Črna kronika Podravje • Polovica devetošolcev uživa alkohol vsak mesec O Stran 12 €9 ^ ■'—' LD =m O — -in C CC "O M £ ® o ~ > OJ /V . JJfc Štajerski Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2023. Kupon ne velja med krompirjevimi In novoletnimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, Izplačilo v gotovini In nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so Izključeni In se ne seštevajo. t: 02 74 94 530 e: termalnl.park@terme-ptuj.sl S ee. tU g i Ptuj, petek, 17. marca 2023 Letnik LXXVI • št. 22 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR Tilen Lotrič »Nikoli ne bom pozabil njenega nasmeha« Spodnje Podravje • Evropska direktiva ne prinaša ničesar novega slovenskim voznikom Za starejše voznike brez sprememb Vozniška dovoljenja v Sloveniji, ki so jih vozniki pridobili pred letom 2013, veljajo do 80. leta njihove starosti. Ker v državah veljajo različne starostne omejitve, bi v EU sedaj radi to starostno mejo poenotili in znižali na 70 let. Več na strani 3. TVAKTUAL ■ ■ — — Radio Aktual: Končno Aktualno Podravje • Zaradi stavke portoroških sobaric na delo »»vozačice« iz Štajerske O Stran 2 Podravje Ptuj^ Obratovanje Kurentove hiše ne more sloneti na prostovoljstvu O Stran 5 V središču Slovenija • Evropski poslanci o uredbi drastične omejitve rabe FFS O Strani 6 in 7 Podjetništvo Podravje • Skrčflacija: manj izdelka, a za isto ceno O Stran 9 i * ü!".n!L ,r i Aktualno Vseh 128 odpus|pü Talumovih delavCeV Podravje Ptuj izpadel iz igre za negovalno bolnišnico I V središču i. // Jt-tf h ' 7 ÍSitít fíf T • » " Je največji greiB^^H življenje na koruzi | življenje na kofuzL J ali (pre)drago JfflŽK. » 7///////////A 14 Štajerski Aktualno petek • 2. marca 2023 Podravje • Zaradi stavke portoroških sobaric na delo »vozačice« iz Štajerske Zunanji izvajalci - proizvajalci invalidov O agoniji sobaric v Hotelih Bernardin, ki jih je Sava Turizem prenesla na zunanjega izvajalca, smo že pisali. S prenosom se nikakor niso strinjale, saj imajo z »outsourca-njem« slabe izkušnje, prepričane so, da se jim bo pri novem delodajalcu godilo še slabše kot pri dosedanjem. Zdaj še prenos Istrabenzovih sobaric Sindikat delavcev gostinstva in turizma je opozoril, da se na prenos sobaric na zunanjega izvajalca pripravljajo tudi v Istrabenz Turizmu, zato so vlado in državni zbor pozvali k ukrepanju. Družba Istrabenz Turizem je v stoodstotni lasti SDH. 1 Foto: Sindikat Podravja Obljube o(b)stale pri strokovnih podlagah Stavka sobaric v Hotelih Bernardin zaradi njihovega prenosa na zunanjega izvajalca vnovič odpira vprašanje t. i. outsourceanja in prekarnosti. Z obema pojavoma naj bi se prioritetno spopadla aktualna vlada, a dokumentov še ni. »Dejstvo je, da atipične oblike dela praviloma nimajo osnovnih delavskih pravic, kot so minimalna plača, bolniška, varovalke pred odpuščanjem, dopust, osemurni delovnik, plačan prevoz in malica, regres ipd.,« je spomnil Borut Brezar iz Gibanja za dostojno delo in socialno družbo. Ena od pomembnih posledic prekarnostije po njegovih besedah tudi t. i. outsourcing. Podjetja namreč z namenom nižanja stroškov dela določene dejavnosti, denimo čiščenje in varovanje, prenesejo na zunanje izvajalce, čeprav z vidika potrebe po opravljenem delu za to ne bi bilo nobene potrebe. V Sloveniji po oceni gibanja delo v atipičnih oblikah opravlja že več kot 40 odstotkov delavcev. Na ministrstvu zajavno upravo so zatrdili, da imajo »pripravljene vse potrebne strokovne podlage za tri alternativne scenarije odprave prekarnosti na ravni čiščenja«. Dva od teh scenarijev sta povezana tudi z odpravo outsourcinga. Javnost je takrat presenetilo dejstvo, da so portoroške sobarice pravzaprav zadnje v seriji Savinih, kajti podjetje, ki je preko Slovenskega državnega holdinga (SDH) v državni lasti, je sobarice v svojih preostalih hotelih, ki jih ima po Sloveniji: Terme Ptuj, Terme 3000-Moravske Toplice, Zdravilišče Radenci, Sava Hoteli Bled, San Simon resort Izola in Salinera resort Strunjan, že zdavnaj dalo na seznam zunanjega kadra. Bolne, iztrošene, apatične Pri podizvajalcih tako delajo že polnih deset let, in sicer po pet let pri podjetjih Samsic in Aktiva čiščenje, letos pa so jih na novo razporedili med oba posrednika. Sobarice v Moravcih in na Bledu so z novo pogodbo prešle pod Samsic, ptujske in vse ostale pa pod Aktivo, ki so ji pripadle tudi »glasne« Primorke. Druge so namreč svojo usodo, ki jim samo še dodatno krati delavske pravice z mizernim plačilom in delovnimi pogoji na meji sužnjelastni-štva, tiho in vdano sprejele. Kako so prestrašene sobarice v Termah Ptuj, ki si ne upajo povedati svojega mnenja, je postalo jasno, ko je v njihovem imenu za javnost spregovorila kar sindikalistka v Termah 3000 Kornelija Kianec. »Brez pardona avto in delat na drugi konec države!« A se zgodba sobaric tu še ni končala, razkriva Milan Mesarič, predsednik Sindikatov Podravja. »Zaradi stavke v Hotelih Bernardin in primanjkljaja kadra zdaj Aktiva na Primorsko pošilja sobarice iz Zreč. Po pet se jih 'zbaše' v zasebne avtomobile in se za nekaj dni na teden odpeljejo v Portorož. Brez pardona, torej izbire, ali si za ali nisi, marš v avto in delat. Takšne in podobne Aktive niso v bistvu nič drugega kot proizvodnja invalidov, saj delavca iztrošijo do konca, nato pa ga zavržejo. Kaj tu vse vidiš, duša te boli in jokal bi, pa če si še tako vsega vajen: 55-letne ženske s hudimi obrabami hrbtenice, kroničnimi bolečinami v kolenih in drugih sklepih ... Te, ki se vozijo v Portorož, mi razlagajo, kakšno normo imajo. 30 sob na dan, za generalko vsake imajo na voljo 15 minut, potem pa dobesedno padejo od utrujenosti. Čisto resno, mnoge se onesvestijo, šefi pa take primere nemudoma pometejo pod preprogo. In kar je najhuje, niso samo iztrošene in bolne, ampak tudi povsem apatične, nezmožne kakršnekoli pritožbe. Da ne govorim o goljufanju pri plačah: za delavke Uniturja imam dokaze, kako jim vse dodatke vključujejo v osnovno plačo.« Nedorasli svojim funkcijam Če bi država delavcem želela tisto najbolj osnovno, minimalno dobro, bi ukinila takšne posredniške firme, je prepričan Mesarič. »Seveda sobarice niso edine, ki trpijo v tem brezobzirnem kapitalizmu, ki se ga danes gremo v Sloveniji. Vidite, kaj se dogaja tudi v drugih podjetjih, denimo v mariborski Livarni, Magni ... Z ministrom Mescem se dogovarjam, da pride na obisk, a ni o datumu ne duha ne sluha, podobno je tudi z drugimi političnimi veljaki. Ne vem, kaj se gredo in ali so sploh dorasli svojim funkcijam,« je kritičen Mesarič, ki ga posebej skrbi prav apatično stanje družbe. »Če se nas nekaj osebno ne tiče, raje pogledamo proč, zato smo tam, kjer smo. Ker je v delovnih sredinah vse težje dobiti predstavnike sindikata, ki zadeve poznajo in imajo tudi hrbtenico za pokončno držo, smo delovanje prenesli na regijsko in nacionalno, saj vodstva podjetij sindikaliste bodisi kupijo bodisi zlomijo.« Senka Dreu Foto: Pexels.com Podjetje Aktiva čiščenje pošilja sobarice iz Term Zreč na delo v Portorož, kjer morajo vsak dan generalno očistiti 30 sob, torej imajo za eno na voljo 15 minut. Podravje • Vodilni kadri zdravstvenih ustanov zase zahtevajo višje plače Med podpisniki tudi direktorji naših zdravstvenih domov Med nekaj več kot sto podpisniki pisma direktorjev bolnišnic in zdravstvenih domov vladi, s katerim opozarjajo na vedno večja plačna nesorazmerja znotraj zdravstvenih ustanov, so tudi direktorji spodnjepodravskih zdravstvenih domov Ptuj, Lenart, Ormož, Slovenska Bistrica ter v. d. direktorja ptujske bolnišnice. V pismu, v katerem je govora celo o odstopu s funkcij zaradi plačilnih nesorazmerij, direktorji opozarjajo, da so že zdaj do pet plačnih razredov nižje od kolegov zdravnikov, z novimi popravki plač pa naj bi po prvem aprilu prišlo do zaostanka celo desetih plačnih razredov. S spremembo kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike se bodo namreč slednji uvrstili v 62. plačni razred z možnostjo napredovanja v 66. plačni razred. Poleg tega, kot še opozarjajo direktorji, Bruto plače direktorjev zdravstvenih zavodov (brez vseh dodatkov) Zdravstveni zavod Ime in priimek Podpisnik Bruto plača I Splošna bolnišnica Ptuj Aleksander Voda Da 4.586,00 € ZD Ptuj Metka Petek Uhan Da 4.112,00 € ZD Ormož Vlasta Domajnko Zupanič Da 3.775,00 € ZD Lenart Jožef Kramberger Da 1.861,00 € ZD Slov. Bistrica Urška Sedmak Da 3.961,00 € PBO Ormož *Ksenija Vuk Kostanjevec Ne 2.014,00 € niso upravičeni do plačila za nadurno delo in ne do dodatkov, ki jih (lahko) prejemajo vsi ostali zaposleni. Zato menijo, da so postavljeni Popravek Za članek pod naslovom Cena za pluženje 200 evrov in več na uro, a izvajalcev ni so iz občine Podlehnik posredovali napačne podatke za cene posipavanja in pluženja. Kot so pojasnili po objavi, cena 44 evrov za pluženje in enako za posipanje velja za uro storitve. Cena pluženja po kilometru v Podlehniku znaša okrog 17,8 evra ter za posipavanje okrog 13 evrov na kilometer. Uredništvo v diskriminatoren položaj. Plače direktorjev javnih zdravstvenih zavodov se sicer po javno dostopnih podatkih gibljejo od najmanj 1.800 do več kot 5.000 evrov bruto mesečno, ob tem pa imajo direktorji možnost dobiti plačano še delovno uspešnost v višini ene plače. Tako Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj, kot v. d. direktorja Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Aleksander Voda vztrajata, da je namen dopisa, ki so ga naslovili na ministrstvo za zdravje, opozoriti na porušena plačna razmerja in nuj- Vir: Portal plač nost njihove ureditve. »Veseli me, da so na ministrstvu za zdravje to pismo sprejeli skladno z namenom, ki sem ga opisal. To je pomoč pri prenovi plačnega sistema, vzpostavitev ustreznejših razmerij v plačah med funkcionarji, direktorji in javnimi uslužbenci, ki bo odprla možnosti za odpravo pritiska v zgornjem delu lestvice,« odločitev, da tudi sam prispeva podpis k dopisu, predstavlja Voda. Pričakujejo, da se bo ustrezno upoštevala odgovornost menedžmenta zdravstvenih organizacij in strukture zaposlenih: »Glede na izjave ministrstva za zdravje bomo direktorji pozvani k posredovanju konkretnih predlogov glede ureditve plač plačne skupine B v javnih zdravstvenih zavodih.