | po s. ) il 2, 3 Detelja (vmesni i; pos . ) !! 1 2 , 5 Lucerna (glavni !| pos .) | 1, 9 Lucerna (stranski f pos. ) jI 5, 0 Grašica | 3, 7 Buče ! 66 , 3 Koruza za zrno | (strniščna) I 9, 8 29. 0 16, 9 12, 3 2T, q 1 0 ,0 21 ,3 21 ,6 38, 3 2, 8' 48, 3 14. 1 3o , 9 1, 2 15, 1 ¥azier' Je med glavnim in stranskim jej ? 1, 9. 6 . 1. 95 " 3 ,80 0 ,81 2, 5o 3, 52 2. 96 16, 87 0, 23 25, 42 2, 82 8, 35 o, o2 1 ,54 Izmed teh kultur je drugi "stranski" pridelek, ki je seveda v statistiki lahko izkazan kot "glavni" , važen predvsem pri detelji, lucernii, i grašici in lanu, ker se rabi za seme* Vendar se izkazani pridelek zrna na ha in v skupnem rezultatu ne ujema s površino posevka. Tako imamo n. pr. pri detelji p ki zavzema 225oo ha površin s pridelkom zrna na ha 2, 3q izkazanega skupnega pridelka zrna le 3698 q kar ustreza torej površinam 1 6oo ha ali 7 % vse de tel j ne* površine . Statistika računa tukaj samo one površine, Iri^o bile puščene za seme, a direktno niso izkazane. - 17 - Za krmno bazo -je še važen pridelek listja pri korenju, pesi in ropi, ki se pa letos ni ugotavljal, a se seveda da približno oceniti. Slama os. stebla koruze in picea se deloma pokrmijo, de toma porabijo za steljo, deloma tudi za gnoj in kurivo. V/^romet je ne pride tiiS, Zato ugotavljanje teh stranskih produktov komaj služi praktičnim namenom in kvaliteto statističnih ocen hektarskih donosov preje poslabša kot izboljša« Zato smo mnenja, da bi te ocene v bodoče lahko odpadle, pač pa naj bi se zbirali podatki tam, kjer se dajo točneje ugotoviti* to je na državnih posestvih, tako da bi se z leti dobila pri - bližno točna slika o resničnem razmerju med glavnim in stranskim pridelkom ter variacije teh razmerij. 3 Hektarski donosi po sektorjih lastništva Naša statistika izkazuje kakor površine tako tudi hektarske donose po sektorjih lastništva. Razlikovanje po sektorjih bi bilo brez dvoma zelo zanimivo in pomembno, če bi zavzemale po~ vršine državnega in zadružnega sektorja večji del in Se bi bili hektarski donosi zares točno ugotovljeni« Z ozirom na majhne površine socialističnega sektorja v LR Sloveniji pa odpade možnost primerjanja rezultatov proizvodnje pod istimi pogoji (Zemlja igra v kmetijstvu izredno vlogo) »Tudi vemp, da so hektarski donosi ocene, ki kolebajo okoli resničnega stanja z večjim ali manjšim radijem pogreška. ^ato so razlike, ki jih opazuj ono mod sektorji, premajhne, da bi mogli z neko sigurnostjo govoriti o signifikantnih razlikah med sektorji« Pri večini posevkov izkazuje državni sektor višje donose, kot so povprečni? vmanjši meri velja isto za zadružni sektor (z ohišnicami) » Napravili boido pregled donosov po sektorjih po dveh skupinah; najprej v skupini, kjer so donosi državnega sektorja nad republiškim povprečkom, nato v skupini, "kjer so pod povprečkom. - 10 - Tab . 1 6 Hektarski donosi po sektorjih lastništva A. Državni sektor je nad povprečkom Posevek Republ. l Drž* Zadr, ; Priv. Krmna pesa jj Koruza ;! Ajda j Hraelj jI Sladkorna po s a 1 Krompir f Korenček I Kapusnice Fižol ;; Grah I Čebula I Česen | Paprika ~ I Detelja | Lucerna | Grašica I Krmna koruza I korenje I Mohar Koruza za zeleno! krmo I 159, o 14, 8 5, 5 7, 9 115, 0 1 00 ,0 57, 0 133, o 11, 0 15. 3 68, 0 33. 4 74, 0 38, 8 48, 3 3of9 119, o 48, 8 ! 181 , o ! 16, 8 i 6, 1 i 9, 5 I 126, 0 ! 116, 0 : si ,7 i T66, o ^ 12, 9 ! 17, 2 I 75, 0 i 37, 4 i 96, o i 45, o i 51 ,4 ! 43, 0 ! 1 33 ,0 60 , o 165, o 14, 6 6, 5 8, 4 92, 4 1 o4 ,0 64 ,0 1 50 , o 9, 3 .24, 4 66 , o 30, 0 "87, e 41 ,0 45, o 3o ,0 132, o 47, 9 162, o | 227, o 161 ,0 1 56, © 14, 7 5, 4 7, 8 116, » 99. 0 564, o 13o(0 11. 1 13, 7 64, 0 33. 2 62, 0 38, 4 45, « 3o, 6 118, 0 49»« 153, 0 Tab. 17 Hektarski donosi po sektorjih lastništva B. Državni sektor je podpovprečen Hmelj Sončnice Lan Konoplja ' " (seme) Sirek Beia repa j i H 8, 7 9, 0 12, 3 21 ,0 4, o 21 ,6 147, o 8. 6 7. 7 9. 8 18, 3 1 2o, o 9, 1 8, 1 10, 0 26, 7 21 ,6 8, 7 8, # 12. 5 21 ,0 4, 0 22, 0 158, 0 - 19 - Tab. 18 Hektarski donosi, povprečki, naj višji in najnižji nad 5ooo ha od 1 ooo - - 5ooo ha od 5oo - -1 ooo ha od 1oo - - 5oo ha izpod 1 oo ha Posevek JRepubliški povpreček Koruza 14, 8 Proso (prašno) 8, 7 Krompir 1oo, o Krmna pesa 159, o Detelja 38, 8 Lucerna j 48, 3 j Hmelj (stari nasad) j 7, 9 Sončnice I 8, o Sladkorna pesa | 11 5, o Ajda i 5, 5 Kapusnice j 133, 0 Fižol ! 11 ,o Krmno korenje j 11 9, o Grašica j 5o, 9 Koruza za zel« krm o j 162, o \ t Lan j 12, 3 Čebula j 68, o Bela repa j147, o i Hmelj (novi nasad) j 0, 4 Konoplja za vlakno j 21 , o Sirek za metle 22, 6 Korenček (vrtni) j 57, 0 Česen 33, 4 Grah I 15, 3 Paradižnik M 41 ,o Paprika (zelena) 74, o Konoplja za seme 4, o Cikorija 27, 6 Soja ! 35, 8 Mohor 48, 8 fek | Leča NajV ž ji | Najnižji j donos j donos j I AD 22, 4 12, 7 153, o 312, o 7o, 1 79, 6 17, 0 13, 3 1 5o, o 12, o 194, o 24, 6 2oo ,o 2oo, o 356. 0 21 ,4 135. 1 238, o 5, o 3o, 7 43, o 2o3, o 97, 5 39, 7 211 ,5 153, o 5, o 3o, 9 5o, o 6o ,o 9, 1 3, o 54. 5 7o, o 26, 3 11, 9 7. 3 5» o 50. 0 2, o 43, 7 2, 6 43. 6 13. 1 65, o 4. 4 33, 3 1 00 ,0 0, 3 3, o 1 o ,o 19. 1 15, o 3, o 3o, o 12, 5 3, o 2o , o 12, o 48. 2 i 15, 2 i 25, 9 | 15, 1 I 2o ,4 | 18, 9 j 26, 2 I 33, 5 ! 16, 3 i 25, 9 I 27, 3 I 26, o I 27, 7 i 22, 5 j 39, 3 \ 4o , 6 I 34, 1 1138, 1 ! 29, 4 39. 5 36, 3 27, ? 42. 6 42. 3 54. 4 32. 8 36. 9 25. 0 19. 7 53. 