Izhaja vsak četrtek In stane po pošti po-Siijan letno Din 52, polletno Din 26, trimesečno Din 13. Naročnina se pošilja v napre* na upravo li-\rodni Gospo-Mariboru, inska ul. 14.
Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka stane 1*50 Din.
NARODNI GOSPODAR
ORGAN NARODNE RADIKALNE STRANKE ZA MARIBORSKO OBLAST.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Isti se ne vračajo. Cene oglasov po dogovoru, za večkratne oglase primeren popust. Otvor-jene reklamacije po-poštnine proste. Ček. račun poštnega urada Ljubljana št. 13.360.
številka.	MARIBOR, dne 9- oktobra 1924.	1. letnik.
t___ __________________ '
Lepo znaša Narodnega bloka v Celja.
volitve v Celju so izvršene. Nemšku-tai	alni blok, ki si je nadel ime, katero
mu	namreč	socijalno-gospodarski blok,
je p	napori te konkubinatske zveze so o-
stali	\i. Narodni blok je izšel iz volilnega
boja .	alec.
\	>otekle	zelo mirno. Nemškutarji so
strastr	in spravili vsakega volilca na volišče. 1	ii blok je razvil živahno agitacijo
in mlad	^gla navdušeno v volilni boj. Agitacijske	orodnega bloka so izvršile svoje
delo po	mišljeno, brezhibno. Nervoznosti
je bilo	p	beh	straneh, vendar je bila na
strani nai	_oka	večja sigurnost, ker je na-
rodni blok uDdelal voltlni teren že pred volitvami in številčno dokazal zanesljivo zmago. Nemškutarji in klerikalci so povzročili, da je prišlo na dan volitev iz Ljubljane v Celje črez 100 orožnikov, ki so patrulirali ves božji dan po mestu in stražili slovenske nacijonaliste. To orožništvo je bilo ne samo nepotrebno, temveč pomeni naravnost izzivanje celjskih Slovencev. Slovenci nikakor nismo imeli na-
mena, razbijati nemškutarskih in klerikalnih buč, ampak smo hoteli to zvezo premagati z krogljico v roki pred volilno škrinjico. To se je tudi sijajno posrečilo.
Ginljivo je bilo gledati, kako so prihajali volilci narodnega bloka na volišče. Bili so med njimi stari preizkušeni borci za narodno stvar. Niti bolezen nekaterih ljudi ni zadržala.
Tako se je udeležil volitev tudi g. Štefan Bor-lak, ki je komaj prestal bolezensko krizo, ves shujšan, bled, pa s trdno voljo v zmago narod, bloka.
Ko se je razglasil prvi volilni rezultat na obeh voliščih, je nastalo med množico, ki je oblegala volilne lokale, velikansko navdušenje. Na mestnem magistratu je zaplapolala slovenska trobojnica, iz Miklavževega hriba so padli streli iz topičev.
Volilni rezultat je sledeči: Volilnih upravičencev je bilo 1476. Od teh je volilo 1178, torej nad 80 odstotkov. Dobili so: Narodni blok 600 glasov, so-cijaiistična lista 93 glasov, nemškutarsko-klerikalna lista 485 glasov. Na ta način pride po volilnem redu za avtonomna mesta na narodni blok 25, na socijaliste 1, na nemškutarje in klerikalce pa 7 mandatov.
V narodnem bloku so združene 3 stranke: NRS, NSS in JDS. Narodna. radikalna stranka pošlje v občinski svet 4 odbornike in sicer: dr. Alojza Goričana, odvetnika, Franca Leskošek, trgovca, Albina Marčiča, arhivarja upravnega sodišča in Ludovika Selišeka, krojaškega mojstra v Celju.
Slovensko Celje je pri teh volitvah najlepše manifestiralo za nacijonalno slovensko in jugoslo-vensko idejo. Volilci narodnega bloka ,so na ta način ohranili lepemu mestu Celje slovenski značaj, katerega bodo znali čuvati liki punčico v svojem očesu tudi proti najtrdovratnejšemu sovragu, ki bi še kedaj poskusil oskruniti jugoslovensko zastavo, ki že od prevrata naprej mogočno vihra nad našim i prijaznim mestecem tu ob bistri Savinji.
„0 manlllnskem vpralanla v mariborski oblastf.
V štev. 9 »Narodnega Gospodarja« od 28. VIII. t. 1. pod naslovom »O manjšinskem vprašanju v mariborski oblasti« je sproženo vprašanje nemških manjšin. Zelo umestno in potrebno je o tem vprašanju razpravljati,' samo mislim, da je še prezgodaj postavljeno vsaj dotlej, dokler še ni med nami rešeno vprašanje, ali smo eden ali trije narodi. Po ra-dićevsko-frankovsko-klerikalni politični teoriji treh narodov imamo mi poleg nemških manjšin tudi druge, n. pr. na Hrvatskem srbske manjšine, katere ra-dičevsko-frankovski Hrvati iz mržnje do Srbov na-zivajo Vlahom idt. in s katerimi malo boljše postopajo kakor mi z Nemci.
Vprašanje treh narodov je hotela ustava po mojem mnenju rešiti na ta način, da se ukinejo plemenske in zgodovinske meje ter razdeli državo na oblasti. V tem slučaju bi se mogel vsak Srb v današnji Hrvatski tako prosto počutiti, kot v Srbiji, vsak Hrvat v današnji Srbiji pa kot v Hrvatski. Na ta način bi bili popolnoma ravnopravni bratje, kar je popolnoma pravilno. Žali bog, da ustava še ni dobila te trdne podlage. Odpor proti ustavi prihaja, ker omenjeno stališče ustave ni za vsakega dosti razumljivo, česa bi bilo treba posebno glasno in jasno ljudstvu obrazložiti, in na ta način bi odpor ponehal. Naši avtonomisti, federalisti oziroma njih voditelji dobro razumejo gornje stališče ustave, a oni vedo, da ga ne razumejo njih pristaši in zato to stališče ustave zlorabljajo. Nevednemu ljudstvu predstavljajo, da se za tem stališčem skriva velikosrbska ideja, po kateri se misli Hrvate in Slovence
asimilirati in posrbiti ter s tem ustanoviti Veliko Srbijo. Po naši ustavi si lahko še nadalje pridržimo vsak svoje ime srbsko-hrvatsko-slovensko, samo ne bi več obstojala Srbija, Hrvatska in Slovenija, ampak samo edinstvena država kraljevine SHS. Obstojale tudi ne bi več plemenske in zgodovinske meje.
Ugoditi bi se moglo tudi želji naših avtonomistov in federalistov in to samo deloma, t. j. nikdar popolnoma, in na ta način, da se bi ohranile dosedanje tzv. plemenske in zgodovinske pokrajine. V tem slučaju bi se mogla opustiti razdelitev države na oblasti, ali zopet ne bi smela obstojati Srbija, Hrvatska in Slovenija, temveč bi se morala ta imena zamenjati z drugimi nenacijonalnimi, in država bi se morala imenovati Jugoslavija. Odpovedati bi se morali vsak svojemu imenu in dobiti neko novo skuono jugoslovensko, ako bi hoteli biti ravnopravni. To je pa zopet neizvedljivo.
