dar rín ške # ar Izhaiajo vsako sređo po celi poli. Veljajo v tiskar nic i jemane za celo leto 3 glđ. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za žetrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 glđ. 20 kr., za pol leta 2 glđ. 20 kr., za četrt leta 1 glđ. 15 kr. nov. den. ' Ljubljani sređo februarja 1870. Gospodarske stvari. tega se razvidi velika važnost tev (šacil) čistega dohodka. In o tej se boôemo kaj več pogovoriti Se enkrat o novi zemljiški davkovski postavi. Kaj jasno samo po mlj čisti dohodek Kar 5.) . »»«»«vu "ŘJ y se na zemljišču pridela to je . ima (Konec.) novi postavi za prenaredbo zemljiškega davka svojo vrednost , al vse, kar za prodani pridelek kmet skupi, jbolj važno to y Je ' reč ki se potem prizvedeneg kar delek 4. odločuj y nam ampak ne ostane njemu samemu, ni tedaj čisti dohodek, on ima str os k da državni zbor odločuje znesek zemljiškega davka, ima stekati v državno blagajnico (kaso) in da se določi, koliko tega davka se ima po po pri vsem, kar pridela dbitih stroških ostane čist dohodek m se kterega se davek plačuj y od m Kako se bode po novi postavi poizvedel čisti do teg dohodka razdeliti na vsako deželo, v deželi na vsak okraj, y « čino in v občini na vsako posamesno zemlj v okraj na vsako ob hodek zemljišč? Tako-le se bode to godilo Po boj stopile kraj 1 kom Naj to stvar, Ka*o se uuue u^vc* imeia vsafca oDčina (soseska) najpred opraviti. Ta ko- po domače razložim v izgledu po majhenih številkah. misija ima najvažnejše opravilo ; ona ceni čisti dohodek kako se bode davek razdelil prav skupaj ; ž njimi bode imel vsak posestnik in bo imela vsaka občina (soseska) najpred opraviti ko Zemlj kmeta Marka v Polji, kteri men oral komisija postavi v vrsto s gold (job), hodka, tako veliko pa ceni na 3 gold, čistega dohodka tako so tudi zemlj ^MH^I | ■ I ■ čistega do posamesnih zemlj m celeg Zraven te okrajne komisij davkovskeg ste V se okraj dve drug drugo njegovo slabeje zemljišče pa ravno re6 deželna komisija za vsako deželo (po ^ r * ffc __^ i j y _ 1 _ __ j ^ u ^ l-v jrx l' «y %r% rv m • ^ 4 « • • - ^ __\ l nam Ravno druzih kmetov v tej soseski po pa aJ komisij Dun ai (§• 7.) 8.) in Al te dve ko- y y gold morebiti tudi 12 gold, in še više v čistém dohodku cenjena, hodek vseh zemljišč te občine 500 gold znesel misiji ste le za to, da pregledujejo ali kontrolirajo to, kar okrajne komisije naredé ; s tema dvěma komisiiama • 1 i I w 1 % • - J se (§. 37. skupaj tedaj bi čisti do- pride posestnik še le tak ra t v dotiko, kadeř — na priliko — znesel g. zr ) nritn*i -znn«*. nam'L 38.) pritoži zoper cenilo okrajne komisij Ťako se ceni čisti dohodek zemljišč vseh druzih Cenil kraj je 17.) navadno politični sose8k enega okraja, in čisti dohodek vseh okrájev ene misija tako-le sestavlj okraj (kanton) in za vsak tak okraj je okraj dežele y in čisti dohodek vseh dežel v cesarstvu, in tako se dobi čisti dohodek zemljiškeg Če 2 davka cele države Minist denarst na Dunaj daj državni zbor odloči, koliko zemljiškega davka se ima pobrati, lahko se izvé, koliko od tega skupnega davka se bode odměřilo na vsako deželo, na vsak okraj, na vsako občino, na vsako zemljišče. Reklo se bode potem: Toliko in toliko goldinarjev znaša čisti dohodek celega cesarstva, toliko goldinarjev izvoli brez o: m imenuje predstojnika te komisije, na stan, stanovanje in plačanje davka, 2 uda, ki zem ?--------j — r----"j ~ ' davek plačujeta, iz tistega okrajj posestniki, ki v tistem cenitnem okraji naj več «vmljiškega davka je placatí, — ^««j goldinar čistega dohodka toliko in toliko krajcarjev tedaj pride na vsak davka plačujejo komisijo, in lupani c y olij g uda v to okraj lnega okraj Potem vsa okraj volij ude davka Recimo, na priliko, skup mljišč cesarstva znaša 100 milij čisti dohodek vseh tojnika in y ven gold in če dr k na cenilna komisija obstojí iz pred vse te devetere glave imajo v udov Ravno po tej poti se voli še mest «tjjuijiso utJsarsiva zuasa iw uiiujvjjuw guiu., m v**- — žavni zbor odloči, da je za državne stroške potreba. Ministerstvo denarstva izvoli še za vsako komisijo da se pobere 36 milijonov gold, zemljiškega davka, tedaj enega poročevalca za kmetijsko in gozdno cenilno opra- vna vsaka dežela, vsak okraj , vsaka soseska, vsak dohodka, go- po vilo ) on ima narediti vse priprave, pozvedbe spodar od vsacega goldinarja čiste g kterém so njegova zemljišča vcenjena, 36 kraje, zem popise Jjiškeg za cenilno delo ; veljaven glas ima pa ta poročevalec (referent) le takrat, kedar ie tudi ud te komisiie. Pri l OU Aijvguva ii^ililj IOVM T V^^UJUUW ) VV «A^JV. ' v------ ~ —------— —J v ^^ JL 1J a davka plačati, po tem takem tedaj gori ime- cenitvi gozdov sme komisija poklicati tudi izvedencev aovana soseska v Polji 180 gold., in kmet Marka od da jih popraša za svèt. i orala ce&jen nà pa svojega zemljišča, kterega čisti dohodek je bil > juet KJ golđ., iJia je bil cenjen na gold gold 80 kr., od druzega mogoče Vsi komisijni udje in poročevalci morajo y če y domači ljudje biti. y plač gold Ker cenitev čistega dohodka se po tej lrna vsacih 15 let le enkrat zgoditi (§. 41.), tedaj zne- kr. postavi nem ste vilu glasov; če, postavimo sek jočih Cenilna okrajna komisija sklepa po čezpolovic- .........., je 9 udov pri éu- Čieteg dohodka ostane skozi 15 let veljá za sklep to, za kar jih glasuje 5 juv/iu^ v oija uck onicj^ »v že več kot polovica od ; ker Je Da je pa sklep veljaven, morajo zraven predsed- nikaj?aj še 4 udje pričujoči biti. Če je 7 udov pričujočih in pa predsednik, tedaj skupaj 8, in če 4 glasujejo tako, 4 pa drugače, veljá tisto,^za kar predsednik glasuje. Če bi se přiměřilo, da je 8 udov pričujočih in pa predsednik, in 3 bi glasovali za viši da vek, eden za manj visokega, dva za srednjega, trije pa za prav niz- kega, bi po takem na no beno stran ne bilo 5 glasov, tedaj nikjer čezpolovičinega števila glasov; — v takem primerljeji se pride do sklepa tako-le, da se 3 glasovi za najviši davek prištejejo 1 glasu za manj visokega, — to pa stori še le 4 glasove, tedaj še premalo za čezpolovičnico, po takem se ti 4 glasovi morajo do-šteti bližnjima 2 glasovoma, ki sta glasovala za sred-njega, in tako se le še dobi potrebno čezpolovično šte-vilo glasov. Ta stvar o glasovanji je silno važna; dobro je paziti na-njo, kajti vidi se, da se lahko primeri, da en sam glas j)dloči zoper voljo vseh. Naj to pokažem v izgledu: Če 2 uda komisije glasujeta za 20 gold., 2 za 15 gold., 1 za 10 gold., 4 za 8 gold., tedaj bo edini glas za 10 gold, odlocil večino! Naj tedaj komisijni udje, predno od svoje prve misli in glasii odstopijo, dobro prevdarijo, kaj pride iz tega in ali potem ne obvelja sklep, ki se jim ne zdi pravič en. Komisija se mora držati 10 vrst, na ktere so vsa zemljišča razdeljena tako, kakor §. 16. razločuje in potem vsako zemljišce postaviti v dotično vrsto. Zdaj se čisti dohodek za vsako vrsto pozvé. Poro-čevalec mora v ta cilj in konec vse potrebne reči pripraviti, kakor jih §§. 22. in 23. ukažeta; iz teh priprav se naredita dva načrta tarife (§. 25.); en načrt naredi poročevalec, drugi načrt pa odsek, ki se izmed cele komisije voli. Ta dva tarifna načrta preišče in pretrese cela komisija, potem pa, ko je šla še vseh zem-ljišč svojega okraja ogle dat in jih je primerjala s zemljišči sosednega okraja (§. 