1 12, 1 20 Nekatere površine državnega sektorja so minimalne. Celo na krompir odpade samo 177o ha , na koruzo le 842 ha. 4 Hektarski donosi po okrajih Razlike po okrajih nas zanimajo iz mnogih razlogov. Iz njih bi morale biti razvidne predvsem razlike klimatsko - pedoloških pogojev pri predpostavki, da je obdelovanje povsod na približno enaki višini. Nadalje se dajo izvajati iz tega zanimiv va proučevanjai dali se goje kulture povsod v skladu z geonomičnimi pogoji, ali se ne goje morda ponekod kulture, ki nimajo za to dobrih pogojev, v prevelikem obsegu in obratno, V vse to se seveda tukaj ne moremo spuščati. Del razlik utegne biti brez dvoma tudi subjektivnega značaja, ker je v vsakem okraju druga komisija, ki se zopet oslanja na ocene krajevnih komisij, Še važnejša pa je za presojo razlik v hektarskih donosih po okrajih dejstvo » da se goje nekatere kulture po okrajih v tako majhnem obsegu, na tako majhni površini, da je pravilna primerjava po okrajih enostavno nemogoče < Okraj ni več geografsko določilna okolnost. Saj smo videli, da je 15 kultur, ka~ terih skupne republiške površine so pod 5oo ha. Na tako rftejnih površinah so terenski pogoji lahko tako zelo različni, da jih je težko pripisati okraju kot takemu, ampak slučaju, da se go - ji na taki in taki zemlji. Analiza vseh kultur po okrajih in za petletno povprečje bi Šla daleč preko našega okvirja, Zato se bomo omejili zgolj na to, da bomo navedli za vse kulture poleg republiškega povpreČka še najvišji in najnižji donos okrajev in izračunali še povprečno deviacijo kot merilo povprečnega odstopanja okrajev od republiškega povprečka. Razlike med najvišjim in najnižjim donosom okrajev so pri nekaterih posevkih naravnost gorostasne, posebno pri posevkih z manjšimi površinami. Medtem ko je pri koruzi najvišji pridelek 2, 5 krat večji od najnižjega, pri, i krompirju 2, 8 krat , je pri' čebuli 5, 4 krat, pri fižolu 9, 5 krat, pri zeleni papriki 12 krat, grahu 13 krat višji. Seveda skrajne vredrosti same niso toliko odločilne za presojanje variacij okoli povprečka kot je standardna ali pa povprečna deviacija. V zadnji rubriki prednje tabele je izračunana povprečna deviacija v odstotkih povprečka. Ta. je nad 5o Jo pri grašici, grahu in soji; nad 4o % pri koruzi za zeleno krmo, korenčku (vrtnem), česnu; nad 3o je pri hmelju (stari in novi nasadi), lanu, čebuli, konoplji, paradižniku, zeleni papriki. Pri glavnih dveh posevkih, koruzi in krompirju znaša 15 Kakor je sicer to merilo, povprečna deviacija, logično jasno, tako vendarle samo ne zadošča, da bi točno označilo ,lcako so posamezne vredna sti £ okrajni donosi) razpršene okoli srednje - 21 - vrednosti (republiškega povprečka) . Isti rezultat namreč lahko dobimo, če se nekaj okrajev vrti tesne okoli republiškega povprečka, drugi pa daleč od njega, ali pa če so vsi enako pov - prečno oddaljeni od srednje vrednosti, 3a orientacijo pa si pomagamo z "razglednim pravilom" , da bi pri normalni distribuciji (torej pri razpršitvi v obliki normalne krivulje) polovica primerov ležala v okviru povprečne deviacije, druga polovica pa izven nje, (Pri standardni feviaciji bi padli v okvir ena do dve tretjini primerov) . Za ponazoritev pa si tudi lahko predstavljamo, da je polovica okrajev za povprečno deviacijo nad, druga polovica pa za ravno toliko pod republiškim povprečkom. IV, PROIZVODNJA Ker so se gibale i površine i hektarski donosi 1, 1951 splošno na povprečku, je jasno, da je tudi proizvodnja povprečna ♦ Pri najvažnejših posevkih, koruzi in krompir ju , ^ je za spoznanje višja od prejšnjega leta, znatno ga pa prekaša z deteljo, lucerno in senom. V naslednji razpredelnici bomo dali zopet pregled za pet let; zaradi preglednosti pa bomo zopet razdelili posevke po površini, ki jo zavzemajo, - na pet skupin, Ker smo že v prejšnjih publikacijah analizirali vsaj najvažnejše pridelke, v kakšni meri morejo zadoščati potrebam, in ker se pri tem z zadnjo proizvodnjo ni nič spremenilo, ni po - trebno, da bi postavljali nove kalkulacije, Pripomba: V tej publikaciji bomo prinesli zaradi štednje s papirjem in delom podatke po okrajih le za hetarske donose in sicer skupno za vse sektorje, podatke PO7 obrazca, to je površine, hektarske donose in proizvodnjo z razdelitvijo po sektorjih lastništva pa le za LR Slovenijo, Površine so bile izčrpno navedene za vse kulture po okra. - jih in po sektorjih lastništva v publikaciji PO 2 in so se tako neznatno spremenile, da jih ni potrebno ponovno navajati. S pomočjo publikacije PO 2 ter donosov po okrajih oz. pričujoče publikacije je veano možno dobiti tudi zadevne podatke za okraje. Razdelitev proizvodnje po okrajih in po sektorjih lastništva je zaradi navedenih vzrokov ? namreč majhnih površin, ki odpadejo na okraj, komaj važna. Originalno gradivo je interesentom v statističnem uradu vedno na razpolago« Zavod za statistiko in evidenco - 22 - Tab . 1 9 Pridelek kasnih posevkov Glavni sadeži, glavni pridelek Sadež 1 947 M 948 1949 195o 1951 nad 5ooo ha Koruza Proso (prašno) Krompir Krmna pesa Detelja Lucerna | 55852o ;; 32587 iS 3482611 H o5981 3 I 7o637o i! 3o3229 ! 5974o1 ! 5o3o3 13984992 11680269 !1 063368 i 52o679 638834 56o6o 15703647 S17o6935 11143933 ! 5o5759 i 524o82 ; 43242 I 4o5575o 11256328 | 526581 j 3o4o82 585864 43432 4150326 1288720 873097 458680 od looo - 5ooo ha I • ; j Ajda (prašna) 1 1o2o9 Hmelj (stari nasad) I „Q£o I 101?/ (novi nasad) i! i 1 ^ Sončnice ji 4335 ! 73o8 Sladkorna pesa || 53655 j 1 oo546 Kapusnice f 196247 I 365819 Fižol I 18795 i 21555 Grašica j 17594 j 29958 Krmno korenje 1 ! (prašno) ;! 194859 j 271949 Koruza za zel»krmo; | 332426 i 5o9S44 3741 117o3 16435 141595 592733 17322 4898o 3256 5119 16616 1 ool 3o 388290 8507 32699 4o3495 2766 11442 162o3 41751 4o6581 15o39 37615 ! 388o27 j 3o6o33 I 339250 3o6643 od 5oo - 1ooo ha I ! j i Lan S 78o1 I 9716 ! 1o614 ! 