Nemško manjšinsko vprašanje bi mogoče bilo dobro rešiti na ta način, da se Nemcem dovolijo popolne narodnostne pravice, kakor v lastni državi, pod pogojem, da morajo poleg nemškega jezika znati tudi našega, in potem, ko dobimo naše izgubljene ponemčene ovčice nazaj, v tem slučaju bi nam mogoče tudi oni hoteli pomagati. Naše zgubljene ovčice bodemo zelo težko dobili nazaj iz razloga, ker je skoro cela industrija in veletrgovina v nemških rokah, kjer smo prisiljeni iskati kruh in istočasno tudi odvisni od delodajalca, in kdor je odvisen, ta mora biti tudi pokoren in podložen.
Nehvaležnost je plačilo sveta.
Katoliški škofje na Hrvaškem so nedavno, izdali pastirski list, v katerem pozivajo narod, da na posebno svečan način proslavi 1000-letnico hrvaškega kraljestva.
Stjepan Radič, ki mora v vsako stvar vtikati svoj nos, četudi se na njo toliko razume, kakor zajec na boben, si je tudi privoščil vsebine te okrožnice visokih hrvaških cerkvenih dostojanstvenikov, katerim je na shodu v Krašiču v ne posebno! laskavih in izbranih besedah bral levite, da je zasmrdelo celo našim slovenskim klerikalcem, ki so dosedaj leteli črez drn in srn za Stjepanom Radičem in glodali avtonomistično kost, katero, jim je milostno vrgel pod mizo, tako dolgo, da se niso pri prvi priliki za par ministrčkih stolčkov vrgli med staro šaro.
Tudi dr. Korošec, ki je bil slepo orodje Stjepana Radiča, je ob teh duhovitih izbruhih edino zveličavnega jugoslovenskega državnika na katoliško duhovščino zavihal nos. Lačni medved se noče učit plesati. Dr. Korošec pa je glodal Radičevo avtonomistično kost in prav pošteno plesal, kakor
veznik Stjepan Radič! Pa kako je »hudimer« dobro poučen o razmerah v Sloveniji!
Kaj pa je pravzaprav, govoril ta »šmencani« Stjeoan Radič na zborovanju v Krašiču? Najprej je konštatiral, da pastirski list hrvaških katoliških škofov ne bo, škodoval njegovemu političnemu gibanju na Hrvaškem. Na vsak način pa je po mnenju Stjepana Radiča potrebno, posvetiti na Hrvaškem delovanju hrvaške katoliške duhovščine vso pažnio, da ne bodo tudi tam polagoma nastopile razmere, kakor na Kranjskem (prav: v Sloveniji), kjer katoliški duhovniki v spovednici izprašujejo, katere časopise čitajo njihovi možje, kateri stranki pripadajo, in če duhovnik v spovednici ne dobi povoljnega odgovora, da je mož dotične grešnice zanesljiv in odločen pristaš dr. Koročeve SLS, potem jo čestiti gospod spovednik poduči, da ni več vezana na obljubo skupnega dosmrtnega življenja, katero je na dan poroke ,po rimsko-katol. obredu pred samim živim Bogom dala na slovesen način, skratka: da ni več njegova žena.
je piskal Stjepan Radič. In sedaj tako razočaranje! Katoliški duhovni očetje pa poučujejo v kato-To je vendar že preveč! Niti katoliškim spovedni- liških spovednicah katoliške žene v tako prostaški cam v Sloveniji ne prizanese več ta ženijalni za- 1 obliki, da Stjepan Radič tega poduka ni mogel po-
noviti niti na političnem zborovanju v gostilniških prostorih.
»Katoliški možje niso grešniki, katoliške žene niso grešnice, pač pa so grešniki tisti katoliški duhovniki, ki na tak način razširjajo Kristusove nauke in zaraditega mi Hrvatje pod nobenim pogojem ne dopustimo, da bi postala Hrvaška druga Kranjska«, tako je končal Stjepan Radič svoj govor.
Precejšnjo dozo hudega popra je serviral vedno iznajdljivi Stjepan Radič svojim zaveznikom. Slovenski klerikalci, osobito pa dr. Korošec, so gotovo prav pošteno kihali, ko so^ brali v časopisih lepo dišeče cvetke prijateljskega zavezništva, kateremu so dopirnesli vse žrtve samo za to, da razbijejo naše, s tolikimi napori in žrtvami ustvarjeno državno ujedinjenje.
Našim slovenskim klerikalcem je postalo zavezništvo z Stjepanom Radičem očividno zelo neprijetno. Seveda je to popolnoma razumljivo. Zaenkrat je Stjepan Radč samo pokukal v spovednice v Sloveniji. Ker pa je našim slovenskim klerikalcem dobro znano, da Stjepan Radič vrta in vrta, ter voha in voha, dokler vsega ne izvoha, se pač sedaj opravičeno boje, da bo pri drugi priliki svoje zaveznike še bolj trdo in občutno prijel, kakor sedaj. To oni tudi pričakujejo, ker dobro vedo, da je nehvaležnost plačilo tega sveta.
Za obrambo narodnesa in državnega edlnstva.
Narodna odbrana, organizacija najzvestejših in najiskrenejših voditeljev naše ujedinjene jugosloven-ske države, je imela dne 12. p. m. plenarno sejo, na kateri je došlo do sledečega zaključka:
Povodom mnogobrojnih vprašanj, stavljenih O-srednjemu odboru Narodne odbrane od strani po-edinih odborov iz cele kraljevine z ozirom na držanje kakršnega naj zavzamejo posamezni člani Narodne odbrane in tako tudi njene organizacije v sporu glede narodnega edinstva in osnovnega značaja naše narodne države ter ozirajoč se na svoja pravila, da dela na vzgoji naroda v duhu popolnega narodnega edinstva in da sodeluje na preporodu našega naroda v vseh pravcih, je sklenil Osrednji odbor Narodne odbrane izdati tem odborom potrebna navodila, kar se izvrši s to izjavo.
Ustanova Narodne odbrane je potekla iz vseh rodoljubnih državljanov brez ozira na strankino obeležje, brez ozira na plemenske razlike in na versko razdvojenost. Zgodilo se je to edino v želji, da se z združenimi močmi vseh državljanov ne samo čuvajo najbitnejši interesi šele ustvarjene svobode in edinstva našega celokupnega naroda, nego da se tudi z delom na vzajemnem upoznavanju, na kulturnem in prosvetnem razvoju in na duševnem napredovanju učvrsti in ojači ujedinjen narod Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Edinstvo našega naroda je neločljiva osnova, ona je temelj, na katerem se imajo svobodno razvijati vse moči ter neovirano kretati vse stranke, vsi kulturno-prosvetni pokreti in v obče vse akcije, ki streme za napredkom naroda in države. Neizbežne razlike, ki obstojajo in ki bodo vedno obstojale v raznih družabnih vrstah, pa tudi v vrstah enega in istega plemena, razlike razumljive z ozirom na dolgotrajno zgodovinsko podrejenost našega naroda, razlike razumljive z ozirom na različne življenske prilike v poedinih krajih, ni treba, da bi vplivale in ne smejo vplivati na oni glavni temelj, na katerem je zgrajena naša narodna država, to je temelj popolnega narodnega edinstva. Vsled nesrečnih strankarsko-političnih -'rilik, za katere nosijo odgovornost naši oolitiki, je ta temelj naše hiše ogrožen po zahtevah, ki gredo za tem, da se naš narod razcepi in razdvaja.