28.), izreče za njen okraj veljavno tarifo. Pri tem je še na to paziti, da čisti dohodek ali tarifa srednje vrste je, kar najbolj mogoče, tudi poprečni dohodek vsega okraja. Tako narejeno tarifo pošlje (§. 30.) okrajna ce-nilna komisija z vsemi dokladami deželni komisiji (§. 8.) v razsodbo; ona preišče vse cenitve celega okraja in jih primerja med seboj, tù in tam kaj poravná itd., in tako popravljene tarife natisniti dá in razglasi. To se (§. 31.) zgodi zato, da se pritožbe v 6 tednih pošljejo déželni komisiji; ona te pritožbe prevdari ; če so veljavne, jih sprejme, če ne, jih zavrže, in potem se more po celi deželi vcenitev posamesnih zemljišč priče ti. Vsak kos (parcela) zemljišča se mora namreč v eno odločenih rubrik dodělaně tarife vvrstiti, zato jo morata dva uda o kraj ne cenilne komisije vpričo poročevalca ogledati in jo v dotično rubriko zapisati, to je, vceniti. Pritožba (reklamacija) je (po §. 37.) vsacemu, kdor davek plačuje, v teku 6 tednov potem, ko se je cenilni register županiji izročil, brž pripuščena, in ta pritožba pride potem v presojo okrajni in deželni komisiji. Deželni komisiji se pa pritožba more le tedaj in vkonečno-veljavno razsodbo predložiti, ako okrajna komisija pritožbe ni enoglasno zavrgla (§. 37.) Kadeř okrajna komisija pritožbo enoglasno zavrže, takratni nobena druga pritožba mogoča, kajti du-najska najviša komisija je le za to, da pretresa pred-loge vseh deželnih komisij, da jih primerja med seboj in napake odstrani, in da nove komisije voli, ako je nove vcenitve treba. — In zdaj, dragi gospodarji, sodite sami, ali ni naj-več ležeže na o kraj ni h komisij ah, in da vidite, kako važne so volitve cenilnih mož. 0 mlekarstvu in sirarstvu 8 posebnim ozirom na razne razmere. Govoril v deželni goriški dvorani 6. decembra 1869. 1. učitelj kme- tijstva Fr. Povsè. ' (Konec.) Pri tej priložno8ti naj mi bo tudi dovoljeno govoriti o sirarnih družbah, ktero so jako važne, posebno za planinske kraje, ker le s tem, da se osnujejo sirarne družbe, kakor v Svajci, bode mogoče, da se sirarstvo v naših deželah vsestransko razširi. Kakor smo omenili, najbolje je napravljati tolsti sir po šegi švicarskega sira, kteri dolgo trpí. Vendar k temu je treba veliko mléka, in le malo-kter posestnik ima toliko krav, da bi mogel to storiti; čeravno napravimo sirne hlebe le 20 funtov težke, vendar je treba 90 bokalov mléka, toraj blizo 25 krav, imeti, da dobimo vsaki dan toliko mléka. Toraj le tam, kjer je dovolj mléka,Je mogoče izdelavati izvrstni sir po švicarski šegi. V Svajci so sirarije, ktere vsaki dan po 1000 bokalov mléka podelajo v sir; za to pa je treba 300—400 krav. Toliko krav pa gotovo nima en sam posestnik, posebno ne v planinskih deželah, kjer niso velika posestva. Take velike sirarije so toraj družbi ne sirarije ali sirarije od podvzetnikov, kteri tako rekoč kupčujejo z mlekom, to je, kteri v čelem okraji kupujejo mjeko od kmetov, in ga v sir podělavajo. Ker so na Svicarskem take sirarne družbe jako koristne in vspešne, smemo se tedaj tudi pri nas enakega vspeha nadjati. Zato nekoliko besedí tudi o njih. Ako je v eni srenji ali veči vasi nekoliko gospodarjev, kteri iz mléka napravljajo sir, bodo dobro zadeli, da se ti gospodarji zedinijo in ustanovijo sirarno družbo. Take družbe vdeleži se lahko 40 in več udov, kteri se za-vežejo, vsaki dan v družbino sirarnico vse mléko po-šiljati. Družbeniki volijo si svojega ravnatelja, kteri nad-zoruje sirarja, sploh vsa opravila, in kteri vodi ra-čunstvo. Druga gotova poglavitna skrb družbenikov je ta, da dobijo izvrstnega sirarja, kteremu se odloôi pla-čilo , in v spodbadanje posebne marljivosti se mu za-gotovi nekoliko odstotkov čistega dobička. Potem je treba oskrbeti potrebno primerno po-slopje, v kterem so širama kuhinja, sirarne izbe, mlekarne izbe, z vsemi potřebními opravami. Ko je vse to preskrbljeno, prične se delovanje, in družbeniki pošiljajo potem redno po vsaki molži mléko v sirarnico. Sirar mleko vsakterega meri in zapiše v glavno knjigo družbenika, koliko mleka je ta poslal. Sirar potem izdeluje mleko v sir, kakor sklene družbeni zbor z večino glasov. Družbeni ravnatelj naj skrbno vse delovanje sirarja nadzoruje in vsako četrt leta naj se skliče občni družbeni zbor, da ravnatelj predlaga družbenikom račun, kterega oni pregledavajo in potrdijo; potem se med družbenike razdelijo prihodki v primeri, kolikor je ta ali uni poslal mleka. Prodaja sira naj se izročí posebnemu odseku, kteri skrbi, da se sir prodá v najugodnejši priliki. Si- ratko, skuto itd. prodajati, naj se pooblasti ravnatelj. Vsakemu družbeniku naj bode mar in sveta druž-bena dolžnost, da pošilja dobro, zdravo in nepokvar-jeno mleko, in kdor je nečimern v tem, naj se izključi iz družbe. i] Na prvi pogled že vidimo veliko korist takih dru- žeb, močmí m gotovo tudi veljá pregovor : „z združenimi n Najprv0 J® ) ua jc aiuguuc piuciu»«" "jtiotu i kteri ima večo ceno, kar pri posamnem mlekarstvu to da je mogoče pridelovati izvrstni ni mogoče. Veliko se po takém prihrani sob, veliko ne bo tako očitna nevolja čula. Na g. govorniku je stiskavnic, pinj in drv za kurjavo itd., veliko tedaj ležeče, da se jej ogne. Klici na desni: Svoboda v Predsednik: Nemir ne izhaja iz zbornice, tem-veČ od govornika. Dr. T oman: Prosim, da izgovorim. Predsednik: Ce je govor bolj zmeren, se v zboru kotlov ,iuv , ------- ' .i ^ . * . 2e s tem pnhranjeno, da je en sam sirar Je gotovo y __kteri tudi dobro in popolnoma razumeva sirarstvo. pa govorjenji!) Kakor pa vsaka nova reč, tako bodo tudi sirarne smem dalje govoriti? družbe v začetku nekteri oštro in čudno presojevali; klici na desni.) Dr. Toman: Naj ^ slavni zbor dalje izreče Ce ne, brž omolknem! y ali (Govorite ? o ravno tako gotovo je, da tudi one se bodo sčasoma živele in ustanovile v velik dobiček marsikterim pla- Predsednik: Prosim, govorite dalje! nincem Dr. Toman: Nadaljeval bom svoj stávek, ker ne morem celote misel prestriči, to pa pod tem pogojem, JULI« JLUV& Viu WV4VSW Ili J.U V J, J^/JL VUI/&1V1 j VV J/M ^/UU Da tudi vlada resno skrbi za povzdigo sirar- če mi g. predsednik dá svobodni govor Ako stva za kmetijstvo pa to priča razpis dar il visokega c. k. ministerstva predsednik mi ne dá govoriti, naj le pové. Jaz se raje besede odpovem, kakor da bi me v vsakem stavku Politične stvari. motili. Predsednik: Jaz nikakor ne mislim govor- Govor dr. j. Tomana v državnem zboru 19. januarja Po stenografičnem zapisniku. M11, (Konec.) Njih Veličanstvo je to misel v prestolnem govoru, niku besede kratiti. Samo na pravi obliki besede je ležeče, v kteri se kaj pové, sicer se smé vse govoriti. Prosim, nadaljujte! Dr. Toman: Saj še nismo vseh svoboščin, pravice zborovanja in združevanja, porotnih sodnij opoziciji odvzeli ; nezadovoljni národi ne smejo teh pravic imeti kakor mi, ki smo prijatelji ministrom in liberalci y mi kakor nam je znano ; All V UilUlOlUIOIl^Ul £JU\JL KA lVi UU 1 O J l J ^ --O — — cembra s tem izreklo, da je vsem nazočim ministrom ni bilo še povsod krvavih tal, kakor v Dalmaciji. e lu luistii v prtjstumeui guvuru, *** ^^ nuwui^i ? ujs in v ministerském zboru 10. de- nismo še po vsej Avstriji vpeljali obsednega stanů in > temi p H^qpq . y