8o54 Čebula jj 36619 i 51165 | 782o4 I 29o92 Bela repa( prašna) il 69846 j 1oo815 I 14494 i 31 3' 5 8o19 36612 5951 od 1oo - 5oo ha Konoplja (za vlakno | (za seme) | (za seme) j! Sirek za metle jj Korenček (vrtni) jj Česen jj Grah jj Paradižnik ;j Paprika (zelena) jj izpod loo Ciko rija Soja Mohor Mak Leča ha 2867 131 o 9186 253o 1 3247 421 o 18o 46 2882 48 1551 1483 9o1 1 2647 19738 2582 12 16 1 269 40 41 i 4o69 i 24 I 473o | i 2o7oo j ! 12282 ! ! 3459' j i 44361 j 5839 j 14 1532 j 1723 2892 9322 413o '1466 23739 81 83 245 ! 1o7 j lil 8 4615 113o8 57 o9 2862 416o2 11568 2o 229 937 - 23 - Posejane in požete površine" ter pridelek kasnih glavnih sadežev v letu 1951 za 1RS 1 . ŽITA Koruza Proso (prašno) Ajda (prašna) Površina ha posejai pozena ! ta drž . ; zadr . i ohiš. j pr iv . j sk. j drž . ! zadr .j pri v. j sk, j drž . j zadr . j priv, j sk. i 842 j 17o6 S 1 o26 j 36o96 I 3967o j 77 I 364 j 4546 j 4987 | 13, 7 I 17, 4! 476, 5 ! 5o7 , 6 j 83o 1698 1o27 36o24 39579 73 363 4545 4981 12, 7 17, 3 476, 3 5o6, 3 Pridelek q zrnja, plodov na ha ' skupaj 16, 8 14. 6 15, 2 14. 7 14. 8 8. 6 9, 1 8. 7 8, 7 6, 1 6, 5 5. 4 5. 5 ! 13927 ! 24885 1 1 5636 53H1 6 585864 626 3291 39515 43432 77 113 2576 2766 2. INDUSTRIJSK H A S T L ijN E slame, stebel na ha : skupaj 29, 4 29. 4 3o, 3 28, 2 29, o 16, 2 18. 5 16. 8 16. 9 i 24445 i 49854 i 3o69o Mol 573o j 1 1 2o71 9 I 11 80 6721 ! 76338 i 84239 - Hmelj ( stari nasad) Hmeltj (novi na' sad) Sončnice Lan jjdrž. j) zadr. jI priv . jI sk. i; ■ || drž. j I) zadr. l -!| priv. l I sk. ! II ! jI drž , i! zadr. H ohiš . II i^rivj !i sk . ! li ! jjdrž. j p zadr. ! j! ohiš .! jI priv. | H sk. i 14 i 14 Ho! 1 4o 1291 i 1291 1445 j 1445 2, 2 i 2, 2 21, 6 i 21, 6 252, 8 i 252, 8 276, 6 I 276, 6 25 I 139 ! 9 i 1C5h i 2o27 i 25 139 9 2o24 2, 4 I 2 5 4 12, 1 ! 12, 1 0, 11 o, 1 637, 5! 635, 3 652, 1 i 649, 9 133 j 1182! lol 27! 11442; 3! 7 j 1 o2 i 1121 j 226 i 1 o75 73 i 14829 1 62o3 9, 8 49 jI o ,0 1 i 2814112, 5 287d 12, 3 23 1 21 7873 8o17 u ? o • £ -P += ž <0 i ® ^ | tO H Površina ha posejana požeta Pridelek q zrnja, plodov i slame etebel i - na ha ; skupaj f na ha ? skupaj I drž. ; £ zadr .! Konoplja za^zadr j vlakno §privJ ! s^* l ; fdrz. | I zadr . Konoplja zafohia. ! seme Cikorija Sladkorna pesa Soja Sire k o, 3 1 o, 3 81 ,4 81 ,7 Ostale industr . rastline i | pnv l sk. 5 j Idrž, | fzadr»| I priv .i i sk. | f drž . j I zadr . j fohiS .] f priv. i Isk, fdrž. | Izadr. i johiš «j j priv .! Isk. ; f ! [drž . j izadr. i i . v i tohis. j fpriv. i •sk . I i i drž. | I zadr .t ipriv. i isk. ! j l ! I 2, 0 2, 0 0, 2 M 2, o 3, 3 8, o 19, 5 1 50 335, 5 364, 0 4, o 2, 4 6, 4 28, o 14, 4 1 ,9 169, 8 214, 1 34, 2 9 126, 5 169, 7 81, 4 !QI ,7 2, 0 2, 0 i of2 ! 1, 1 [ 2, o 3, 3 i 8, 0 117, 5 ! 1, 0 1335, 5 1362, o ! ! 4, 0 ! 2, 4 1 6, 4 1 ! 28, 0 ! 14, 4 ! 1>9 169, 8 1214, 1 ( ! 34, 2 i 8, 5 1125, 5 {168, 2 6, 7 2^5 2, 6 I 2o6 i 208 ; 4, 0 I 4, 0 j ! 30, 0 ! 31 ,8 ! 25, 0 j 27, 6 ! 126, o 92, 4 159, 0 116, o 115, o 8 8 6 35 5o 91 1 olo 1617 1 5o 38974 41751 5o, o | 2oo _ ! 12, 0 35, 8 7, 6 8, 4 6, 8 7, 2 7, 2 26, 7 1 o 1 o 29 229 212 121 13 1218 1564 7o j 144 j 3oo9 322 I ! 18, 3 121, 6 | 23, 7 ! 22, 0 ! 21 ,6 8 21, o 11715 21 ,0 i 1723 2o 20 j 512 311 ! 45 i 3747 (4615 s ! 254 | 152 i 831 1 1237 .tjuv. vv. v. f. - 25 - .. ; wy. 3. VRTNINE Krompir Korenjček Kapusnice Čebula Česen Fižol (čisti n. ) Grah (čisti nasad) o » -H" -P >5 to a) a tO H Površina ha posejana drž. ! zadr j ohis pri v. ; sk, drž , ; zadr. ' pri v < sk. drž. : zadr, ; ohiš priv * sk, drž . zadr . priv ♦ sk. drž . zadr. priv sk. drž. zadr. j ohi£ priv » sk, drž. zadr. ohiš . priv »! sk. I 1771 2984 1173 3566o 41580 2o, 5 5, 9 171 ,6 198, o 1 9o 99 58 2717 3o64 61 ,2 47, 4 453. 6 562. 2 16, 3 9, 3 145. 3 17o, 9 112 114 27 1116 1369 28, 1 1 o ,7 3, 7 146, 2 188. 7 pozo ta 1767 298o 1173 35497 41417 2o, 5 5, 9 171 ,6 198, 0 1 9o 98 58 2716 3o62 6o , 6 47, 3 453 1 6 561 ,4 16, 3 9, 3 145, 3 17o59 112 114 26 1113 1365 28, 1 1 o, 2 3, 7 145, 6 187, 6 Pridelek q zrnja, plodov j slame, stebel na ha 116 1 o4 98 99 1 oo 61 ,7 64 ,o 56, 4 57, o 166 1 5o 153 13o 133 75 66 64 68 37, 4 3o, o 33, 2 33, 4 12, 9 9, 3 8, 3 11 ,1 11 , o 17. 2 24, 4 37. 6 13. 7 15. 3 skupaj ! na ha; skupaj 2o5564 311 ol 4 114749 3518999 415o326 1265 376 9667 1 1 3o8 31359 14668 8939 351615 4o6501 4519 3129 28974 36622 611 279 481 9 57o9 1445 1o5S 222 12314 15o39 484 247 139 1992 2862 j f ! *" - 26 - Paradižnik Paprika (zelena) Bela repa ( prašna) Ostale vrt nine (H O » ££ O) (0 W H Površina ha poseja; pozoi na i ta I Pridelek q zrnja, plodov slame »stebel na ha i skupsg j na ha ! skupaj drž. i zadr J ohiš. j priv. ; sk. j i drž. j zadr. | ohiš. | priv . | sk. ! drž . zadr« ohiš. priv. j sk. i drž. j zadr, j priv. j sk. i 61 ,o I 29, 4 j 5, 5! 199, 9 i 295, 8 ! i 51 ,8 j 7, 6! 1, 0; 95, 3 ! 155, 7 i i 4, o j 5~2 ; 31 ,4 ! 4o, 6 ' 48? ! 357 i 4283 I 5127 i 61, d 159 1 9669 29, 41 148 i 4346 5, 5 142 i 782 199, 7! 134 ! 268o5 295 ,6) H1 i 41 6o2 : j 51 ,8 96 1 4963 7, 6! 97 i 662 1, o' 82 ! 82 95, 3! 62 I 5861 155, 71 74 I 11568 4, 0! 1 2o 5, 2} 31, 4! 4o ,61 4851 356! 4276! 5117! 48o j 1 o2 ! 532 I - 158 * 4939 1 - 147 i 5951 i - - I 37549 ! - - ! 33483 ! - - i337o27 | - - ;4o8o59 ! - 4. KRMSKE RASTLINE Detelje Lucerna iidrž. | ;!zadr . ; lohiš. i lipriv . I isk. i! i |idrž, i I zadr . ! lohiš. j Ipriv , ! Isk. ! 7o7 1334 82 20433 22556 335 866 78 8222 95o1 7o7j 1 334! 82! 2o433! 22556! 328! 866! 78! 82221 94941 Š>3 2, 0 T, 3 2, 3 2, 3 2, 5 2, 3 1, 5 2, 0 1, 9 115 272 7 33o4 3698 66 83 5 885 1o39 45, 0 i 42; S! 31714 54861 3423 . 38, 4! 783o99 38, 8 1 873097 51, 4! 45, 0! 43, o! 16897 38987 3354 48, 6! 