SVOBODNA
SLOVENIJA
LETO (ANO) LXX (64) • STEY. (N°) 41
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 13 de octubre - 13. oktobra 2011
KAJ BEREJO OTROCI
MATEJ KOVAČ _
Ko sem prvič slišal, da se članice Nove Slovenije zavzemajo za umik neke knjige s seznama za tekmovanje iz slovenskega jezika, sem najprej pomislil, da gre nemara za pretirano reakcijo moralno občutljivih gospa. Povsem neodvisno od tega, sem na šolskem seznamu za bralno značko opazil dve knjigi Vitana Mala, čigar eno delo, ki sicer ni na seznamu, je že prej dvigovalo prah v javnosti.
Ko sem ugotovil, da ena od Malovih knjig pri bralcu odkrito spodbuja empatijo do pedofilije, sem se, končno imamo doma šolarje, začel zanimati tudi za knjige, ki so dvignile pritisk gospem iz Nove Slovenije.
Zase lahko rečem, da imam dober želodec, ampak tole branje. Fuj. Dobro, si rečem, za nekatere je tudi provokacija umetnost in literatura, ampak kaj mora imeti v glavi nekdo, ki se odloči da bo s tako vsebino in formo provociral trinajst in štirinajst letnike?!
Temo so med tem pograbili tudi mediji in spletni forumi. Odzivi stroke na terenu, to je učiteljev, je bil previden, a enoten. Dela so v redu, kvalitetna, stil dober (jasno, danes ni nihče v državni službi tako nor, da bi dajal negativne ocene o »umetniškem delu«) so dejali, ampak da sta deli povsem neprimerni za mladostnike ob koncu osnovne šole. Urednik založbe, ki je izdala knjigo Oči se je moralistom posmehoval in v vsem skupaj videl politizacijo »mesojedih gospa na pohodu«. A teksti so vseeno prebudili »moralno večino« in v zagovor izbire teh del za tekmovanje osnovnošolcev se je moral oglasiti tudi gospod profesor doktor Igor Saksida. Arogantni nastop profesorja na Kanalu A sem gledal tudi sam in jasno mi je bilo sporočeno, da kot starš, za razliko od »strokovnjakov«, nimam pojma o svojih otrocih. Da stroka ni povsem pobezljala, je pokazala profesorica Milena Mileva Blažic s svojim umirjenim in dobro argumentiranim nastopom.
Da gre pri oblikovanju obveznih in priporočenih bralnih seznamov predvsem za klientelistični biznis, sem sumil odkar spremljam osvajanje bralnih značk svojih otrok, epizoda s knjigama Oči in Na zeleno vejo mi te sume le potrjujeta. A nad tem ne bom vihal nosu. Če si med seboj pomagajo gradbeniki, pa bankirji, si lahko v tej, od medsebojnih uslug usmrajeni deželi, pomagajo tudi literati in komparativisti.
Jezen sem, ker me imajo za bedaka. Ker mi pravijo, da je tekmovanje za Cankarjevo priznanje namenjeno učencem, »ki so sposobni preseči identifikacijsko branje«. A ja! Kako pa, da učiteljev in staršev na to niso prej opozorili. Sam že štirideset let uživam v branju ravno zato, ker se želim potopiti v dogajanje v knjigi, se identificirati s katerim izmed junakov, in če mi je branje neprijetno, lahko knjigo odložim. K takemu branju poskušam usmeriti svoje otroke.
Bojim se, da se bom brez kakšnih estetskih užitkov, a iz starševske dolžnosti, sedaj malo več zanimal za mladinsko literaturo. Doslej sem neuko mislil, da je sodobna slovenska mladinska literatura Desa Muck.
Morda se demonstrativno pri nas doma ne bomo šli več bralnih značk in literarnih tekmovanj. Končno moram otroke naučiti kako biti kulturni boj. A tak »bojkot« ni čisto nedolžna zadeva. Uspeh na tekmovanju za Cankarjevo priznanje prinaša točke, ki štejejo pri vpisu na srednjo šolo.
Nastopa Jankovic
v] L J
/
V	Sloveniji bo ta jesen precej vroča. Po padcu vlade in napovedi predčasnih volitev, se je že pojavila mrzlica, ki napoveduje napeto volilno kampanjo.
V	tem stanju delujejo tudi ustanove za raziskavo javnega mnenja, ki napovedujejo tak ali drugačen izid. A prav to delo je trenutno postavljeno pod en sam velik vprašaj. Tamu je bistven vzrok pojava novih dejavnikov - novih strank. Doslej so se raziskave javnega mnenja omejile na parlamentarne stranke. Nekatere so včasih vključile Novo Slovenijo in še katero drugo. A sedaj se poleg močnega nastopa NSi pojavljajo še druge stranke. Možna je povezava zelenih in stranke Mladih.
Posebej pa odmeva napoved ljubljanskega župana Zorana Jankovič, da se bo predstavil s svojo stranko. Jankovic je nastop napovedal pretekli torek 11. oktobra na Kongresnem trgu: »Po posvetu doma, po včerajšnjem obisku izjemno pomembnih ljudi v Sloveniji in po današnjem srečanju z mojimi sodelavci je moj odgovor da, grem na parlamentarne volitve 4. decembra s svojo stranko. To bo programska stranka, ki je odprta za vse in ki bo s tem mandatom, če bom imel zaupanje, ugasnila,« je dejal Jankovic v spremstvu soproge in sodelavcev v izjavi novinarjem. Za kandidaturo se je odločil, ker »želimo braniti optimizem in pozitivizem v tej državi. Pripravljeni smo zelo trdo delati, poudarjam, delati za dobro
vseh državljanov«.
Seveda je napoved ljubljanskega župana dvignila kar precej prahu, predvsem v krogih pomladnih strank. V Novi Sloveniji njegova napoved o ustanovitvi stranke s katero bo nastopil na volitvah, razumejo kot veliko nevarnost za demokracijo v Sloveniji. »Kakšno mnenje ima Jankovic o demokraciji v vsej polnosti pove delovanje njegove liste v mestnem svetu,« so zapisali v izjavi po izvršilnem odboru stranke. V NSi menijo, da ljubljanski župan v slovenski prostor prinaša paradigmo, ki je veljala v nekdanji Jugoslaviji. »Njegovo delovanje temelji na zadolževanju, kar pa dolgoročno ni vzdržen gospodarski koncept. Zato v Novi Sloveniji pozivamo k razumu. Poudarjamo tudi, da vstop ljubljanskega župana v predvolilno tekmo pomeni odpiranje kulturnega boja in posledično odmik od realnih problemov s katerimi se Slovenija sooča. Velja omeniti, da se
levica, ko ji primanjkuje argumentov in ji kaže slabo, vedno zateka k ideološkemu boju,« so še zapisali.
»Nekaterim zelo uglednim ljudem se ne bi bilo treba tako ponižati«, je podporo skupine prepoznavnih slovenskih posameznikov vstopu Jankovica v volilno tekmo komentiral predsednik SDS Janez Janša. Kot je v izjavi za medije dejal Janša, se pred bližajočimi parlamentarnimi volitvami žal velikanska energija usmerja predvsem v to, kako preprečiti, da bi bili ogroženi nekateri privilegiji. Po Janševih besedah dogajanje na tranzicijski levici spominja na vrenje pred volitvami leta 2004, katerega rezultat je bila ustanovitev Foruma 21.
Vstop Zorana Jankovica v državno politiko so komentirali tudi v stranki upokojencev. V DeSUS-u tega ne razumejo kot konkurenco, sodelovanje z njim pa je odvisno od njegovega programa, je povedal predsednik DeSUS-a Karl Erjavec. Veliko je odvisno tudi od tega, ali bo ljubljanski župan na parlamentarnih volitvah nastopil kot kandidat za poslanca ali ne, ocenjuje Erjavec. Dodaja, da če bo izvoljen kot poslanec, Ljubljana nima več župana, v nasprotnem primeru pa bo imel na volitvah manj možnosti za dober rezultat. Poudarja, da imajo v stranki svojo volilno bazo in je prepričan, da bodo upokojenci »volili Erjavca in ne Jankovica«, ki je predstavnik kapitala.
Dvajset let denarne
Slovenija je 8. oktobra 1991 stopila na pot denarne osamosvojitve, saj je uvedla lastno nacionalno valuto - tolar.
Stabilnost valute kot osrednje načelo vodenja denarne politike je močno prispevala k ugledu tolarja, ki se je 1. januarja 2007 umaknil evru. Slovenija ga je uvedla prva med deseterico držav, ki so leta 2004 postale članice EU. Slovenska denarna osamosvojitev se je začela potem, ko je v skladu z brionskim sporazumom pretekel trimesečni moratorij na uveljavljanje osamosvojitvenih sklepov in je tedanja skupščina RS sprejela zakon o denarni enoti RS, s katerim je uvedla lastno valuto, ter zakon o uporabi denarne enote RS, ki je določal, da je tolar edino zakonito plačilno sredstvo v slovenski državi.
»Slovenski tolar se je rodil v zelo neugodnih okoliščinah,« je dejal prvi guverner Banke Slovenije France Arhar. Poleg politične negotovosti je v nekdanji skupni jugoslovanski državi vladala visoka inflacija, veliko je bilo tudi nezaupanje med prebivalstvom, saj je bila dejanski hranilec vrednosti
tuja valuta - nemška marka.