besedami se morebiti, gospoda moja, tolažite vi zaukazalo o božičnicah pozitiven predlog izdelati o temr kako bi se storil mir; temu se ni od nobene strani v pravite: „s trpežem in stanovitnostjo bo vže šio ministerstvu ugovarjalo. Pa kaj je sedanje zmagonosno ministerstvo osmi dan potem odgovorilo ? mora strogo vzdržati decemberska ustava, da se moraj o zatreti nasprotne moči, polomiti opozicija treba potrpeti, in vse bo šio darju v trenutku, ko je sam v prestolnem govoru in ministerském zboru čisto drugačo avstrijsko mnenje izrekel, in tako se ometava njegov prestolni govor „N, U™UV.»UVUVJ„ OlU, ta- košen recept gotovo ustanovi ustavo in svobodě v Avstriji". Jaz pa vam pravim, da bo tak recept svobodo in ustavo v nič dja 1". (Dobro! na desnij. Slavni zbor Tako se svetuie via- razvida, da govorim prav v njegovem smislu, in vendar j • « . • 1 vm • 1 1 i Da se in da je i me je popřed v govoru motil. Govoril sem v duhu svobodě; kajti prepričan sem, da pravi nemški zastopnik ne more takému ministerskému programu pritrditi. Tak Imeli bomo kmalu novo ministerstvo, ktero bo po recept gotovo predstavljal čuda krepko ustavno vlado teh načelih vladalo. Neslišano in brezštevilno obsojanje pa pokopal bode svobodo Avstrije in nemškega národa časnikov na Českem in sploh v slovanskih deželah, ka- ter nikdar nikoli ustvaril podlage prave ustavnosti. Tak koršno se nikier drugod ne nahaia v ustavném živ- program pa gotovo tičí v izrekih „ostati strogo pri , . 1/ O V J i •// • •!••!•»•// M I I «• % • izjemno stanje na Českem jn v Dalmaciji Jk/ JL V ^ JL MÍJL4 M W V ▼ V UiVJL f VIA4XA ^ VUKtf Ul Uvi V/& V ustavi" in „s silo jo izpeljevati". Sredstva sile y ljenju, skrbnó odstřanjevanje "amnestije na Českem, straho- sem g°ri naštel, so edina, ki vam še ostanejo. vanje postavne opozicije, ki se bori na legalni poti v zadnje dve leti, ko je ministerstvo po svoji volji go- ki In deželnih zborih in zunaj njih, vsakovrstno upljivanje vladinih organov, umetno hujskanje nad vse, ki niso prijatelji ministrom, odtegovanje vseh pravic národom, ki jim gredó ali po §. 19. ali pa po društvenem in zbo- spodovalo y je? rodov. se jih je že posluževalo, in následek kaj sedanja srditost in razkačenost avstrijskih na- Slišim glasove, ki pravijo: Poglejte na angleško rovalnem pravu — vse to kaže'svobodoumnost seda- ustavo; 300 let seje razvijala. Da! razvijala se je • •i t # i r^ a A i « t «/ i il • i • i • . njin ministrov ! Al ni ta ministerski absolutizem. ta ministerská svoboda, ktero hujše čutimo nego cesarsk absolutizem in ktere ne moremo prenašati, kajti ona hoče národnosti ? 300 let, a to ravno kaže, da ostala ni stanovitna. Ozrite 1 ^ i « /\ /\ 1 š t -I i m # m se na angleško ustavo pred 300 leti od danes nazaj y naj dli VI V XIV JiliVI VUJV/ |JI VJUUUUtll } 11WJ V* V/UMI ■! ^ pravice posamesnih kraljevin in dežel ustava spreminja bote v njeni zgodovini dokaze, da se vsaka Ustava mora biti žive ča stvar y a «wiwuuuoii j i cl v luč uuoauicouiu n.itiijuviu ijll uuuvi --------- i------j ----' parlamentarnemu ministerskému absolutizmu podvreči, mrtva črka; kajti potrebe narodov se spreminjajo, ali ni ves ta liberalni aparat že vrhunec nesvobodne spreminjajo se razmere držav in po teh se mora rav- vladije!? Je mar to še le mala poskušniica? Dobro! nati ustava. Ali je ustava le samo zato, da je ustava? 6 ! gospôda moja »«uja, ic naprej s takošno silovitostjo! ---- ------------------— r-------- — Odbor sam pravi v adresi, da bo slavni zbor pro- države cilj in konec je pa obstanek Avstrije Ona mora služnica biti potřebám državnim y nase ; svoboda za vse kraljevine in dežele, svoboda za vse národe. „ -0----«.^v, u » v/j uvMiuuvjuv«» «v/»«^«^ Vpeljati hočete tu neposredne volitve, ki so pr8ih vseh Avstrijancev. (Dobro! na desni. — Sikanje v protiglasji z oktobersko diplomo in z deželno samo- gram ministerski podpíral. Saj imamo še bajonete in drage iglenke, ki še niso svoje dobrodejnosti dokazale ln aemir na levici in v sredini.) Predsednik: Prosim g. govornika - ^^uv^uuiiv« jl 1 vol jll1 uiuiaa j u« govori in naj nikar ne budi zborove nevolje. naj zmerneje Dr. (^daljnje): Mi oman: Prosim, stavka V se nisem skončal upravo, in s tem hočete posekati cveteče drevo deželne avtonomije. Ali ni tako, gospoda moja? — Gospod minister notranjih zadev naj ki se niso „ , — imamo še ječe in zapore, Polni inteligencije (veselost in smeh na levici), enarjev še nakupe, da si zidamo novih (smeh na levi). rosim? gospod predsednik mirú, da moram govoriti. kajti tukaj ne pomagajo same mi odpusti, če mu povem se mora besede, tukaj saj imamo na tanko razumeti, zvedeti se mora misel drug druzega ter po moči pomagati državi — da dobro vem, da so čas- niki prav imeli, ko so trdili y da je on izrekel: yi d e- želnimi zbori ne morem vladati, deželni zbori morajo zginiti". Jaz poznam moža, kteremu je to ponavljah (Minister Giskra : To ni res !) med Tako se je govorilo v deželnih zborih in tukaj nami. Zdaj y gospoda moja! vas prašam: ali se un i([ vw bodo kedaj udali drugi narodi takemu zatiranju in po- Dr. Toman: Jaz sem tišti mož, ki je iz ust go- nemcevanju? Ali ste mi porok, če se vname boj za spoda ministra to čul, in jaz sem porok, da je to istina. No svobodo, za blagor j za mir in za obstanek države, da jlw, gospoda moja, če mi poznamo take nakane in je ne bodete s tem pahnili v stiske in nevarnosti? Potem vidimo, da hočete gospodstvo enega národa nad vsemi se lahko zgodi, gospoda moja, da bo prepozno, in zgo- druzimi pod krilom parlamentaričnega centralizma usta- do vina bo take moj stre obsodila. Saj je pa tudi komaj noviti, kakor unkraj Magjari zapovedujejo drugim ljud- verjetno, da moramo čuti za nemško nadvladanje take j^ft v/ v a vi y mjk, vi uk vf a. ka al 4. 4. c* |. c% w | um 4 » w v v v% j w j v ^ vi ^ * * ^ | v^t v v> 4. | v> w u \j stvom; potem nam ne preostaja drugo, nego ostati na dokaze! našem dobrem avstrijskem stališču y ustavni stranki Nemško ljudstvo glasi se dalje je bolj iz- pa ne more opozicija nikoli in nikdar roke po- obraženo in bolj svobodomiseino, kot drugi nenemški njimi gospodovati. Dovolíte mi, sta ta izreka upravi- dati, kajti vi ste se za vselej odpovedali vsakemu poraz-umljenju z nami! narodi, zato mora nad vpeljavo neposrednih volitev pre- gospoda moja da lomite ustavo; deželni zakoni so del ustave! preišcem, ali Kdor ^uopuua Uiuja j vac* pi ^ au o ne* ta i čena? Ali je upravičeno, gospoda moja najvažnejo pravico v deželnih zborih — voliti poslance ljudstvo drugo zatira, ktero ravno tako y to y da eno državne napada, ta napada deželno pravo in ustavo. daruje za obstanek državni? Hoče blago m kri prava omika ro- Nam prepoveduje naš mandat in naša pamet glasovati pati narodnost drugim narodom? Prava omika govori za popravo volilnega reda, ki skruni deželno pravo Morebiti spravite vkup mnogoglaven parlament y ki drugače, prava omika pravi: vsak naj se lika v svojem, njemu odmerjenem krogu, v svojem národu, kakor ne bo obsegal neprijetne a prevažne različnosti in po- vé in zná in kakor zahteva posebnost njegova, in vsak sebnosti narodov; potem dobite velik zastop enega roda, narod bo, gospoda moja, oliko in izobraženost sj V: u Ili 11 i ^ 7 VA V f J J V ^ W 4 w J Vf JL V M V/1 J ^ V U V/ v^ AJL& ^ J v V * • V I 44 J.U V/ ^ JL M U V j| V/ U V A V/ > ki pa je države manjina. Jaz ne verjamem, da bi hotel svojem jeziku sprejel; Anglež se bo izobrazil v angle- , Nemec v nemškem, Lah v laškem in Slovan v tak državen zbor převzetí odgovornost za osodo vseh Škem druzih narodov. Ali more tak državen zbor dolgo trpeti slovanském, a ne v drugem jeziku. Omika mora pri-ali more kako vrednost imeti za svobodo in blagor dr- so druge narodnosti enakopravne v državi žave? Morejo li Nemci želeti takega državnega zbora? da se morejo tako razvijati, kakor so se Nemci razvi- poznati, da Državni zbor, v kterem ni većine avstrijskih ná- jali, in tišti, ki se baha z nemško kulturo v škodo na- zunaj ni znotraj krepko in močno rodnosti, se ne pregreši samo nad seboj, ampak tudi nad postopati; na državni zbor, ki najvažneje pravice ne- kulturo nemškega naroda. Pač ne pomislijo taki možje, r o d o v, ne more ni nazočim národom siloma jemlje, ne more vladar pri kako krivico delajo nenemškim narodom postavodajanji obzir jemati; tak državen zbor nima morajo nenemški narodi sužni biti nemškemu trdé y da postave, ki poroštva za nič, kar ustvarja. Naj so pravijo v zboru takem, kjer je samo manjina v poinem zastopana, še tako svobodomiselne y da jih > se na- y y ce in tudi pri- kakor mu draso, ponemčuje, čeravno so Slovani na se- » veru in jugu nemško kulturo resili pred Turki in dru-gimi barbari? Ali ne pomislijo ti preroki, da delajo pravne za blagostanje deželá in ljudstva— one nimajo dvojno krivico. Sklicujejo se na prostoumnost Nemcev poroštva za-se. Le polnoglaven parlament y polno- ka. v kjj l1\j ívalviuv/i uail\jujvju o v/ u« uoiuuuliuuoi i.1 uuivyu v j al jaz mislim, da je to puhlo, kajti svobodoumnost se glaven državen zbor, kjer sedé zastopniki vseh naro- ne more združiti z namerami, da bi se jemala národ-dov in ki je vsem narodom zavetje v sredini države, nost drugim, in da bi se dala nadvlada Nemcem v roke. Nemsko ljudstvo ne misli sploh tako, kakor mislijo nekteri kolovodji nemški in nekteri časniki nemški. Ko y tak zbor je poroštvo temu, za kar se mi borimo nismo svobodnjaci po ministerski obliki, ampak pravo svobodo, državni blagor in za obstanek druzih bi res tu sedel ki za narod nemški, vse drugače bi slišali zakladov njenih. Je li to, tonomijo in odločno ravnopravnost svobodno in državi nevarno? Nikdar ni centralizem go- da opozicija tirja večo av- voriti, kakor govoré možjé, ki se tukaj napenjajo za gospodstvo nemško (levica zanikuje.) Nemško ljudstvo bi govorilo: ,,Mi nimamo nikakoršnega vzroka, in tudi vsem narodom, ne- ampak kjer se lahko vsaka národna, verska ali ktera si vže narodi. Ker nam ti narodi nič žalega ne delajo avtonomija ova prava oblika pri vladanji, ne namerjavamo nadaljevati prepira med avstrijskimi y zato bodi posebnost razvija hočemo ž njimi v miru in spravi živeti. Mi hočemo y Ker govorim na opozicijski klopi kot ud manjine in da zadobé vsi svoje pravice ; saj vsi darujejo blago in zastopnik malega naroda, vem, da ne bodo moje besede pri vas veljave imele; zato vam ne imenujem ni naroda ni imena toliko slavljenega španskega govornika, tem-več naravnost pravim: Vsi pravi življenje državi. (Veselost na levici.) svobodomiselni, ki se Mi hočemo, da se država okrepi, in želimo, da se Avstrija ohrani". (Dobro! Tako bi govoril nemški narod, ko bi bil med nami tukaj, in porazumljenje bilo bi gotovo. na desnici.) potezajo za prostost in enakost vseh ljudstev, odločno Gospoda moja! zakaj se ne porazumemo? Kolo- izrekajo, da se taka načela vresničujejo le v avtono- vodje nočejo!^ Jaz ne mislim samo voditelje v držav- mistični in federalistični državi. Pa ali je morda nem zboru. Časnikarji, posebno na Dunaji, neprene- tako avtonomija, ali je narodna enakopravnost škodljiv ak- homa hrepené po nadvladi in gospodstvu nemštva šijom za nemški národ? Mar Nemci ne potrebujejo da moj govor ne zade^a samo slavni zbor, temuc vse, ravno tako samouprave in enakosti? Ce so tedaj ti ki so privrženci omenjenega načela. Od 1861. leta se zakladi enake vrednosti za nemški narod zakaj ne zakaj ne skrbé ministri, ki so skrbé njegovi poslanci večidel vsi iz njegove srede, da jih pri njem vpeljejo? s svojimi enakomislečimi prijatelji vedno borim zoper centralizem in nemčevanje. Od nasprotne strani se nam > Al vajo gospoda je poprejsnja leta da naravnost resnico povem ti več ali manj vse kaj druzega namera- vedno oporekovalo : „Saj zametujemo absolutistična sred-Ravno pri nemških poslancih, ki vedno s pre- stva Metternichova ali Bachova ter hočemo enakoprav- čudno logiko gospodstvo enega ljudstva s svobodo in nost vresniČiti. Ce se pa danes cujejo drugačna mnenja od tega, kako mora zastopnik nemškega naroda to sose ravná po sistemi Metternichovi pravico v Avstriji enačijo, naj demo druge nakane. „Mi ne maramo za Avstrijo, če mi Nemci več ne gospodu- diti? Gotovo tako, da jemo; če se nenemški narodi zadovoljé, nočemo mi in Bachovi in da se greši z absolutizmom in despo-Nemci zadovoljni biti, in bomo zadostila iskali kje tizmom. a ak drugje. Ali je pa tudi res, gospoda moja, da so drugi s neû emški narodi brez vednosti in omike in da niso tinki mi vemo to • v da oe -vobodomiselni? Gospoda moja! Poglejte v česko zgo- dovino ob času reformacije in tu vam ^ bo povedala tako stanje, ki ima krivico za podlago, dolgo trpeti ? , pa ne prenarejamo mcesa, škodujemo nemški stvari." Prašam vas tedaj: more če hočete izvedeti resnico, da češki narod je iz- Klijo, budil duh napredka Ima da je on vže imei delà v svojem nravno naslombo in ima prihodnost ne pred avstrijskimi narodi, temuc pred celo Evropo? Kako se ieziku pisana v mnogovrstnih vednostih in umetnostih more braniti tako stanje? Sè silo? z bajoneti? Gospoda J I BL i— -- -------" mrt;nl To bi bil zadnji korak, in tega se vlada bojè oni cas, ko so se morali nemški učenjaki še z okorno moja latinščino vkvarjati. Zgodovina govori resnico, in nihče ne bo poprijela, in če se ga poprime, spoznala bo v " ' " * " , da država, v kterej so skupne enake ne sme prezirati. Kdor prebira jugoslovansko zgo- kratkem "le U« OUl^ j^i vyollmu. --"ft" dovino, kdor pozná postave Dušanové, mora pritrditi, svobodi, ki je temelj postave, ne da Je da so one jedro pravi svobodi pravému narodnemu blagostanju. Verjemite mi svobodoumnost globoko ukoreninjena v slovanské narode in da ona ne bo se udala tujemu nadvladanju. moz 9 ki na desni sredini.) Kajti ta naravni dar, ki je svet vino resiti ! vojne dobi vec mislecih in narodno-čutečih mladih s krvjo delali notranji mir. Taka vojska pa ne bo imela več gorečnosti in poguma, če niso narodi, iz kterih se vojaci jemljo, zadovoljni, kedar je treba, z vnanjidii sovražniki se boriti in drago domio- (Dobro! drugim ljudstvom, prirojen je tudi narodu slovanskému v— ne glede na to, da se je od 1848. leta izbudila pri njem se porazumemo na podlagi avtonomij Ce hoćete Avstrijo, morate pripoznati potrebo, da m zavest v samega sebe, prizadetev po napredku, pripo- nosti vseh kralj zoatev na strani druzih narodov. Slovani se ne za državo, ki ima po akoprav- dežel. Mi spoznavamo Avstrijo svojej sestavi jako težko, pa jako bodo več podvrgli ministerski ali parlamen- imenitno nalogo. Ustava njena mora biti taka tarični