399460 48, 3 1 45868o 1 1 nI ii«t< »<»»»" " »«•»« •>«*. « - 27 - iti riimnusu m utrnit Grašica Mohar Koruza zazeleno krmo Sm o • ■f3 -H ^ M o) d ca H Površina ha po se 3 ana Krmsko korenje Krmska pe li drž. ! 1 zadr .! [ ohiš. i i pri v <1 | sk. I t | drž. i i zadr . | :j ohiš .j priv. ; f s k . :5 i ;! i { drž. ! :f zadr J il ohiš . \ priv, |j sk. il ! drž, zadr. ] priv .1 sk. drž. j zadr. j priv sk. Ostale krmske rasti line drž. ! zadr. ! priv. I sk. ! j i 169 246 11 737 1163 79 54 37 2677 2847 524 55o 26o 6784 8118 o, 5 6, 9 11 ,8 19, 2 192 253 1448 1893 537 454 7746 8737 pože" ta i 169 246 11 737 1163 79 54 37 2675 2845 523 548 26o 6784 8115 o, 5 6, 9 1 1 ,8 19, 2 192 252 1448 1892 529 454 7744 8727 Pridelek q zrnja, plodov • slame, stebel na ha . skupaj = na ha 1 ,o 5, 3 4, o 3, 7 3, 7 133 132 148 118 119 181 165 163 156 159 186 254 9 573 1 o22 1 o52o 7147 551o 31 6o73 i 33 9 2 5o ; 94661 ; 89958; 422431 1061858! 1288720! - 1 5343 11965! 213875! 241 1 83 1 43, o 3o, o 35, 4 3o ,6 3of9 6o, o 47, 9 49, 0 48, 8 227 161 153 162 - S 189494 mmtiuMiv - 28 - Skupni pridelek in hektarski donos glavnih kasnih posevkov po okrajih L R S Celje m. Celje o, Črnomelj Gorica Grosuplje Idri j a Il. Bistrica Jesenisc Kamnik Kočevje Kranj m, Kranj o . Krško Lendava Ljubljana m Ljubljana o Ljutomer Maribor m. Maribor o. Murska Sob. Novo mesto Poljčane Postojna Ptuj Radgona Radovljica Sežana Slov. Gradec Šoštanj Tolmin ' Trbovlje Trebnje Koruza pridelek q ! Proso pridelek q ; t * zrnje slama ! zrnje slama na ha 'skupaj j ^ jskupaj j ^ i skupaj j ^ ;skupaj na na 14, 8 j 585864; 29, o 111 2o71 9; 8, 7 18, 3 16. 3 12, 1 21 ,3 19, 8 16, 8 16. 1 12, 0 14. 2 22. 4 14. 0 15, 3 12. 8 13. 7 15. 9 16, 2 12. 1 18. 8 14, 8 11 ,8 12. 7 13. 8 14. 7 15. 8 15. 2 14. 3 9, 1 12. 9 13, 6 19, 9 13, 9 16. 4 2179135, 0 46497!33, o 17632132, 6 41652127, 3 2o1 1 5 j 37 ,3 1716138, 4 5533128, 7 84126, 0 80 o 6 i 27 , 6 8687 1 35, 6 28o 67o5 6oo59 17, , o 22, 9 24 >3 3oo4o 1 28, 7 1735!28, o 1 644o 21663 67o9 43296 6785 4154 11195 3427 16961 32, 7 24, 3 31 ,0 28, 1 28, 7 31, 1 32, 7 34, 5 26, 4 31 384 j 23, 5 24291 119, 8 284o3 127, 8 4575 124, 2 87362!3o, 2 18658 !33, o 3871 1 28, 7 577o 23, o. I 41 65: I 93847! 7, 6 1 47326; 8, 6 I 52237: - | 37999110, 4 I 3930; 9, 6; i 9847! 8, 5 ! I 182] - i ! 1 561 o i 11, o i ! 13779; 1 2, 7 i » : : 1 34o! 12, 5 : i 1 0038: 11 ,8 • j 114140! 6, 7 ; j 62966!. 8, o' 3o92j 1 o ,9 i 31629:12, 2 ! 583o6! 6, 3 1 12325: - = 76897! 6, 7 I 615291 6, 8 | 379891 4, 3 ! 57330! 6, 6 j 7588I11 ,1 166517 i 1 o ,7 4o348 j 7, 2 7803112, 0 1 4575 ! 3, o 17145! 7, 5 74o8 17386 13, o 43432 16, 9 84239 953 12, 7 16o3 1 1 41; 13, 5 1781 j j 2475| 19, cj 4545 6891 j1o, o 29555! 9, 3 72' 17, 8 84! 14, 5 249o! 394i 274! 5263!. 16o3l 4197! 3o2l j 4629! 1737! 2o, 9! 28, 1! 15, o! 18, 5! 15, 01 16, 3] 18, o! ? 2o ,6! 17, 4; 489i 11 3196| 14, 7! i i 19411 11 ,0! 185! 11 ,9! 594| 17, l! 5136 16, 9! 1252 539 2 328 835 9oo 18, 9; 16, 3 7, 2 16, o 19, 2 21 ,5 2421 19, 7 134 142 5739 872 33o 8219 36oo 8611 489 7826 4828 829 69o3 4952 333 1 o2o 8134 3311 736 699 1549 1941 51 o9 - 29 - L R S Celje m. Celje o , Črno me Ij Gorica Grosuplje Idrija Ilir .Bistrica Jesenice Kamnik Kočevje Kranj mesto Kranj okol. Krgko Lendava Ljubljana m. Ljubljana ot Ljutomer Maribor m. Maribor o. Murska Sobota Novo mesto Poljčane Postojna Ptuj Radgona Radovljica Sežana Slov .Gradec Šoštanj Tolmin Trbovljo Trebnje Ajda pridelek zrnja v q na ha ; skupaj 5, 5 | 2766 5. 3 5, o 1 O ,0 2. 4 5, 3 5, o 6fo 5, 2" 3. 7 T, o 12, o 6. 8 5, 9 3. 1 7, 6 5, 9 7, 3 5, o 7, 6 '6, 4 2, o 5. 2 5, 6 6. 0 5, 2 3. 1 3o8 1 o 61 49 35 1 12 85 117 H 16 665 147 1 oo 126 11o 239 1o 28, o 13 1 395 56 25 47 97 Lan seme vlakno na ha 4, 4 4, o 5, 6 1 o ,o 6, 4 7, o 3. 0 5. 1 3, 6 't ,o 4, 5 2, 2 7, 2 3. 7 5, 2 4. 8 3, 5 4, 4 3. 9 1>9 4, o 4, 2 3, 7 3, 0 4, 6 4, o skupaj; na: ha 287o I 12, 3 48! 5, 4 1 06 i 21 ,4 13 ! 14, 0 446 | 16, 2 66 i 6, 1 o j 1 o ,o 41 1 12, 7 4 I 16, o 73 i 8, 1 388 i 12, 0 54 | 21 ,1 237 I 16, 0 9. j 19, 2 26 ! 10, 8 13o ! 17, 5 438 84 21 23 4 63 68 2 28 498 8, 6 8, 5 9, 8 15, ® 19, 3 4, 4 8, 9 I 8, 8 I 1 o ,o j ' j 6, 3 I ,3 I skupaj 38 1399 - 3o - Konoplja za vlakno pridelek q glavni na ha 21 5o, 7 L R S Celje m. Celje o. , Črnomelj Gorica Grosuplje Idrija II. Bistrica!; Jesenice j! Kamnik j! 16, o Kočevje j Kranj m. || Kranj o, ji - Krško j1 1 4 ,3 Lendava 3, o Ljubljana - ij Ljubljana o|1 3 » o Ljutomer j! 26^7 Maribor m, jI Maribor o. I! Murska Sob. i 1 1 r7 ij Novo mesto !| 1 2 Poljčanc Postojna j) Ptuj || 1 6 , o Radgona ji 20 ,. o ii ri Radovljica |2o, . o Sežana jj Slov. Gradecjs ŠoStanj || Tolmin ji Trbovlje Trebnje tj -• skupaj i ^ i i stranski 113 1 skupaj 1723 I 2, 6 36o 1 o | 4, o 128 794 13 8 47 161 38 112 5, 7 3, o I 6, 7 ; 1o, . 5 ! o, 9 2o8 51 99 42 12 Konoplja za seme pridelek q glavni I skupsij na ha 8 &£ stranski i skupaj 1o 12 8. 2o 12 8 - 31 - Hmelj •' pridolok ko bul je V v: q Sirek - pridelek q semena metlic stari nasad novi naead I skupaj j j skupaj I na • ha L R S j 7, 9 j 1 1 442 | o, 4 j 112 I 7, 3 Celje m. Cel j e o . Črnomelj Gorica Grosuplje 7, 3 i 85 7, 9 I 1o892 Idrija j! - j Ilir. Bistr, jI - Jesenice f - Kamnik | 1 o , o j Kočevje | - Kranj m. f - Kranj o. i - Krško 1 - j Lendava I - j Ljubljana oul - j Ljubljana o J Ljutomer I Maribor m . I Maribor o. | Murska Sob. I Novo mesto Pol jčane Postojna Ptuj Radgona Radovljica Sežana S lov, Gradec "Šoštanj Tolmin Trbovlj e Trebnje n7, o in ,4 I 7, 3 96 .36o 1. 5 ! o, 3 ! So o, 3 2. 5 1. 6 71 4 31 S 5, S ! 8, 2 i 9, 5 H o, o I 0, 0 II ,0 4 , 5 11 .6 8, o 1 0, 0 1 O ,0 6, 0 5, 3 2, 9 14. 