« Tudi Metka Petek Uhan podobno kot Voda pravi, da ne želijo konflikta z ministrstvom, pač pa le opozoriti nase in na neskladja v plačnem sistemu. Foto: Sta/M24 Premier Robert Golob se je sicer na pismo že odzval in ga označil kot otročjega s pojasnilom, da je reforma nujna, da pa ne bo vzpostavljena čez noč in da je njen cilj, da bodo vsi plačani tako, kot je potrebno in po učinku. DK, Ur torek • 14. marca 2023 Aktualno Štajerski 3 Kidričevo • Aluminijski velikan bo odpustil 128 delavcev Vsi odpuščeni Talumovi delavci tik pred upokojitvijo Zaradi zaustavitve proizvodnje v elektrolizi bo delo v kidričevski tovarni Talum izgubilo 128 delavcev, vsi so starejši in pred upokojitvijo. Njihov socialni status je tako na nek način rešen, saj bodo po besedah predsednika uprave Taluma Marka Drobniča do izpolnjevanja pogojev za upokojitev na Zavodu za zaposlovanje prejemali nadomestilo za brezposelnost. Podjetje jim bo izplačalo še odpravnine, za kar bodo odšteli tri milijone evrov, povprečno na delavca bi to bilo 23.000 evrov, a bodo zneski odpravnin različni, odvisni od števila delovnih let v Ta-lumu. Večina delavcev, od katerih se v Talumu poslavljajo, je v tovarni oddelala celo svojo poklicno kariero, ne pa vsi. Odpravnine delavcev z daljšim stažem bodo višje od tistih s krajšim. Vse skupaj je v podjetju v program presežnih delavcev vključenih 13 odstotkov vseh zaposlenih, to je 189 ljudi. 69 delavcem so ponudili prezaposlitev, 128 oziroma slabo desetino jih napotujejo na Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ). Temeljni kriterij za oblikovanje seznama presežnih delavcev, ki je usklajen s sindikatom, je bila delovna doba. So pa na seznamu tako delavci neposredno iz proizvodnje kot tudi storitvenega in podpornega - administrativnega sektorja. Talum bo odločbe o prenehanju delovnega razmerja začel vročati v sredini aprila. Vročanje odločb bo postopno, do konca leta, kot je tudi predvideni plan zaprtja ele- ktrolize. Z ugasnitvijo peči delo v obratu še ne bo končano, nekateri delavci bodo še prihajali na delo, tehnološko opremo bodo namreč pripravili tako, da bi jo bilo v prihodnje še moč zagnati. A možnosti za to so verjetno minimalne. Glede na postopno vročanje odločb o prenehanju delovnega razmerja na ptujski območni službi ZRSZ posebne organizacije svojega dela ne načrtujejo. Razen, če bi Talum naknadno napovedal prijavo večjega števila oseb v krajšem obdobju. „V tem primeru bomo odprli posebne termine za prijavo teh oseb, drugače pa poteka prijava v evidenco večinoma s predhodnim naročanjem," je pojasnila Smiljana Černezel Hrastar iz ZRSZ. Malo zmanjkalo do štirih milijonov ton Prvi aluminij je v Kidričevem iz elektroliznih peči pritekel leta 1954. Samo dobrih 2.000 ton manjka, da bi proizvodnja dosegla štiri Najprej Magna, nato Talum Marec je za podravsko gospodarstvo mesec slabih novic. Najprej je novico o odpuščanju delavcev in zaprtju tovarne, kije tako ali tako nikoli niso niti prav zagnali, objavila Magna. Potem je iz Taluma prišla vest o opuščanju elektrolize in posledičnem krčenju delovnih mest. Medtem ko se bo glavnina odpuščenih Talumovih delavcev v evidenco brezposelnih vpisala na ptujski območni službi, pa nekdanje delavce Magne večinoma vodijo v evidencah mariborskega ZRSZ. Na Ptuju po besedah Smiljane Černezl Hrastar ni bilo niti ene prijave iz tega podjetja. Tudi za Talumove delavce, kijih čakajo odpovedi, scenarij ne bo tako črn, saj so vsi blizu upokojitve. Prejemali bodo nadomestilo Zavoda, delodajalecjim bo odplačal tudi odpravnine. Talum bo za odpravnine delavcem, ki jim bo vročil odpovedi delovnega razmerja, namenil tri milijone evrov. milijone ton. Tega trenutka Kidri-čani ne bodo doživeli, saj bodo elektrolizne peči naslednji mesec ugasnili. Kidričevsko tovarno aluminija so med drugo svetovno vojno (1942) začeli graditi Nemci, do konca vojne je bilo končanih okoli 70 odstotkov gradbenih del. Tovarno aluminija je nato ustanovila jugoslovanska država, slavnostno odprtje je bilo 21. novembra 1954. 21. novembra v Talumu še danes praznujejo tovarniški praznik. Zanimiva je tudi časovnica o količinah proizvedenega elektro- liznega aluminija. Da so proizvedli prvi milijon ton, je trajalo 31 let (do 1985). Za drugi milijon ton so potrebovali bistveno manj časa, 14 let, do leta 1999, tretjega so realizirali v še krajšem času - osmih letih, do 2007. Do četrtega milijona več niso prišli, čeprav so bili že zelo blizu. Nova tovarna za rondelice Medtem ko dejavnost elektrolize zaradi stroškovne nevzdržnos- ti v Talumu opuščajo, po drugi strani krepijo programe, kjer dosegajo visoko dodano vrednost. „Najbolj intenzivno trenutno delamo na izgradnji nove tovarne za rondelice, ki jo bomo umestili v proste zmogljivosti naše livarne. Že danes smo največji proizvajalec rondelic na svetu. Naš cilj je proizvesti 60.000 ton rondelic in 10.000 ton drugih izdelkov z visoko dodano vrednostjo," je poudaril predsednik uprave Taluma Marko Drobnič. Mojca Zemljarič Foto: CG Sp. Podravje • Posodobljena direktiva o vozniških dovoljenjih ne prinaša sprememb Za mlajše voznike že velja omejitev, za starejše je ne bo Vozniška dovoljenja v Sloveniji, ki so jih vozniki pridobili pred letom 2013, veljajo do 80. leta starosti. V državah EU pa bi sedaj radi to starostno mejo znižali na 70 let. Gre sicer zgolj za predlog posodobljene direktive o vozniških dovoljenjih, ki naj bi začela veljati konec letošnjega leta. Številni menijo, daje to samo ukrep za polnjenje državne (predvsem zdravstvene) blagajne. V Nemčiji in Franciji vozniško dovoljenje dosmrtno Zanimivo je, da v Nemčiji in Franciji ne poznajo podaljševanja vozniškega dovoljenja po 80. letu starosti. Vozniško dovoljenje velja dosmrtno. V Združenem kraljestvu je treba vozniško dovoljenje podaljševati po 70. letu starosti. Podaljševanje vozniškega dovoljenja pa je brezplačno in je on-line (preko računalnika). Pri naših sosedih na Hrvaškem je treba podaljševati vozniško dovoljenje po 80. letu starosti z zdravniškim spričevalom, vendar je možnost podaljševanja za 10 let. V Sloveniji je bilo sicer marca letos 142.078 imetnikov vozniških dovoljenj starejših od 70 let in 30.941 starejših od 80 let. ■—o* oH'J' Vozniška dovoljenja, ki so izdana po letu 2013, veljajo samo do 70. leta starosti. Po eni strani bo treba delati dlje, po drugi pa z dragimi zdravstvenimi pregledi dokazovati, da si še vedno sposoben za vožnjo, kar je čisti nesmisel. Ob tem je treba poudariti, da vse to za Slovenijo ni prav nič novega. Že pred desetimi leti se je spremenila zakonodaja, ki določa, da vozniška dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorij AM, A1, A2, A, B, B1, BE, F in G veljajo samo do dopolnjenega 70. leta starosti. Po tem letu se lahko vozniško dovoljenje podaljša za največ pet let ob predložitvi zdravniškega spričevala. Novost je tudi ta, da je treba na vsakih deset let priti na upravno enoto z novo fotografijo in vozniško dovoljenje podaljšati, kar stane nekaj manj kot 20 evrov. To velja tudi za vse imetnike starih vozniških dovoljenj, ki so jih nedavno zamenjali z novimi - plastičnimi. Slednjim sicer še vedno ostane veljavna kategorija do 80. leta starosti. In tako bo tudi ostalo! Zamenjava vozniške izkaznice po 15 letih Na Ministrstvu za infrastrukturo so pojasnili, da predlog posodobljene direktive o vozniških dovoljenjih na imetnike vozniških dovoljenj v Sloveniji ne vpliva. »Upravne enote Imetnikom starih vozniških dovoljenj tudi po menjavi ostane veljavna kategorija do 80. leta starosti. že sedaj izdajajo vozniška dovoljenja z veljavnostjo do 70. leta starosti. Predlog direktive pa ne posega v že pridobljene pravice. Edina sprememba bo v administrativni veljavnosti vozniškega dovoljenja. Po novem se bo kartica vozniškega dovoljenja izdala za 15 in ne za 10 let, kot je trenutno v veljavi,« so zapisali na Ministrstvu za infrastrukturo. To pomeni, da bodo lahko vozniki, ki so vozniško dovoljenje pridobili v zadnjih desetih letih ali pa ga še bodo, svoj jekleni konjiček brezskrbno vozili do 70., vsi starejši pa do 80. rojstnega dne, ob upoštevanju, da bodo ves ta čas ostali telesno in duševno zmožni za vožnjo motornega vozila določene kategorije. Za podaljšanje po 80. letu starosti okoli 100 evrov Za marsikaterega starejšega voznika podaljšanje vozniškega dovoljenja po dopolnjenem 80. letu starosti ne predstavlja samo velikega stresa, ampak tudi precejšen finančni zalogaj. Pregled na medicini dela je samoplačniški, kar pomeni, da se cene pri različnih ponudnikih razlikujejo. Na ptujskem Dispanzerju za medicino dela, prometa in športa je treba za izdajo zdravniškega spričevala plačati okoli 73 evrov. Vozniško dovoljenje B-kategorije se osebam po dopolnjeni starosti 80 let izda z veljavnostjo 5 let, lahko pa je veljavnost tudi krajša oziroma omejena na rok, ki je določen v zdravniškem spričevalu o telesni in duševni zmožnosti voznika. Najpogostejše zdravstvene težave, zaradi katerih so starostniki ob vozniško dovoljenje, so demenca, močan upad reakcijskih časov, sposobnosti vzdrževanja pozornosti, oslabljena vidno-motorična koordinacija ter upad vidnih sposobnosti. Če se vozniki na cesto odpravijo brez podaljšanega vozniškega dovoljenja, se dejanje kaznuje z globo. Globa za vožnjo brez veljavnega vozniškega dovoljenja znaša 500 evrov, če pa je pogoj za podaljšanje dovoljenja predložitev veljavnega zdravniškega spričevala, se izvrši še zaseg vozila. Estera Korošec Foto: CG Foto: CG 4 Štajerski Podravje petek • 17. marca 2023 Videm • Občinski svet brez kamer »Seje so odprte za javnost« Televizija Skupnih internih programov (SIP TV) pod novim občinskim vodstvom v Vidmu sej občinskega sveta ne prenaša več v živo. »Kaj je narobe, da ne snemamo več sej? Ali se bojimo, nimamo poguma, ali kaj skrivamo?