sili, ktera jih ne spozná za enakopravne; narodi mirno skup živé in oni nočejo biti večni robi in ne dadó vtisniti si na celo svoboda in njihova posebnost r da vsem da zagotovlj vsi znamenje nenarodnosti. Slovani bodo osodo, ktero jim vlada avstrijska naloži, s tolažbo prenašali, dokler ne drugim državam v Evrop Meni je Avstrija država, ki bi morala izgled biti kajt ona ima ijbolj čio y ko bodo tudi oni enakopravni z druzimi na- većino nalogo: pobratenje v najširjem krogu človeštva čas Absolutizmu je odbila ura! Kdor pa to pripoznava mora za VJU. UlLCk uia ; jjm iv ^n^u^uava , uiuia u a* v oôiôj oiuvu Uctti Ilttu drugi vzroki, ki skušajo nemško vladanju, pravému absolutizmu in ministerskému abso dati nad Nahajajo se v se nadvlado opravičevati. Pravi se, da Avstrija bi se sicer lutizmu lahko poslovanila. Kaj tacega mora trditi le vraža Veliko zadovoljnost zbudil je pri većini avstrijskih in nevednostî In jaz ne umem, kako se mora naslanjati narodov prestolni govor, ker v njem nahajamo načela na dokaze, s kterimi se moč in velikost nemškega ktera tudi jaz zastopam. i f m «wxxxxxx *----------.-- nemškega ljudstva žali; kako se more toliko ne- Slavna zbornica namerava odgovor na prestolni duha spametnosti in tako malo pravicoljubnosti nenemškim govor, in ta odgovor je sedaj pred nami. narodom pripoznavati. Jaz sem Slovan z dušo in tele-som uli ipv/juc* v citii fj caci 0vjjll mj ,kjvuu ~ v.««^ xxx Nekteri stavki v adresi nameravajo nekaj tacega, oum, zavračam pa tako misel, da bi Avstrija mogla kar je podobno porazumljenju, al v veliki celoti je pred postati slovanska. Mar se ne dobé sredstva, po kterih nami ležeča adresa zapustila ono pot, ktero nahajamo se dá odvrniti, da nemško ljudstvo obdrží svoje pravo? v prestolnem govoru. Adresa ni program za spravo in mar se ne more tako stanje postavno vrediti? ki je imela do sedaj državno krmilo v rokah, naloga, Vladi bila i .Ie ustvariti za občne pravice v smislu §. 19. tako ta položaj, v kterem porazumljenje; ona ne vé nic druzega svetovati, nego naj vlada strogo ostane na poti, ki nas je pripeljala v iz vrš uje } smo danes, in da siloma postavo, po kterej bi zadobili drugi narodi ravnoprav- ustavo, poslanška zbornica naj jej pa zagotovi svojo Adresa imenuje ono obliko, ktero bi mo- nost in po kterej bi se uničila napačna misel se nemškemu, kakor kakemu drugemu narodu ces da godi ovj u^luo&cuuu , iv a iv u i aaacLuu uiugcuiu uai.uuu , gyui p \j i u krivica. Vlada pa tega ni storila, čeravno se jej je od poskušnjo vec strani na srce pokladalo ; ona je marvec posebno pripomoć. 'WW AUUVUUJ V V U v/ V UXI A» V J JLVVVI V Ml 1U VA rala po moji misli naša ustava imeti, nevarno temno jaz menim obliko avtonomije, nočem reči , kajti ta beseda je nevšečna zbornici, če- federalizma kar se ministerstva notranjih zade v tiče — v posâmes- ravno federalizem ni druzega nego avtonomij a v malih nih deželah samo za to skrbela, da bi se Nemcem kosih, zveza mnogih avtonomnih delov. Na ta ugovor kaj neljubega ne zgodilo. Vlada je, na pr., v kranj- jaz odgovarjam to: Sumljiva poskušnja je ona, ktero skem zboru prenapeto skrbela za nemške interese in pripoznava program ministerstva in adresa odborová in nemško stvar, čeravno ni imela za to ne vzroka ne pra- vice , za to, da je žalila deželne in vladarjeve pravjce Ali je vlada imela enako skrb za Slovence na Sta- tlé ni moglo vkoreniniti v avstrijskih narodih. najbrže tudi većina v tej zbornici; sumljiva poskušnja je, ako se hoče še z veČo silo izpeljati to, kar se do- To Je jarskem, Koroškem in v druzih deželah? Nikakor ne! gotovo sumljivo in nevarno, ako se bodo rabila sred- Taka pristranost je nenemškim narodom jako sumljiva in tem bolj zato, ker se je vže napadalo deželno pravo, v podporo ponuja p^pH^BBi ■ ^ V } ■ ■ ____ stva, ktera poslanška zbornica nasvetuje in ministerstvu e hočemo v Avstriji priti do mirů, morata veter in Gospoda moja! Ali boste morda s tem opozicijo ob solnce enako razdeljena biti, pravica vseh kraljestev in tla djali? Ali morete misliti, da se bo dežel in narodov more povsod ista biti in pred vsem skesano spokorila in na te klopi vsedla? opozicija precej Ni mogoce se mora volilni red pravično prenarediti. To t gospoda kaj tacega misliti! Premislite vse, kar sem povedal o av- m »loja y je tisti pól, krog kterega se suče porazumljenje krivičnosti volilnih redov; premislite, kaj moraj o ^ehov, Mora vanov in druzih dežel; sedanj i kri vični strijski narodi postati, kaj tirja narava državna, volilni red se mora predrugačiti tako, da bode vsak sprevideli boste, da bo avstrijska opozicija rastla, da narod po razmeri svojih prebivalcev zastopan biti vicen? More ne vé slavna zbornica, da je volilni red res kri- bode dobi Sô uuij oiuiba, ua oc uiuia uujvici uo iaíx pravic, in potem bo nastala kriza, vsa drugačna bolj srdita, da se mora boje vati dokler ne za- to keg vsi ) ~ ' j — • w**»—. - — - ----- r . ' » ,— r----------------y ' ^ Ali ne vé tega visoka vlada? O! dobro veste kakor je ministerská, kriza v državnem telesu, ko ne in mi smo v seji adresinega odbora čuli ne- bodo ne drastični, ne pomirljivi pripomoČki vec mogli Ça gospoda odločno reci : ,,Dobro vemo da Je češki A _________w________ 7,_____ ___, ^««.x rešiti države. Prevdarite, kakošno odgovornost ima da- volilrn red nepravičen, pa nam ne pride na mar, da bi našnji vladni program, in kakošno odgovornost adresa _ 7 #—r—v ---? — — —---j- •—;— i spreminjali, kajti potem bi biii Cehi v deželnem tacega smisla? sboru v većini, ker njih so tri, Nemcev pa le dve pe- Ne dvomim, da se bo većina slavne zbornice od- ločila za adreso in za ministerski program ; saj ste vsi vsacemu pisatelju djansko znamenje, da narod eeni delà meso iz istega mesa, in kri iz iste krvi in duh iz istega njegova, in ga gotovo spodbudi, da nas kmalu spet raz- duha! Jaz tudi ne dvomim, da ne bi krona svojemu veselí z novo knjižico, ki bode na čast ne le njemu prepričanju zvesta ostala in se nadjam, da bo vlada ampak vsemu slovenskemu narodu. > ministerske večine, kakor je ostala in se bode dopol- 7 svoji adresi nezvesta postala, ako premisli na nila kteri strani in za kterimi načeli stoji ogromna večina avstrijskega ljudstva in naloga države same. Jaz bi lahko proroško razlagal, kako bo glasovanje za adreso izteklo, kolikošna bo večina, kolikosna manjina; vsaj je namen državnega zbora večine jasen! Ta Knjižica se prodaja v O t. Klerr-ovi bukvarnici v Ljubljani po 30 soldov. Dopisi. zbornična večina pa je po moji sodbi se ne motim, da se to dá statistično dokazati ogromni manjsini v Avstriji. Večina zastopa tu samo oskrb. in memm, da v Iz Gorenskega 30. jan. (Tudi en JcoŠČek iz nove Hudo so stvaritelji sedanje „srečne" Avstrije že se duhovstvu ere.) napenjali svoje liberalne strune da en narod, manjšina pa reprezentuje vse narode! Ka- odvzeie farne matrike, ter izročile politični gosposki v strah! to bi bil smrten udarec po Dež- sklepi, kterim manovih „črnuhih" v materijalnem oziru. sicer samim na kar se mene tiče, so mi matrike o letošnjem popisovanji košno vrednost pa imajo sebi parlamentarno veljavo přiznávám, pred prestolom nepozabljivo „bogate dijete" donašale. Čujte! cesarjevim, ki mora pri vseh razmerah gledati v příhodnost, to si vsakdo