7 :6, t> j i t 2o, 6 j skupaj j ^ 67O j 1564 i 22, 6 28 1 o , • 32 ; 2o, 5 18 j 19, 5 7 I 31 ,4 11 15, 0 11 ^ 33, o 27 19, 5 3oo M 8, 8 8 j 18, o 53 S 2o, 4 i 94 I 22, 9 ! ; I 157 h 7*1 ; 183 j 18 ,4 | 29 ! 1 2, 9 I 41 o ; 26 ,3 ; - 133, 2 | 19c» i 22-, 5 i skupaj 4615 49 8o 37 22 16 33 119 485 18 1 o2 215 444 628 127 736 773 7o5 4 ;43 ,o ! 26 - 32 - Sončnice Cikorija jSladk. pesa I pridelek sei pridelek ko j pridelek ko! mena v q I renov v q i renov v q | ; i j — ■ ha I ^ ; skupaj j ^ Iskupaj L R S Celje m. Celje o, Črnomelj Gorica Grosuplje Idrija Ilir »Bistrica Jesenice Kamnik Kočevje Kranj m. Kranj o. Krško Lendava Ljubljana m. Ljubljana o. Ljutomer Maribor m. Maribor o« Murska Sobota Novo mesto Pol jčane Postojna Ptuj Radgona Radovljica Sežana Slov , Gradec Šoštanj Tolmin Trbovlje Trebnje 8 ! 16203 ! 27, 6) 91 ll15, o : 41751 S 1o, 5 i S 11 ,0 ! i; 8, 1 i I 11, 5 j ( 7 ,8 1 II 6, 9 ! 1 8, 5 i t 5, o ; I 8, 1 I | 8, 7 j 8, 5 ! 7, 8 j 6, 2 1 8. 0 i 8. 1 j 8. 2 ! 5, 8 | 8. 2 i 7, 5 j 6, 8 j 6, 1 ! 6. 3 i 1 13, 3 ! l 1ot4 1 ' 7, 4" ' ^, 0 | 7, 7 i 9, o i 8, 3 j i 1o, o ; I 6, 2 | ; 7 ,1 i 126 ! 1449 ! 146 i 147 I 297 i 3 ! 73 i 1 i 628 i 35 j 51 I 477 i 1626 i 345 i 153 | 97o I 556 | 82 ! 949 i 1542 j j 339 | 336 ! 4 I 2923 ! 762! I 52 I '9 j 91 4 823 j 2 i 31 352 - f 3o, 9. 71 i A } — 14o, cj 1 5o, oj 60, 0! 28 75 96 2o, o! 20 .. L 94, 7; 5117 5o, q 125, 0 96, 6 1 00, 0 142, o 137, o 80, 0 3oo 325o 12368 3oo 17341 2868 - 33 - L R S j Celje m* i Celje o. Črnomelj Gorica Grosuplje Idrija . II »Bistrica Jesenice Kamnik Kočevje Kranj m. Kranj o. Krško Lendava j Ljubljana m. Ljubljana o Ljutomer Maribor m. Maribor o. Murska Soboti^ Novo mesto i&oljSane ; Postojna ! Ptuj Radgona Radovljica i Sežana j S lov, Grade c j Šoštanj j Tolmin j Trbovlje Trebnje j Soja pridelek zrnja v q na ha 35, 8 12, o skupaj 229 29 !5o, o I 2oq * I — Ostale industr .rastline pridelek v q glavni na ha skupaj 3223 9 8 442 9 •9 2 194 1 04 1917 8 189 186 7 54 13 15' 15 1 stranski na ha «• 1 — 4 37 - 34 - Krompir Korenček pridelekgo -j pridelek komoljev v q jrenov v q ha lskupa3 I te L K S :|loo, dfl5o326i 57, 0 Celje m. Celje o, Črnome Ij Gorica Grosuplje n ij i Idrija Ij Il. Bistrica| Jesenice | 1 Kamnik 1 Kočevje 1 ii Kranj m. lil Kranj o. ;i 1 Krško i! Lendava ;l Ljubljana m:i1 i j Ljubljana 0; |l Ljutomer ij Maribor m. M Maribor o. 11 Mur .Sobota 91, 4-1 11188! 53, o 91 ,7! 2o4o53! 68, 2 00, 0! 8o39o i 92, d 105656! 91 ,6 15, o; 1 47o26{ 76, 2 91, i 37247! 55, o 96, 5 633751121, 0 o7, d 6518' 2o3, o o2, o! 1 36362 : 1 13 ,o 99, S 79850 1 32, 6 s kupa; Novo mesto Poljčane Postojna Ptuj Radgona Radovljica Sežana Slov>Gradecj Šoštanj Tolmin Trbovlje Trebnje 09, oi o9, o! 78, 6! 79, 3! 15, o! i o4 »o! 7o, 1| 53, 0! 11 ,o! 90, 6; j 71 ,5! 96, 4! 18, o! 26, o! 92, 7! 19255! 6o ,o 1914831 6o, 8 179173! 49, 8 97340! 35, 5 1 o9o61 ! 1 ol ,o 22o166! 99597! .5692o! 31 6352! 258865! 119525! 159277! 1761 64 i 565o68! 13o15o! 34, o! 77835! 54, 5! 38121! 15, o; 172315! 14, o! 675o7! 13, oi 69385! 45, 1 64, 7 80 .0 61 ,5 21 ,0 19, 4 74, 3! 84, 8! 55, 8! 27, 71 55. 01 35, 3| 19, 1 113o8 1 06 348 p* 467 61 61 145 2o 848 98 60 79 2296 529 87o 489 343 72o 677 252 48 I o48 212 II 05 Kapusnice faradižnik pridelek i pridelek svež. glav vqi plodov v q na ha ; s kupa j iskupa j 133, 0 ! 406581! 141 416o2 81 ,4! 42606! 55, ol 83, 3! 112296| 2o I 1 60, 0 ; 173, 0 ! 178, o ! 97, 8 ! 1 60, o j 185, o i 147, o ! 111 ,0 i 147. 0 ! 194. 0 1 93, 7 1 166, o ! 88, 7 j 98 ,9 ! 193 ,0 j 189, o i 77, 9 ! 172. , o I 126, o j 9o, o j 44, 4 i 1 o2, o ! 178, o ! !147, o j 147 1131 ,0 j 73 ji 59, o ! 32 j 43, 7 | - j 70, 01 44 jI 54 , o j - 1131 1° j 110 h 31 ,0 1 2o 1146, o i 256d 563o6 1 59o4! 4215 1 9771! 11o45 3891 14819 9314 1o3d1 2344d 22491 H 623l! 129o7! 1 24464! 3274| 945o! 2o87o! 954^ 1 oi 1 i 25o9l! 18o32| 32282! 6821] j 41 98! 1 60, 0 ! 75, 8i 1 00 ,0! 1 82, 0 ! 128, o | 75, o j 165, o ! 3o, o ! 1 5o, o ! 60 ,0 ! 1 5o, o | 77, 3 j 00 ,0 I 143, o! 212, o | 5 191, o | 67, 7 j 158, o! 169, 0! 89, 7! 557o! 11586! 91 6! \ 3 94 o! 1?o7o! 58, 8! 97, 8! 53, 1! 11 8, o! 73, 81 i 1 60 , o! 75, 4! 48o 979 4o 11629 434 1o5 567 ■9 1194 60 3oo 479 1235 2403 4167 171 9 291 411 o 3216 826 2oo 617 69 20 5 8o4 128 1297 1 37, o! 659 83 , oj 80 , oj 73o 24 o - 35 - L R S Celje m. Celje o. Črnomelj Gorica Grosuplje Idrija II ♦Bistrica Jesenice Kamnik Kočevje Kranj m. Kranj o. Krško Lendava Ljubljana m. Ljubljana o ♦ Ljutomer Maribor m» Maribor o. Murska Sobota Novo mesto Poljčane Postojna Ptuj Radgona Radovljica Sežana Slov .Gradec Šoštanj Tolmin Tole«. a Trbovlje Trebnje Travniki prideleke sena v q na ha skupaj 27, 8 | 6499443 28. 8 ! 36418 24, 7 | 633979 19. 9 1 364o4 35. 4 193617 37, 2 3635o9 36, 1 55149 22, 1 ! 157406 2o ,6 I 12448 23, 9 ! 181261 22, 9 | 8479o 25. 0 j 9125 2ot4 ! 157401 24. 1 ! 345421 25, 7 ! 2ooo13 35, 0 i 165723 25, o i 58oo44 5o, 5! 243657 36. 7 i 276oo 31. 8 1 431312 23. 2 262430 29. 3 ! 175325 31. 5 i 422436 28, o! 288391 39, 0 : 571 7oS 28, o 177o11 19. 6 ! 37oo8 21, o | 16363 25 , o i 1 5668o 17, 9! 95272 25, 6 i 132131 2jte\ .; 2; vi 19, 2 i 75o57 25, 6! 124274 Senožeti OPašniki pridelek sena v q j pridelek sšna v q na ha na skupaj j ^ | skupaj 12, 5 I o , o 1o, 1 II ,2 16. 0 13. 1 14, 5 I 0 ,0 5, 7 II ,5 I o, 4 15, o II ,6 1 o, 2 8, 1 j 1 4 ,6 j 1o, 7! 12, oj H, o! 8, 1 13, 4 11 ,7 7, 4 14, 1 1 • »1 ! 1ot8| 9, o j 1679794 j 5, 6 ; 1482280 1 00 2536 1279oo 264C82 49376 14946o 51 o96' 3o34 13945 1751 51 165 87491 3615 12, o! 5, 6! 3, 7! 5, 6! 11 ,8j 5, 8! 4, 2! 2, 6! 5, 6! 2, 6: 5, o! 3*6! 7, 8] - ! 5, 3! - i 18, oi 2o548 6257 54583 632o 231 387 45o53 1143o4 44282 16656 181143 i : ri : > 27o62 3448 6, 2! 