Stoječ nad vsemi strankarskimi, plemenskimi, verskimi in razrednimi borbami in neudeležujoč se nikakoršnih sporov strankarskega značaja, ne spuščajoč se v oceno nobenih postopkov, niti v kritiko nobenega dela, smatra Narodna odbrana za dolžnost, dvigniti svoj glas, da preko svojih odborov in pododborov odločno in najostrejše vstane v obrambo narodnega edinstva, v obrambo s tolikimi žrtvami Dostavljenega temelja naše narodne zgradbe. Narodna odbrana se čuti dolžna, da z vsemi močmi in z vsemi svojimi sredstvi pobija škodljivo in lažnjivo teorijo o treh narodih, s katero teorijo se izpodkopavajo samo osnove naše kraljevine. Radi tega dviga Osrednji odbor Narodne odbrane svoj glas in pošilja svoj apel vsem svojim organizacijam, vsem svojim prijateljem in vsem jugoslovenskim rodoljubom, da ne dopustijo, da bi bili zapeljani na napačno pot življenskega vprašanja našega naroda in naše države, ampak da
svobodno in smelo vztrajajo v borbi za obrambo narodnega in državnega edinstva.
Narodna odbrana poziva vse svoje organizacije, da dajo na primeren način izraza svoji odločnosti, braniti do skrajnosti veliko delo narodnega edinstva brez ozira na to, s katere strani prihaja odpor in odkod se dela na rušenju tega edinstva. Narodna odbrana smatra končno za svojo dolžnost, da v tem ča-
su razburkanih strankarskih strasti naslovlja apel vsem rodoljubnim državljanom, da velikemu živ-Ijenskemu vprašanju narodnega edinstva podredijo vse spore drugega reda in da z združenimi močmi čuvajo in ščitijo narodno in državno edinstvo.
Predsednik Osrednjega odbora: vojvoda Stepa Stepanovič.
Pregled izplačanih neposrednlih davkov po statističnih podatkih generalne direktne neposrednih davkov v Beogradu.
Plačale so na neposrednih davkih za dobo od
1.	januarja do 31. marca 1924 okroglo v dinarjih:
1.	Hrvatska 36,000.000.000 Din (36	*
milijonov dinarjev) napram v
proračunu predvidenih .... 34,000.000 Din (34 milijonov dinarjev) več . . 2,000.000 Din (dva milijona dinarjev)
2.	Bosna in Hercegovina 16,000.000 (16 milijonov dinarjev) napram
v proračunu predvidenih .	.	. 15,200.000 Din
(15 milijonov, dvestotisoč dinarjev), več.................... 1,400.000 Din
(1 milijon, štiristotisoč dinarjev)
3.	Slovenija 22,200.000 Din (22 mi-Ijonov, dvestotisoč dinarjev) napram v proračunu predvidenih . 12,000.030 Din (12 miijonov dinarjev), več . . 10,000.000 Din (10 miijonov dinarjev)
4.	Dalmacija 6,000.000 Din (6 miijonov dinarjev) napram v pro-
računun predvidenih .... 3,800.000 Din (3 miljone, osemstotisoč dinarjev), več........................ 2,200.000 Din
(2 milj ona, dvestotisoč dinarjev)
5.	Vojvodina 33,400.000 Din (33 mi-
ijonov, štiristotisoč dinarjev) napram v proračunu previđenih . 55,300.000 Din (55 miijonov, tristotisoč dinarjev), manj...................... . 22,000.000 Din
(22 miijonov dinarjev)
6.	Srbija in Črna Gora 35,900.000 Din (35 miijonov, devetstotisoč dinarjev) napram v proračunu
predvidenih .	   45,900.000	Din
(45 miijonov, devetstotisoč dinarjev), manj .	...... 10,000.000 Din
(10 miijonov dinarjev)
Iz tega seznama je razvidno, da so preko pro-računjenih zneskov plačale na neposrednih davkih: Slovenija, Hrvatska, Bosna in Hercegovina in Dalmacija, dočim so v plačilu zaostale Vojvodina in Srbija s Črno Goro. Nadalje je razvidno, da je v preplačilu na prvi vrsti (relativno kakor absolutno) Slovenija, potem sledi Dalmacija, tedaj ne ravno najbogatejše pokrajine. Zaostanek napram prora-
čunu je največji v Vojvodini, ki znaša celih 22 miijonov dinarjev. Srbija z Črno Goro je zaostala za okroglo 10 miijonov dinarjev, tedaj za toliko, za kolikor je Slovenija preplačala. Skupna svota preplačil znaša 15 miijonov dinarjev napram skupnemu zaostanku po 32 miijonov dinarjev, tedaj premalo 17 miijonov dinarjev.
Kaj sledi iz teh statističnih podatkov, ki so tudi za daljšo dobo v glavnem skoraj vedno isti? Da je donos ravno v pokrajnih, kjer je v veljavi stari avstrijski zakon o neposrednih davkih iz leta 1896. razmeroma najvišji. Iz tega številčnega dejstva se pa more sklepati tudi na dobro davčno upravo, ki je brezdvomno za državne finance največje važnosti po starem gospodarskem načelu, ki velja tudi za državno gospodarstvo, da dvakrat da, kdor hitro da. Sklepati bi se zamoglo pa še nadalje iz zneskov'na davkih, kakor so proračunjeni, da ni v ■'sej državi davčna moč enakomerno pritegnjena k državnim dajatvam. V kolikor je obdačba krivična. bi se zamoglo vsaj površno ugotoviti le, če bi bili drugi za to potrebni podatki na razpolago. Razlika v podelitvi davčnih bremen tiči v različnosti davčnih sestavov, ki nimajo enotne podlage. Ustava zahteva v čl. 116, da je davčna obveznost obča, da so vse državne davščine enake za vso državo in da se davek plačuje po davčni moči. V smislu te ustavne zahteve bi se morala davčna zakonodaja že zdavnaj poprijeti dela za izenačenje davčnih zakonov po enotnem davčnem sistemu. Da se pa zakoni povsod enako izvajajo, je nadalje še potrebna enakomerna in enotna reorganizacija davčne službe. Kaj pomaga najboljši zakon, če se ne izvršuje povsod enako vestno. Ce se bode enkrat ta brezdvomno v bližnji prihodnosti najvažnejša zakonodajna naloga rešila, se bode davčna moč države ne samo postavila na pravično podlago in s tem utrdila davčna morala, nadalje pa s tem, da bode pritegnila vse davčne vire v' državi v enakomernem razmerju, poskočila na všino, ki bode dala državi zadostna sredstva za najobširnejše delovanje tudi na kulturnem polju. Ravno ta sijajni bodoči finančni položaj države bode najtrdnejša garancija za najlepšo prihodnjost naše države.
Vpogled v posloune m gospodarske Knjige pri priredbi direktnih davkov.