V Sloveniji so se do izdaje tolarskih bankovcev in kovancev kot zakonito plačilno sredstvo uporabljali vrednostni boni, ki jih je izdala RS. Banka Slovenije je prve tolarske bankovce - za 100, 500 in 1000 tolarjev - dala v obtok 30. septembra 1992. Oblikovni avtor slovenskega denarja je bil Miljen-ko Licul s sodelavci, tiskali pa so jih v britanski družbi Thomas de la Rue. Centralna banka je vrednostne bone po izdaji lastnega denarja postopno izločala iz gotovinskega obtoka.
Prva leta samostojnosti so bila za slovensko gospodarstvo in finančni sektor zelo zahtevna. Kot opozarja Arhar, so pozornost centralne banke ob majhnem, odprtem slovenskem gospodarstvu z visokim deležem izvoza zahtevali tudi lastninjenje, denacionalizacija in sanacija bančnega sektorja. Pot denarne samostojnosti je terjala tudi ureditev dolžniških razmerij nekdanje skupne države s tujimi upniki. Po triletnih pogajanjih z Londonskim klubom je bil leta 1995 dosežen dogovor, s čimer je Slovenija dobila možnost dostopa na tuje finančne trge, septembra 1995 pa je bila razglašena zunanja konvertibilnost tolarja. Prizadevanja pa so bila usmerjena v vključitev Slovenije v evropski monetarni sistem, katerega članica je postala 1. januarja 2007, vlogo nacionalne valute pa je prevzel evro.
Družinski referendum
W	V I
se čaka
Ustavno sodišče odločitve o tem, ali je referendum o družinskem zakoniku dopusten ali ne, še ni sprejelo. Je pa državni zbor pozvalo k dodatnim pojasnilom.
Kot je povedal generalni tajnik Erik Kerševan, je »ustavno sodišče sprejelo sklep, da bo državni zbor pozvalo, naj se dodatno izjasni o navedbah, ki jih je prejelo od pobudnikov referenduma, to pomeni, da se tisto gradivo, ki je bilo predloženo ustavnemu sodišču s strani pobudnikov, pošlje v dodaten odgovor državnemu zboru.«
O podrobnostih razprave Kerševan ni želel govoriti, zato je ta sklep za zdaj edino, kar lahko sporoči javnosti. Prav tako še ni mogel napovedati, kdaj bo sodišče odločitev o dopustnosti referenduma o družinskem zakoniku doseglo. »Ustavno sodišče si bo prizadevalo o zadevi odločiti v razumnem roku, ampak seveda na podlagi ustreznega obravnavanja vseh relevantnih argumentov,« je dejal.
Ustavno sodišče mora odločiti, ali bi lahko z referendumom, neuveljavitvijo družinskega zakonika ali odložitvijo njegove uveljavitve nastale protiustavne posledice. Presojo so zahtevali poslanci SD-ja, LDS-a, Zaresa in DeSUS-a ter nepovezani poslanci. Če bo ustavno sodišče sklenilo, da je referendum dopusten, bo civilna iniciativa za družino in pravice otrok dan po objavi takšne odločbe v uradnem listu lahko nadaljevala z zbiranjem podpisov. »Argumentov za to, da dovoli referendum, ima več kot dovolj. V civilni iniciativi hkrati že prosimo ljudi, da ko bo ustavno sodišče dovolilo referendum, gremo na upravne enote, in v dveh, treh dneh zberemo še vse manjkajoče podpise,« je povedal vodja iniciative Aleš Primc.
Pod pobudo za družinski referendum se je že podpisalo več kot 25 tisoč ljudi, čeprav je bilo zbiranje po dveh dneh ustavljeno. Za razpis referenduma je potrebnih najmanj 40 tisoč podpisov.
Minister Žekš v Srbiji
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Dr. Boštjan Žekš, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, se je pretekli teden mudil pri slovenski skupnosti v Srbiji. Obiskal je Novi Sad, Beograd in Niš.
V ponedeljek, 3. oktobra 2011, je minister začel svoj obisk v društvu Slovencev Kredarica v Novem Sadu, kjer se je srečal s predstavniki omenjenega društva ter slovenskih društev iz Rume, Vršca in Subotice.
Naslednji dan je minister dr. Žekš obiskal Filološko fakulteto Univerze v Beogradu ter se srečal s predsednikom Srbske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Nikolo Hajdinom. V popoldanskih urah je minister srečanje nadaljeval s pogovorom z beograjskim nadškofom in metropolitom msgr. Stanislavom Hočevarjem, sledila pa je večerna prireditev pri slovenskem društvu Sava iz Beograda. Minister si je najprej ogledal nove prostore društva, ki si jih slednje deli z Nacionalnim svetom slovenske narodne manjšine v Srbiji in v katerih bo potekal tudi slovenski dopolnilni pouk. Prostore je tudi slovesno odprl in pri tem izrazil upanje, da bodo dali društvu nove
možnosti za delovanje, predvsem pa privabili večje število mladih članov.
V večernih urah se je minister Žekš udeležil slavnostne proslave ob 10. obletnici delovanja društva Sava, ki je potekala v prostorih Etnografskem muzeja. Prvič se je javnosti predstavila nova predsednica društva, 27-letna Irena Kužnik, ki bo odslej skrbela za aktivnosti društva. Minister je izrazil zadovoljstvo nad tem, da je vodenje društva prešlo v roke mlajše generacije, kar kaže na zrelost članov, ki so prenesli svojo odgovornost na mlajše moči, primerjal relativno mladost države Slovenije z mladostjo društva Sava in njegove predsednice, ter izrazil upanje, da so pred vsemi skupaj dobri časi.
Ob zaključku proslave je v imenu Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Žekš podelil priznanja in zahvale društvu Sava (za dosedanje delovanje), prvi predsednici društva ge. Anici Sabo, dolgoletnemu aktivnemu članu društva g. Slobodanu Jakošu, ter prav tako dolgoletnemu članu društva in novoizvoljenemu predsedniku Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine v Srbiji g. Željku Kljunu.
Člani Nacionalnega sveta so ministra seznanili z določenimi nedorečenostmi v pred kratkim sprejeti srbski zakono-
daji, ki se tiče delovanja nacionalnih svetov, zaradi katere se slovenska manjšina v Srbiji v zadnjem času sooča z določenimi težavami. Minister je povedal, da je srbska zakonodaja, ki ureja delovanje manjšin, na papirju sicer dobro zastavljena, da pa ima ureditev določene pomanjkljivosti, ki so predvsem vezane na njeno izvajanje. Izrazil je upanje in prepričanje, da se bodo v bližnji prihodnosti stvari ustrezno uredile.
V sredo je minister dr. Žekš nadaljeval svoj obisk pri slovenski skupnosti v južni Srbiji. V Nišu se je srečal s predstavniki lokalnega slovenskega društva SKS France Prešeren ter predstavniki slovenskih društev iz Zaječarja, Bora, Leskovca in Kruševca. V pogovorih je minister izpostavil nujnost povezovanja Slovencev, tako znotraj Srbije kot tudi v odnosu do Slovenije. Ob tem je poudaril velik pomen vključevanja mladih v delovanja društev. Pogovori so potekali tudi o poučevanju slovenskega jezika, delovanju Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine v Srbiji in o popisu prebivalstva, ki trenutno poteka v Srbiji.
TONE MIZERIT
v
Čigav je grad Brežice?
Brežiški občinski svetniki so državo in brežiškega župana zadolžili, da razrešijo ne-nadejano zahtevo nekdanjih lastnikov objekta. Attemsi namreč terjajo vrnitev celotnega grajskega kompleksa. Družina Attemsi je sicer po sklepu sodišča polovični lastnik gradu in pripadajočih zemljišč, s čimer je sprva tudi soglašala, vendar pa si je sedaj premislila. Občinski svetniki so po široki razpravi o ureditvi medsebojnih razmerij glede vrnitve kompleksa gradu Brežice družini Attems sprejeli sklep, naj država v obliki odškodnine ali obveznic poravna polovico od 1.647.956 evrov, kolikšna je bila uradna cenitev kompleksa gradu Brežice. V kolikor sklep ne bo uresničen, so občinski svetniki zadolžili župana Ivana Molana, da nadaljuje s pogajanji o ureditvi vseh premoženjskih razmerij.
Če bo dobrih 800.000 evrov vendarle morala poravnati občina, bo to mogoče storiti zgolj v štirih zaporednih letnih obrokih in brezobrestno, vendar bodo o tem dokončno odločali svetniki. Bolj ali manj pa je že sedaj jasno, da bo nepozidana stavbna zemljišča morala občina, kot sedanji lastnik, vrniti upravičencem v naravi. Sploh je bilo v razpravi slišati mnogo očitkov na račun države, češ da je leta 1945 vojaško sodišče v Mariboru Attemsom zaplenilo celotno premoženje, grajski kompleks pa je nato država dodelila v last občini Brežice. Ta je za objekt, v katerem je regijski Posavski muzej s slovito Viteško dvorano, kot kulturni spomenik nacionalnega pomena, vsa povojna leta vzorno skrbela.