lahko sam misli. Saj Gospoda moja! Ne mislite, da se borimo proti ka- kemu ministru, ki danes sedí na klopi ministerski, m xujcuc, tuuiau omu v tem icoucm vOC v tujn jutri morebiti ne bo več sedel; ne mislite, da se bo- srenjah bivajoče domačorojence z izpisi iz rojstnih bu m Ne zadosti, da nam je gospóska ravno na božične praznike zavalila na glavo debel závitek blanketov za rojstna spričala možke mladine od 1849. do 1859. leta tuji h rojene morali smo v tem tesnem času vse v rimo proti >7 avstrij sko načelo Črki" ustave. Mi se borujemo za ustavno kev oskrbeti; na dalje je bilo našim lastnim stroškom 7 centralizem, ki je grob svobodi in samoupravi mi se odločno borujemo zoper prepuščeno , „ekspedirati" sebe in matrične knjige v 7 kraje srenj 7 mi se borujemo z vsemi močmi zoper nemčevanje, mi se borimo za principe, kteri bi bili lahko tudi Vaši! megli birokratizma napihnjena, saj meni — še z osebno v kterih se je popisoval del faranov iz tujih Za vso to nujno tlako plačevala je gospoda, po Kdor hoče ohraniti državo, mora pristopiti tem načelom, in gospodje ministri si bodo morali klicati, uaoa úuuuija v vive? o i v uj i , mu oclu j-» \j kakor se je klicalo Schmerlingu: „Drugo pot in spre- vabljen, da 11. dan t. m. sem prisednik v V..čevski nehvaležnostjo: Ker spada naša župnija v dve srenji, bil sem po- 7 vidno!" To si bojo morali klicati, ako hočejo Avstrijo 12. in 13. dan pa v domači srenji. Pripeljem se prvi vladati in osrečiti. Naj bi jih genij avstrijski navdušil dan na V..covo, stopim v Knapčevo hišo in ondi naj- s tem resničnim in pravnim čustvom! Ako pa te na- dem popisovanje vršilnega komisarja g. T... arja, zna- loge ne izvršé, potem se bojím, da se bo nad njimi nega prijatelja in podpornika „Brenceljnovega", ki že spolnila proroška beseda velikega sosednjega vladarja : izprašuje zbrano ljudstvo. Po ponižnem poklonu se „Kar niso mogli storiti mogočni sovražniki, vsedem za mizo ter odprem svojo těžko, pa tudi dokaj temu so pripomogli nemški ministri. Av- vredno knjigo, ker v njej je y lepem redu in zanesljivi strij o s o pok opali!" (Dobro! dobro! v desnem središču.) gotovosti popisan stan farnih prebivalcev. Al ko- Slovansko slovstvo. misar ne blagovoli se na-me ozreti, temveč ne jenja izpraševati ljudi takih reci, o kterih mora vedeti , da se bolje pozvedó iz matrik, kakor po ljudskem ,, Ver-Tr iglav", myťhologicno raziskovanje, s podobo hor u" in uradnih zapisnikih od časov prejšnjega popi-Triglav-Trojana na slovensko-rimskem spomeniku, v Ma- sovanja. Samega sebe jamem milovati, češ, čemu riboru — to je naslov novi knjižici, ktero je spisal in neki si přišel v snegu in luži? Ce bo tako šlo smo založil g. Davorin Trstenjak, čegar imé sluje med zvečer ob devetih še v Knapčevi pisarnici, in za do- učenjaki po vsem slovanském svetu. Veleučeni pisatelj biček imaš zraven ponočnega potovanja še nepotrebno v predgovoru pripoveduje, kaj gajenagnilo, samostojno to delo dati na světlo, rekoč: ,,Do sedaj so zgubo časa. Opomnim toraj gospoda, naj se zanese mythologični članki moji razní in to še v zlomcih bili na moje matrike, ker tudi v drugih zadevah imajo uradno veljavo pri gospóski, in le to, kar ne spada v luj «uuiv^ivui viauai —- iu iu ov< iv v aiuuiviu um uiauuu vcjjavu r guo^uoAi j ju ic iu , aai uo v samo natisnjeni v nekterih naših časopisih. Ker pa me opravilo matrik , to naj pozvé od ljudi. Na to začne je več literarnih mojih prijateljev slovenskih , nagovarjalo, naj vsaj severno- w«v f vuva^nki y umg v t t«i jml&v y ajuj » wwj vsxaajvs t v vv râzlskâ"" vanje, ki pretresa božanstvo po vsem njegovem bistvu , posebno edno naš veče lokomotiv vendar počasi iz svoje staje hlapéti. Ko pa pozneje čutim 7 da komisar tudi vseh inštrukcijnih pravil po kterih se je poprej popisovanje ukazovalo f MiJJV j U* jyi Vil V/OW UV^iMUUt V U J/V » vV JU-I J O W1UIÍ f V4 Ci TAX » V XV lvi 1 lJL O U J jyV^l VJ T MUJ V UnUXiV T U4V in različnih njegovih delavnostib, dam v posebni knjigi ni prinese! seboj pod klobukom, ne morem se zdr 7 natisniti, zato vstrežem s tem spisom njihovi volji žati Dokazi bi res dobili bolj prepričalno moč 7 ako «.«m, še o tej reči polence na žrjavico priložiti. nisem misli! s tem hlapona v eksplozijno nevarnost pri- Pač mo- goče bilo vse slike, na ktere napotujem po raznih knji- praviti djati, kar pa se ni moglo storiti, ker to stane mnogo ali ktere še hranim v svoji mapi, knjižički pri- diurnist zgrabi kmalu sledi grom in tresk. Ko namreč zapiše po mojem izreku osebni priimek „Ržen", komisarja sveta, uradna jeza zaradi naše slo- Er- j 7 ^ * AJLIV^lV UtVi ÍV4 ^ «Vi WW WVWXAV O c+ g« AVLUlOUl JU O T UtUj 141 MULJM JViiH mJ V% A II V* A. UMU stroškov. Ako bolje okoliščine, nego sedaj mi osojene, venske spačenosti, kajti zmiraj se je prav pisalo bodo mi dale več časa in pokoja, da sestavim nabrano žen" in se bode. Bal se je ta smrtni greh v svojih polah nesti v vso od nog do glave „nemško" Radol ico ; gradivo za prazgodovino človencev, bodo vse slike ÎD* -------» .«V, . T, v^ pri- UV/OW » TOV V« UV& VAV/ V V/\J . 1 ložene; za sedanji našemu mlađemu slovstvu prenemili saj tudi sedaj o svetem letu bi ga menda nikdo ne bil čas sem rad, da že toliko pride na svitlo". upal na spovedi povedati. Toraj iztrga že napisano žico Slovenci! s temi besedami pošilja na beli dan knji- pólo diurnistu spod peresa, vrže jo v stran in ukaže po kteri bode rad segel vsak više omikan rodo- ,,Eržen-a" na drugo pritisniti. Iz Blejske Dobrave 28. jan. A. K. £jl\j\j y jj \j rivu i/uug 1 au ô c 6 'ouu y lov vujjaoii urnu" Jjub že zatega del, da ima spominček Ijubljenca našega v rokah. Pokažimo pa tudi, da vemo ceniti učenost in zasluge svojega učenjaka, podpirajmo ga v njegovem kakor ne priglasujem, ko v (Kon. prih.) Večini (?) volilcev Brezovskih in Materijskih na Primorskem ni- listu prizadevanji s tem, da pokupimo vse iztise, kajti tvaivvr ju g priguaoujcixi, v u. novu „Novic" pravi, u*» sadna drevesa stoječa okoli Materije in Brezovice so da to je čidel let stara. prebivalec zdravih oči more spričati, «« zemi uuuui »^ujuu, aa se ta prošnja vsiea odc. v m liko dreves je bilo posajenih ona leta, nekoliko že nega reda izročí s priporočilom e. kr. deželni vladi temu ni resnica. Vsak ta- skega odbora ovrgla in druga volitev ukazala da ne- želni odbor sklenil t je de da se ta prošnja vsled obč. volii ko pop leta red druga pa ali večina njih kaže na kasneja Gene mesa, ki jo je mestni odbor kranjski za mesec Sploh morem trditi, čem več se ljudstvo zaveda januar odločil, deželni odbor ni potrdil, ter je mestni 1Û spoznava korist sadjereje, tem več drevja zasaj a w ^ i - --- A 5L I * ^ m A. 1 ^ i« M a ma /I «a ✓v m } in županiji naročil, da se ima mesna cena po dotični po ~0 těmveč, ker biva blizo Trsta, kjer se dobro sadje stavi določevati na gotovih podlagah in sicer z razloč lahko v denar spravi. Osebno sem se prepričal zadnja kom za pitano in ne pitano živino, in da se zmiraj na lanSW y — i------ ---;---------r ,r ,---------j —--r—--------r*»—w — - m oc iiiuua leta da ob času senokoše jako varčno obirajo senó od to pazi, da se mesarji ravnajo po dveh tarifali f _ - I • _ __ ___ _ I 11 1 _____ I_ i_____ _ ^ 1____ /? 