Po § 279 zakona o osebnih davkih v obliki zakona z dne 6. III. 1917 drž. zak, št. 124 se vpogled v poslovne knjige ali po stranki ponudi ali zaukaže po pristojnem davčnem oblastvu (glej VI. pogl. ukaza fin. min. z dne 29. septembra 1917 drž. zak. št. 396). Če stranka ponudi vpogled v knjige, mora ista v smislu 3. stavka § 212 omenj. zakona natančno o-značiti dejstvo, ki se naj dokaže z vpogledom v knjige, drugače se ni ozirati na njeno ponudbo. Če stranka ne dovoli zaprošenega in njej dovoljenega vpogleda v knjige, se smatra ponudba za umaknjeno. Po odstavku L, 1., VI. poglavje ukaza fin, min. z dne 29, IX. 1917 drž. zak. št. 196, s katerim so se izpremenila oziroma dopolnila nekatera določila izvršitvenih predpisov k L. II., III., IV. in VI. poglavje zakona o neposrednih davkih, se mora obseg ponujenega vpogleda v knjige omejiti zgolj na mero, ki jo zahteva dokazna snov, razen ako se mora hkrati s ponujenim vpogledom v knjige izvršiti tudi zaukazni vpogled.
Za zaukazni vpogled v knjige veljajo drugi predpisi. Zaukazati zamore vpogled v knjige glede dohodnine davčno oblastvo, cenilna in prizivna komisija (206, 210, 220 omenjenega zakona) in samo tedaj, ako obstojajo osnovni dvomi o pravilnosti navedb davčnega zavezanca in ako druga dokazila,
ki so na razpolago, ne zadoščajo, da se dožene resnica. Stranka mora pri tem dovoljevati vpogled ne samo v opravilne in gospodarske knjige v ožjem smislu besede, temveč tudi v vse zapiske, ki jih piše 4avčni zavezanec o svojem gospodarskem poslovanju in ki morejo nuditi kakoršnokoli razjasnilo o okolnostih, važnih za priredbo davka. Obseg, v katerem je izvršiti vpogled v knjige, se ravna po njega, namenu in je pridržan preudarku oblastvenega organa, ki opravlja vpogled, Ako stranka ne dovoli vpogleda, se jo lahko kaznuje s kaznimi do 10.000 Din in nastopijo nadalje kontumačne posledice § 213 omenjenega zakona. Po odstavku II. 5. omenjene izvršilne naredbe je pozvati davčnega zavezanca pri zaukazanem vpogledu vedno z izrecnim pristavkom, da bi se, če se pozivu ne ustreže v primernem roku, ki se določi, priredil davek uradoma brez nadaljnega sodelovanja davčnega zavezanca na podstavi pripomočkov, ki jih ima oblastvo na razpolago (glej odi. II. zaukazani vpogledi v knjige, VI. pogl. prej navedenega izvršilnega ukaza.)
Kakor razvidno iz teh zakonitih predpisov, imata obe vrsti vpogleda tedaj bistvene razlike glede predpogoja za izvršitev vpogleda, potem glede postopanja pri izvršitvi in nadalje glede posledic v slučaju nepokorščine stranke.
Beležke.
Ali je v Gospodu zaspal? V svoji zadnji številki nas je neki mariborski tednik zapisal med mrtve in nam velikodušno natiskal precej obširno, a po vsebini oopolnoma neutemeljeno posmrtnico, katero je zaključil s trditvijo, da nas je zadela kap. Mi preidemo to notico s popolnim preziranjem in se veselimo iz vse duše njihove blamaže. »Narodni Gospodar« je pričel izhajati z našo lastno voljo in bo svoje delo tudi vršil tako dolgo, dokler bodo to zahtevali naši pristaši in njihova,stranka. Ob tej priliki pripomnimo, da nismo nikakor in nikjer u-kradli glave, kakor so na pr. to storili Orli jflede obleke in telovadbe Sokolom. S takšnimi ogabnimi rečmi se lahko tudi v bodoče pečajo le ljudje, ki nimajo značaja, ne kulture in so zmožni vsake hudobije. Torej dober tek gospodje in drugič več takta.
NSS in mi. Narodni socijalisti so baje v torek 7. tm. tudi razpravljali na svojem shodu o našem ti-
sku. Mi bi za danes le rekli, da naj bi se ta stranka, ki nima skoro nobenih zanesljivih članov in strankarske sposobnosti, pečala v bodoče s svojimi zadevami, nas pa pustila v miru. Če pa gospodje imajo resnično voljo za delo v prid naroda, imajo pa itak dandanes v vseh panogah narodnega življenja posla čez glavo.
Klerikalno nasilje. Naši klerikalni mogotci so upeljali v zadnjem času v vse kulturne uprave Slovenije pravo »strahovlado«. Dnevno poročajo listi o novih žrtvah tega ogabnega nasilja. Posebno temeljito so opravili ta herostratski posel na polju prosvete, narodnega šolstva. Zamenjali so namreč skoro vse zaslužne šolnike s svojimi podrepniki, z ljudmi, ki imajo le pečat črnega klerikalizma. Pa to žalostno dejstvo naj ne plaši naših naprednih prosvetnih delavcev. Prej ali slej se bo zleknil črni zmaj in tedaj zadobite vi, po nasilju zapostavljeni pionirji narodne vzgoje, popolno zadoščenje.
Kje je korupcija. Doznali smo, da je sedanji j železniški minister Sušnik najhujši sovražnik ko- I
rupcije. To golazen pobija na vseh koncih in krajih, radi tega je vedno na potovanju, seveda ne peš. pač pa se vozi v salonskih vozovih. Ako ravno je smrtni sovražnik korupcije, je vendar zelo velikodušen. Vsem samostanom je podelil proste železniške karte. Pravijo: da jih v kratkem dobe tudi Mariiine družabnice in tej sorodne organizacije. Brez komentarja!
Delo naše stranke. Pred nekaj meseci je razsajala po nekaterih občinah Ptujskega polja strašna nevihta, ki je povzročila ogromno škodo. Naš predsednik g. dr. R. Ravnik se je zavzel za prizadete občine in jim izposloval na merodajnih mestih v Beogradu podporo. Isto bodo prizadeti posestniki v najkrajšem času dobili. To je torej delo Narodno radikalne stranke, želeli bi le, da bi se ta podpora pravično razdelila in pomagala prizadetim krogom ublažiti skrajno bedo.
Politični pregled.
Naš notranji položaj!
Vprašanje Radičevega vstopa v vlado je še vedno odprto, ker HRSS noče pristati na pogoje, ki so stavljeni in katere mora izpolniti preje, predno vstopi v vlado. Ker so se pogajanja za vstop v vlado med Radičem in sedanjo vlado že enkrat razbila, je malo upanja, da bo mogoče Radiča pregovoriti za sporazum. Ker je sedanja vlada popolnoma odvisna od Radičeve milosti in ker je odvisen od tega tudi njen obstoj, je ona še enkrat poskusila, dobiti od »hrvatskega kralja« Radiča potrebne garancije za vstop v vlado. Ministrsko predsedstvo je sklenilo, da se pošlje poseben Davidovičev odposlanec k Radiču. V to svrho je odpotoval v Zagreb bivši poslanik Ljuba Mihajlovič, ki ima nalogo, da predoči Radiču posledice njegove dosedanje politike, ki je naravnost pogubonosna za sedanji režim. Iz izjave, ki jo je dal g. Mihajlovič novinarjem se da posneti, da ostaja Radič nepopustljiv. — Radič je poslal narodni skupščini lastnoročno pismo, v katerem prosi, da se njegovi mandati verificirajo. Izvoljen je v teh okrožjih. Obdržal si je splitsko-dubrovniški mandat. Poverilnic ne more predložiti, ker jih je zgubil. (Lep red. Ured.) —• Narodna skupščina bi se imela sestati dne 11. t. m. Ker se pa ta kritičen vladni položaj še ni razjasnil, je malo upanja, da se ista sestane pred 20. oktobrom; takrat se prične redno zasedanje. To je najboljši dokaz, da se vlada boji parlamentarnega dela in kontrole. Boji se pa tudi, da se ji ne bi Radič izneveril in jo pustil na cedilu. — V nedeljo je imel Radič v Varaždinu shod, na katerem se je — kakor se da iz njegovih govorov posneti — obnašal zelo predrzno. V svojem govoru je pretil Beogradu, sedanji vladi, celo kralju je zagrozil, ako ne ugodi zahtevam HRSS in ako vlada ne bo postopala kakor on to zahteva. Posebno je Radič po-vdarjal, da je možno, da pride zopet na vlado radikalna stranka. Radič se je dobesedno izrazil takole: Ker se širijo govorice, da je začela vlada z radikali mešetariti, smo pripravljeni na vse m če treba treščimo po njej tako, da se razleti na vse strani. Ako nam pa vsa sredstva ne pomagajo, potem pride sila, Ali ne sila poedincev, temveč sila celega naroda (katerega naroda? Ur.). Revolucija je velika nesreča, ali je vendar manjše zlo nego popstvo. — Lepe čase nam obeta ta mirotvornež; popolnoma po kopitu Moskve.