Vendar pa v sporu med občino in družino Attems po besedah svetnika Andreja Vizjaka in drugih ostaja mnogo odprtih vprašanj. Zaradi pomanjkljive dokumentacije v različnih arhivih ni povsem znano, ali so sorodniki Attemsov že dobili kakšno nadomestilo za odvzeto premoženje v Avstriji, koliko jim je morebiti plačala Slovenija, kako je z državljanstvom Attemsov in predvsem, koliko denarja je občina Brežice v 65 letih vložila v grad, ki je, prenovljen, sedaj simbol občinskega središča.
Ne gre pozabiti, so poudarjali mnogi, da bo prav letos skoraj v celoti zaključena dva milijona evrov vredna prenova gradu, pri čemer je bilo 1,2 milijona evropskega denarja. Če bi v petih letih prišlo do spremembe lastništva, bi občina Brežice seveda morala ta denar Evropi vrniti. Tudi zato je bilo slišati veliko predlogov, da bi kazalo opraviti poračun med vlaganji v grajski kompleks in prenizko ocenjeno vrednostjo grajskega kompleksa. Vsekakor pa bi rešitev brežiškega spora lahko postala vzorec tudi za preostale podobne primere po državi.
Težave v Trstu
Poslanec SDS Miro Petek je v četrtek, 29. septembra na zunanjega ministra Samuela Žbogarja, ki opravlja le tekoče posle, naslovil poziv za zamenjavo generalne konzulke Slovenije v Trstu Vlaste Valenčič Pelikan.
Gre za ponovljen poziv z januarja letos, ko naj bi Valenčič Pelikanova z nekega posveta odstranila glavnega tajnika Slovenske skupnosti Damjana Terpina.
Kot je spomnil Petek, sicer predsednik komisije državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, je generalna konzulka 10. januarja s posveta v prostorih konzulata Terpina odstranila, ker naj ne bi bil del formata predstavnikov slovenske narodne skupnosti v Italiji, kot si ga je zamislila sama. Terpin je bil odstranjen, čeprav je bil predstavnik edine slovenske politične stranke v Furlaniji-Julijski krajini. A minister Žbogar mu je tedaj odgovoril, da v delo generalne konzulke zaupa. Sredi avgusta pa je, kot navaja Petek, predsednik Sveta Slovenskih organizacij (SSO) Drago Štoka v pismu predsednikom vlade, parlamenta in države, Žbogarju ter ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjanu Žekšu opozoril na nevarnost zmanjševanja oziroma zadrževanja izplačila sredstev za delovanje dveh krovnih organizacij Slovencev v Italiji.
Na to pismo se je po Petkovih besedah Žbogar odzval in pisni odgovor poslal nazaj Štoki preko generalnega konzulata. A odgovor do naslovnika ni prišel, navaja Petek in meni, da gre za »očitno nevestno delo konzulata oziroma generalne konzulke«. Pri tem Petek še navaja, da ima tudi del manjšine nad generalno konzulko »kar resne pripombe«. »V interesu Slovenije mora biti, da imamo v Trstu takšen konzulat, ki bo v službi slovenske države in pomagal naši manjšini, ne pa da s slabim delom ali politično motiviranostjo škoduje Sloveniji in vnaša nemir med manjšino,« je zapisal Petek in pozval Žbo-garja k zamenjavi.
Če ne bi bilo žalostno, bi lahko ocenili to predvolilno dobo kot zanimivo komedijo. A žal se na tem odru odloča usoda ne le prihodnjih štirih let argentinskega življenja, temveč tudi mnogih naslednjih. Posledice delovanja prihodnje vlade bodo še dolgo vidne v družbi in državi.
Kdo podpira reforme? Omenjali smo že, kako vlada mirno in brez naporov čaka na volitve, medtem ko se opozicija izživlja v notranjih prepirih. Večji del te polemike sedaj teče okoli vprašanja ustavne reforme. Kar tekmujejo v obtoževanju, koliko je eden ali drug kandidat, ena ali druga stranka funkcionalna vladnim namenom za spremembo ustave. Medtem namreč, ko opozicija vlaga vso energijo v notranji prepir, vlada že načrtuje v prihodnost, ko se bo nagnilo naslednje ustavno obdobje mandata gospe Cristine. Nobena tajnost ni (in po svoje je popolnoma razumljivo), da hoče sedanja vlada ostati na oblasti v nedogled. Kdo naj bolje izvede ta načrt kot sedanja (in prihodnja) predsednica? Zagotoviti ji je torej treba nenehno mesto ob krmilu države. A za kaj takega je potrebna ponovna ustavna reforma. To pa predpostavlja večino dveh tretjin v parlamentu, česar pa vlada na noben način nima, niti s podpornimi listinami (colectoras). Treba bo torej v prihodnjem obdobju pregovoriti eno ali več opozicijskih strank, da podprejo vladne projekte reforme. A medsebojne obtožbe opozicije so bolj usmerjene v pridobivanje glasov, kot pa v resen študij, kaj naj se odloči in kako naj se vladni namen prepreči. Radikalni kandidat Alfonsm obtožuje socialista Binnerja, da bo vladi posredoval potrebne glasove. A na radikale pada senca pakta v Olivosu, s katerim je oče sedanjega kandidata odprl pot Menemu do ponovnega predsedniškega mandata. Prav tako Duhalde obtožuje sanlui-škega guvernerja (Rodriguez Saa), da bo v prihodnjem obdobju odprl pot kirchne-rizmu do nenehne oblasti. Oni seveda Duhaldeju oponaša, da je sam postavil Kir-chnerja za predsedniškega kandidata. In tako dalje ...
Kakšna reforma? Vlada se zaveda, da je zelo težko, da bi kogarkoli prepričala o sistemu nenehne možnosti kandidiranja. Zato ima na vidiku drugo alternativo reforme: zamenjava predsedniškega sistema za parlamentarnega. Da, ravno tako, kot je to v Sloveniji. Imeli bi predsednika države, bolj dekorativno figuro kot kaj drugega, in pa predsednika vlade, ki bi sestavljal koalicije in vodil državo, brez omejitve dobe
vladanja. Ta »predsednik vlade« bi seveda bil sedanja predsednica - v nedogled. Bi bila taka reforma izvedljiva? Binner je že namignil, da bi socialisti tako reformo morda podprli. Kaj pa radikali? Alfonsin to možnost vztrajno zanika. Rodriguez Saa? Duhalde gotovo ne. A jasno postaja, da je enotnost opozicije dokončno razbita in stabilnost vlade vedno bolj trdna. Nam torej pretijo dolga leta sedanjega režima? Nič se ne ve. Gotovo je malo držav na svetu, ki bi bile tako nepredvidljive, kot je Argentina, predvsem kar zadeva politike. Ob vseh možnih ustavnih reformah ostaja tukaj še vprašanje prihodnjih štirih let vlade. Gospe Cristini danes vse ankete napovedujejo absolutno zmago na volitvah, celo večjo, kot na predhodnih ali primarnih. A nedvomno je to višek njene politične priljubljenosti. Po volitvah se bo odprla nova doba, v kateri bo odločilna svetovna gospodarska kriza in njeni odmevi v domači ekonomiji. Do leta 2015 je še dolga, dolga doba ...
Kaj nas čaka. Gotovo položaj ne bo več tako ugoden, kot je bil doslej. Omenili smo že padec mednarodne cene soje, ki je glavni temelj sedanjega blagostanja. Tudi težave z Brazilijo se nadaljujejo. Avtomobilska industrija kaže na zastoj. Čeprav je Fiat trenutno rešil vprašanje proizvodnje, ni nobene gotovosti o nadaljevanju doslej doseženih rekordov. Kar strokovnjake najbolj skrbi je nenehen pobeg kapitala. Statistike govorijo o 22.000 milijonov dolarjev, ki so ali bodo v teku letošnjega leta zapustili državo, po legali ali manj legalni poti. Istočasno pa pada tudi kvalifikacija mednarodnih gospodarskih ustanov glede stabilnosti argentinske valute in argentinskega zunanjega dolga. Če temu pridamo še, da ZDA nenehno nastopajo proti Argentini v mednarodnih finančnih krogih, slika ni najbolj pozitivna. Doma težave tudi rastejo. Inflacija, ki je bila doslej pogon gospodarski rasti, se spreminja v zver, ki lahko požre lastnega otroka. V številke uradnega zavoda za statistike nihče več ne verjame, saj celo kirchneristične province kažejo inflacijo, ki najmanj podvoji tisto, ki jo objavlja državni tajnik za trgovino Guillermo Moreno. Glavni tajnik CGT (Hugo Moyano) sedaj skuša obnoviti prijateljske odnose z vlado, a tudi to ne zagotavlja socialnega miru. Vsekakor do volitev ne bo prišlo do kakih bistvenih sprememb. Po volitvah pa -Bog ve .
SLOMSKOVA PROSLAVA
Slovenske osnovne šole so se v soboto 24. septembra zbrale v Slovenski hiši, na praznovanju Slomškove proslave.