1 ^ i T\ 1 1 • • i 1 vi f i • * _ ladih iz zemlje pognalih drevesic, ktera zatem m stara V prVOkuluv/ ^»»J^ j/iwomjwjw. «mj vuu« VU«U1 la X11V/1 , JC UUV SHiCUJCUU ^ \jlck OC piCO&UOUjl pU t^sinemovalcev!) —- Ako gosp. Kastelec omenja sadnih je slovenskega jezika tudi v pismu popolnom Puo" ____—j^ui:—nn Q /r^J? „Z:......____cn______« let v prostorne kraje presajajo. (Bog daj čuda enakih Predno se diurnist v službo vzame v bolnišnični pisar • • • i «1 ti« i t ^ « « — jl ni ci je bilo sklenj da se preskušnji podvrže ? ali treves > —— i-------~ _—_ 7 — —-------------— «w» w. »ui/vmjjv^vvi^v , j m let stara drevesa, nego na onih 2000 vre požlahnjenih 27. dne u. m. Ker nam je danes pošel prostor, prihra po meni preskrbljenih , ni mislil nikdar na zmožen (Let zbor politicnega društva „Slovenije'') je bil dreves, ------— —-j—o- ---------0- ™ r---- o- ------ Pintarja dobil. To more omenjeni gospod vsaki čas občimo danes ktera setn iz daljnega Gorenskega od preč. nimo si poročilo o zborovanji za prihodnj list dokazati. Sveta dolžnost mi je pa, da pri tej priliki lUZl&ll» ---MWIUUUUK LUI ju j/t*, v*« J/i* P J. V V IU j UA jJ V DV/glOiOUCUI D JV X C U iuuru VCJUU prisrčno zahvaljujem vsem, ki so mi na pomoč pri- je poslal telegram go vornikom slo vens kim o ad to da dvoj po , in pri oglasnem sklepu zborovem se hiteli v moji nesreči, osobito pa preblagi Kastelcevi po domače Gasperjevi družini ia .....— 7 sini g. Martinu Košic-u ne tu, ki jim naznanja, da se društvo „Slovenija" po Pri nas vlada huda polnoma sklada z načeli, ktera so izrazili v govorih za lepo radovoljno postrežbo. tu, ki P gospodom Tomanu, Svet in jim naznanja da se društvo zima in mrzel gorenec nas prepihuje. „Slovenija** po Snega imamo svojih ter se jim za krepko brambo deželne avtono ZllLIel iu UIIOVI ^vi vuww O i Uj AAJ. , liCl OU J IJLU ćack U l ckilíí Uu čez pol sežnja. Gozdna in sadna drevesa so jako poško- mije in národně ravnopravnosti zahvaluj dovana. — «« .j.tv «—— v «i u^u w, sv. Mohorja se je letos v našemu majhnemu selu mnogo rovem se ima zahval Železnica se marljivo delà. — Za društvo drug pa to da tudi po soglasnem sklep glasiti novih udov oglasilo. Bog daj Slovencem kmalu popol- Kranjskem gledé na volitve pretekleg noma zdramiti se, ter svetu čedajje bolj kazati napredek! se glasi: i zbo-lilcem na Tako - le Vrtojbi 28. jan S. (Čitalnica nasa) 7 ki se Je že pred enim letom ustanovila, bode se 6. februarja slovesno odprla. Da se je morala ta slovesnost t. Volilci ! Volit vena pravica je važna politična pravica v tako dolgo odlašati, bilo je krivo marsikaj. Vsem za- ustavném življenji, bodi-si da volimo možé v občinsko prekam ' ^ J ~ V * ----) ktvjk+l »m. V*« T Vt.UiV » UUIUOIV \J ki so pretile celó iz lastnega tabora, so se starešinstvo ali v kupčijsko in obrtnijsko zbornico ali urctvčiui., ivi ou t u niv vvž&u i et laoiuc^c« tu u ui cm , ou ou picti voiuoi v \j au vendar rodoljubi krepko v bran postavili; vodilo jih v deželni zbor. je rodoljubje in spoznanje koristi in potrebe čitalnice jim je bila luč, da ni jih strašil noben trud. Med tem naj posebno omenim gosp. Ma raž-a, ki marljivo delà na narodnem polji ves vnet za blagor svojih Slava mu! sovaščanov. Kakor volimo, tako si posteljemo, in tako potem ležimo, kajti izvoljenim dali smo velike oblasti. Lahko je po takem razumeti, zakaj nikjer po vsem omikanem svetu prevdarni možje ne držijo križema rók, kedar pridejo volitve, ampak se jih živo udeležujejo in ------^ # -----r----j ----- 7--r — Iz Postojite. (Čitalnica nasa) napravi 6. dan t. m. nečimurne budijo iz zaspanosti. zvečer ob 7. uri Vodniku v spomin besedo, h kteri se vsi rodoljubi in prijatli uljudno vabijo. Veselica se Da treba pa se, kolikor mogoče, izid volitev zagotovi / ov vox i vuuijuui iu uijuuuu vauiju« » cooiiua ow uvua^ ua og p&tšv«, v umy ij u bode vrstila tako-le: i. Petje zbora. 2. Tombola s pe- nijo v tem, koga bodo volili da se že pred volitvijo volilci enega duhá zedi- timi lepimi dobitki. 7 da ne vleče eden Govor. macija. petjem: Samospev. 7. Petje zbora. Dvospev. Dekla- na desno drugi na levo, in da potem ne padeta oba 7> Bob iz Kra nj a u Ples. Vesela igra s na vrh pa pride Odbor. tak, za kterega 7 nihče ne mara. Da se taki nesreči v okom pride, treba je volilcem Iz Ljubljane. (Iz seje deželnega odbora 29. jan.) kažipota, ki jim po vsestranskem prevdarku in po-Bral seje dopis c. kr. deželne vlade, da je presvitli razumljenji z volilci očitno reče: tega volite! cesar potrdil sklep deželnega zbora kranjskega, u« oo uci« xuu». oc uo»<»uutii y jujuuij»u«. ^umvuui pobéra to leto za zemljišno odvežo pri klada 24 od- volilni odbor", ki je izvrstno srečno vodil po vsej do-stotkov na neposrednje davke in 10 odstotkov na vžit- movini volitve poslancev v deželni zbor kranjski. da Leta 1867. se je ustanovil v Ljubljani „národni mno od vina, mošta in mesa. zbora Tudi sklep deželnega se je národno politično Ko društvo „Slovenija" osnovalo, , da se pobéra za deželni zaklad 16 odstotkov je tega društva odbor ta imenitni posel vzel v svoje přiklade na neposrednje davke in 10odstotkov na vžit- roke in je lánsko leto vodil volitve poslancev v de-nino od vina, mošta, in mesa, je potrjen. — Podělil je želni zbor v okraji kranjskem, loškem in tržiškem, v odbor izpraznjene deželne stipendije za gozdarsko ljubljanskem in vrhniškem, vtrebanskem, zatičinskem solo v Sneperku dvema učencema iz 4. razreda gim- žužemberškem, mokronoškem, litijskem in boštajnskem 7 7 nazije m enemu učencu iz razreda realkinega. in volitev odbornikov v kupčijsko in obrt- ki iih podpori z 1600 gold., ki jo je deželni zbor naklonil nijsko zbornico po vsej deželi — in možjé, jí« |z glediščinega zaklada v podporo slovenske dramatike, je narodno društvo priporočalo volilcem, izvoljeni so je deželni odbor sklenil, da se v podporo slovenske bili od konca do kraja vsi. Tudi izid volitev za dramatične šole odločenih 500 gold, izplača drama- mestni zbor ljubljanski bil je v negativnem smislu tičnemu društvu tega zneska po i 77 Novicah" vu, in sicer vsako četrtletje četrti del tak, kakor ga je društvo „Slovenija" želelo, ktero tudi za ostalih 1100 gold, pa se razpišejo in pri poslednji volitvi deželnega poslanca v Idriji ni in po „Laib. Ztg." razglasijo nagrade držalo križema rók. Tak sijajni izid volitvenega boja je pa toliko veče pomembe, kolikor bolj se napenja nasprotna nemčurska aj* slovenske igre in spevoigre, ki naj jih pisatelji in Jadate* do konca leta 1870. pošljejo deželnemu od- } in sicer tako, da poslani igri na čelo napišejo stranka, da bi zmôgla s svojimi kandidati. hnal attîaa ^ ama /] a prn»\ /vma 1« »i.