V sredo dne 8. f. m. je minister vojne in mornarice general Hadžič podal ostavko. Svojo demisijo utemeljuje s tem, da ne more več nositi soodgovornosti za protidržavno politiko sedanjega kle-rikalno-turško-radičevkega režima. V režimskih krogih vlada velika nervoznost. Stojimo pred popolno krizo režima.
Grčija,
Grčija je dobila novo vlado. Za min. predsednika je bil izvoljen Mihalcpopulus, zunanje ministrstvo je prevzel Russos, notranje pa Kondilis.
Nemčija,
Nemčija bo najbrže sprejeta v Zvezo narodov. Vlada je poslala zaveznikom memorandum, v katerem zagotavlja, da je pripravljena vstopiti v Ligo narodov, a to pod gotovimi pogoji. Francija pravi, da ne bode delala Nemčiji nobenih ovir, kar se tiče vstopa, pač pa ji ne dovoljuje nobenih privilegijev; Italijanski odgovor tudi ne bode vseboval nobenih presenečenj za Nemčijo. Anglija pa je naziranja, da za pristop Nemčije v Zvezo narodov ni nobenih pomislekov.
Avstrija,
Med Avstrijd in našo, državo se vršijo trgovinska pogajanja, ki potekajo dosedaj povoljno. Pogodba je že sklenjena in se je poslala beograjski vladi v odobritev. Pričakuje se, da se pogajanja zaključijo okoli 20. t. m.
Dopisi.
Mariborske novice.
Zidar Leopold Brunnsr, ki je bil pri zvonolivar-ni inž. Biihla v Mariboru nastavljen kot specijalist in je stanoval s svojo ženo in štirimi otroci v Biihlo-vi hiši v Moterjevi ulici št. 15, kjer je mnogo zidal in delal za svojega gospodarja. Pričel ga je črteti in vsled tega mu je razdrl drvarnico in mu vse iz nj4 raznesel. Odslovil ga je iz službe brez vzroka, pridržal si je pa Brunnerjevo delavsko knjižico do 30.
septembra, tako da si ta ni mogel iskati druge službe. Vzel mu je konečno vse in pustil mu je le sobico, katera pa tudi nima nobenega okna in 6. t. m. ga je pa še iz sobice vrgel na cesto. Zidar Brun-ner je prišel s svojo bolno ženo, katero je moral vsled slabosti peljati za roko, k policijskemu komi-sarijatu, z enim otročičem v naročju, iskati pomoči, dočm se je treh drugih otročičev usmilila neka dobrosrčna gospa iz sosedstva. Inž. Biihl je v svoji vsemogočnosti sodnik, v svoji lastni zadevi stanovanjski urad, policija, glavar itd., kajti vrgel je celo rodbino brez sodnijske odpovedi na cesto. Tako se godi našim ljudem in tako gospodarijo v Mariboru Nemci — inozemci! Noyue tandem! Ali hi pomoči proti takim izgredom. Zvonovi zvonite, samoglave črepinje razbite! — Usposobljenostni izpiti za o-snovne in meščanske šole se pričnejo dne 4. novembra v Mariboru na moškem učiteljišču. Prošnje se naj pošljejo najkasneje do 25. oktobra in to potem šolskega vodstva. — Dne 3. na 4. t. m. so do-sedaj neznani zlikovci vlomili v mariborsko zastavljalnico. Odnesli so, eno zlato zapestnico in en par starih čevljev, — Dne 11. in 12. t. m. bo imela Ljudska knjižnica nabiralna dneva. Občinstvo se prosi, da prispeva k tej kulturni nabiralni akciji, kolikor pač vsak posameznik zmore. — Meseca marca t. 1. sta bila odlikovana z redbm Sv. Save V. reda gg. Alojzij Križnič, gen. ravnatelj »Drave« in Dragutin Humbek, ravnatelj mešč. šole v Mariboru. Te dni so prispela odlikovanja in so se odlikovancem izročila. — Carin, pripravnik Ignacij Opelka je v petek dopoldne izvršil poskus samomora. Ustrelil se je v prsa; krogla je ostala v pljučah. Pripeljan je bil v bolnico. Sedaj se nahaja izven nevarnosti. — V Mariboru so obolele 4 osebe na griži. — Kakor smo poročali vil. številki našega lista, je bila proti Klari Fras, materi dveh nezakonskih otročičkov, uvedena sodnijska preiskava radi zanemarjanja materine dolžnosti. Te dni je bila izrečena obsodba, ki se glasi na 3 dni strogega zapora s trdim ležiščem. Mislimo, da si bode v prihodinjič obsojenka malo bolj vzela k srcu dolžnosti, ki jih je dolžna izpolnjevati kot krščanska mati. — Pri javni tomboli, katero je priredilo sokolsko društvo v Mariboru in ki se je vršila 5. t. m. na Glavnem trgu, so se razdelili dobitki tako-le; I. tombolo, kompletno spalno sobo, Rojc Angel, policijski sluga; II. voz premoga, Stumpf Ivan. sin železničarja; III. kompletno garnituro kuhinjske posode, Veseli Hugo, žel. uradnik; IV. železen plug, Letnik Ivan, železničar; V. blago za moške in ženske obleke, Birk Roza; VI. eno ledenico, Stolnik Mirko, uradnik na Teznu.