»Zlata goska« nas je poučila
Pri sv. maši nam je gospod Franci Cukjati nakazal podobnosti berila iz Svetega pisma z bl. Antonom Martinom Slomškom: »Izka-žimo čast slavnim možem, našim očakom v njihovih rodbinah. Zaradi svoje moči znameniti možje, svetovalci zaradi svoje pameti, oznanjevalci prerokb; voditelji ljudstva s svojimi nasveti in zaradi razumnosti v pou-
čevanju ljudstva; v njihovi vzgoji so bile modre besede. Ljudstva bodo pripovedovala o njihovi modrosti, občestvo bo oznanjalo njihovo slavo.« (Sir 44) Za besedno bogoslužje je preskrbela Baragova šola, petje pri maši pa je vodila Rožmanova šola.
Po kratkem odmoru smo šli v dvorano škofa Gregorija Rožmana, kjer nas je že čakala Prešernova šola s Pristave z otroško igro »Zlata goska«. Znano Grimmovo pravljico je voditeljica šole, gospa Nadica Kopač Grohar, priredila za gledališko predstavo. Hitro
smo se posedli v nestrpnem pričakovanju igre.
Šolska referentka gospa Alenka Prijatelj nas je lepo sprejela. Pozdravila je med nami
gospoda Igorja Saksida in njegovo mamo, ki ga učiteljice poznajo s seminarja v Sloveniji. Otroško prireditev sta spremljala tudi prelat dr. Jure Rode in gospod Franci Cukjati. Dvorana je bila nabita otrok, učiteljic, starih staršev in staršev s Pristave, ki so svoje otroke prišli pogledat na premi-ero (ponovitev bo v soboto, 22. oktobra, v tem slovenskem domu).
Igrica nas je veselo razvedrila, spoznali pa smo tudi, da nas je hotela poučiti. Trije bratje (najstarejši Kristjan Debevec, drugi Luka Mavrič in najmlajši Tomaž Grohar) so po vrsti in po očetovem naročilu šli po drva v gozd. Vsem se je prikazala starka (Viki Selan), toda prijaznost in dobrosrčnost je prejela samo od najmlajšega Pepčka. Za plačilo mu je starka razodela starodavno skrivnost, ki ga je popeljala do nagrade za njegovo dobro srce: izkopal je zlato gosko.
Gostilničar (Tomi Papež) in njegove hčerke (Zofi Cordoba, Erika Čeč in Viki Jero-všek) so opazili zlato gosko, medtem ko je Pepček pri njih prenočeval. Nečimrnost in pohlepnost sta jih zapeljali, in tako so se po vrsti znašle prilepljene druga za drugo na gosko, ki je imela čarovno moč, da se niso mogle odlepiti od nje. Isto se je pripetilo kmetu (Filip Komar) in hlapcu (Joaquin Conde). Na poti so srečali zajčke (Mirna Vodnik, Miki Križ, Magdalena Cordoba, Nataša Jerovšek in Alenka Modic). Mama zajklja ni mogla rešiti korajžnega zajčka, ki se je »ujel« v že številno verigo, ker je ni ubogal. Pepček je končno spoznal, da se za njim vleče dolga vrsta radovednežev, in pregovoril spremljevalce, naj gredo k mogočnemu kralju (Ivo Urbančič), ki je na vsak način poskušal razveseliti svojo bolno hčerko kraljično (Kristina Urbančič). Zaman sta skakljala in plesala dvorna norčka (Matjaž Gaser in Matej Modic), zaman so se trudile dvorne plesalke (Emma Beltram, Lucija Debevec, Emi Lazar, Saši Mavrič, Ju-
stina Oblak in Janika To-maževič), da bi kraljično spravili v dobro voljo. Dvorjana (Boris Čeč in Gregor Oblak) sta sprejela Pepčka z zlato gosko in spremljevalce. Ko jih je kraljična zagledala, se je razveselila, se iz srca nasmejala in ozdravela. Ostali pa so se rešili čudnega ujetništva, ko so padli na tla, odlepljeni. Hvaležni kralj je obljubil, da bo vse bogato obdaroval in s Pepčkom so ostali za vedno prijatelji. Napovedovalka (Fiona Beltram) nam je na koncu prisrčnega pripovedovanja povedala, »da so vsi srečno živeli do konca svojih dni ...« Komu od treh bratov smo podobni? Kakšen nauk smo pridobili za življenje? Se splača imeti »zlato srce«?
»Bolj kot goska se srce Pepčku je svetilo ...«, so igralci zapeli na odru pesem, ki jo je napisala gospa Nadica, uglasbila pa režiserka. Tako se je harmonična in zanimiva predstava veselo končala.
Po zahvalnih besedah gospe Alenke se je gospa Nadica ljubeče zahvalila zvestim pomagačem, ki so dokazali svoje »zlato srce« s prostovoljnim in vdanim delom. Na prvem mestu je pohvalo zaslužila režiserka Marjanka Grohar. Zaploskali smo tudi Božu Urbančiču za krasno sceno. Plese si je zamislila Beti Mavrič, petje pa vodila Marjanka Ayerbe Rant. Za obleke je poskrbela Metka Oblak, za rekvizite pa Gabi Bajda Križ in Lučka Papež (mogoče se nam je vsem poja-
vil nasmeh ko smo zagledali na odru zlato gosko). Glasbene vložke sta preskrbela ga. Anka Savelli Gaser ter Adrijan Gaser, snemanje pa Luka Kenda. Maskirali sta Meta Magister in Metka Oblak. Za odrom pa so sodelovali Aleks Šuc z lučmi, pri zvoku pa sta bila Luka Kenda in Pavel Grohar. Program je oblikovala Marjana Rožanec.
Na veselih, žarečih obrazih igralcev se je poznalo skrbno delo režiserke, ljubeznivi trud domačih učiteljic šole, ki so pazile na otroke pri vajah in, kot si tudi lahko predstavljamo, prizadevanje vseh staršev otrok za tako prijetno predstavo.
Za vse omenjeno je še primerna misel sv. Pavla, ki smo jo slišali med sveto mašo. Zagotavlja nam, da bo Bog poplačal vzgojno delo učiteljev in staršev z večno srečo v nebesih.
Tako smo letos praznovali Slomškov dan. Prihodnje leto pa ga bomo še prav posebno, saj se bomo spominjali 150 let smrti našega dragega zavetnika slovenskih šol bl. Antona Martina Slomška.
Pavlinka Zupanc
Dijaki III. letnika Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka, smo v soboto 17. septembra preživeli poseben in doživet dan! Obiskali smo Pequeno Cottolengo Don Orione v Claypole in nato še romali v Marijino svetišče Schönstatt v Florencio Varela.
Spremljali so nas č. g. Franci Cukjati, razredničarka prof. Mirjam Oblak, ga. Verena Žnidar Cuny in Tomaž Godec.
Ko je avtobus zapeljal skozi glavni vhod Don Oriono-ve ustanove, so nas že čakali prebivalci Cottolenga. Kljub prizadetosti so njihovi obrazi izžarevali veselje in srečo. Avtobus nas je pustil pred vrati redovniške hiše sestra, ki
Po stopinjah Don Oriona
med drugimi pridno skrbijo za to ustanovo. Sestram smo pustili hrano in druge potrebščine, ki smo jih zbrali. Povabile so nas tudi v njihovo kapelo, kjer smo se Vsemogočnemu in Materi Božji priporočili z molitvijo in lepo pesmijo za srečen dan.
Ob izhodu nas je že čakal duhovnik, ki je nam razkazal veliko ustanovo in tudi opisal življenje svetnika, umrlega 12. marca 1940. V življenju je Don Orione dejal, da se bo živ ali mrtev še vrnil v Argentino. Od leta 2000 so njegovo nestrohnjeno srce prinesli iz Italije in je od takrat tudi čaščeno v svetišču malega Cottolenga v Claypolah.
Ko smo vstopili v veliko cerkev nas je močno presunilo invalidno in umsko prizadeto dekle. Vsa naša skupina je pozdravila Najsvetejšega v tabernaklju, premišljevali smo ob lepo prebrani molitvi naše voditeljice, nato smo tudi skupaj zapeli.
Duhovnik je nadaljeval z razlago in nam povedal o redu slepih sester, ki imajo svojo hišo v tej ustanovi. Seznanil nas je tudi o vseh dejavnostih, ki se razvijajo v Cot-tolengu in povedal, da v tem kraju biva 400 bolnikov in okoli 300 delavnega in profesionalnega osebja, ki skrbi za vse prizadete. To je predvsem hiša božje previdnosti. Država jo ne podpira, organizirani so pa osebni prostovoljci in podjetja, ki z delom ali s finančno podporo pomagajo k vzdrževanju te velike in pomembne ustanove.
Obiskali smo nekatere oddelke in nagovorili bolnike. Občutili smo, da smo jim razveselili dan. Spoznali smo veliko šolo, v katero zahaja tudi mnogo zunanjih prizadetih oseb. Videli smo lepo in dobro opremljeno telovadnico, veliko pralnico ter druge prostore. Ob koncu smo obiskali še skupno pokopališče, kjer so pokopani tudi trije slovenski duhovniki: g. Franc Gnidovec, g. Janez Malen-šek in p. Colomano Kisilak.
Sledilo je skupno kosilo na velikem vrtu Cottolenga. Fantje so tudi z nekaterimi prizadetimi še igrali nogomet. Čas je prehitro minil in kar kmalu smo se morali posloviti od te hiše božje previdnosti ker se je naša pot še nadaljevala.