« je vprašal svetnik Ivan Krajnc. Župan Brane Kolednik je odvrnil, da so seje javne in da bodo denar raje porabili za promocijo občine in prireditev. Foto: Mojca Vtič Novo vodstvo občine je sklenilo, da sej ne bodo prenašali v živo. V preteklih letih je bila navada, da je seje snemal SIP TV ter da so si jih lahko občani, gledalci ogledali v neposrednem prenosu. Z novim občinskim vodstvom je prišlo do spremembe. Kolednik se je tako odločil, saj da glavnino dilem svetniki razrešijo že na odborih. »Na odborih se s svetniki uskladimo, odgovorimo na vprašanja in dileme, tako da je potem točka pripravljena na obravnavo na občinskem svetu. Sicer pa seje zvočno snemamo, prav tako so odprte za javnost. Če bo izražena želja svetnikov, lahko ponovno razmislimo o snemanju sej.« Žiga Škrabl je predlagal, da bi se lahko seje predvajale preko Facebo-ok kanala, če je težava finančni vidik. Zvonko Korpič pa je dodal, da občani pogrešajo prenos, da bi izvedeli, kaj občinski svet obravnava. Župan je odvrnil, da imajo vsi novinarji možnost prisostvovati seji in nato pripraviti povzetek seje. Kljub temu da neposrednih prenosov sej občinskega sveta letos ni predvidenih, občina v predlogu proračuna ohranja enak obseg denarja za snemanje, to je 22.500 evrov. Razlika naj bi bila ta, da obseg denarja naj ne bi bil namenjen le enemu mediju. »Denar nameravamo porabiti za promocijo občine, morda tudi na drugih kanalih, ob tem pa raje denar namenimo za snemanje kakšne prireditve več kot pa za prenos seje občinskega sveta, ki naj bi bila le sklepno dejanje svetnikov.« Dodal je še, da so vrata županske pisarne vedno odprta za kakršnakoli pojasnila glede dela občine. Mojca Vtič Ptuj • Razpoke v zidu ob dominikancu Nujna sanacija opornega zidu Zaradi velikih razpok je sanacija opornega zidu ob dominikanskem samostanu nujna. Investicija, za katero naj bi denar zagotovili država oz. ministrstvo za kulturo in občina, bo vredna okrog 300.000 evrov, izvedli naj bi jo v naslednjem letu. Foto: CG Sanacija je nujna, načrtovana je v naslednjem letu. Na Ptuju upajo, da jim bo del namenskih sredstev uspelo pridobiti za omenjeni projekt. »Občina bo na razpis prijavila projekt sanacije opornega zidu pri dominikanskem samostanu. Projektno dokumentacijo in soglasja smo začeli pridobivati že leta 2021. Zaključek je predviden avgusta 2024, ko bodo izvedena vsa gradbena dela. Glede na veliko poškodovanost in slabo stanje opornega zidu na južni strani dominikanskega samostana je nujno začeti sanacijo, s čimer se bo zagotovila stabilnost in trajnost zidu ter varovanega zaledja. Namen projekta je ohraniti pomemben del lokalne in regijske kulturne dediščine ter preprečiti morebitno škodo ob porušitvi dotrajanih konstrukcijskih elementov,« pojasnjujejo na MO Ptuj. Zaradi stanja zidu je ogrožena tudi varnost na dvorišču, kjer potekajo različni dogodki. Še več, ogrožena naj bi bila celo stabilnost same stavbe samostana. Če bodo uspešni na razpisu, od države pričakujejo okrog 120.000 evrov, preostalih 60 % vrednosti investicije bo kril občinski proračun. Glavnino denarja naj bi oba investitorja zagotovila v naslednjem letu, ko je predvidena izvedba gradbenih del. Ker gre za kulturni spomenik, so drage tudi arheološke raziskave; predhodne so ocenjene na okrog deset tisočakov, med gradnjo bodo zanje plačali še približno 12.000 evrov in še enkrat toliko za konservatorska dela. Dženana Kmetec Ptuj • Urejanje Mestnega stolpa kot razgledne točke Staro mestno jedro z izjemno atrakcijo V ptujski nadžupniji Sveti Jurij si prizadevajo, da bi zvonik - Mestni stolp kot razgledna točka Ptuja čim prej zaživel. S tem bo ta mogočna mestna arhitektura začela pisati svojo novo zgodbo. Omogočila bo pogled na Ptuj in njegovo bližnjo okolico z vseh strani. V prvi fazi so začrtali obnovo stopnic in ureditev ure, dostop do zvonika, predvsem do ure, nato pa še do razgledne točke. Najprej pa so se lotili urejanja stopnišča, je povedal p. Andrej Feguš iz nadžu-pnije Ptuj - Sveti Jurij, ki je lastnica Mestnega stolpa in investitorica njegove ureditve. Ta bo stala med 120.000 in 150.000 evri, od tega so 20.000 evrov pridobili na razpisu MO Ptuj, preostanek predstavljajo lastna sredstva župnije. Stopnice so v tem času že dokončno uredili, tako da omogočajo dostop in varno uporabo. Trudili so se tudi za njihovo lično podobo. Trenutno potekajo še nekatera manjša prilagoditvena dela. Kdaj natančno bo Mestni stolp začel zgodbo razglednega stolpa, v tem trenutku še ne morejo povedati. Želijo pa si, da bi bilo to na začetku letošnjega poletja. V Mestnem stolpu načrtujejo tudi ureditev manjše razstave o zgodovini merjenja časa, kar bo zanimivo za vse generacije obiskovalcev. Vsak obisk zvonika bo mogoč le z vodnikom. Tu gre za izjemne dragocenosti, znamenito in staro stolpno uro, za najdaljše znano Foto: Črtomir Goznik Stopnice v Mestnem stolpu, ki bodo vodile do razgledne točke, s katere bo mogoče Ptuj doživeti z vseh strani neba, so dokončane. staro nihalo na svetu, ki meri 21,39 metra. Še vedno pa potekajo tudi raziskave glede ure in morebitne povezanosti z Da Vincijem, zato je o tem preuranjeno govoriti. „Ura je dragocena, vemo, da je ena najbolj ohranjenih iz tega časa. Seveda je zgodba pomembna, privlačna, ostati pa moramo pri dejstvih. To je pomembno. Dokler stvari ne bodo jasne, o tem ne bomo govorili," poudarja p. Andrej. Goste, ki več dni prenočujejo v sobah Proštije, pa že sedaj z velikim veseljem popelje na ogled zvonika in cerkve sv. Jurija. Odziv je izjemen. Tudi v tem času pri njih prenočuje veliko obiskovalcev, predvsem iz Evrope, sicer pa prihajajo z vseh kontinentov. Prevladujejo tuji gostje, Slovencev je okrog 10 odstotkov. Vsi so navdušeni tako nad Ptujem kot nad proštijskim dvoriščem, kamor pridejo najprej. „Na Ptuju lahko turisti vidijo izjemno veliko. Bojazen o tem, da če pri nas ostanejo nekaj dni, da ne bodo vedeli, kaj početi, je povsem odveč. Zelo radi si ob Ptuju ogledajo Haloze, Jeruzalem, Ptujsko Goro, obiščejo Terme," pove p. Andrej. V prihodnje pa jih čaka tudi obnova strehe in drugih delov zvonika, za kar bodo potrebovali nekaj sto tisoč evrov. MG Spodnje Podravje • Območje, ki ga pokrivajo štirje Lasi Večina projektov povezanih s turizmom Lokalne akcijske skupine (LAS) te dni obnavljajo dosedanja članstva in medse sprejemajo nove člane za programsko obdobje 2021-2027. Gre za lokalno partnerstvo, ki v skladu z evropskimi predpisi pripravlja, izvaja ter uresničuje cilje in potrebe lokalnega okolja po načelu »od spodaj navzgor«. V Sloveniji je v prejšnjem programskem obdobju 2014-2020 delovalo 37 Lasov, od tega štirje na območju Spodnjega Podravja. Za njihovo delovanje je bilo zagotovljenih skoraj sto milijonov evrov, dodatna sredstva pa so Lasi dobili še preko razpisov. To so Las Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah, ki pokriva osem občin: Kidričevo, Hajdina, Ptuj, Markovci, Dornava, Juršinci, Destrnik in Trnovska vas, Las Ovtar Slovenskih goric, ki pokriva deset občin: Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Lenart, Pesnica, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Šentilj, Las Haloze, ki pokriva šest občin: Cir-kulane, Majšperk, Podlehnik, Videm, Zavrč in Žetale, in Las UE Ormož, ki pokriva tri občine: Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Z nekaj projekti v Spodnje Podravje posega tudi Las Dobro za nas, katerega članice so občine Makole, Poljčane in Slovenska Bistrica. Ormoškemu Lasu se je v novi finančni perspektivi poleg nekaj podjetij in organizacij pridružila tudi občina Gorišnica, iz Las UE Ormož so se na nedavni ustanovni skupščini preimenovali v Las Povezani med Dravo in goricami. Niso teritorialno omejeni »Vsak posamezni Las prejme finančni okvir za izvajanje strategije lokalnega razvoja (SLR). V prejšnji finančni perspektivi je bila večina, 33 Lasov, financirana iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), štirje pa poleg tega še iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR). Formula za izračun sredstev, ki jih prejme neki Las, izhaja iz števila prebivalcev na območju, skupne površine Lasa, koeficientov razvitosti vključenih občin ter manjše osnove, ki se razdeli med posamezne Lase,« pojasnjujejo na kmetijskem ministrstvu (MKGP). Lasi imajo svoje člane, ki plaču- jejo članarino, od števila članov pa je odvisna tudi višina prejetih sredstev. Kako lahko potem v določenih projektih sodelujejo občine, ki niso člani tistega Lasa, ampak nekega drugega? »Posamezni Lasi pri izvajanju projektov niso omejeni zgolj na 'svoje' območje, ampak lahko posegajo tudi širše, če je projekt tako zasnovan, tudi preko državnih meja. Ni namreč malo mednarodnih projektov, za katere kandidiramo na razpisih,« pravi Milena Grabušnik iz Razvojne agencije Slovenske gorice oziroma Lasa Ovtar Slovenskih goric. »Pri gradnji kolesarske mreže v Slovenskih goricah, katere glavni koordinator smo, sta se nam priključili dve občini, ki nista članici našega Lasa, in sicer Apače, ki spada pod Las Prlekija, in Trnovska vas, ki je del ptujskega Lasa.