Slovenska Bistrica, Tukajšnji nadučitelj g. Fr. Karbaš je imenovan šolskim nadzornikom za ljutomerski, radgonski in šentlenartski okraj. Šola izgubi s tem zelo marljivega, zmožnega in objektivnega u-pravitelja, kulturna društva pa izbornega sotrudni-ka. G. Karbašu k zaslužnemu imenovanju čestitamo. — Te dni je bil aretiran in oddan po gornje-poljskavskem orožništvu v zapore tukajšnjega sodišča 17-letni posestniški sin Fr. Srebot Ritoznoja radi nenravnega občevanja z dvema viničarskima hčerkama, starima komaj po 4 in 7 let. — Rupertov sejem dne 24. p. m. je bil letos slabo obiskan. Vzrok menda leži v tem, da ima podeželsko ljudstvo radi lepega vremena obilo poljskega dela. Prignalo se je komaj okoli 250 glav živine. Posetilo pa je sejem izvanredno lepo število kramarjev z manufakturnim blagom, ki so napravili tukajšnjim trgovcem velike skrbi. Posamezni so prodali sicer ne prvovrstnega blaga v velikih množinah. — Pred kratkim se je pojavilo na pismen poziv nekaterih tukajšnjih mlečnozobnežev okoli 30 fantov iz Gor. Bistrice, oboroženih z gorjačami, da dokažejo svojo korajžo. Ker so se pa bistriški pozivatelji »junaško« poskrili, jo je izkupilo nekaj nedolžnih. Zadevo ima v rokah tukajšnjo orežništvo. — Trgovec g. Pinter Lojzek mlajši je prevzel za našo državo glavno zastopstvo novih senzacijonalnih budilk Memosy-ma, t. j. ur z električnim mehanizmom, ki se potom kontaktnih čepkov dajo uključiti na poljubni in večkratni čas, ne da bi bilo treba uro navijati. Zadnje dni je dospelo v Slov. Bistrico več teh ur, ki vzbujajo splošno pozornost. Osobito za šefe večjih pisarn je ta ura opominjevalka neprecenljive vrednosti. — V četrtek 25. p. m. opoldne se je nudil cestnim pasantom na Tržaški cesti pretresljiv prizor, ki je moral vsakega ganiti do solz. V mali pritlični sobici je stanoval že delj časa pri tukajšnjem zdravniku dr. Marcijušu pekovski pomočnik Franz Silak, katerega je dal ta oholi, Slovencem že od nekdaj neprijazni magnat, sodnijsko deložirati z družino vred, menda radi tega, da se bodo njegovi sinovi, ki študirajo oziroma so še nastavljeni po Budimpešti in Gradcu, ob priliki njihovega prihoda lažje raz-šopirili. Ta hišni posestnik, ki je zasedel na nepojasnjen način v letošnji sezoni v Slatini Radencih mesto zdraviliškega zdravnika, bi pri teh svojih mastnih zaslužkih ne bil utrpel prevelike škode, ako bi vsaj za nekaj časa še bil imel sočutje do svojega bližnjega.
Strnišče - Sv, Lovrenc na Drav. polju. Naši nekdaj zapuščeni kraji so se preobrazili v majhno mestece. Tukaj je mnogo raznovrstnih tovarniških podjetij, kakor: tvornica lesene volne, tvornica sadnih konzerv ter tvornica tehtnic; pletarska, mizarska in kovaška zadruga. Tudi električno razsvetljavo imamo. Politično življenje je pri nas zelo na visoki stopnji. Vsi si želimo, da bi bili v močni na-
rodni stranki, kjer bi se varovali naši interesi. Mnogo je takih, ki tavajo brez cilja. Oni, ki ne vedo kam, tem kličemo, k nam, pri nas so zavacovani Vaši interesi. Tu boste našli potrebno pomoč.
Lajteršberk. V četrtek dne 2. t. m. so našli v odprtem studencu pred orožniško stanico v Lajterš-bergu pri Mariboru v »travo« povitega novorojenčka. Kako dolgo je bil mrlič v vodi, katero rabi vsa okolica za kuho, se do danes še ni dognalo. Prav tako je za sedaj še tudi njegova bestialična mati neznana oblasti.
Pri Sv. Rupertu v Slov. goricah je porodila in zadavila farovška dekla na hlevu svojega gospodarja dete. Ker so bile posledice poroda nenormalne, prepeljali so nečloveško nesrečnico pretečeno nedeljo v mariborsko bolnico.
Rožno.
NAROČNIKI »NARODN. GOSPODARJA« POZOR! Od vseh strani prihajajo v zadnjem času številne pritožbe, da naši naročniki spjoh ne sprejemajo našega lista. Opozarjamo naše naročnike, da bomo na merodajnih mestih storili potrebe korake, da se nerednosti pri dostavitvi našega časopisa ne bodo obnovile.
Vsi oni naročniki našega lista, ki dosedaj še niso poravnali naročnine za tretjo četrtletje se prosijo, da to storijo čimpreje, V to svrho so bile priložene pred kratkim poštne položnice, katerih se naj blaglovolijo naši p. n. naročniki poslužiti. Naročniki zavedajte se svoje dolžnosti!
Obletnica koroškega plebiscita. Dne 10. t. m. bomo obhajali zopet obletnico zgoraj imenovanega plebiscita, žalostnega dejstva, ki nam je nasilno strgal naš divni Korotan in njegove dobre naše brate. Krvavi nam duša ob tem spominu, smilijo se nam rodni bratje, ki ječijo že leta pod krutim jarmom o-holega germanstva, a tolaži nas prepričanje, da je ta mednarodna ureditev le začasna, da nas prejali-slej združi naša mogočna mati Slavija v eno državo, pod svojo lastno streho. Obširneje o tem vele-važnem dnevu prinesemo prihodnjič.
Ksaver Meško kot jubilant. Dne 28. oktobra bo obhajal naš znameniti pesnik in pisatelj Ksaver Meško svojo petdesetletnico. Ta zaslužni mož je kmetski sin Slovenskih goric in po poklicu duhovnik. Njegovi umotvori so pravi biseri naše literature, polni nebeškonežne milote in krasote. Ob njegovem prazniku bi želeli, da bi veliki prosvetnik z lahkoto pozabil neštete mučne prevare preteklosti in še mnogo let vodil svojo umetniško pero v korist in čast svojega izmučenega naroda.