Tako smo se ob 15. uri napotili v priznano argentinsko Marijino svetišče Schönstatt, v Florencio Varela. To je red, ki ga je ustanovil Janez Kentenich leta 1914 v Nemčiji. Najprej smo imeli skupno malico v prostorih »Casa del peregrino«. Nato smo vsak izmed skupine pripravili osebno zahvalo in prošnjo za zaključno mašo. Preživeli smo nekaj časa v rožnatem parku in v prostorih tega čudovitega in urejenega kraja. Obiskali smo tudi veliko cerkev Boga Očeta v kateri nam je redovnica, sestra Klara podala globoke misli.
Zaključili smo dan z doživeto sveto mašo v majhni, krasno okrašeni kapeli. Ob koncu svete daritve smo dobili od voditeljev blagoslovljeni rožni venec in spominsko podobico. Težko smo se odpravili. Pohiteti smo morali, ker so nas starši že čakali v slovenskih domovih.
Vrnili smo se veseli in hvaležni za poseben in globok doživet dan. Hvaležni predvsem Bogu za vse dobrote, ki se jih večkrat ne zavemo in za katere mnogokrat ne znamo biti hvaležni.
Iz srca hvala voditeljem, ki so nam omogočili to srečanje z ljudmi, ki znajo biti veseli in srečni kljub prizadetosti. Težko smo se spravili na avtobus. kjer smo živahno prepevali vso pot.
Vrnili smo se obogateni in zadovoljni za dobro opravljeno delo. Naj bi se ta poseben dan za dijake tretjega letnika Srednješolskega tečaja ohranil še mnogo let!
Dijaki III. letnika
Delavnica za učinkovitost
V priredbi in izvedbi mag. Darje Zorko Mencin je 20. in 27. septembra potekala delavnica »Obvladovanje učinkovitih medsebojnih odnosov«, katere so se udeležili predsedniki in še po en odbornik našega osrednjega društva, krajevnih domov in mladinskih organizacij.
Prostor za izvedbo je dobrohotno nudil Slovenski dom v San Martinu. Udeleženci so preučili snovi kot: skupne značilnosti uspešnih medsebojnih odnosov v organizacijah in konstruktivne komunikacije; kako izbrati ustrezne načine podpore in sodelovanje glede na prednosti in slabosti vedenjskih tipov; kako izboljšati komunikacijske sposobnosti pri izvedbi različnih aktivnosti; skriti vidiki spoznavanja sebe in drugih članov tima ter načini za učinkovito vodenje medsebojnih odnosov; znaki za prepoznavanje vedenjskih tipov; vrednotenje medsebojnih razlik in lastna pričakovanja, in obvladovanje samega sebe in povečanje lastne usposobljenosti.
Delavnica je potekla ob splošni zavzetosti in v prijetnem razpoloženju. Ob koncu so se udeleženci še fotografirali - za spomin.
Slovenska razstava v Moskvi
V Politehničnem muzeju v Moskvi bodo odprli tri gostujoče razstave iz Slovenije, ki so nastale v sodelovanju slovenskih muzejev, ustanov in podjetij.
To sta razstavi Tihomir-ja Pinterja in Tadeja Brateta ter razstava Tri tisočletja železarstva na Slovenskem. Na ogled bodo do 13. novembra. Razstava Tri tisočletja železarstva na Slovenskem, katere nosilec je Koroški pokrajinski muzej, je nastala v okviru projekta Slovenska pot kulture železa leta 2008 kot plod sodelovanja slovenskih muzejev, ki hranijo dediščino kulture železa. To je edina slovenska razstava, ki predstavlja zgodovino posamezne gospodarske panoge, v tem primeru jeklarske in kovinsko predelovalne industrije na Slovenskem, ki sta bili vedno tesno povezani s podjetji in trgi v Evropi in svetu, so sporočili iz koroškega muzeja.
Na razstavi je na ogled 125 predmetov, na razstavnih panojih pa so objavljene reprodukcije fotografij od najstarejših ohranjenih najdb do novejšega časa. Razstavo spremljata promocijska zloženka in katalog. Železarski muzej Štore v gostovanju sodeluje z razstavama Tihomirja Pinterja Prostori za svetlobno igro in Tadeja Brateta Po poti kulture železa: Tehniški spomeniki Slovenije. Pinter je s pogledom kamere iskal, odkrival in zapisoval motive železarskega interierja, silhuete delavcev ali tipiko njihovih obrazov, predvsem pa so ga pritegnili proizvodi, ki so vstopili v kontekst posnetega trenutka in postali središče likovnega dogajanja. Razstava je odlomek iz ciklusa Železarne, v katerem umetnik izraža kontinuirano zanimanje za specifično vsebino - za železarske prostore, za proces dela
Ljubljanski taksisti najslabši v evropi
Ljubljana ima najslabše storitve taksistov, je pokazala raziskava evropskih avtomobilskih zvez iz 14 držav, ki so primerjale taksi storitve v 22 evropskih mestih.
V	raziskavi sicer nobeno mesto ni dobilo ocene »izvrstno«. V okviru Evro Test programa za raziskovanje varnosti in kakovosti cestnega prometa so Barcelona, Berlin, Köln, Lizbona, Milano, München in Pariz ocenjeni z »dobro«, Bruselj, Ženeva, Hamburg, Oslo, Rotterdam, Salzburg in Zagreb so dobilo oceno »sprejemljivo«, Amsterdam, Luxembourg, Madrid, Praga, Rim in Dunaj »slabo«, Ljubljana pa »zelo slabo«, so povedali na novinarski konferenci Hrvaškega avto kluba (Hak) v Zagrebu.
V	Ljubljani je več kot polovica vseh potovanj dobila oceno slabšo kot »sprejemljivo«. Glavni razlog za slabo oceno Ljubljane sta bila voznika, ki sta zavrnila vožnjo, ter pojasnila, da je do zahtevane lokacije možno priti tudi peš. Poleg tega so trije vozniki naredili »obvoz« za 150 odstotkov v primerjavi z najkrajšo potjo, eden od taksistov v Ljubljani pa je svojemu kolegu zaradi kratke relacije pokazal »srednji prst«, so zapisali na spletni strani Haka. Sicer pa je bilo najslabše potovanje s taksijem, ki so ga zabeležili, v Rimu. Voznik se je dvakrat iz-
G. JOŽE RAZMIŠLJA
Čas dobro uporabiti
in proizvod, ki nastaja v njem. Fotografska razstava Tadeja Brateta predstavlja raznolikost in pestrost ohranjene tehniške dediščine Slovenije. Obiskovalce nagovarja k opazovanju bližnje okolice in k raziskovanju posameznih spomenikov, ki vedoželjnim in radovednim opazovalcem razkrivajo različne zgodbe o izdelovalcih, naročnikih, uporabnikih, pa tudi o posameznih dogodkih. Z željo, da bi pokazal javnosti delček raznolikosti in pestrosti ohranjene tehniške dediščine Slovenije, je avtor iz množice posnetkov izbral manj znane, a ilustrativno pomembne spomenike na manj znanih lokacijah. Pri tem se je namerno izognil nekaterim slovenskim najpomembnejšim tehniškim spomenikom, tako da je v ospredju tehniška dediščina, nekoliko odmaknjena očem.
Poleg življenja je čas ena največjih naravnih dobrin. Bog nam daje oboje - življenje in čas. Obe dobrini na tem svetu prejmemo za to, da si zaslužimo večno srečo in v času tega našega obstoja dosežemo, kar za večno ostane.
Vse je odvisno od tega, kako uporabimo sedanji čas, ki traja, kot pravi psalm, šestdeset, če pa smo krepki, pa osemdeset let. Je to dolga doba, a z večnostjo se ne da primerjati in veliko je treba napraviti sedaj, da si zaslužimo ono, kar naj bo večno plačilo.
To je dobra izraba sedanjega časa. Vsi ga imamo na razpolago in vsi ga moramo uporabiti v ta namen.
Za Boga je to glavni vzrok, da nam je dal to naravno življenje. Zato naj bo tudi za nas ta čas dobro izrabljen.
Jezus in mnogi, ki so mu sledili, so za nas nadvse privlačen zgled. On je 33 let življenja na tem svetu uporabil samo za dobro. Vedno je izpolnjeval Očetovo voljo, do ljudi pa je bil Odrešenik, za kar je tudi bil poslan. Čas apostolskega delovanja je izrabil za učenje, za molitev in za olajšanje človekovih težav s primernimi čudeži. S trpljenjem na križu in z vstajenjem iz groba, je končal svoje poslanstvo na tem svetu. Čas in dobo dvojega posredovanja med Bogom in ljudmi je izrabil do konca. Za vse in za zgled se Mu moramo zahvaliti.
Zapravljanje časa ni koristno za nikogar. Nihče ne ve, koliko mu ga je odmerjeno, ker nismo gospodarji ampak najemniki. In nihče nima plačanega svojega življenja, ker bi to bila zanj previsoka cena.
S časom smo prejeli od Stvarnika tudi vse potrebne in koristne sposobnosti, da ni prazno naše življenje. Izrabimo čas, pa tudi sposobnosti. Nimamo nobenega izgovora, če tega ne storimo.
Sodnik sam nas bo pohvalil in tudi ljudje. In pokazali bomo hvaležnost. Če nam ljudje ne bodo poplačali nam bo to storil dobri Plačnik, ki Mu ne uide nobena pozornost.