« Kot ugotavljajo na MKGP, je analiza projektov, izvedenih do konca leta 2022, pokazala, da jih je bilo največ povezanih s turizmom. »Sledita obnova in razvoj vasi, nato pa projekti, ki so povezani z dediščino podeželja. Praviloma so zelo interdisciplinarni, kompleksni, z mul-tiplikacijskimi učinki, zato je strogo vsebinsko ločitev zelo težko določiti. Večina projektov je partnerskih, s širšo dodano vrednostjo za območje Lasov, pri katerih v primeru naložbe sodelujejo občine, ostale bolj 'mehke vsebine', kot so delavnice, izobraževanja, usposabljanja, nove storitve in produkti, pa izvajajo gospodarske družbe, društva, zavodi in drugi deležniki z območja.« Senka Dreu petek • 17. marca 2023 Podravje Štajerski 5 Podravje • V štirih občinah bodo urejali negovalne oddelke Ptuj izpadel iz igre za negovalno bolnišnico V štirih slovenskih občinah država izvaja obnovo negovalnih bolnišnic. Čeprav je bilo med možnimi opcijami za gradnjo novih kapacitet tudi zemljišče ob ptujski bolnišnici, pa do izvedbe te investicije očitno ne bo prišlo. Kar nekaj časa so na ministrstvu za zdravje izbirali najprimernejšo lokacijo za gradnjo nove negovalne bolnišnice. Na vprašanje, ali je ta končno izbrana, so iz ministrstva za zdravje prejšnji teden odgovorili precej presenetljivo. Iz njihovih pojasnil jasno izhaja, da evropska sredstva namenjajo za obnovo in povečanje že obstoječih kapacitet, ne pa za novogradnjo: »V sklopu črpanja sredstev EU smo pridobili možnost sofinanciranja obnove negovalnih bolnišnic, namenjenih bolnikom, ki potrebujejo podaljšanje neakutnega zdravljenja.« Obnavljajo negovalne bolnišnice v SB Novo mesto in Murska Sobota, v UKC Maribor in v Ljubljani. Glede na bližino Maribora in Murske Sobote je neverjetno, da bi na Ptuju gradili novo; o načrtih glede tega niti ni besede. Projekti prenov bodo zaključeni letos ali prihodnje leto. Želja regije za gradnjo na Ptuju je bila velika Med možnostmi za gradnjo nove bolnišnice je bilo kar nekaj časa aktualno zemljišče ob ptujski bolnišnici. Z željo, da bi prav tam gradili ta zdravstveni objekt, po nekaterih ocenah vreden več kot 25 milijonov evrov, je bila usta- Zemljišče ob bolnišnici bo očitno še kar nekaj časa prazno. novljena celo civilna iniciativa, ki je pobudo s podpisi podpore 18 občinskih svetov v regiji posredovala pristojnemu ministrstvu. A očitno niti to ni pomagalo. »Občani občin Spodnjega Podravja, organizirani v civilno iniciativo, smo ministrstvo za zdravje in Vlado RS pozvali, naj na Ptuju gradi negovalni dom v okviru razvojnih programov države. Razlogov, zakaj je to potrebno in smiselno, je veliko,« so navedli v dopisu, pod katerim je prvopodpisani Matevž Cestnik, vodja civilne iniciative za negovalno bolnišnico na Ptuju. Med argumenti, zakaj bi bilo to smiselno, so navedli dejstvo, da je zemljišče v državni lasti, kar pomeni, da bi gradnja lahko stekla zelo hitro, pa tudi, da gre za degradirano območje, kar pomeni, da bi bila ob novem urgentnem centru to izjemno velika pridobitev za celotno regijo. Z navedenim so se strinjali tudi vsi župani v regiji, ki so prispevali podpise podpore. »Naš namen je bil opozoriti državo na smiselnost in nujnost, kot civilna iniciativa nismo nameravali sodelovati v samem postopku. Pri tem bi se morala angažirati tudi politi- ka, mi smo svoje delo opravili. Z gradnjo so se strinjali tudi v bolnišnici, Zdravstvenem domu itn. Pomislekov oziroma zadržkov, da se tu ne bi gradilo, ni bilo,« ugotavlja vodja civilne iniciative. Z argumentom, da bodo zelo verjetno novo negovalno bolnišnico gradili na Ptuju, je država (v prejšnjem mandatu) celo ustavila dražbeni postopek. Na ministrstvu so pojasnili, da bodo zemljišče vseeno obdržali, saj naj bi bilo pomembno za nadaljnji razvoj zdravstvene dejavnosti v regiji. Dženana Kmetec Foto: CG Ptuj • Po državni denar za neprofitna stanovanja Gradbeno dovoljenje bo končno izdano 40 novih neprofitnih stanovanj na Ptuju, kolikor jih nameravajo graditi, bi bilo za mesto velika pridobitev. A izbrana lokacija za avtobusno postajo že nekaj časa buri duhove, saj je po mnenju stanovalcev sosednjih blokov neprimerna. Ti so se kot stranke v postopku pritožili na že izdano gradbeno dovoljenje in izvedbo tega projekta (začasno) ustavili. Kot kaže, pa bo zdaj vendarle izdano. »Na gradbeno dovoljenje še čakamo. Stranke v postopku so se namreč pritožile na že izdano gradbeno dovoljenje, drugostopenjski organ (Ministrstvo za okolje in prostor, op. a.) je nato postopek vrnil v ponovno odločanje na Upravno enoto Ptuj. Dovoljenje pa je pogoj za vse nadaljnje pogovore. Kakšni bodo in v katero smer bodo šli, pa bo odvisno od tega, kakšne bodo okoliščine v času, ko bomo imeli zbrano vso potrebno dokumentacijo,« so pojasnili na ptujski občini. Na okoljskem ministrstvu so namreč lani ugotovili, da je UE Ptuj napačno določila tipologijo objekta. Kot najvišjo dopustno etažnost so opredelili klet, pritličje in štiri nadstropja. Dilema je bila, ali je na tem območju dopustna gradnja kleti. Zaradi odprave dvoumnosti je nato mestni svet septembra lani sprejel obvezno razlago Občinskega prostorskega načrta in vnesel tolmačenje, ki omogoča nadaljevanje postopkov. Na občini upajo, da bo gradbeno dovoljenje drugič čim prej izdano in bodo zagotovili (bojda obljubljena) sredstva Stanovanjskega sklada RS. Zavedajo pa se, da se lahko zgodi, da jim bodo spolzela iz rok. Sklad sicer povečuje število najemnih stanovanj po vsej državi, decembra lani so podpisali pogodbo za gradnjo nekaj več kot sto stanovanj v Novem mestu. Investicija je vredna skoraj 15 milijonov evrov. Potrdili pa so, da je popolna vloga, vključno s pridobljenim gradbenim dovoljenjem, ključni pogoj za kandidaturo za sofinanciranje. Poziv je odprt, sredstva za gradnjo javnih najemnih stanovanjskih enot so še na voljo, in sicer do konca leta 2023 oziroma do porabe. Gradbeno dovoljenje izdano ta teden Ptujska občina zadnja leta vodi vse potrebne postopke, da bi gradnja čim prej stekla. Pred dvema letoma so sklenili pogodbo s projektantom za izdelavo potrebne dokumentacije, izbrano je bilo podjetje Projekt iz Nove Gorice. V vmesnem času so z njimi podpisali še aneks, skupna vrednost tega dela naložbe je z davkom vredna okrog 46.000 evrov. Kje se je zatikalo pri izdaji gradbenega dovoljenja v drugo, smo povprašali tudi na Upravno enoto. Načelnik UE Metod Grah je pojasnil: »Gradbeno dovoljenje bo izdano v tem tednu. Postopek je trajal dalj časa zaradi nasprotovanja stranskih udeležencev. Med drugim je bila zahtevana izločitev uradnice, ki vodi postopek, ki sem jo zavrnil jaz kot predstojnik. Nato je bila zahtevana tudi moja izločitev, o kateri je odločalo Ministrstvo za javno upravo in jo tudi zavrnilo.« Z izdajo pravnomočnega gradbenega dovoljenja ima MO Ptuj zdaj možnost prijave na enega od naslednjih razpisov za sofinanciranje gradenj neprofitnih stanovanj. Tudi če bodo uspešni, pa je manj verjetno, da bi ta naložba stekla še letos. Sledijo namreč objava razpisa, izbira izvajalca gradbenih del ... Dženana Kmetec Ptuj • Kako bo obratovala Kurentova hiša Le s prostovoljci ne bo šlo Za ureditev Kurentove hiše je ptujska občina v treh letih zagotovila skupaj 180.000 evrov. Čeprav gre za dobrodošlo in pozitivno turistično pridobitev, seje še pred odprtjem porajalo veliko dilem, ki se zdaj kažejo kot upravičene. Prostore upravlja Zveza društev kurentov, ki zagotavlja prostovoljce za delo, kar pa je le začasna in nikakor ne dolgoročna ali optimalna rešitev. Foto: CG Trenutno so za to, da Kurentova hiša deluje, zaslužni zgolj prostovoljci, člani Zveze društev kurentov. Tako pomemben objekt ne bo mogel delovati zgolj na bazi dobre volje posameznikov oziroma prostovoljstva. Zveza in ptujska občina aktivno iščeta kadrovske rešitve za prihodnost sicer vrhunsko urejene Kurentove hiše. Digitalne interaktivne table ponujajo nov pogled ne le na kurenta in pustni čas, pač pa na celoletno dogajanje in možnosti raziskovanja dogodivščin, ki jih ponuja mesto. So pa se še pred samim odprtjem prostorov pojavljala vprašanja o samem načinu delovanja. Na ptujski občini se težav zavedajo. Primerno rešitev bodo skušali najti v sodelovanju z vsemi vpletenimi akterji. Jasno je, da zgolj prostovoljci ne bodo mogli nositi takšne obveznosti. Trenutno v Kurentovi hiši delajo le člani Zveze društev kurentov (Zveze). Šest jih skrbi za prodajo vstopnic in predstavitev vsebine. Na občini priznavajo: »Že zdaj se pojavlja izziv zagotavljanja prisotnosti, kar bo v prihodnje, ko bo hiša v polnem obratovanju, za zvezo zagotovo (pre)velik zalogaj. Zato vzporedno preigravamo različne scenarije in modele, ki bi bili najprimernejši in najracionalnejši in bi omogočali čim večjo dostopnost. Zagotovo pa gre za model, v katerem bo potrebno tesno sodelovanje Mestne občine Ptuj, Zveze in Zavoda za turizem. Kurentova hiša do nadaljnjega ostaja v upravljanju Zveze. Načrti so veliki, tudi potenciali.