9, 7! 1o, 7! 12, 5! i 6, 4! J i i t 4, 7! 1o, 3 57, 0 9, o 1 0 ,0 2, 6 5. 0 5, 2 4, 2 5. 1 j ! 3, 6| 6, 5! 2o1 6 5856o 63338 69948 75323 293Q3 62473 3113 34368 23894 495 32467 642o5 4155 t5*7 4 85496 19917 5133 9366o 22o5S 41534 76987 994oo 791 53 2o229 37849 146834 45412 26377 1 06405 1 14201 32843 - 36 - il Ostale vrtj Krmska pesa Bela repa .Ostali nakn. j| nine I strniščna ! strniščna lin strn. pos. tglavnl pfiT" " j| delelc v q } korenov v q; korenov v q Idelek v q na ha | skup aj na ha L H S Celje m« Celje o. Črnomelj Gorica Grosuplje Idrija l' l-; fej. strica j Jesenice Kamnik Kočevje Kranj mesto Kranj o kol. Krško Lendava Ljubljana m. Ljubljana o Ljutomer Maribor m. Maribor o. Mur .Sobota Novo mesto Poljbane Postojna Ptuj Radgona Hadovljica Sežana Slov. Gradec Šoštanj Tolmin Trbovlje Trebnje ! - i i _ , i ^ i i ^ t - 116441 ; 154 ; 200 j 143 I 1o4 i 138 2o36 5 1o8 1 9o 531 3335 48oS 2o6 429o 6o 1 oo 142 3o So 54o skupaj! na ha skupaj ina ;ha 41814S 151 i28634541 - Ho 111 6o 1 00 189 168 1 4ooi 573o9j — » S 453^ 1539! . 'i 58d 9133i 6oj I Hooi ! 9o66 j 1 35821 i 224 121773 181 12o 199 14o 7o 1oo 115 129 131 152 !52o71 ! 1615 i 378o I 2281 o j 14o ! 768 114289 II o414 j 23ooo I 6o55 151 ! 6455 9o, 9i 532 122 113058 169 111655 250 s 25 ! 163 149 456o 224o 181 175 157 124 162 »211 144 133 15o 178 13o 163 138 164 183 145 99, 6 245 147 1o7 69, 1 123 181 191 17o 159 Ho 177 1 63 144 152 2oo ! 41 6o : - ! 1 48698 i - i 49465 i - i 26375 ! - j 88768 j - I 1 2395 1 - j 2124o | - | 1322 j - j 1 o9qo8 i - j 178o2 | - j •: 1 936o i - i 161229 i - ! 184933 i - ' 158479 i - 1775o ; - 129924 1 - 77353 j - 9o7o ! - 18551o j - 226774 | - i j 35281 i - ! 1 o8o79 i - ! 61 2o4 i - j 58o21 o j - i 128249 ; - • 24847 ! - 2o837 ! - 62475 ! - 45o82 1o836 4297o 1 o3769 jskupa j 1 8000 1296 251 464 3215 1145 896 3o 567 8331 12 111 62 1620 - 37 - Sončnica i Korenje Ostali vmesni sadeži in podsevki - pridelek q pridelek ; pridelek semena v q : korenov v q \ glavni stranski IS ! 3kuE, aJ L R S Celje m« Celje o, Črnome 1 j Gorica Grosuplje Idrija ji Ilir .Bistrica Jesenice Kamnik jj Kočevje j! Kranj m, Kranj okol. Krško L&ndava j Ljubljana m. j T • Ljubljana o. Ljutomer Maribor m. Maribor okol Mur .Sobota Novo mesto Poljčane Postojna Ptuj Radgona Radovljica Sežana S lov. Gradec Šoštanj Tolmin Trbovlje Trebnje ii 1 ,3j H942 1, 51 6, 61 3, 11 1 ,8| 1, 8! 2, °; 4, 0; 2, 1| 1, 6] 3, o| O, 6; o»4| 5, 3! . * i ■ 'j 4, 9| 0, 9! 1, 0, 2. 0 o, 9 2, 5 0 ,8 6. 1 1, 1 1 ,4 o, 5 1 ,o 1. 4 2. 5 2, 8 4, 8 1, 5 136 146 246 444 16 2o o 222 118 2o7 314 346 92 * 1119 1119 99 173o 1194 97 643 38 3161 1675 12 24 lol 814 4o 317 172 na ha I skupaj j{^ h 4 114 1 697395 - 1 3o 1 4o 95. 7 1 30 129 1 06 132 7o , o 1 o5 118 12o 148 69. 8 131 122 63, 1! 1 2o ,c 1 2o, c 63 ,3 115, 1 o2, d 1o5, 95, 0 143, c 31, 63, ^ 1117 • 51 ,4] I 4o3o j1 1 0397 j 335 | 9596 i 28927 778q ! 4594 | 7oi 299o4 i 119491 2o4o 7o961 331 85 3812 34o63 132o 1 2oo 6o893 6517 94542 171o7 41 63o 15579 13717 4419 8o52 32ooo 3136 t h o8, cl 1 223o Ji 39, 0 3341o skupaj j ^ 387 9 41 84 179 343 26 124 113 31 66 61 o 471 11 13 10518 21 1262 8 48651 i - skupaj 14485 149 2o 594 75 99 2oo 35 1oo 743 6711 533 187 4999 - 38 - Proso strn, pridelek q zrnja slame j; | skupaj i j sicupajj na Ajda strn. , Slelje strn. pridelek q i gridel. sveX. 2ih glav q zrnja v q i skupaj i JJ® j skupaj LRS Celje m. Celje o. Črnomelj Gorica Grosuplje Idrija II. Bistrica Jesenice Kamnik Kočevje Kranj m. Kranj o , Krško Lendava j! Ljubljana m »H Ljubljana' o »jI Ljutomer jj Maribor m. jI Maribor o ♦ jj Murska Sob. j Novo mesto Poljčane Postojna Ptuj Radgona Radovljica Sežana S I. Gradec Šoštanj Tolmin Trbovlje Trebnje ha i| 7, 4 ! 16838 j15V 7 135585 I 4, 6 | 75642! 98, 4! 5, 9 i 861 Ml ,7 i 17o5i 10, 3 I 33 i - i - i 7, 2 i 234 ] 1 5i4 ! 5o1 I 7, 2 | 28 i 14, 3 i 56 j 6, 8 ! 1 o , 2 j 11, 4 ! 5, 9 | 5. 7 j 9, 4 { j 1o, o i 6, 1 ! 12, o i 6, 1 j 7. 8 2, 3 5, 8 1 o, 2 1, 6 6, 8 i; i 6' 5 8, 6 7. 4 9. 5 39 ! 21 ,7 : 124! 41 ! 30, 0 ; 124! 88 222 2468 322 262 92 156 263 5525 199 335 161 3896 12o2 1o7 53 89 162 I 18, 6 I 13, o i 1 5, o j 16, 8 ! 17, 7 114, 3 j 18, 0 114, 7 16, 6 i |l1, 7 1(5, 1 15, 1 16, 6 18, 4 14, 5 ! 14, 9 j 143! 494! 6523! 576! 462j 223| 234 i 6341 11629 1 o22 587 239 6219 3258 239 91 15, 1 18, 8 ] 182 32o 7. 7 5. 8 4, 1 5, 5 2. 9 7. 0 6. 1 4, 5 5. 8 8, 0 4, 5 5, 0 3. 4 3. 9 5. 5 5. 8 3, 7 5, o 5. 7 3, 3 2. 6 4, 6 5. 9 5, 5 4. 5 6. 6 2. 8 5. 7 6, 5 7, 0 4, 3 2. 9 1o8i 12o 26o5l - 1o53 - 67o6o 72o 925 1567 64, 7! 0864 9981 - i 123!7o, o! 33! - i 47121119 ; 3; 6o, o | i ! 342! - I 4852! - ! 2510191 ,3 j 1717! - 1251 i 138 4923 2535 165 3116 7546 2847 14o5 372 13289 3o83 1583 926 2756 1817 1727 193o 2823 131 i 138 97 85, 4 132 83, 9 75, 2 5o, 9 13o 26o 1160 18 16459 799o 7474 166o 63o 066 152o5 319 2886 2049 13o - 39 - Detelja pridelekq Lueerna pridelek q sena semena sena semena i! na II ha skupaj • ^ skupaj Iskupa ; na ha iskupaj L R S jI 13, 2 ! 131564 49 : 13, 8! 2588 99 Celje m. Celje o. Črnomelj Gorica Grosuplj e 15, o 8 15 18 11 Idrija II ,Bist ricajj 1 8 Jesenice pil Kamnik ij 1 9 Kočevje ij 1 1 Kranj m, Kranj o . Krško Lendava o 7 o 4 i! 1of3 «10 ii 12 iMo ij 8 Ljubljana .mjll 5 ii . Ljubljana oji. 19 Ljutomer ij 1 5 Maribor m, jjl8 Maribo r o . H 1 3 Mur«Sobota jI 8 2 7 ' 3 5 o 4 8 3 I 2 4 9 6 8 1 5o 6o78 4475 489 6134 35o3 1753 67 14183 3197 * 4oo 97o3 251 o 1 639 769 11417 7o79 284 2o48 1 32o5 6, 7 I 40 • ,6 15, o! 8, 6 ! 18, ol 18, 9 j 12, 1 i I 18, 61 I 12, ol j 21 ,7 I | 13, 3) ! 12, o! i 16, 8! I H, 2! I C, 1 j | 1 4 ,4 j t ^ 14, 2! : -17, 8| ! 