Čas bo govoril v naše dobro.
Umrl je kipar Stane Jarm
V 80. letu starosti je umrl akademski kipar Stane Jarm. Kot ustvarjalec je bil aktiven na področju kiparstva, grafike in risbe. Je avtor 16 javnih spomenikov v Sloveniji. Širši javnosti je poznan po eks-presionističnih upodobitvah Križanega in križevih potov, poročajo slovenski mediji. Jarm je med letoma 1950 in 1954 študiral kiparstvo na ljubljanski likovni akademiji pri profesorjih Zdenku in Borisu Kalinu, pri katerih je nato leta 1956 zaključil še special-ko. Po končanem šolanju se
je preselil v Kočevje, kjer je bil do upokojitve leta 1995 zaposlen kot likovni pedagog. Bil je tudi soustanovitelj Likovnega salona Kočevje. Sodeloval je na številnih likovnih srečanjih - kolonijah, skupinskih razstavah doma in v tujini ter kiparskih simpozijih. Leta 1964 je prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1988 pa Šeškovo nagrado za življenjsko delo. Okrog 100 njegovih del, predvsem kipov, pa tudi nekaj slik je na ogled v njegovi rojstni hiši v vasi Osilnica.
gubil na poti od letališča do hotela, za 60 odstotkov je podaljšal pot in želel zaračunati 69 evrov namesto 62,9, kot je pisalo na taksime-tru. Sicer pa bi moral zaračunati največ 50 evrov, kot piše v ceniku. Taksi v Rimu ni imel klimatske naprave, motor avtomobila je bil prehrupen, notranjost umazana, eno od oken pa razbito. Najboljše taksi storitve imajo v Barceloni, kjer so inšpektorji od letališča do glavne železniške postaje potovali skoraj brez kakršnih koli pripomb glede na 60 parametrov. V zaključku so ocenili, da je bila za storitev ključna vloga voznikov taksijev. S polovico je bilo veliko težav v komuniciranju v angleškemu jeziku, večina ni mogla ponuditi informacij o turističnih atrakcijah in restavracijah, peljali so na napačne naslove ali lokacije, ki so bile oddaljene tudi 500 metrov od dogovorjenih. Nekateri so zavrnili storitev zaradi kratke razdalje. Prav zaradi tega je bila v vsakem mestu med petimi testnimi vožnjami tudi ena krajša z razdaljo med enim in dvema kilometroma. Testiranje je opravil inštitut Skopos Next Gmb iz Köl-na med 2. majem in 17. junijem letos na podlagi izkušenj »skrivnostnih kupcev«. Šlo je za »poslovneže«, ki so imeli s seboj tudi večji kovček s koleščki.
Lipicanci najbolj slovenski
Na generalni skupščini Mednarodne lipicanske zveze so predstavili vzpostavljanje računalniško podprtega mednarodnega registra lipicancev kot enotnega informacijskega sistema za potrebe vseh članic.
Register so na lanski generalni skupščini sprejeli kot enotni centralni register vseh lipican-skih konj na svetu, kar je pomenilo velik uspeh za slovensko lipicansko stroko, so sporočili iz Kobilarne Lipica. Goste je ob začetku generalne skupščine pozdravil predsednik Mednarodne lipicanske zveze (LIF) Michal Horny, nagovorila pa jih je tudi državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša.
Predstavniki organov Mednarodne lipicanske zveze so uvodoma seznanili generalno skupščino z izpolnitvijo sklepov iz preteklega leta. O novostih so poročale tudi rejske organizacije ter sprejele načrt aktivnosti za leto 2012 in načrte za nadaljnji razvoj mednarodnega registra lipicancev. V Kobilarni Lipica so veseli, da se je generalna skupščina zaključila uspešno, s čimer je Lipica še utrdila svoje mesto v mednarodni lipicanski stroki. Organizacija generalne skupščine je za slovensko kobilarno izjemnega pomena, saj je LIF ob 25-letnici delovanja za gostiteljico izbral prav Kobilarno Lipica, zibelko lipicanskih konj. V Lipici tokrat skupščino gostijo že tretjič, saj so se predstavniki članic tu zbrali tudi ob ustanovitvi leta 1986 ter ob 10. obletnici. Mednarodna lipicanska zveza je združenje tako državnih kot tudi privatnih rejskih organizacij iz 21 držav iz vsega sveta, ki vodijo rodovniške knjige za lipicanske konje.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
STO NAŠIH PESMI ZA MLADINO
Je naslov lični knjižici, ki smo jo nedavno dobili v Buenos Airesu. Za 10-letnico slovenskega šolskega tečaja France Balantič v San Justu na področju Vel. Buenos Airesa jo je izdal Kulturni odsek Našega doma v San Justu.
Knjižica obsega 131 strani žepne oblike in obsega, kakor že naslov zbirke pove, sto najlepših »naših pesmi za mladino«. Zbral jih je g. Rudi Bras, predsednik šolskega sveta v San Justu. ... Dosedaj priročne slovenske pesmarice niso imeli na razpolago. Sedaj tako knjižico imajo in jo bodo s pridom lahko uporabljali pri pouku slovenske mladine. ...
Slovenci v Argentini romanje družabne pravde
Družabna pravda ima vsako leto romanje v Marijino svetišče v buenosaireški okolici. Letos je bilo romanje v nedeljo 1. oktobra v cerkev Marije Pomočnice na Avenidi Calchaqui v Quilmesu. Člani in prijatelji Družabne pravde so se zbrali v omenjenem svetišču ob pol enajsti uri pri romarski sv. maši, ki jo je daroval domači župnik g. Franc Glavač, ki je imel po evangeliju tudi govor o socialni pravičnosti in ljubezni. ...
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča. V družini Janeza Jakoša in gospe Zalke roj. Oblak se je rodil sinček. Čestitamo.
SAN MARTIN
V	Slovenskem domu v San Martinu so preteklo nedeljo blagoslovil novo igrišče za odbojko. Že zgodaj popoldne je prihitela slovenska mladina iz Vel. Buenos Airesa v San Martin, da prisostvuje temu lepemu mladinskemu slavju, ki sta ga organizirala sanmartinska odseka SFZ in SDO. Okoli četrte ure je napovedovalec g. Rezelj Lojze povabil vse navzoče, da se približajo novemu igrišču. ...
SAN JUSTO
V	nedeljo, 8. oktobra, je bil v Našem domu v San Justu zaključek kuharskega tečaja, ki ga je imela organizacija Dekliški Mladinski dom. Tečaj je trajal 4 mesece in je bil ob sobotah popoldne in v nedeljo dopoldne v prostorih Našega doma. Vodila ga je da. Ema Blejčeva. ...
SLOVENCI PO SVETU KANADA
S poukom na kanadskih ljudskih srednjih šolah se je začelo novo šolsko leto tudi v slovenski šoli pri župniji Marije Pomagaj in sicer 10. septembra s skupno sv. mašo. V prvih štirih razredih je pouk ob sobotah od 2 do 4 popoldne ter ob nedeljah od 10 do 12. Peti razred ima pa šolo ob petkih ob pol 7 zvečer. Verouk imajo slovenski otroci ob nedeljah od treh do štirih popoldne.
V	slov. šolo fare pri Mariji Pomagaj se je do 15. sept. vpisalo 139 otrok. Od tega števila jih je 50 za prvi razred. V šolo pri fari Brezmadežne se je pa vpisalo 66 otrok.
Svobodna Slovenija, 12. oktobra 1961 - št. 41
RESUMEN DE ESTA EDICION
PRVI SNEG LETOŠNJE SEZONE
Po Sloveniji je to sezono prvič zapadel sneg v nižinah. Meja sneženja se je ponekod spustila tudi pod 700 metrov nadmorske višine, med dežjem pa je bilo par snežink opaženih tudi v Ljubljani.
MAMA SLOVENSKE SLIKANICE
Založba Mladinska knjiga je ob 100. obletnici rojstva Kristine Brenkove, »mame slovenske slikanice«, izdala štiri knjige pravljic. Vse so, kot je na predstavitvi dejal urednik za otroško in mladinsko literaturo pri založbi Andrej Ilc, poklon njenemu vizionarstvu, dobremu okusu, občutku in vztrajnosti.
BREZPOSELNOST
Septembra je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje registriranih 107.049 brezposelnih, kar je za 53 oseb več kot avgusta. V primerjavi s septembrom lani je bila brezposelnost višja za 9,3 odstotka. Zaposlilo se je 33,4 odstotka več brezposelnih kot avgusta, povpraševanje po delavcih pa je glede na avgust poraslo za 13,3 odstotka.
STOTISOČI OBISKOVALEC
V koprskem pristanišču so privezali tri potniške ladje, kar sicer ni prvič, vendar pa dveh izmed največjih križark na svetu hkrati v Kopru še niso imeli, so sporočili iz Luke Koper. Poleg tega je na eni od teh treh ladij v pristanišče prispel letošnji stotisoči obiskovalec, kar je rekord potniškega terminala Luke Koper.
422 KG SMETI NA SLOVENCA
Lani je v Sloveniji nastalo 863.877 ton komunalnih odpadkov, kar je 5,4 odstotka manj kot leta 2009. Na posameznega prebivalca je tako lani odpadlo 422 kilogramov komunalnih odpadkov oz. 1,2 kilograma na dan. Največji delež odpadkov predstavljajo nenevarni odpadki.