« Zveza je najemnica prostorov, za kar ne plačuje najemnine, saj gre za društvo v javnem interesu. Kriti pa morajo materialne stroške. Izjemno zadovoljni z obiskom v prvem mesecu Predsednik Zveze Aleš Ivančič pravi, da je bil obisk v prvem mesecu delovanja odličen. To je bilo v času Kurentovanja tudi pričakovano. O tem, na kakšen način bodo zadeve urejali v prihodnje, pa: »Dokončnega dogovora še ni. Zveza se je zavezala, da bo poskrbela za odprtost prostorov prvih nekaj mesecev. Ne želimo očitkov, da je to na pol pripravljen produkt. Tudi v prihodnje nameravamo aktivno sodelovati pri vseh zadevah. Na dolgi rok pa je jasno, da zgolj s prostovoljstvom tega ne bomo mogli pokrivati. Vsekakor je spodbudno, da smo prejšnji mesec prodali toliko vstopnic, da lahko pokrijemo materialne stroške, eventualno bi zadostovalo še za kako zaposlitev. Rezerv je še veliko, ponujali bomo oglede šolam, raznim skupinam ... Produkt, ki ga imamo, je kakovosten, delali bomo skupaj z občino na tem, da bo to win-win situacija. Treba pa se je zavedati, da je s tem veliko dela.« Ivančič je še dodal, da je pomen obstoja Kurentove hiše izjemen: »Leta tečejo, razvoj gre naprej, tradicija se spreminja. V Kurentovi hiši je z uporabo modernih tehnologij spoznavanje kurenta-koranta in njegovega obredja bolj zapomnljivo, doživeto ter prepoznavno. Digitalna predstavitev kurenta-koranta izobražuje obiskovalce o poglobljenem pomenu izvajanja obredja, ki se je na Dravskem in Ptujskem polju ter Halozah in Slovenskih goricah ohranilo iz pradavnine do današnjih dni." Dženana Kmetec Aprila za Ptujčane cenejše vstopnice Kurentova hiša je namenjena turistom, a jo želijo približati tudi domačinom. Zato bodo v tednu od 17. do 23. aprila organizirali promocijski teden in Ptujčanom ponudili ugoden nakup vstopnic: cena za odrasle bo 3 evre (1 +1 gratis), otroci do 10. leta brezplačno, nad 10 let pa 1,5 evra. Odprta je vsak dan od 12. do 18. ure, tudi ob nedeljah in praznikih. Ne deluje pa ob torkih. Čas obratovanja sproti ažurira Zveza društev kurentov na spletni in FB-strani. 6 Štajerski V središču petek • 17. marca 2023 Podravje • Glede birmanskih botrov ni enotnosti niti med duhovniki Je največji greh življenje na koruzi ali predrago Številni župljani se že pripravljajo na enega pomembnejših dogodkov v župnijah, to je podelitev zakramenta sv. birme mladim župljanom. Toda v Beltincih bo že letošnji birmanski obred drugačen, kot so ga bili vajeni. Birmancev pred birmovalca ne bodo pospremili birmanski botri. Za to naj bi se odločili zaradi težav, povezanih z izbiro botrov, pa tudi zaradi visokih pričakovanj glede daril. V Mariborski nadškofiji o tem ukrepu za zdaj še ne razmišljajo. Vprašanje pa je, ali je res danes največji krščanski greh, da boter živi v v» i» » neporočeno življenje. Kot je za Družino povedal beltin-ški župnik Boris Kučko, so se skupaj s starši odločili, da bodo otroci sami pristopili k birmovalcu, boter - če se bo birmanec zanj odločil - pa bo sedel v klopi. S tem se bodo izognili zadregam, kaj storiti, kadar izbrani botri ne ustrezajo pogojem, ki v Cerkvi veljajo za botre. Pravila, kdo lahko postane boter, so določena v Zakoniku cerkvenega prava. Med drugim velja, da mora biti boter star najmanj 16 let, da je katoličan in ima vse zakramente (krst, obhajilo, birmo) ter da živi življenje, primerno veri in nalogi botra. Slednje pomeni: truditi se biti pravi kristjan (ne le na papirju). Najbolj znanih pet cerkvenih zapovedi, kakor jih našteva uradni katekizem, je: udeležba svete maše, sveta spoved vsaj enkrat na leto, postenje na zapovedane postne dni, zakrament evharistije vsaj ob veliki noči; ter podpora Cerkve v njenih gmotnih potrebah. Plenarni zbor Cerkve na Slovenskem je poleg tega posebej izpostavil: da je zgledni katoličan cerkveno poročen. Se je botrstvo v vseh pogledih izrodilo? Toda to so pravila, ki razdvajajo celo cerkvene voditelje. Polona Vesel Mušič, ki je teologinja, žena in mama petih odraščajočih sinov, voditeljica srečanj v pripravi na birmo, je pred desetimi leti pripravila strokovni članek o vlogi in pomenu botrov. Zapisala je, da praksa župnikov kaže različno razumevanje vprašanja izbire botrov: od strogo pravniškega gledanja do širokega človeškega razumevanja botra, ki je sicer dober kristjan, a nima vseh predpisanih pogojev. Razprave za in proti botrstvu zato niso noviteta, razlogi pa so v preteklosti in sedanjosti enaki. »Proti botrstvu govorijo mnenja, da se je botrstvo izrodilo, da je zaradi daril razvrednoteno in je izgubilo verski pomen in vpliv, botri pa tudi ne ustrezajo pogojem in zaradi vsega tega ne dosegajo svojega namena. Razlogi za botrstvo pa so: botrstvo je starodavna ustanova in volja Cerkve, iz katere prihajajo botri kot predstavniki občestva in so birmancu v življenju zgled, priče vere, opora, pomoč pri vzgoji, molitvena podpora, hkrati pa botrstvo (lahko) okrepi sorodstvene vezi in versko življenje tako birmanca kakor botra,« je navedla. Svoje razmišljanje v strokovnem članku pa je zaključila z mislijo nekega duhovnika, da Cerkev naj ne ukine botrov, temveč je treba na novo ovrednotiti botrstvo in poiskati rešitve. V Mariborski nadškofiji so najprej izpostavili Zakonik cerkvenega prava, ki med drugim pravi, da če je le mogoče, naj birmanec ima botra. O ustreznosti botrov pa so dejali, da je zahteva le ena -preprosta in logična: boter/botra je lahko vsak, ki je dejansko kristjan. »To pa pomeni, da je bil pri krstu, pri prvem sv. obhajilu in pri sv. birmi in da živi pred javnostjo kot kristjan.« V podrobnosti se niso poglabljali. Poudarili so, da je služba botra nekaj pomembnega in lepega, saj so botri po tej svoji službi spremljevalci mladim in ob Birmanci v beltinški župniji bodo zakrament prejeli brez prisotnosti botrov. Za to naj bi se odločili zaradi težav, poveza-pričakovanj glede daril. starših prvi spremljevalci mladih, na poti njihovega življenja, odraščanja in samostojnega odločanja za krščanske vrednote. »Prav zato si v mariborski nadškofiji prizadevamo poživiti zavest, kaj pravzaprav pomeni služba botra.« Na prvem mestu torej ni darilo botra, kot je razumeti tudi ne zakonski stan botra, ampak zavedanje pomena službe botra, ki pomeni življenjski zgled birmancu in nek prijateljski zaupen odnos. »Da je služba botra nekaj pomembne- ga in dragocenega, se kaže tudi v tem, da mnogokrat ljudje, ki so sicer nekrščeni ali niso bili krščansko vzgojeni, pokažejo zanimanje za to službo in večkrat sprašujejo, kaj morajo storiti, da bodo lahko sprejeli službo botra. Slovenija, Podravje • Varovanje okolja in zdravja živali ali skrb za uresničenje interesa multinacionalk »Živeli bomo v neokrnjeni naravi in jedli uvoženo Evropski predlog o 20 % znižanju uporabe umetnih gnojil in prepolovitev rabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) oz. popolna prepoved rabe FFS na občutljivih območjih za slovenske kmete pomeni začetek konca, so soglasni na kmetijskem ministrstvu in v drugih kmetijskih združenjih. Bodo dovolj glasni, da bodo preglasili evropski ideološki zeleni trend? Prvi mož mlekarske zadruge Janko Petrovič je zaskrbljen: »Bojim se, da bo predlog izglasovan, podobno kot so bili električni avtomobili. Gre za povsem politično odločitev, brez strokovnih argumentov. Če se to zgodi, potem se vprašam, kakšna je sploh moja prihodnost v kmetijstvu.« Evropski poslanci imajo od junija lani v rokah predlog uredbe, ki predvideva 59 % znižanje prodaje pesticidov v Sloveniji ter popolno prepoved uporabe FFS na vodo-varstvenih območjih in območjih Nature 2000. Ta prepoved zajema 41 % slovenskih njiv, več kot tretjino sadovnjakov in vinogradov, z deležem zmanjšanja rabe pesticidov pa se Slovenija uvršča med države, kjer je predvideno znižanje pesticidov najvišje, celo višje od npr. Bolgarije, Madžarske. Sliši se nelogično, toda Slovenija ima glede na kmetijske površine sorazmerno veliko sadovnjakov, vinogradov oz. trajnih nasadov, kjer je poraba FFS višja. Na drugi strani pa so zgovorni podatki Agencije RS za okolje, ki razkrivajo, da so slovenski kmetje v dveh desetletjih (1992 - 2020) rabo FFS prepolovili z 2.031.000 kg na 993.975 kg. Zmanjšanje rabe oz. popolno prepoved rabe FFS na občutljivih območjih, tudi tistih škropiv, ki so v ekološkem kmetovanju dovoljena, pa bi za kmetijstvo pomenilo konec, so jasni kmetje. Tudi kmetijska ministrica Irena Šinko pravi, da je takšna prepoved za Slovenijo absolutno nesprejemljiva, saj bi imela velike negativne posledice na zagotavljanje prehranske varnosti, še posebej, ker ni alternativnih metod, ki bi nadomestile kemične preparate. 40 % manj žit, 30 % manj zelenjave in sadja Po oceni Romana Žvegliča, predsednika Kmetijsko-gozdarske zbor- nice Slovenije, bi zmanjšanje uporabe FFS, glede na pomanjkanje alternativnih rešitev, pomenilo za 40 % manjši pridelek žit, 50 % manj oljnic ter za tretjino manj sadja in zelenjave. »Nesprejemljivo je, da se bo uvažala hrana iz držav, kjer teh omejitev glede FFS ne bo. Slovenski kmetje so že zdaj zaradi strogih omejitev in manj registriranih FFS v slabšem in nekonkurenčnem položaju v primerjavi s kmeti iz drugih držav članic. Na ravni EU je dovoljenih 454 aktivnih snovi, v Sloveniji le 209. S predlaganimi zakonodajnimi rešitvami se povzroča veliko vznemirjenje pri kmetih in povečuje protievropsko razpoloženost.