18, ol \ 15, 5! : 11 ,1 I 33 134 214 176 124 14 Ho 5o 24 95 431 5o 16 163 64 5 137 21 5, 1 4o 59 Novo mesto |! 1 6 Poljčane Postojna Ptuj Radgona Kadovljica! Sežana j Slov .Gradec! Šoštanj Tolmin Trbovlje Trebnje H 17 11 1 0 12 4 5 9 19 2 2 1 9 4 5 6 8 4 4 5o23l 3466; 14171 3115! 45941 i 34591 58! 1824! 3383j 1362 j j 498o | 9800' 13, oj 16, 5i 19, 51 13. 6 11 .7 12, 6 4, 2 9, 31 1o, oj 18. 4} 91 132 142 1o3 28 534! 2o4i 189! 279! 152; 12, 8! 322! - 2o ,4| 245; 40 nih & 2»c3L krmo k q paj 4324 1 o5o «• T 3190 ■M 72o 5142 8548 81 56 545 667o 31 o 324o 3559 5791 139o 9o 9o4o 3924 4548 165 5126 885 55 175o 43o k in hektarski donos naknadnih in posevkov po okrajih Koruza za zrnje pridelek q Koruza za ze^ leno krmo zrnja stebel pridelek mase v q s i situ^; s 1 sicuH na ha 9, 8 I 6368 | 15, 1 ;977o j «•« [ mm 5421 ! 13, 9 17438 | 72 i 19, 8 5o i 26, o 158 13o 3o8 | 24, 1 j 725 213 17, 2 [ 7oo 5 j 166 j 19, 3 j 325 « ; j j 138 J 24, 0 | 294 157 1 2o 165 152 323 95 156 317 1 5o 225 185 125 174 I08 83, 8 245 1 10 13o 127 113 3o6 158 1 o2 249 1 06 1 03 1 13 127 95, 3 111 s kupa j 3347o4 72o 26542 7727 248o8 369 27784 285o 1 5oo 57796 11495 11673 2o125 7478 3381 661 o 12895 63665 4o51 4638 11186 3791 5 j 69, 5 5o1 9 ilol 7235 ,1 3771 3113 379o 63 1525 498o 1243 lilo 82, 9 hl3 |11o 1 ho9 !3o, 7 - 41 - Skupni pridelek in hektarski donos vmesnih sadežev in pod - aevkov po okrajih Fižol Buče - pridelek q L R S . > Celje m. 'i , I Celje Črnomelj Gorica Grosuplje Idrija II. Bistrica Jesenice Kamnik Kfrčevje Kranj mesto Kranj o. Krško Lendava Ljubljana nw Ljubljana o. Ljutomer Maribor m, Maribor o , Murska Sobota Novo mesto Poljčane Postojna Ptuj Radgona Radovljica Sežana Slov .Gradec Šoštanj Tolmin Trbovlje Trebnje pridelek zrnja v. q mase na ha kupaj | 2, o 5, o o 1 8 2. 0 3. 1 3, 8 4, 1 6, o 2. 7 5. 8 3. 0 2. 9 1 ,o o ,8 2, 9 6, 6 o , 6 1. 5 ! 1. 6 o , 8 2, 9 2. 3 6. ^8 2. 7 1, 7 3, 5 1. 1 1, 1 2, 1 2, 5 I 3, 1 ! 1 ,9 6421 d 66, 3 238 1 236 8oa 77, 6 23o1 3ooo 4o7 222o 15 298 1816 67, o 33/5 4o, 3 15, 3 97, o 49, 3 40. 0 67, 7 54. 1 9j 3o, o 9121 66, 5 2527! 27, 8 1 828 177 2243 87 o 5672o ,o 5331 51 ,8 28, 9 1 o2 1 26 39, 4 25o4: 524' 4178 4o88 14898 2456 365 684 485 lilo 2o1 2 1 2o1 29o8 7o ,3 skupaj 634161 7236 77292 7®o1 5 249oo 3212 338 365 8 6435 65o 1 5o 6444 7671o 77385 3584 1326o 91 581 528o 31926 24o657 26, o i 1943 33 ,0 ! 41 923 193 i 141 o Ho 1591620 72, 5! 86292 40. 1 56. 2 44, 8 74, 6 4o , o 23, 7i 45. 3 478 3569 18892 211o1 14228 2o32 13244 semena 12 skupaj 1, 2 1, 8 0, 6 o, 2 1, 1 o, 9 0, 6 •, 7 o, 5 5, 2 2, 2 o, 9 1, 0 1, 6 o, 7 o , 6 o, 7 h2 1, 2 1, 4 0, 7 1, 5 22317 263 522 431 27 4 84 5 1827 1446 183 235 1998 264 4o27 26o4 49 875 8 494o 1765 3o8 452 - 42 - v q ipaj !862 5 78 3 315 2o 19 29 35 5 49 113 13 157 39 1o 22o 32 . 24 7 1o7 16 4o4 26 18 1 o9 1 8 Čebula Česen Fižol G pridel ek plodov v q iskupa j pridelek i pridelek : prid plodov v qi zrnja v q i zrnj, na ha r ^kupa^ iha iskuP^ na ha 36622 j 33, 4 ! 57o9 I 11, oj 15o39; i5, 3 I 122, o! 44, 9! 41 ,o! 82^17! 93, 7 75, 6 52o 8o3 889 1 7o4 779 32 215 48 257o 377 1o5 852 2558 1 ol 2 3455 2236 896 1 8oo 2337 861 436 148o 59o 5899 914 415 261 283 596 375 1324 4o ,o 29, 5 42, 1 23, 8 51 ,5 3o, o 86. 8 44, o 15, o 42, o 29, 3 19. 9 31, o 61 ,6 28. 2 4o, o 52, o 26. 3 32, 9 28. 5 55. 6 23, 9 21 ,1 97, 5 19, 5 39, 2 l 55 ,o 8o 251 497 69 67 9 644 44 15 21 252 3oo 234 185 127 2oo 26o 185 89 39o 25o 846 245 39 49 141 22o 1 o ,8 13, 6 1 o, 3 2o, 6 13. 1 14, 5 15, 3 12, 5 11, 5 15. 2 9, 2 I o , o 5, 1 24, 6 II ,5 7, 9 ■6, 9 12, 1 12. 0 11 ,o 9, 4 14. 1 2 , 6 7, 8 1 o ,5 9, 4 12. 2 8, 1 54 1214 67 644 352 166 26 1 o 1189 228 9, o j 45 1 o , 6 I 1111 12, 1 | 1232 479 5, o ! 9. 6 ! 4, 3 i 9. 7 i 9, o ; 2, 7 ! 6, 3 I 8, 7 j 5. 0 j o, 6 ; 6. 1 j 8, 6 i 1, 1 | 1429 294 221 7, 8 ] 7 ? V ! !2o, o 713 no, 6 i 484 ! 8, o ! | ' • 328 l 3, o I 41 1 j1 1 .1 I 233 i 8, o ] 1 395 j 8, 7 ? 714 7, 4 376 71 461 314 25 221 532 23, o 12, o 3, 3 £ , o - 43 - L R S Celje m. Celje o, . Črnomelj Gorica Grosuplje Idrija II. Bistrica Jesenice Kamnik Kočevje Kranj m. Kranj o . Krško Lendava Ljubljana m. Ljubljana o. Ljutomer Maribor m. Maribor o . Murska Sobota Novo mesto Poljčane Postojna Ptuj Radgona Radovljica Sežana Slov »Gradec Šoštanj Tolmin Trbovlje Trebnje . Paprika Bela repa prašna pridelek plodov v q pridelek plodov v q nra ha 74, o 1 1 o , o 26, 7 54, 7 91 ,1 8o ,o 99ro 2o, o 3o, o 61 ,2 49. 3 52, o 125, o 72 21 ,1 1 06, 0 153, o 67, 7| 72, o! 52, 1] 75, o 56, 5; 7o, 7i 15o, o 6o ,o 80. 4 jI 00, 0 na skupaj^ ha I skupaj 1 1 568 i 1 47 33o ! - 147 i - j 75o ! - 82 i - - i 2oo 32 ! - j 576 j - 6 i - 3o 1 o4 415 1325 I 3oo 72 78 149o 1224 948 36 286 15 II o3 135 6o 78 346 1 oo 175 12o i ^ 238 1 oo 16o 5951 6oo Ostale vrtnine pridelek plodov v q na ha 175 144o 21 4o 15oo | 96 skupaj 408959 58o5 16668 9791 5149 2446 1 o82 1549 1 9o2 21149 5638 69o 12567 18555 2717 1363oo 31 086 4131 1356o 3631o 14859 1478 6934 2887 8266 1685 14872 1 9o4 5591 1736 9455 7925 3372 - 44 - Detelje vseh vrst pridelek q L R S sena vseh vrst semena Lucerna - serra pridelek q ; semena na ha iskupaj i na i ha skupaj j ; skupaj i ^ ] s kupa j LRS |; 38, 8 1873097 : 2, 3 j 3698; 45, 31458681! 1 ,9 ! 1o39 Celje m. Celje o. Črnomelj Gorica Grosuplje H 5o ,6 ji 41 ,5 h 7o, 1 H 52, 6 II 4o, 1 Idrija 1147, 0 II, Bistrica |j 49, 9 Jesemce ji 39 , 5 Kamnik Sj 33, 9 KoSevje || 54, 4 Kraruj Kranj o. Krško Lendava Ljubljana m, Ljubljana o Ljutomer Maribor m, Maribor o. Murska Sob. Novo mesto Pol jčane Postojna Ptuj Radgona Radovljica Sežana Slov. Gradec Šoštanoj Tolmin Trbovlje Trebnje j; 22, 0 I i 30, 9 p 37, 3 i 39, 4 li 5" ? . 