PO SVETU
parlamentarne volitve NA POLJSKEM
Zmago po nedeljskih parlamentarnih volitvah na Poljskem slavi sredinska Državljanska platforma premier-ja Donalda Tuska. Po 93 odstotkov preštetih glasov ji je podporo izreklo 39 odstotkov volivcev. To je prva stranka, ki bo po padcu komunizma vlado vodila dva zaporedna mandata. Skupaj s koalicijsko partnerico Poljsko ljudsko stranko, ki je prejela slabih 9 odstotkov, bo ohranila večino parlamentu. Zmaga Državljanske platforme je bila pričakovana, saj je zadnja štiri leta kljub težavam po Evropi državo vodila z gospodarsko rastjo.
EVRO DOGOVOR
Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy sta dosegla dogovor o krepitvi bančnega sektorja in rešitvi evrske dolžniške krize. Dogovor naj bi bil predstavljen do konca oktobra. Podrobnosti bodo dorekli v prihodnjih tednih in jih predstavili na vrhu skupine G20, ki bo v začetku novembra v francoskem Cannesu. Ne Merklova ne Sarkozy po nedeljskem srečanju v Berlinu o podrobnostih dogovora za reševanje evrske krize nista želela spregovoriti. Je pa nemška kanclerka zatrdila, da se tako Nemčija kot Francija zavedata svoje velike odgovornosti in sta odločeni narediti vse potrebno, da zagotovita ustrezno dokapitalizacijo evropskih bank.
POMOČ AFRIŠKEMU ROGU
Razmere na Afriškem rogu so vse bolj dramatične. Na to je že večkrat opozoril tudi papež. Za prvo pomoč državam vzhodne Afrike je prek papeškega sveta Cor Unum namenil 400 tisoč dolarjev. Minuli teden so se v Vatikanu zbrali tudi predstavniki nekaterih katoliških karitativnih organizacij, ki so razpravljali o organizaciji pomoči. Papež Benedikt XVI. je že večkrat pozval k večji zavzetosti mednarodne skupnosti za reševanje stiske v vzhodni Afriki.
AMERIŠKI PRIMANJKLJAJ
Urad ameriškega kongresa za proračun ocenjuje, da je javnofinančni primanjkljaj ZDA v pravkar zaključenem fiskalnem letu dosegel 1300 milijard dolarjev oz. 8,6 odstotka bruto domačega proizvoda. Ocenjeni primanjkljaj je skladen s predhodnimi napovedmi. ZDA je tako uspelo primanjkljaj glede na lani znižati za 0,3 odstotne točke BDP kar pa je še vedno zelo daleč od meje treh odstotkov, ki naj bi predstavljali vzdržnost.
VERSKO NASILJE V EGIPTU
Evropska unija je zaskrbljena nad nasiljem, ki je ponovno preplavilo ulice Kaira. V egiptovski prestolnici so po mirnih protestih koptskih kristjanov zaradi nedavnega
napada na eno od cerkva v provinci Asuan med njimi in vojsko izbruhnili spopadi. Ti so zahtevali 24 smrtnih žrtev, več kot 200 pa je ranjenih. Visoka predstavnica unije Catherine Ashton opozarja, da gre za kratenje pravice do svobodnega izražanja in vere. Krščanski Kopti namreč v Egiptu predstavljajo deset odstotkov od več kot 80 milijonov prebivalcev. Versko nasilje v Egiptu je pogosto, tarča napadov pa so Kopti, ki egiptovske oblasti obtožujejo, da jih sistematično diskriminirajo.
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Redac-cion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Pavlinka Zupanc, Lučka Oblak Čop, Mirjam Oblak in dijaki III. letnika. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
OTONO CALIENTE
La escena politica eslovena va tomando temperatura a medida que se acercan las elecciones parlamentarias del 4 de diciembre. Los partidos que hasta ahora han integra-do el parlamento se preparan para una diffcil campana electoral. Entre ellos, segun las encuestas, lidera el SDS (Partido Democrata Esloveno) del ex premier Janez Janša. Pero tambien esta el partido NSi (Nueva Eslovenia), que en esta oportunidad tratara de volver al parlamento tras una ausencia de tres anos. No faltan tampoco nuevas op-ciones, ya que en estos dfas se han formado agrupaciones con distintos proyectos y metas. Entre estos se destaca el partido formado y encabezado por el intendente de Ljubljana Zoran Jankovic. Se avecina un debate muy caldea-do, ya que Eslovenia se encuentra, como toda Europa, en medio de una profunda crisis, que seguramente tendra repercusiones en la decision de los electores. (Pag. 1.)
INDEPENDENCIA ECONOMICA
El pasado 8 de octubre se conmemoraron los 20 anos de la independencia economica eslovena. En esa fecha de 1991 el primer gobierno de la Republica de Eslovenia implemento su propia moneda: el tolar. Esta moneda nacio en circunstancias muy diffciles, cuando el pafs tuve que reconvertir su economfa. Pero no tardo en afirmarse y ser el valor de curso legal en los anos siguientes, hasta que Eslovenia se incorporo a la Union Europea y el 1. de Enero del 2007 adopto el Euro. (Pag. 1)
EL MINISTRO EN SERBIA
El ministro del gobierno esloveno, encargado de la relacion con los para los eslovenos que viven en otros pafses, visito Serbia. Allf se encuentra una comunidad eslovena muy numerosa que trata de organizarse y crecer en sus instituciones. Siendo comunidades relativamente nuevas, ponen su empeno en la organizacion y se esfu-erzan por conservar el idioma mediante cursos de esloveno. El ministro se puso al tanto de su trabajo y sus ne-cesidades. Tambien entrego varias distinciones a personas e instituciones por el esfuerzo en la conservacion de la cultura eslovena. (Pag. 2)
TEATRO PARA CHICOS
El sabado 24 de septiembre proximo pasado, los alu-mnos de los diferentes cursos de idioma esloveno, se reunieron en el Centro capitalino con motivo de celebrar-se el onomastico del beato obispo Slomšek, quien en el siglo XIX ensenaba a leer y escribir en esloveno, en la escuela dominical a los hijos de padres campesinos que deseaban que sus hijos recibiesen educacion en la lengua materna. Luego de la misa ofrecida por el padre Franci Cukjati en la iglesia Marija Pomagaj, todos fueron al salon principal del Centro esloveno a disfrutar de una repre-sentacion teatral. El curso Prešernova šola de Castelar presento la adaptacion del cuento El ganso de oro (Zlata goska), dirigida por Marjanka Grohar. Todo el publico dis-fruto del entretenimiento y de la ensenanza del cuento. En los rostros de los pequenos actores se pudo ver la feli-cidad por el logro. Muchas gracias a los maestros y padres por el esfuerzo y dedicacion en los ensayos y en los detalles para que la obra de teatro se llevase a cabo. (Pag. 3)
ACCION SOLIDARIA
Los estudiantes del tercer ano del curso superior de idioma esloveno Srednješolski tečaj visitaron, el sabado 17 de septiembre, el Cottolengo Don Orione en Claypo-le y el santuario de Schönstatt en Florencio Varela. En el Cottolengo entregaron los alimentos y demas elementos que reunieron para los enfermos, ademas de recorrer las instalaciones y ofr una breve biografa del santo Don Luis Orione. Tras el almuerzo se dirigieron hacia el Santuario de Florencio Varela donde prepararon las intenciones para la misa que el padre Franci Cukjati ofrecio en la ca-pilla. Felices por haber compartido el dia, enriquecidos por el trabajo bien hecho y agradeciendo a Dios por los dones concedidos, regresaron con sus familias. (Pag. 3)
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 350.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 455.-; beli papir, $ 560.-; Bariloche, $ 410.-; obmejne države Argentine, 175.- US dol.; ostale države Amerike 190.- US dol; ostale države po svetu, 200.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko po^to. Z navadno pošto 135.- US dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
MALI OGLASI
11.000.000 »kremšnit«
Na Bledu so obeležili enajst milijonov v tamkajšnji slaščičarski delavnici izdelanih originalnih blejskih kremnih
rezin. »Kremšnite« so na praznovanju prodajali po en
evro.
Slaščičarji hotela Park so v torek 11. oktobra izdelali simbolično enajstmilijonto kremno rezino, v katero so skrili drobno presenečenje. Srečnemu dobitniku, ki naj bi za en evro kupil omenjeno kremno rezino, je bil namenjen bon za enajst brezplačnih hotelskih nočitev v hotelih skupine Sava Hotels & Resorts. V Sava Hotelih Bled so ves prihodek od prodaje kremnih rezin na prireditvi namenili za brezplačno letovanje blejskih otrok iz socialno šibkih družin, ki ga v okviru akcije Peljimo jih na morje organizirata Rdeči križ Slovenije in območno združenje Rdečega križa Radovljica. Sobotni dogodek na terasi hotela Park pa bo popestril pester spremljevalni program, v katerem bodo nastopili glasbena skupina T-Angels s pevko Katayo, plesna skupina Ritualke, Mažoretni in twirling klub Radovljica ter člani Društva barmanov Slovenije. Igralska skupina viteza Gašperja Lambergarja pa bo uprizorila nerodne natakarje, je pojasnila vodja odnosov z javnostmi v družbi Sava Hoteli Bled Alenka Bešter.