« Ukrep bi prizadel več kot polovico površin Dravskega in Ptujskega polja, Marjan Colja, direktor Vinske družbe Slovenije, pa je dodal, da bi pomenil tudi propad okrog 5.500 ha vinogradov. Odvisnost od uvoza se bo povečala O ozadju predloga uredbe je ugibal tudi podpredsednik sindikata kmetov Slovenije Franc Kučan, ki meni, da se v evropskem predlogu skrivajo interesi multinacionalk, ki trgujejo s hrano. »Napovedi so, da bo Evropa do leta 2030 uvoznica hrane, nekdo vidi v tem velike dobičke.« Tudi Janko Petrovič želi odgovor, kje bosta zrasla zelenjava, sadje, kje bomo pridelali krmo za živali, če bo gonja proti kmetijstvu v Sloveniji in Evropi ostala tako močna. »Zaradi zagovarjanja neokrnjene narave bomo zadušili lastne proizvodne potenciale ter postali odvisni od uvoza hrane iz tretjega sveta. Komu je v interesu, da bo evropski potrošnik, ki bo sicer živel v neokrnjeni naravi, jedel uvoženo hrano vprašljive kakovo- sti?«Gre za pomembno temo, ki bo imela dolgoročni učinek na razvoj kmetijstva v Sloveniji in Evropi, o kateri pa se premalo govori, še meni Petrovič. Zveri v Ljubljani in gozd okoli mest V imenu (ali pod pretvezo) varovanja okolja in ljudi se torej napoveduje rigorozno omejevanje kmetovanja in se odpira vrata kmetijskim podjetjem, ki uvažajo s hranili osiromašeno in industrijsko pridelano hrano. »Če bomo pustili, da slovensko izpodriva okoljsko manj sprejemljiva hrana, pridelana na drugih koncih sveta, čez 20 let ne bomo imeli 20.000 kmetij, ampak 200 kmetijskih podjetij, zveri v Ljubljani, gozd pa do ograj okoli večjih mest,«pa je posledice uredbe slikovito orisal ekološki kmet iz Trebnjega Toni Kukenberger. Zmanjšanje rabe FFS bo zagotovo naloga, ki se ji kmetje ne bodo mogli izogniti. Pot do cilja pa jim lahko omogoči država oz. kar sama EU, in sicer s financiranjem orodja preciznega kmetovanja, spodbujanjem razvoja žlahtnjenja odpornih sort ter s skrajševanjem postopkov registracije bioloških FFS, razmišlja evropski poslanec Franc Bogovič, ki je prevzel vidno vlogo pri opozarjanju na posledice uredbe in iskanju rešitev, ki bi bile sprejemljive. »Cilj zmanjšanja uporabe FFS in hkratne krepitve samooskrbe s hrano ter pre-hrambne varnosti bomo dosegli kvečjemu z ustreznimi spodbudami, medtem ko bi imele nepremišljene prepovedi ravno nasprotni učinek.« Mojca Vtič Foto: SD petek • 17. marca 2023 V središču Štajerski 7 darilo? Foto: Pixabay nih z izbiro botrov, pa tudi zaradi visokih Zelo pomembno je posameznikom pomagati, da lahko izpolnijo predpisan pogoj in da znajo tej službi dati pravo vsebino,« so še sporočili iz Mariborske nadškofije. Mojca Vtič Anketa Slavka Seguía, Kicar Osemkrat sem že bila botra, tako krstna kot birmska. Menim, daje biti boter častno poslanstvo in odgovornost, saj boter postane steber opore birmancu. Darila pa so vedno bila, če si imel kaj ali ne, vedno si nekaj malega dal Na botrih je, da sami ocenijo, koliko lahko podarijo, ne strinjam pa se, da bi botre prepovedali. Dragica Duh, Videm Botri so vedno bili in menim, da je prepoved izbire botra preveč drastična. Gre za tradicijo, za globlji pomen in ne znam si predstavljati birmskega obreda brez botra. Sašo But, Slape Ne strinjam se z ukinitvijo možnosti, da si birmanec izbere botra. Gre za dolgoletno tradicijo in ne vem, zakaj bi bili sedaj nekateri prikrajšani. Menim, da bodo te prepovedi še dodatno odvrnile otroke od sodelovanja v cerkveni skupnosti, navsezadnje je mnogim veroučencem motivacija za obisk svete maše ravno prejem zakramentov. Tomaž Peterkovič, Makole Krstnega botra krščencu izberejo starši, birmskega si birmanec sam. Menim, da pri izbiri botra še vedno pretehta medsebojno razumevanje, naklonjenost in povezanost nad materialnim darom. Botrstvoje tudi več kot tradicija, je zaveza za skrb za birmanca na poti njegovega odraščanja. Svetohlinske prepovedi Foto: pexels.com Beltinška župnija je prepovedala botre, domnevno, ker naj bi se poslanstvo botra izrodilo, saj da botri ne izpolnjujejo pogojev ter da so pričakovanja glede velikosti oz. denarne teže daril postala prevelika in so razvrednotila pomen sv. birme in botrstva. Kot je razbrati, je spoštovane duhovnike zmotilo, da mnogi botri ne izpolnjujejo pogojev, predvsem tistega o cerkveni poroki. Je res največji prekršek kristjana, da ni cerkveno poročen? Ali to pomeni, da cerkveno neporočeni niso verni, niso vzgled vere s svojim obnašanjem? Spoštovanje, ljubezen do drugih, darežljivost, pobožnost očitno v Cerkvi ne štejejo. Murskosoboški škof Peter Štumpf je v pogovoru za tednik Družina še poudaril, da s spremembami birmanske pastorale nikogar ne izključujejo iz cerkvenega življenja. »Ne morejo vsi biti deležni službe, za katero niso usposobljeni, seveda pa ostajajo v občestvu.« Torej prepovedi in cerkvena pravila glede usposobljenosti veljajo le za določene, na drugi strani duhovniki, obtoženi spolnih zlorab, v Rimu še vedno mašujejo in ustvarjajo. Kaj je bilo krščanskega v nepremičninskih in drugih delničarskih (propadlih) naložbah Cerkve? Ali so imeli cerkveni dostojanstveniki pomisleke glede teže darov, ko so prejemali hektarje gozdov vernikov v zapuščinskih postopkih? Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega, je evangelist Matej zapisal Jezusove besede. Pa Cerkev? Verjetno vsak, kije kdaj naročil mašo, ve, kolikšen je prispevek zanjo. Še slovenski škofje so maja lani potrdili nov znesek priporočenega mašnega daru, kije stopil v veljavo 1. septembra. Najvišji priporočen znesek daru za sveto mašo je po vseh škofijah enak in znaša 23 evrov. Do avgusta je ta prispevek znašal 20 evrov. A ta priporočeni prispevek ni obdavčen, ker gre bojda za prostovoljni (nujen) prispevek. A kakšen je prostovoljni prispevek, kije določen? Cerkev je v zavidljivo težkem obdobju. Duhovnikov primanjkuje, marsikje so že ugasnili glasovi pevcev in zvok orgel med svetimi mašami, število vernikov v klopeh je milo rečeno žalostno, mnogim mladim pa je motivacija za obisk svete maše le pridobitev listka, s katerim nato utemeljujejo upravičenost do prejema zakramenta sv. obhajila ali birme. Težav in izzivov je veliko, na Cerkvi je, da se jih loti, vprašanje pa je, ali bo pravo vero in vernike našla s prepovedmi namesto z odprtostjo. hrano vprašljive kakovosti« Evropski poslanci o uredbi V Evropskem parlamentu med 705 poslanci sedi tudi osem izvoljenih iz Slovenije. Uredbi jasno nasprotujeta le poslanca Milan Zver in Franc Bogovič, iz pisarne Romane Tomc so odgovorili, da se s tem področjem ukvarja poslanec Bogovič ter da mu po navadi kolegi zaupajo in sledijo njegovim priporočilom za glasovanje. Odgovora Ljudmile Novak nismo prejeli. Milan Zver, ELS/Slovenska demokratska stranka Predloga uredbe absolutno ne podpiram in bi glasoval proti, saj bi imela katastrofalne posledice za slovensko kmetijstvo in potrošnike. Povzročila bi zmanjšanje kmetijske proizvodnje ter s tem ogrozila prehransko varnost in povečala odvisnost od uvoza hrane. Namesto da bi v Evropski uniji okrepili prehransko avtonomijo, jo s takimi predlogi še bolj slabimo. Franc Bogovič, ELS/Slovenska ljudska stranka Uredbi EU o trajnostni rabi FFS v predlagani obliki ostro nasprotujem. Pripravljen sem jo podpreti le ob korenitih spremembah besedila, ki bi omogočile pogoje za nadaljevanje pridelave hrane, preživetje kmetov po celotni EU. Ob vsaki priložnosti kolege poslance in širšo javnost opozarjam o nevarnostih predloga za Slovenijo kot EU, saj ima lahko neslutene posledice tudi na protievropske težnje v družbi, še posebej med kmeti. Zato si takšnih eksperimentov enostavno ne smemo privoščiti. Milan Brglez, S&D/Socialni demokrati Po zadnjih podatkih Evropske agencije za okolje vsebnost posameznih pesticidov v vodah EU presega 13-30 % dovoljenih mejnih vrednosti, kar pomeni, da dosedanji ukrepi na področju trajnostne rabe pesticidov niso dovolj učinkoviti in da v EU očitno ne delamo dovolj za zaščito človekovega zdravja in naravnih ekosistemov. Pripravljen sem podpreti predloge ukrepov, ki bi naslovili položaj in specifične izzive, s katerimi se soočajo kmetje v Sloveniji pa tudi drugod v EU, vendar si ne bi želel, da bi bile kakršnekoli izjeme na račun zagotavljanja visokih standardov za varovanje javnega zdravja in okolja. Irena Joveva, Renew Europe/Gibanje Svoboda Podpiram prehod k postopnemu prenehanju uporabe najnevarnejših FFS ali vsaj k večji uporabi tistih, ki so manj škodljiva za okolje. A hkrati se zavedam, da trenuten predlog uredbe v dovoljšnji meri ne upošteva razlik med državami glede naravnih danosti, pri čemer bi bili slovenski kmetje nepravično oškodovani. Trenutni predlog Komisije ne more biti dokončen in potrebuje kar nekaj prilagoditev, da bo resnično služil svojemu namenu. Klemen Grošelj, Renew Europe/Gibanje Svoboda Ne verjamem, daje popolna prepoved FFS, kot je predvidena v zakonodajnem predlogu, uresničljiva in tudi ne pričakujem, da bo predlog, kot je na mizi, potrjen. Bo pa - ne glede na to - treba količine FFS v evropskem in tudi slovenskem kmetijstvu zmanjšati. Naša politična skupina je glede vprašanja razdvojena in nima enotnega pogleda na vprašanje. Matjaž Nemec, S&D/Socialni demokrati Če bi besedilo predlaganih sprememb ostalo enako, bi glasoval proti takšnemu