6 I: .1 39, 0 li 48, 2 ji 33, 7 II 4o, 5 II 25, 4 t; |35, 8 136, 8 155, 4 146, 2 I 3?, 2 4o ,4 31 ,2 28, 7 1315 70247 55541 62o4 53907 25675 9729 6o4 37320 27784 22oo 41932 38483 8869 68o2 66153 27546 64o 2o131 641 58 46o23 28339 51255 47511 24866 I 14211 t 1463 I 23497 26. 3 i 14165 41 ,0 j 51 60 t 28. 4 I 14432 38, 3 | 36935 2, 3 o, 1 2, 8 1, 8 1, 0 3, 5 1, 5 2, o 2 , o 3, o o, 1 2, 7 1, 8 o, 2 j 5, 1 . 1, 7 ! 3, o 3, 0 1, 7 5, 1 3, 7 3, 5 3, o 931 88! 95 1 ; 7o| 171 1 I 122| 13! 10! 346! 88 1 60 i 152 94 6, 5 ! 1219 66 63 396 233 33 2 238 19 18o 55, oj 47, 3! 75, 6! 79, 6! 44, 9! 67, 1] 53, 4! 2o ,0! 42, 4! 64, 6! i 3o, o 36. 4 4o ,7 4o , 6 37, 7 37. 7 52, 6! 27, 9 = 47. 8 32. 0 40 ,9 39. 5 65, 2 52, 5 41 ,9 46, 2 36. 4 36. 5 33. 1 42. 9 32, 5 48, 5 99oi 263o7! 66926! 38806! 3343o! 2, 9 0, 4 o , 6 3, 3 47! - 3805! - 60! - 15470! 1, 8 4268! 2, 5 1 23o! 1 6946! 43o8o! 2S4o i 1 5687 1 i 11540! 2892 i 39o; 169751 2692! j 39o29! 15132! 2861 1 j 15347! 3o1 8 i i 6246 ! 17261 i 3871 j 1S7o! 1451 j 3251 j 19213 1, 9 o, 4 3, o 1, 1 0, 1 o, 4 j 4. 8 1, 6 3, 5 1. 9 2, 1 o, 2 3, 2 3, o 1, 9 58 39 112 44 45 2 142 34 21 44 36 . 46 23 219 41 4 1 1 o 3 1 o9 - 45 - Grašica pridelek q Mohor sena semena pridelek sena v q na ha L R S Celje m. Celje o, Črnomelj Gorica Grosuplje 5 3o, 9 ; 9o , ;i1 2 6 j 93, o I 2oo Idrija II. Bi strica!! - Jesenice Ij 3o Kamnik | 32, Kočevje I 3o, i; Kranj m. !i 2o Kranj o. 35» Krško " 38 Lendava ;! 27, Ljubljana m| 13, skupaj J ^ tapajl 37613 j 3, 7 Ljubljana o ji 84, Ljuijomer || 26, Maribor m. !j 2o, oi Maribor o. jj 25>o| Murska Sob« II 26, 7! !j » i! ] Novo mesto jI 19, 7 j Poljčane j 77, 3 j Postojna - ! Ptuj j 59, 8] Radgona j 23, 7 i ! ! Radovljica j 45, 3 Sežana I 3o, oi Slov. Gradecj 5o, 8j Šoštanj j 2o, ol Tolmin Trbovlje Trebnje ! 39, 8 9o 88o 93o 11o 33 389o 246 72o 1274o 62 1721 293 1 o71 4116 2o 3o1 5616 77 317 25o7 899 172 6 468 1o 319 5, 4 7*7 1, 9 o, 5 3, 7 3, o 5, o 4, o 2, 7 6 , o 3, 7 o, 3 1o23 j 48, 8 5 4 18 18o 1 198 93 4oo 7 114 skupaj 937 - i 48, 2 6o ,o 877 6o Krmsko kore(prašno) pridelek plodov v 'q na ha skupaj 119 ! 53925o 1 4o 147 1 1o 114 1 58 135 147 11o 128 138 141 I 79, 5 ; 184 | 134 ! 7o, 7 j 2oo 132 | 128 j i 623 I 122 i 135 ! 126 j 1o7 I 1 i 137 I b, o I 111 I 155 137 156 1 4o 1872o 12737 1624 4762o 366o 7838 660 1 9788 661 o 1o121 15263 788o 36733 24o5 4oo 7365 51 o 33777 7o58 6511 7353 4898 2936 1272 1522 4086 913 1o115 58735 - 46 - Krmska pesa i pridelek kol | renov v q I Z iskU!, a; 1 L R S 159, 0 1288720 Celje m. Celje o. Črnomelj Gorica Grosuplje Idrija | II. Bistrica i Jesenice ] Kamnik j KoCevje ] Kranj m. Kranj o. Krško Lendava Ljubljana m Ljubljana o Ljutomer Maribor m, Maribor o . Mur .Sobota Novo mesto Poljčane Postojna Ptuj Radgona Radovljica Sežana Slov. Gradec Šoštanj Tolmin Trbovlje Trebnje 231 ,oj 189, 0' 139, 0 172, o 161 ,o 189 ,o 138, o 165, o 172, o 2o3 ,o 1 5o, o 212, oj 1 4-0 ,oj 112, oj 2o9 »oi j t 196, oj 1 o8toi 196, oj 179, o] 1 06 , oi i 7o, l| 144, o! 187, o 151 ,o 166, o 177, o 72, o 162, o 175, o 168, 0 152, 0 i 18o, o 945o 1 oi 356 24786 15312 39693 1 o225 13051 1925 71851 43874 255o 73Ho 7718o 1 1 3o7 3282o 64973 35628 1236o 167420 3545o 37577 5 o768 39o47 93391 59452 1 57o6 3714 3o994 2629o 1 6oo 21 o77 64753 Koruza aa i Ostale krmske. rastline zeleno krmo! pridelek q pridelek mase v q glavni stranski J skupaj! ^ j skupaj j | skupaj f ^ ^ M f» J 162, 0; 306643; - 1241183; T 1189494 na 266 , o 19o, o 184, o 28o fo 356, o i23o, o ! 83, 5 j ^ l2o6, o !3o8, o j i25o, o !252, o h58, o ! 1 67 , o 1 243, 0 i ! 95, $ 1116, 0 1 246, o 1154, o j 91, 1 1 ji 78, o !l72, o! 1299, oj 182, oj 1 22, oj 113, 0i 1 o9, o 111 , o p* 65. 0 77. 1 8oo^ 11444! 1743^ 57 5 o! 13235 92 1421 1343S 64 60! i 25o! 3659S 194o2l 21 2311 45ooi 5743| 9726! 27 00! 1 1 91 oi 3581 6! i 23589! 2544' 6825I 4o1 7o 1o52o 597 167? 1 66 26c 3625 mf i f 12685; - 2o9ol - 1132! - 775! - t 9259! - 12862! - 41825! 21428! 438571 - 662! 40512 j 2244 1o974 18o31 1545 2o58 3123 1487 4499 397o 22o6 3959 54789 65 4674 15615 28o 60 1 7o74 3855 84o tm 1669 11 o63 4313 178 1 0605 297o 25696 68o3 4oo 15635 7759 3732 1419 - 47 - ' ) rv. ■. -S® r x v( f • . < ■ 8 l t ' * 'r >. - '•* -. "f*! > '" •• • : i v j . ■ r 1 $al .V-. tFjrvv^ ■ » • ^ • - ; , t' .' i t; < # ■ ^*l '; ■{! , . O > ^ - : i?. « .' r . s; ■:; Kiff£; ,i , 'z ^ '■' s -• .:. mji. r • ■ -s V' t J: - "' . v * '[ > •, , ■■ • v ■ r:. f • I % * ,! ; . Vs , i .. . vvf '" ' f i" ?ti Stff V ^ 'J *>: »h * fiC J. . £3 sir: IfSf ■J «>: V v« -• * . ." , v. ^■*' %' . f" •. v. \-5 . . \ >0 v • ci v* :• *. :' .' ■V *-:r' . ,' s ■t s' . * - • • • *. ■" «" ' • c-, . • . • v •' .. . / \ - L >V ,--u . " r" . • v -■ < *C« 'V r V -•: . . "•Ki-. . . V ^ 'r ' t ■ ;> v.. */ - vr : ,; • 4 • _• : A " ■ . ' .. - .Vf -V-; 1 v" V ; • .; . S^ ' :vj. . ■ \ j 4 ;: - vV '• v. /" : ? . ^ »v• .• 7 ' '• v-. . . r> ; ys • • . . - .. . •' ; . .• ^ ' ■ . : ••••£ ■ •• .. ■ ♦ . • .v-. - . ^ v .s^ ;; ; ■< . / i . •; ' . v .H • ? ,. ■ *' ^ rv ; ^ s '' r. V • ^ - - ■ ■ '• io v' H .. . * ■, ;v-' ' • : .S-" . ■ .. ' "l' , . . ' v-V . '/ ■■ " 'f' ' .'' ./ Z. ' * ■ . S<. ' t' A" v . . . . ■+-! 1 ' ' ' •%' •>*», • ' v . j '^. . ; rv3r-! H" 'i : ^" v^' 'V .m S. ' .r •? - . M ) "3: r>r ^. -r. r r -• .•-i ■ - ' . i . — -• ' ' '' s <-• t w . . -^r % , ^' L : ' ^ S _ .r ' '• v . • - ^ r V S; •>. . . . * V* v ~ S • ' , ^ r ■. . fe-' i .■>, ' : 1 • " - R c .C-. S - -' " r ' r. :. • . ^ ^ > ■• .v. » .ti "r« -^" ; •. >' : ■:> • j y\ ■' :* ,^y ■ ■' . ; • ■ .' • ^ r. of. , \ . V*. ' - • ? • A :«• v:-?~ - ^ •: .. ' \ v ' ' • - ^ ' - i-v.