« r. /x z /v /] l /] mfix^rvn si attavmt a í í kako prislovico v priloženem dobro zapečatenem listu V pi UU/jCUCIU UVUIV juoiu' Pa naj tej prišlo vici dosta vij o svoje ime. Zato je odbor društva „Slovenije > ko je v ob prošnji čnem zboru 27. dne u. m. račun đajal od delovanja ^upanije Ornomeljske, da bi se zadnja volitev občin- svojega v letu 1869., prav posebno povdarjal ta srečni îzîd vseh volitev preteklega časa in društvu nasvetoval : bi s X) iij y £/jl £J±IC* V OJL w ------- --------v ——------- - ' 7 —t y y--------— — - vsem volilcem, ki so pri omenjenih volitvah zbirali se pravo- in jezikoslovcu přiznavši veliko važnost deželi ugodnih volitev, Slovenski i ______mm • « i « m . % % • 1 • » e tako vničilo gori omenjeno nemškutarsko veselje „državni zakonik," vredovan po izvrstnem osp v ncaj vviiJ^ui j ~v I--------J ~ - v ~ *--------------' v ) — » G r* Cigaletu, * pod zastavo narodno in vkljub sladkim ali trdim bese- dobro služi 1 pri urađovanji njihovem \ _____ l 1 m m m 1 i 1 i A ri -rv Xi «n tt 1 A fT A 1 > ' ^ f \ fl _ m ^n m 1 * t»- ^v ___1 ___ ^ ft bode županom obče m v tlam zaupljivo volili možé po društvu „Sloveniji poročane, izreče očitna zahvala. pri- - v ^ * v ^ - v»^- - * x ^ ^^ t ja ajj jaju v t au y lil v uuvc mora nam vsacemu za oliko slovenskega opravilnega Občni zbor je enoglasno pritrdil temu predlogu jezika mař biti! in sklenil, naj odbor zahvalnico po svetu razglasi. ^q (Cerkveno petje.) Prihodnjo nedelj februarj Podpisani odbor radosten spolnuje sprejeto nalogo bode pelo v tukajšnji stolni cerkvi 60 pevcev m Vam vsem domoljubni možje, ki ste poslušali glas 0(j Fór st in pevkinj novo vokalno maso zamoški in ženski zbor ju f aul v o v> uli , uuululjui/ul jj-» uxijw ^ j/v^.muv... çq j] x našega narodnega društva in ste volili po njegovem za mogk ) trigl motet od Palest nasvetu, javno izrekuje hvalo in zahvalo. Možje slovenski! stali ste dozdaj vselej po volitvah zbor pri gradualu m alt in bas z orglami od Witt dvogl ni ofertorij za Pelo bode pri kot nepremakljivi stebri domovine naše. Ta lepa edi- nost ktero občudujejo naši bratje Slovani druzih av- tej priložnosti prvikrat 20 dečkov, kteri obiskujejo za stolni kor, oktobra meseca 1869. leta osnovano. naše y iiUOfcj UWI/UUUJVJV ' strijskih dežel, ktera pa zeló grize nasprotnike nam je pa tudi poroštvo srečnih volitev, ako jih vpri- hodnje bode treba. navdušeno Novičar iz domaćih in ptujib dežel Žato Vam, vrli rodoljubi! društvo naše b posl kliče: Ži veli ! Odbor narodnega adreso končan. Zgodilo društva „Slovenijo' i 27. prosenca 1870. delo jeta adresa prot je, cc JC ^ vc bila od 114 nemških centralistov spre je bil v saboto boj za je že naprej ve- kar DJeJ bilo Je 47 gl (Poljaki Slo (Veselica Vodniku na cast) bode, kakor se sliši, danes zvečer napolnila vse čitalnične prostore. Slava Vodniku! Živeli njega čestitelji! I venci, Tržačani, Bukovinci in kaki 3 Nemci). Da sta raz- hofrath Klun in grof Margheri med številko 114 ume se samo po sebi. Al predno je prišlo do ? (Dr. Klun in pa slovenske popisnice in državni vanja, zapustili so nemški Tirolci zbornico in ne pri zakonik.) Dvorni svetovalec Klun je 24. prosenca v zbornici poslancev v svojem govoru skušal pobiti to, dej vec v zbor, razžaljeni po razuzdanem poročevalcu Tinti-u, ki jim je med drugim očital, da niso Avstri- kar Je y čujte! pred nekoliko leti v ruskem „Slovu" in češ da ih dunajském „Avstrija" na hvalo slovenski literaturi pi- vu vivTMjivjii , ▼ V UiivjJ til UÍS3JVJX1 , jc ia ter je med drugim tudi povedal, da so občine hteval cd predsednika, naj zavrne surovost poročeval ker ta ne stori tega, po krepki deklaracij janci, „ Baron Giovanelii domovina je Rim, njih césar papež ditelj tirolskih poslancev u .Ie y cevo sari I krškega okraja slo venske popisnice (popisne pôle) zavrnile, rekoč, da jih ne razumejo, fer so nemških za- Gi ovane llijevi zapusti zbornico 6 poštenjakov s klicem: htevale. To pa je že očitno debela laž, kajti vlada >y* Bogom za domovino in cesarja!" Nenadni odhod je zgolj slovenskih pôl ni dala tiskati y ampak pnil centraliste y kajt daj celo pada za kamenom, in da v 2 sami nemški centralisti sedeti v zbornici y da kam tednih utegnejo Isti dan, ko nemško-slovenske za Stajarsko in Kranjsko, in laško-slovenske za Primorje. Kako tedaj so môgle občine zahtevati nemških pól, če so jih že imele pred je bila adresa končana, se je volil odbor, ki naj po sabo! „Erklârt uns Graf Oerindur"____— Koliko je pa roča o resoluciji gališki (to je, o zahtevah gališkeg V se ki v tem resnice, kar pripoveduje zastran slovenskega dr- u^^iucga a* vua uuj^cu» ju juj» aunj žavnega zakonika, da je tudi dokaj kranjskih ob- kmalu se rešiti v državnem zboru. Zdaj pa (kar tudi čin zahtevalo nemški „Reichsgesetzblatt", to nam ni današnja „Tagespošta" v dunajském dopisu razodeva) deželneg zbora) ki je bila lani odložena in ima zdaj do dobrega znano. Mogoče je pa to-le: Znano je, da po novem letu se, kakor je do konca 1852. leta bilo, slovenski državni zakonik („Oglasnik državnih postav nastopi čas, da vsi ostali avtonomisti (Slovenci, Buko vinci, Tržačani in nekteri Nemci) združeni stavijo pred log ; da tisto, kar se privoli vsled resolucij in ukazov") zopet na Dunaju tiska. Po postavi mora vsaka občina en eksemplar bodi v nemškem teg se na vse druge d bodi v kranjskemu zboru pripravlj blizo isto zahteva) Galicij (resoluciji lz ; v oaAA uuvuia cju ivctju-i tjjcu vvxajl y xsi íijcrvt jlli , uvui * ------j--~—"------ Jr £--- J---—---. «.y. —— V svojem maternem jeziku kupiti in plačuje za-nj ka- stop ostale opozicije iz državnega zbora moral bi tedaj kih gold. 70 kr. za celo leto. Te prilike se ffiO- priti na dnevni red, ako se Poljakcm kaj dovoli, dru rebiti pop rij el marsikter nemškutarsk purgirmajster na gim pa ne, in ko bi se direktne volitve sklenile zoper krâdjskciïl j ki oi uvuiidjjuju ^dc vc j ua îc uujlujoij ujiš f* - t - v f v j ~ t w da nemško bolje ume nego slovenski, ter si je po ta- zboru, očitno se kaže tudi iz tega, da J4 dni iščejo kem naročil nemški „Reichsgesetzblatt", ves ponosen kandidatov za ministre, pa neki do danes še ne enega vzlasti če mu je še kak c. kr. okrajni glavar (in tacih gotovega niso našli; sami Nemci, ki so v državnem se nam žalibog ne manjka!) na srce govoril, naj vzame zboru, nimajo pravega zsupanja, da se obdrži dopol- domišljuje (se ve, da le domišljuje!) deželne pravice Kako egotovo je vse v državnem nemški „Reichsgesetzblatt4 i češ, da po tem ježezadve njeno sedanje ministerstvo Državni kancelar Beust, o ii Ui O £V A ^JLiVlVli O^tOV lé£j UJO 11 j V O j It AU Jt £J\J IjCK u V V/ ~ j w— v ~------j w —----- — - - — - —--------— ----- glavi viši, če nemški „Reichsgesetzblatť, ki ga ne ume, kterem se je izprva mislilo, da je steber manj na polici leži. Al vprašanje je tukaj : ali je to pametno spomenice y S Je koncu popolnoma sprijaznil z Giskro in pošteno? ali se je to zgodilo po sklepu občinskega i» tako zvěst ostal pregovoru: „šviga švaga čez dva ___i L.___• _ ___ I _ ___' v_________• ________1 • * r> «__ 1____ ____________VaŽni -^-«iri^-ÎAk odbora in ne po županovi samovolji? in ker nem- praga časi tedaj kmalu přidej škutarji vedno in vedno za sebe iz tacih prigodkov denar kujejo, ali ne zahteva slovenska čast, da bi se občinski odborniki (soseskini možje) na Kranjskem potegnili za slovenske postave in da mnogo občin stopi na noge, da očitno po časnikih prekličejo neum-nost županovo? — Tudi bi bilo želeti, da bi se obilo privatnih naročnikov oglasilo za slovenski „državni , da v Žitna cena v Ljubljani 29. januarja 1870. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 4 fl. 90 banaske 5 fl. 50. turžice 3 fl. 12. soršice 3 fl. 73. rži zakonik" (saj 1 gold. 70 kr. na leto je mala reč) 2 fl. 90. jeëmena 3 fl. prosa 2 fl. 60. ajde 2 fl. 80. ovsa 1 fl. 80 Erom pir 2 fl. Odgovorni vrednik : Janez MurniL — Natiskar in založnik : Jožef Blaznik v Ljubljani.