predlogu. Zakonodajalec mora v luči vseh pripomb in analiz slediti težnjam za zmanjševanje uporabe FFS, a tudi ukrepe, ki upoštevajo specifičnosti kmetijstva posameznih držav članic in območij. Te spremembe pa prilagoditi tako, da bodo te povečevale in ne zmanjševale prehranske oskrbe na celotnem območju EU! \ 8 Štajerski Turizem petek • 17. marca 2023 Ptuj • Posodobitev turističnih znamenitosti Grad bi lahko zasvetil drugače Ptujska občina se iz naslova prenove zunanje osvetlitve treh turističnih znamenitosti nadeja državnih sredstev v višini okrog 125.000 evrov. Med drugim bi drugače razsvetlili grad. Foto: CG V prihodnjem letu bi lahko bil ptujski grad osvetljen popolnoma drugače. Konec decembra lani je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo objavilo razpis za sofinanciranje vlaganj v javno in skupno turistično infrastrukturo in naravne znamenitosti. V tem je priložnost prepoznala tudi ptujska občina, ki želi poskrbeti za boljšo osvetlitev treh turističnih znamenitosti, in sicer gradu, mestnega stolpa in Mi-heličeve galerije. Na novo pa želijo označiti kulturne spomenike, kul-turnovarstveno zaščitene stavbe, usmerjevalne table do turističnih točk (kažipote) in postaviti interaktivni turistični tabli. »S prenovo se bo izboljšala nočna vizualna podoba objektov, zmanjšala poraba električne energije in svetlobno onesnaženje okolja. Označitev turističnih znamen itosti je sedaj neenotna, zastarela ali ponekod manjka. Za orientacijo turistov in drugih obiskovalcev manjkajo kažipoti. Na dveh ključnih turističnih lokacijah bomo vzpostavili digitalni interaktivni tabli s turističnimi vsebinami, ki ju sedaj na Ptuju še ni,« so smiselnost te naložbe argumentirali na ptujski občini. Vrednost celotne investicije po tekočih cenah znaša 205.000 evrov. Od ministrstva za gospodarstvo si obetajo okrog 125.000, vse v naslednjem letu, dodatnih 80.000 evrov bo prispeval proračun MO Ptuj. Prvi pogoj, da se občina lahko prijavi na razpis, je izdelana investicijska dokumentacija, zato so jo že začeli pripravljati. Posebej izpostavljajo, da bodo rešitve okoljsko učinkovite in zeleno naravnane. Dženana Kmetec Ormoško • Porodne težave nove turistične zgodbe Razpršeni hotel še ni zaživel Razpršeni hotel Jeruzalem Slovenija, ki bi po prvih napovedih že moral začeti delovati konec leta, naj bi zaživel pred letošnjo poletno sezono. Foto: zasebni arhiv Nedogoui bodo s svojo lepo urejeno hišico na Kogu eni izmed novih ponudnikov prenočišč v okviru razpršenega hotela. Nova ponudnica prenočišč Med dokaj redkimi novinci, ki nameravajo pristopiti, je Romana Nedog. Skupaj z možem sta se odločila, da bosta v najem oddajala prenovljeno vikend hišico na Kogu. »Naša družina ogromno potuje. In med temi potovanji sva se z možem tako v šali zbadala, katero počitniško hiško bova kupila. Čez čas je padla ideja za nakup manjše hišice na Kogu. Obnove sva se sprva lotila zase, da bi tam uživala in se sproščala. Nato pa sva slišala za informacijo o načrtovani vzpostavitvi razpršenega hotela. Takoj sva rekla, daje to to. Z veseljem sva se pridružila. Moram povedati, da so se zelo potrudili, saj nas preko predavanj in izobraževanj učijo, kako delovati v turizmu. Oba namreč izhajava iz povsem drugega področja, zdravstva. Drži pa, da kot prekaljena popotnika in turista dobro veva, kaj si ljudje želijo. Hiškaje popolnoma prenovljena, za dve osebi. Ponujala bova tudi domačo vinsko kapljico ter prav posebne marmelade, kijih kuham iz lokalnih sestavin, kot je na primer marmelada iz trobentic in lokalnega vina.« Na Ormoškem je razvojno-razi-skovalni center skupaj z Zavodom za turizem, kulturo in šport ter vsemi tremi občinami pred več kot letom dni začeli uresničevati zamisel o vzpostavitvi razpršenega hotela, da bi povečali število nočitvenih kapacitet. Vanj želijo vključiti zlasti lastnike praznih vikendov, ki so pred tem pripravljeni objekt tudi primerno urediti. Za zdaj le pet novih ponudnikov Na nedavni razpis za vključitev v hotel se je prijavilo 13 ponudnikov, od tega le pet povsem novih, ki se s turizmom doslej niso ukvarjali. Po besedah direktorja Zavoda za turizem Andreja Vršiča bodo z vsemi opravili individualna svetovanja, nato pa tudi ocenili oz. preverili, ali izpolnjujejo pogoje. Predvidevajo, da bo razpršeni hotel vendarle zaživel pred poletno sezono. »Sprva smo načrtovali, da bi delovanje vzpostavili decembra lani, vendar smo ugotovili, da nekateri ponudniki potrebujejo dodaten čas za pripravo nastanitev in doseganje zastavljenih pogojev in pravil. Do poletja, predvidoma junija, pa bomo pripravili tudi ves promocijski material,« je pojasnil. Za nekatere skupne ■ VI •• • • I • službe zunanji izvajalci Vsem ponudnikom bodo skupni recepcija, rezervacijski sistem in promocija. Skupne receptorske storitve bo opravljal Turistično informacijski center (Tic) v gradu. Katere druge skupne službe bodo še imeli, pa bo odvisno od ponu- dnikov. Izvajali jih bodo zunanji izvajalci. Na voljo jim bodo tudi druga skupna turistična ponudba in produkti. »Danes še ni znano, koliko ponudnikov bo dejansko potrebovalo čistilni servis, dostavo lokalnih zajtrkov, izposojo koles itn. Pogodbe s ponudniki bomo sklenili ob zaključku projekta, kjer bodo natančno določene storitve, ki jih bodo želeli. Stroški, ki bodo nastali, so vezani na zunanje izvajalce, katerih cene so na trgu že danes znane. V vsakem primeru je treba začeti in potem nadgrajevati ponudbo. Uspešnost destinacije je odvisna od uspešnosti ponudnikov in pripravljenosti na sodelovanje in medsebojno povezovanje. Skupaj lažje nastopamo na trgu in s tem zmanjšujemo stroške za posameznega ponudnika, saj si jih razdelimo.« Monika Horvat Dornava • Obnova edinstvene oranžerije od dvorcu Oranževci v novem toplem in svetlem domu Dornavčanom, ki si prizadevajo za obnovo baročnega dvorca, seje uresničila velika želja. Ministrstvo za kulturo je najprej obnovilo kapelo, sedaj končujejo obnovo oranžerije, ki je edinstvena v slovenskem prostoru. Država je za obnovo namenila 1,2 milijona evrov. Oranžerija je nekdanji dornavski gospodi služila za prezimovanje oranževcev. Ko je država grajsko posestvo po drugi svetovni vojni nacionalizirala, so v gradu uredili socialnovarstveni zavod, oranže-rija za njim je agrarni skupnosti služila kot sušilnica in skladišče. Po dolgoletnih prigovarjanjih je država željam lokalnega okolja prisluhnila in se odločila, da oran-žerijo obnovi. Z gradbenimi deli so posegli dobesedno v drobovje objekta, od katerega je ostalo le nekaj zidov. Ko so objekt začeli sestavljati skupaj, je že bilo videti, da nastaja nekaj edinstvenega. Posebej fascinantna je nova steklena fasada na južnem delu objekta, ki daje prostor naravni svetlobi, ta pa osvetljuje celotno notranjost objekta. Obnovljena oranžerija je prostorna, topla in svetla. Steklena južna fasada je bila na oranžeriji že nekoč, to so pokazale stavbne raziskave, ki so jih izvedli pred prenovo. Poševna steklena stena pa ni edini obujeni zaklad objekta. Med obnovo so odkrili še zelo dobro ohranjeno kurišče, dimnik in opečni talni kanal, ki so služili ogrevanju. Kanala niso zasuli in skrili, ampak so ga restavri-rali in nad njim namestili pohodno steklo, da je ostal viden. Na kulturnem ministrstvu so povedali, da je Foto: Občina Dornava Z obnovo so temeljito posegli v konstrukcijo, videz in funkcionalnost objekta. Foto: Občina Dornava Pogled na čudovito notranjost s citrusi dornavska oranžerija z južno nak-lonsko stekleno steno park dvorca uvrščala v vrh baročne vrtne arhitekture. Najden grelni kanal s kuriščem in dimnikom ob južni steni pomeni izjemno najdbo v slovenskem prostoru, predstavlja pa pomemben funkcionalni del same oranžerije. Oranžerijo so obnovili tako, da je en velik prostor, odprt do ostrešja. Ločeni so samo prostori za skladišče in sanitarije. „Oran-žerija v parku dvorca Dornava predstavlja enega redkih tovrstnih še ohranjenih in obnovljenih motivov v Sloveniji. Kot trenutno edini v celoti obnovljeni objekt na grajskem posestvu bo namenjen izvorni funkciji, to je shranjevanju oranževcev. Hkrati bo oranžerija delovala kot osrednje prizorišče za najrazličnejše aktivnosti, ki bodo imele pomen za delovanje in promocijo dvorca, povezovanje lokalne skupnosti in obiskovalcev," so pojasnili na ministrstvu za kulturo. Dodali so, da je pred odprtjem ob- novljene lepotice treba končati še restavratorska dela na paviljonih in pridobiti uporabno dovoljenje, kar pa je že tudi v teku. Ne samo oran-žerija, edinstvena sta tudi dvorec in park ob njem. Dornavski očak je namreč največji ohranjeni baročni dvorec v Sloveniji, park pa največja parkovna zasnova iz 18. stoletja. Park se razteza na dolžini dveh kilometrov, od začetka drevoreda pred dvorcem pa vse do spomenika Janeza Nepomuka pri Pesnici. MZ petek • 17. marca 2023 Podravje Štajerski 9 Slovenija, Podravje • Ne le višje cene, ampak tudi zmanjšane količine Manj izdelka, a za isto ceno Ste tudi vi morda opazili, daje lonček vašega najljubšega jogurta kar naenkrat postal manjši? Ali pa, da seje količina lističev na rolici wc-papirja zmanjšala oz. je vrečka čipsa postala lažja? Skrčflacije oz. zmanjšanja količine izdelkov ob enaki ceni in nespremenjeni embalaži naj bi bilo precej. Poleg občutnih podražitev živil in pijače je potrošnike udaril še en trik proizvajalcev, t. i. skrčflacija. Gre za to, da zmanjšajo količino artikla, cena in embalaža pa ostaneta enaki