Prebivalstvo pozor! Komanda mariborskega vojnega okruga ponovno opozarja vse prebivalstvo, da se ponoči ne poslužuje poti v obližju munic^ijske-ga skladišča v Bohovi (pri Hočah), ki veže Ptujsko in Tržaško cesto, in da po možnosti vobče ne hodi v gozd v bližino tega skladišča, da se ne bi dogodila kaka nesreča, ker je tamkaj postavljena straža.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru opozarja vse proizvajalce vina, da so zavezani v roku 10 dni od dneva, ko so izprešali vino, prijaviti dobljeno količino vina pristojnemu oddelku finan. kontrole. Nadalje je vsak, kdor proda vino, dolžan, da prijavi pristojnemu oddelku finančne kontrole prodano količino vina, predno istega izroči kupcu. Na vsako tako prijavo dobi prodajalec vina od fin. kontrole za nezatrošarinjeno vino kontrolni list, za zatrošarinjeno vino pa svobodnico. Kontrolni list ozir. svobodnico mora prodajalec izročiti istočasno z vinom kupcu, ki pa mora kupljeno vino tekom 24 ur po prejemu prijaviti svojemu pristojnemu oddelku fin. kontrole ter izročiti istemu tudi kontrolni list oziroma svobodnico. če pa je dobil kupec vino s kontrolnim listom, mora tudi v gori omenjenem roku 24 ur plačati odpadajočo trošarino in event. občinsko doklado k trošarini. Kdor ne prijavi tekom 10 dni svojega vinskega pridelka ali opusti prijavo vina. bo kaznovan po členu 85 trošarinske-ga pravilnika na denarno kazen 1000 Din (eden-tisoč dinarjev), katera kazen se ne more znižati. Kupec vina, ki ne prijavi tekom 24 ur prejetega vina in ga ne zatrošarini v istem roku, v slučaju, da je sprejel nezatrošarinjeno vino, se bode smatjal v zmislu člena 77 t. 1. tros. prav. kot tihotapec ter ga čaka kazen v petkratnem znesku prikrajšane trošarine. Tudi se mu zapleni vino, ki ostane tako dolgo zaplenjeno, dokler ne plača prikrajšane tro-
Razglas drž, babiške šole. Na državni babiški šoli v Ljubljani se začne dne 4. novembra 1924 učni tečaj za babice s slovenskim učnim jezikom. Tečaj bo trajal približno 10 mesecev. V ta tečaj se sprejmejo ženske, ki še niso prekoračile 40. leta starosti in ki so, ako so še neomožene, dovršile 24. leto ter so učnega jezika zmožne v govoru in pisavi. Pouk je brezplačen. Vse prosilke morajo vložiti svojeročno spisano, pravilno kolkovano prošnjo za sprejem v babiško šolo pri pristojnem srezkem poglavarju, odnosno mestnem magistratu, do dne 10. okt. 1924. Prošnji naj prilože krstni in rojstni list, event. poročni list, ali če so vdove, smrtni list svojega moža, nadalje oblastveno potrjeno nravstveno izpričevalo, potem izpričevalo uradnega zdravnika pristoj. političnega oblastva, da so zdrave in telesno in duševno sposobne za uk, nadalje izpričevalo, da imajo cepljene koze ali da so jim bile koze iznova ceplje-en, izpričevalo o šolski izobrazbi in če so ubožne, tudi zakoniti ubožni list. Prednost za ta tečaj imajo
prosilke iz mariborske oblasti, izvzemši mesti Maribor in Celje. Učenke, ki so ubožne in potrebne, se sprejmejo v internat brezplačno; imovitejše morajo plačevati hrano v internatu, stanujejo pa lahko zunaj internata. Vsaka učenka, sprejeta v drž. babiško šolo, mora imeti poleg zadostnega telesnega perila in obutve še te-le svoje predmete: 4 rjuhe, 2 prevleki za blazine, 1 posteljno odejo (koc), 2 bela predpasnika z rokavi (po predpisu); 2 brisači, 2 namizna prtiča, jedilno posodo in orodje. Dne 4. novembra 1924 ob osmih se morajo vse prosilke osebno javiti pri ravnateljstvu državne babiške šole v Ljubljani, Stara pot št. 3, da opravijo predpisani sprejemni izpit. Prosilke se sprejmejo, ako zadoste vsem predpisanim pogojem in ako o-pravijo sprejemni izpit z dobrim uspehom.
Kino.
Grajski kino predvaja od četrtka do vključno nedeljo velikansko historično dramo v 5 činib »La dame de Monsosreau«, po istoimenskem romanu Alex Dumas-a. Ta film je edini te vrste. Vse slike so bujnih nravnih barv znamenite največje francoske tvornice Pathe Color. Vloge so razdeljene med najbojlše francoske igralce, kakor Genevieva Fe-lix itd. — V pondeljek začne »Vihar«, senzacijonel-na drama v 8. činih ter se predvaja do vključno srede.
Mestni kino. Do četrtka, 9. t. m. se predvaja kriminalna drama v 6. činih »Pirati lepotic«. — Od petka 10. do vštevši pondeljka 13. t. m. Ijubavno-avanturistični film v 6. činih »Z ognjem in mečem«. — Od torka 14. do petka 16. t. m. krasni film v 6 činih »Tajfun«,
Gospodnrtivo.
Kaj moramo storiti pred trgatvijo.
Sodi, vedrice, kadi, stiskalnice in vse potrebno orodje naj se dobro opere. Kdor pazi, da je vsa posoda čista, ne bode imel nikdar plesnivega ali skisanega vina. A najglavnejši pogoj za ohranitev dobrih vin je klet.
Klet.
Vsaka vinska klet bi morala imeti kolikor mogoče enako temperaturo. Toplota bi morala imeti 8° R, Da to dosežemo, moramo klet zidati v zemljo vsaj 5 metrov globoko.
Klet mora biti obokana. Višina kleti bi morala znašati 5 metrov. Tla naj bodo cementirana, tako da se klet lahko vedno ohrani čista. A najglavnejši pogoj kleti je, da je suha. Ako nima kdo suhe kleti, naj stene omeče s cementom. Kletna vrata naj se nahajajo na vzhodni ali zahodni strani, a nikdar proti severu ali jugu. Skrbeti se mora za potrebno ventilacijo. Klet brez ventilacije postane zaduhla, sodi plesnivi itd. in to najbolj škoduje pri pretakanju vina.
Klet mora obstojati iz vrelne in vinske kleti. Za vrenje mošta moramo imeti poseben prostor, v katerem lahko vzdržujemo toploto 14° R, katero potrebuje mošt za vrenje. Vrelna klet mora biti prav tako, kakor vinska klet, suha, čista, cementirana, dobro ventilirana in tudi svetla.
V	kleti potrebujemo naslednje orodje: grozdni mlin, grozdne stiskalnice, vrelne kadi in pokrove za vrelne kadi, mreže za repkanje grozdja, kladiva, metle, moštne tehtnice, vrelne vele, toplomer itd.
V	vinski kleti pa moramo imeti: toplomer in tehtnico za vino, žveplalriik, vedrice za pretakanje vina, posode za polnjenje sodov, lij, buče, svedre, metle, kladivo itd.
Sodi.
Sodi naj se delajo s popolnoma zdravega hrastovega lesa. Uporabi se tudi lahko kostanjev les. Druge vrste lesa pa naj se ne uporablja za izdelovanje sodov.
Ko dobimo nove sode, mora biti naša prva skrb, da iz sodov odpravimo duh po lesu in čreslovini. Napravi se vrela voda, kateri se doda 1 odst. žveplene kisline. Sod se mora trikrat do štirikrat zaliti, nato se napolni več dni s čisto vodo, katero se vsak dan izprazni in znova nalije. To se tako dolgo ponavlja, dokler voda, katera se iz soda izlije, ni brez barve in vsakega okusa. Končno se sod zakuha z moštom.
Stare sode, katere smo že rabili, očistimo na ta-le način: Osnažimo ga znotraj z verigo, zunaj pa s krtačo. Nato sod tako obrnemo, da iz njega odteče voda, drugi dan pa sod zažveplamo.
Najprej moramo sod dobro nabiti, nato obesimo kos žveplene jute na posebni pripravi v sod. Tako pripravo za žvepljanje dobimo v vsaki železni
trgovini. Nato žveplo zažgemo in vtaknemo s pripravo vred v sod. V par minutah je žveplo zgorelo.
Sod se mora nato dobro zabiti. Sedaj šele je pripraven za vino.
Plesnive sode moramo najprvo oprati z mrzlo vodo in s krtačo, šele nato z vrelo vodo, kateri se je dodalo nekaj sode.. Če pa je sod močno plesniv, naj se mu izbije dno. Nato naj se sod dobro izmije z 1 % raztopnino žveplene kisline. Ali pa da ga skobljamo ali ožgemo. Ko mu vdenemo zopet dno, ga izperemo s toplo vodo.	I. Č., ekonom.