SLOVENCI IN SPORT
OSEBNE NOVICE
TURIZEM TURISMO BLED	A
EVT Leg. 12618	O
Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija v . Bavec - Nevrolog, Nevropsihiater. Konzultorij v Ramos Mejiji, Tabladi in Belgrano. Ordini-ra ob ponedeljkih in torkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-6942-7574.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek & asociados - odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel./Fax: 4602-7386.
E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Matjaž Ravnik - odvetnik. Civil., delav., trg. tožbe; pogod., neprem. razpr.; dedišč., zapušč. Bs. As.: Viamonte 1337 2° D; 43726362; Tor/čet 15. do 19. S. Justo: Peru 2650; 3969-6500; Pond/sred/pet 15. do 19. mravnik@telecentro.com.ar Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar
valutni tečaj
v slovenji
12. oktober 2011
1 evro	1,36 US dolar
1 evro	1,40 US dolar
1 evro	5,81 ARG peso
	
	
PORAVNAJTE
NAROČNINO!
Krst
V	ponedeljek, 26. septembra je bil v cerkvi Nu-estra Senora del Rosario v Nueva Pompeya krščen, Bautista Scarpelli sin Martina in Marije Cecilije roj. Stanovnik.
Srečni družini naše iskrene čestitke!
Poroki
V	sredo, 21. septembra sta se poročila v Villa Angostura, Marija Klara Stanovnik in Sergio Nervi.
Preteklo soboto, 8. oktobra sta se v cerkvi Marije Kraljice poročila Rotija Grbec in Aleksander Zar-
nik. Poročil ju je nevestin stric msgr. Mirko Grbec in g. Franci Cukjati. Za priče so bili: ženinova mama Ljudmila Rupnik vd. Zar-nik in brat Andrej Zarnik ter nevestina starša Janez Grbec in Beti Urbančič Grbec.
Novoporočencem želimo obilo božjega blagoslova!
Smrt
V San Justu je umrl Tone Gradišar (96); v Hurlinghamu Silvija Sonja Troha (53); v Caserosu Mirko Žbogar (85).
Naj počivajo v miru!
SPET USPEŠNA V DVOJICAH
Velenjčanka Katarina Srebotnik je v paru s Čehi-njo Kveto Peschke zmagovalka močnega teniškega turnirja WTA v Pekingu z nagradnim skladom 4,5 milijona dolarjev. Zelo uspešna slovensko-češka naveza je v današnjem finalu gladko po dveh nizih premagala argentinsko-ita-lijansko kombinacijo Gisela Dulko in Flavia Pennet-ta.
NOVI stadion Z NOVIM IMENOM
Osrednji slovenski športni objekt - Arena Sto-žice - bo, kot kaže, z uvodom v leto 2012 dobil ime po najmočnejši slovenskih zavarovalnici. Stožice naj bi po novem letu nosile ime Arena Triglav. Zavarovalnica namerava za pet let postati generalni pokrovitelj stadiona in dvorane v Stožicah, cena na sezono je 500.000 evrov. V Triglavu napovedujejo tudi, da bodo dali objektu tudi do-
SOBOTA, 15. oktobra: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Gala večer ob 50-letni-ci v Slomškovem domu.
datno vsebino za še večjo prepoznavnost dvorane in svoje blagovne znamke. Trenutna vsebina stadiona in dvorane so koncerti in tekme, v Triglavu pa imajo v mislih tudi vrsto drugih aktivnosti, razstave in prireditve v zvezi z največjimi uspehi slovenskega športa, nekakšen slovenski športni hram slavnih.
slovenska zmaga
V BARKOVLJAH
Na tradicionalni jadralski preizkušnji Barkovljan-ka v Tržaškem zalivu je zmagala jadrnica slovenskega podjetnika Igorja Simšiča Esimit Europa 2. Na letos že 43. izvedbi regate je posadka na jadrnici z evropsko zastavo, na kateri je nalogo taktika opravljal Vasilij Žbogar, slavila po 57 minutah in 57 sekundah.
PLEZALSKO SREBRO
Tudi na šesti tekmi svetovnega pokala športnih plezalcev in športnih plezalk v težavnostnem plezanju v Boulderju se je na
Nedelja, 16. oktobra: Materinski dan Zvezni mladinski odbor vabi na predavanji,
ob 16. uri na Pristavi.
Gala večer ob 50-letni-ci v Slomškovem domu.
zmagovalni oder povzpela Slovenka. Mina Markovič je bila druga in je še utrdila vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala. Druga slovenska finalistka Maja Vidmar je pristala na četrtem mestu.
TENIŠKI LESTVICI
Naskok slovenskih igralcev na višja mesta svetovne teniške jakostne lestvice ATP je bolj ali manj spodletel. Blaž Kavčič se je v minulem tednu prebil le do četrtfinala challengerja v Palermu (nagradni sklad 42.500 evrov) in je le za dve mesti izboljšal rating ter je trenutno 92 igralec. Drugi Slovenec na lestvici ATP Grega Žemlja, ki je napredoval za dve mesti in je po novem 115. igralec, za Kavčičem zaostaja 107 točk.
Na teniški lestvici WTA je najboljša Slovenka Polona Hercog izgubila eno mesto: po novem je na 36. mesto in ni ubranila 35. mesta, kar je bila njena najboljša uvrstitev.
ČETRTEK, 20. oktobra: ZSMZ San Martin
vabi na mesečni sestanek v Domu ob 16. uri. Govorila bo gospa Mari Ker-žič o potovanju po Sloveniji. Vsi lepo vabljeni. Seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije, ob 19.30 v Slovenski hiši. SOBOTA, 22. oktobra: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Ponovitev igre »Zlata goska«, ob 20. uri na Pristavi.
NEDELJA, 23. oktobra: volitve v Argentini SREDA, 26. oktobra: Učiteljska seja, ob
19.30 uri v Slovenski hiši. SOBOTA, 29. oktobra: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Koncert Goriškega okteta vrtnica, ob 20.30 uri v Slomškovem domu. NEDELJA, 30. oktobra: 44. obletnica na Pristavi
SOBOTA, 5. novembra:
Šolski izlet
OB 50-LETNICI SLOMŠKOVEGA DOMA
gostuje s koncertom
Goriški oktet »VRTNICA<
v soboto 29. oktobra ob 20,30 Vstop prost
Castelli 28, Ramos Mejia
Vsi prisrčno vabljeni!
"Slovenec sem, tako je mati d'jala."
Društvo Slovenska Pristava vas vabi na
44. PRISTAVSKI DAN
v nedeljo, 30. oktobra,
Ob tej priložnosti bomo tudi blagoslovili nove prostore
in zaželeno dvigalo, ki je v veliko oporo ostarelim in prizadetim.
11.45 zbiranje gostov
12.00 pozdrav in dviganje zastav
12.30 sv. maša
13.30 kosilo
16.30 kulturni program:
-	slavnostni govornik prof. Avguštin Vivod.
-	«Pogledi in občutki ob 20. obletnici samostojne Slovenije» v zamisli in režiji Dominika Oblaka. Zaključili bomo slavje ob kresu s plesom in petjem na vrtu naše zelene Pristave.
Na našem slavju bo tudi sodeloval oktet «Vrtnica» s Primorske.
Vas pričakujemo!
Prijave za kosilo na 4627-4935 (druž. Kenda) in 4481-3541 (druž. Bajda).
Otroška kolonija Zedinjene Slovenije 2011
Za otroke od končanega 4. razreda dalje
bo od 2. do 13. januarja 2012 v prenovljenih prostorih Hanželičevega doma v Cordobi.
Vodita prof. Miriam Mehle Javoršek in prof. Andrejka Selan Vombergar.
Cena: za 1. otroka $1.800.-; za drugega otroka $1.350.-in za tretjega otroka $900.-
Rok prijave in vplačilo 1. obroka za $600.- do 30. Oktobra;
2. obrok $600.- do 30. novembra in 3. obrok $600.- do 23. decembra
na račun: CBU 0340022700051290009008; CUIT 27139270776
Ali osebno po dogovoru.
Prijave in pojasnila na tel. 4654-6477 (Alenka Prijatelj)
4629-6794 (Dani Grohar) Po elektronski pošti na naslova: kolonija2012@hanzelic.com.ar kolonija2012@hostalhanzelic.com.ar ali v pisarni Zedinjene Slovenije: 4636-0841. Potrdilo bančnega vplačila poslati na fax: 4613-3528
OBVESTILA
TELEFONSKI IMENIK SLOVENCEV V ARGENTINI POZOR! v ATENCIÖN!
Le še malo manjka!!!
Ali se še niste vpisali v Imenik, ki ga pripravlja Zedinjena Slovenija, da se poenostavi povezanost med nami?
Podjetniki, trgovci, profesionalci, z vašim oglasom daste v vednost skupnosti vaše ponudbe in storitve in tudi podprete izdajo Imenika.
Vse to lahko naredite samo še do 15. oktobra. Zato prosimo: pohitite!
Informacije na: esloveniau@sinectis.com.ar ali franciscomk@yahoo.com.ar
Zedinjena Slovenija