Mariborski tržni dan z dne 4. oktobra. Ta dan je bil zelo živahen in tudi blaga se je mnogo pripeljalo v mesto. Bilo je 20 vozov sadja, 41 vozov krompirja in zelenjave in 22 vozov svinjskega mesa in slanine. Meso : Slaninarji so prodajali svinj skq meso po 15 do 35 dinarjev, slanino po 35 do 38 dinarjev in drob po 15 do 20 dinarjev kilogram.
Domači mesarji so pa prodajali govedino po 22 do 25 dinarjev, teletino 25 do 30 dinarjev, svinjsko me so po 27 do 35 dinarjev, klobase po 30 do 60 dinarjev, prekajeno meso po 40 do 45 dinarjev, drob po 10 do 17 dinarjev kilogram. — Slaninarji so tržili prav dobro. — Perutnina : Čeravno je bilo črez 600 komadov perutnine na trgu, so cene vendar še visoke in sicer kokoši 15 do 70, race 60 do i po 45 dinarjev 100 kilogramov, seno pa so proda-
80, goske 80 do 100, purani 80 do 120 dinarjev komad. — Domači zajčki 10 do 40 dinarjev komad. — Zelenjava in krompir: Vsled svoječasnega deževnega vremena je mnogo krompirja segnilo in zato se pa cene držijo na isti višini, to je 10 dinarjev za mernik (7 in pol kg). Ku-mrce 0.50 do 1, zeljnate glave 1 do 5 dinarjev komad, čebula 3 do 5 dinarjev venec, češnja ni bilo videti; fižol 1 do 2 dinarja kupček, luščeni po 2 do 3 dinarjev, grah 3 do 4 dinarje liter, kislo zelje 4.50, kisla repa 3 dinarje. — Sadje: Vkljub velikemu neurju, ki je razgrajalo svojčas, je skoraj vedno mnogo sadja na mariborskem trgu. Jabolka so se to pot prodajale na debelo po 1 in nol do 2 inarja, na drobno pa 2 do 5 dinarjev, hruške 4 do breskve 5 do 10, grozdje 5 do 10, češplje 12 dinarjev kilogram. — Kostanji surovi 3 do 4, pečeni 6 do 7 dinarjev kilogram. — Lončena roba se je prodajala po 0.50 do 100, lesena roba pa po 2 do 150 dinarjev komad.
Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo, 1. oktobra so bili 3 vozovi sena na trgu in so ga prodajali po 50 do 55 dinarjev — pa še tega so težko prodali. V soboto, 4. oktobra so pripeljali 4 j vozove sena in 1 voz slame. Slama je bila prodana
Nosite Berson gumi pete in podplate
S tem si prištecfite mnogo denarja in očuvate Vašo obutev. BERSON gumi pete in podplati so trpežnejši kakor usnje.
Kdor želi dati vrelo živino, konje i.t.il.
naj se obrne na upravo našega lista. Ponudbe je poslati pod šifro „Ekonomija".
najcenejše
Otroške čevlje
in na j finejše čevlje in nogavice kupite pri' tvrdki:
AHICA TRAliN,
Grajski trg štev. 1
in nogavice po izvanredno nizkih cenah!
zmožna slovenščine, nemščine, srbohrvaščine v pisavi in jeziku, kakor tudi strojepisja, išče primerne službe. Ponudbe na upravo. ........
LemMl zaslužek
se nudi zanesljivi, inteligentni osebi, ki bi opravljala izven uradne posle. Nastop službe takoj. Ponudbe je vpdslati na upravo našega lista, Maribor, Frančiškanska ulica št. 14.
„LUTKA“
tvornica otroških igračk
Maribor,Trubarjeva ul.2
Pisarna: Vila Korotan. -- Telefon 261.
v „Narodnem domu“ pri novem gostilničarju
OSETU.
„Sanatorij44
MARIBORU
Privatna klinika z najmodernejšimi napravami na polju zdravstva. Sprejmejo se vsi bolniki razven umobolnih in takih z nalezljivimi boleznimi
prosta izbira zdravnikov
Cene: I. razred Din 160.—, II. razred Din 120.—, HI. razred Din 85.—.
Prospekti na zahtevo!
jali po 85 do 87.50 dinarjev 100 kilogramov. Kmetje še vedno nočejo voziti sena na trg, ker čakajo, da bo cena dosegla 100 dinarjev za 100 kilogramov, kar se bo gotovo tudi zgodilo, kakor hitro bo prenehala paša.
Borza. Plačati je treba za 100 angl. funtov 30.650 Din, za 100 dolarjev 6925 Din, za 100 švic. frankov 1324 Din, za 100 franc, frankov 362 Dim za 100 laških lir 299 Din, za 100 čeških kron 206 Din, za 100 bulgar. levov 48 Din, za 1000 avstrij. kron 97.5_ pare, za 1000 ogrskih kron 97.5 pare.
Letošnj pridelek hmelja. Na mednarodem hmeljarskem zborovanju v Žatcu (ČSR), ki se je vršil dne 15. avgusta, se je določil cenilni komite, za sestavo cenitve svetovnega hmeljskega pridelka v letošnjem letu. Izvoljeni komite je na svoji seji v Niirnbergu dne 1. septembra t. 1. postavil to-le cenitev: Jugoslavija 33.000 — 35.000, Čehoslovaška 148.000 —
156.000,	Nemčija 127.000—140.000, Francija 70.000 do 74.500, Avstrija 800—1000, Madžarska 400—500, Rumunija 1800—2000, Poljska in Rusija 23.000 do
24.000,	Anglija 315.000—325.000, Amerika in Kanada 170.000—180.000, Avstralija in Nova Zelandija 18.000—20.000 centov a 5 kg. Skupen pridelek znaša 932.000—985.000.
Lastnik: Konzorcij »Narodnega Gospodarja«. — Glavni In odgovorni urednik Ivan Pučel. — Tisk Ljudske tiskarne Maribor, Sodna ulica 20.
Jtabirajte prispevke za naš tiskovni sklad!
Kor ne veš vprašaj [
Mralni informativni 10
„ARGUS“
Knez Mihajlova 35. Telef. 6-25
Beograd
(Prehod Akademije nauka).
Zobobola
ne pozna kdor neguje zobe z
„IT 0“
iti
-0» En kg sivega upuljen. perja 70 Din; na pol belo 90 Din; belo 100 Din; boljše 120 in 150 Din; mehko jak puh 200 in 225-Din; boljša vrsta 275 Din. Pošiljavte carine prostor na povzetje; od 300 Din naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in nevšeče vzame nazaj. Naročila samo
na BENEDIKT SACHSE! LOBEZ 76 pri Plznu,
češkoslovaška. — Poštne pošiljke rabijo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo okrog 14 dni.

*§:: [.	./'tl-
ni ;• t X'4"M



flanelske in šivane za postelje, odeje za delavce, odeje za konje, perje za pernice, žimo, afrik in cvilh za žimnice ter platno za prtiče kupite
najceneje v veletrgovini
R. Stermecki
Celje št. 394
Trgovci en groš cene.
Cenik zastonj!
gg?0”0—11
Trgovina: Aleksandrova cesta 13 * Podružnica: Aleksandrova cesta 33A
Vincenc Miki, čevljarski mojster
Studenci pri Mariboru
Vsa popravila hitro in najceneje.
Izdeluje vsakovrstne čevlje po meri kakor tudi gornje dele za čevlje