oz. nespremenjeni. Potrošniki so bolj kot ne zavedeni. »Glede na do sedaj zbrane primere lahko komentiramo, da potrošniki skrčflacijo najbolj opažajo pri izdelkih, kot so pekovski izdelki, instant vitaminski praški, čokolade, margarine ipd. »Krčenje« pa je mogoče zaznati tudi pri drugih izdelkih, na primer hrani za domače živali, izdelkih za osebno nego ali izdelkih za vzdrževanje gospodinjstva,« so opozorili na Zvezi potrošnikov Slovenije. Kot so še dejali, tuji mediji na tovrstno prakso opozarjajo že nekaj časa, v Sloveniji pa do sedaj še ni bil narejen podrobnejši pregled in popis »skrčenih« izdelkov. Zato danes še ne morejo komentirati, kako razširjen je ta pojav pri nas. So pa s tem namenom začeli opozarjati na tovrstno prikrito dvigovanje cen. Prav tako potrošnike pozivajo, naj jim primere »krčenj« izdelkov posredujejo. »Skrčflaci-ja sicer ni popolnoma nov pojav. Proizvajalci so iz različnih razlogov svoje izdelke 'krčili' tudi prej. Lahko pa bi trdili, da je v luči trenutne draginje vedno več proizvajalcev, ki uporabljajo tovrstne do potrošnika neprijazne prakse,« so zatrdili. Ni prepovedana, je pa potrošniku neprijazna praksa Ta sicer ni prepovedana in ni v nasprotju z veljavno zakonodajo. »Vsekakor pa gre za do potrošnika neprijazno prakso, saj proizvajalci o zmanjšanju količine izdelka potrošnika ne obvestijo. Prav nasprotno. Zmanjšanje pogosto poskušajo celo prikriti z nespremenjenim videzom embalaže. Zato potrošnikom svetujemo, da so pri nakupovanju izdelkov pozorni. Predvsem naj spremljajo ceno za enoto, preko katere lahko hitreje zaznajo takšne prikrite dvige cen.« Ali zaznavajo tovrstne prakse, smo preverili pri različnih trgovcih. V Spar Slovenija so prikimali. Na to temo občasno prejemajo tudi vprašanja kupcev. A je po njihovem mnenju ta praksa povezana s spreminjanjem navad potrošnikov: »K temu zagotovo prispevajo tudi razpoložljivost izdelkov ter trendi, saj potrošniki zaradi spremenjenega življenjskega sloga raje posegajo po izdelkih manjših količin, v priročnejši in enostavnejši embalaži.« V Sparu sicer za vse izdelke njihove trgovske znamke zagotavljajo, da količin izdelkov niso spreminjali. Tudi pri Lidlu so dejali, da se v okviru lastnih blagovnih znamk teh ukrepov ne poslužujejo. Sicer pa so povedali, da so pri navajanju količine na izdelkih transparentni: »Na cenovnih izkazih na prodajnem mestu so tako poleg cene vedno navedene količine.« Pri Hoferju prav tako pri izdelkih 1,99 € 150 g Nekateri kupci pozorni, drugi sploh ne Nada Belič: »Že dlje časa, zadnje leto ali dve, sem zaznala, da določeni proizvajalci zmanjšujejo količino, cena in embalaža pa ostajata enaki. Zlasti pri čokoladah in različnih keksih, napolitankah. Pa tudi pri testeninah. Včasih so bila samo pol- ali kilogramska pakiranja, sedaj pa je vse mogoče, tudi 300 gramov ali manj. Sicer pa cene gredo v nebo. Toda drugega, kot da kupimo, nam ne preostane.« Andreja Bezjak: »Kupujem v glavnem vedno iste izdelke, nisem pa pozorna na količino. Slišala sem, da naj bi proizvajalci to uporabljali. Je pa res, da se mi takšno prikrito dvigovanje cen ne zdi pravična do potrošnikov, saj nas želijo prepričati, da ni podražitev, v resnici pa so.« Slavica Kokot: »Tega nisem opazila, saj nisem tako pozorna. Kupim, kar potrebujem. Sem pa slišala od drugih. Na splošno gledano pa smo priča zares visokim podražitvam hrane. Katastrofa.« Brigita Meško: »Pri salami sem opazila, da sedaj prodajajo 80 g po isti ceni kot prej, ko so bile pakirane po 100 g. Tudi pri kruhu, ki ni več kilogramski, pač pa 800 g. Medtem pa pri ostalih izdelkih tega nisem zaznala. Takšna praksa se mi sicer zdi Foto: mh skrajno nepoštena. Kakor tudi občutne podražitve hrane.« Zvonko Črešnik: »Tega nisem opazil, saj nimam časa, da bi kontroliral količine. Načeloma pa seje vse podražilo. Tak način pa se mi zdi zavajanje. Moja žena se s tem sicer ne bi strinjala, saj je preveč dosledna.« 1,99 € 125 g Potrošniki skrčflacijo opažajo pri pekovskih izdelkih, vitaminskih praških, čokoladah, margarinah, hrani za živali ipd. lastnih blagovnih znamk, ki v redni prodaji predstavljajo več kot 90 odstotkov vseh artiklov, zagotavljajo, da ne zmanjšujejo količine/ teže izdelka ob isti ceni. Kupci z opozorili o zmanjšanju teže So pa priznali, da jih je glede tega nagovorila Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), kjer so jih kupci obvestili o potencialnem zmanjšanju teže pri nekaterih Hoferjevih izdelkih. »V konkretnih primerih smo dokazali, da ni tako in ZPS ustrezno informirali, da ne gre za skrčflacijo, temveč je šlo za bodisi: nov izdelek z manjšo težo, a tudi nižjo ceno, neresnično trditev, saj teže izdelka nismo spreminjali že vrsto let, ali v primeru enega izdelka malenkost višjo ceno (14 centov) od jeseni 2022 ob nespremenjeni teži (kar izvajamo res le v nujnih primerih, ko je ohranjanje enake cene poslovno nevzdržno).« Sicer pa skrbijo za transparen-tnost pri označevanju tako cene kot količine vseh izdelkov v trgovinah: »Potrošniku je v času nakupa ob izdelku na voljo cenovna tablica oz. cenovni trak, iz katerega sta razvidni tako teža kot tudi cena izdelka na enoto.« »Krčenje« teže v rokah proizvajalcev, ne trgovcev Pri Mercatorju pa so dejali, da so odločitve o spremembah izdelkov glede podobe, embalaže, sestave, teže artiklov in nabavne cene v domeni proizvajalcev, ki najbolje poznajo razloge zanje, tudi z vidika prilagajanja svojih izdelkov tržišču. Kot trgovec preverjajo deklaracije izdelkov in njihovo sestavo glede skladnosti in varnosti, v asortiman jih uvrščajo glede na povpraševanje, medtem pa podatkov o izdelkih glede na odločitve proizvajalcev o posameznih spremembah ne spremljajo. Monika Horvat Foto: ZPS Sp. Podravje • Inventura dela sodišč Ptujska sodnika na pomoč Celjanom Na Okrožnem sodišču na Ptuju, ki pod streho združuje ptujsko okrožno ter okrajni sodišči na Ptuju in v Ormožu, so z delom v minulem obdobju zadovoljni. Generalno jim je uspelo znižati sodne zaostanke, delo na gospodarskem oddelku jim gre tako dobro od rok, da bodo pomagali še Celjanom. Vsa tri sodišča sodnega okrožja Ptuj zaposlujejo 152 sodelavcev, od tega 27 sodnikov. Potrebovali bi še dva sodnika na kazensko-preiskovalnem področju. Ocena dela treh sodišč v regiji za minulo obdobje je pozitivna, saj so uspešno obvladali sodne zaostanke, danes primere več ali manj rešujejo tekoče. „Pripad zadev obvladujemo," z zadovoljstvom ugotavlja predsednica Albina Hrnec Pečnik. Delo kazensko-preiskovalnega oddelka ptujskega sodišča je v preteklem obdobju med drugim zaznamovalo sojenje v medijsko odmevni zadevi za trojni umor v Gerečji vasi. „Sodba je pravnomočna," je povedal vodja oddelka Beno Janžekovič. Dodal je, da po novem letu, od vstopa Hrvaške v schengenski sistem, niso beležili niti enega nezakonitega prehoda državne meje oziroma organiziranega tihotapljenja ljudi čez mejo. To je sicer posledica dejstva, da Slovenija na južni meji več ne izvaja nadzora, tranzit s tujci pa je verjetno ostal enak, kot je to bilo prej, preden je Hrvaška stopila v evropski schengenski sistem. Kazniva dejanja z nezakonitimi prehodi državne meje so ptujsko pravosodje v minulih letih kar precej zaposlovala. Veliko je bilo pripornih zadev, saj so bili organizatorji prevozov - tihotapci ljudi - v glavnem tujci, ki so jih zaradi begosumnosti do sojenja držali v priporu. Foto: CG Delo dveh ptujskih in ormoškega sodišča so predstavili vodje oddelkov, predsednica in podpredsednik. Z leve: Albina Šmid, Beno Janžekovič, Albina Hrnec Pečnik (predsednica), Aleksander Turk (podpredsednik), Milena Hebar in Tomaž Neudauer. Gospodarske sodbe najprej ustno, nato po pošti Gospodarski oddelek ptujskega okrožnega sodišča je lani kot prvi v državi sodbo razglasil neposredno na zadnji obravnavi. Doslej je veljalo, da se tovrstne sodbe strankam izročajo v pisni obliki, kar je lahko trajalo od nekaj tednov do mesecev. Ptujčani so zaorali ledino in po vzoru kazenskega oddelka začeli tudi gospodarske civilne sodbe brati v živo. Prav tako je ptujski gospodarski oddelek vključen v testno uvajanje elektronskega gospodarskega spisa. „Ta bo nedvomno olajšal delo sodnika, skrajšal faze postopka, do spisov bo moč dostopati po elektronski poti," je razložil vodja oddelka Matjaž Neudauer. Na gospodarskem oddelku sicer sodita samo dva sodnika, poleg Neuda-uerja še Jernej Praznik. Oba bosta najverjetneje pri delu pomagala še celjskemu okrožnemu sodišču. „Prepričani smo, da je sodstvo celota, v interesu nas vseh mora biti, da postopki tečejo hitreje. Če bosta sodišči podpisali sporazum, bova s kolegom Praznikom predvidoma dobila v obravnavo sto gospodarskih zadev s celjskega območja," je napovedal Neudauer in se dotaknil še vprašanja stečajev, ki prav sodi v delokrog gospodarskega oddelka. Lani so začeli 140 stečajev, od tega kakšnih deset gospodarskega značaja, preostalo so bili osebni stečaji. Mojca Zemljarič Oškodovani v poplavah s tožbami niso uspeli V nacionalnem merilu odmevnejši primer s ptujskega sodišča je tudi odločanje v pravdi po katastrofalnih poplavah Drave, ki so dravsko dolino prizadelejeseni 2012. Ptujčani odločajo o 30 odškodninskih tožbah: 17 jih je na pravdnem oddelku (tožniki so fizične osebe) in 13 na gospodarskem (tožniki so pravne osebe). Na pravdi so jih nepravnomočno končali pet, vse so bile po besedah vodje pravnega oddelka Milene Hebar zavrnilne. Tudi na gospodarskem oddelku je nekaj tožnikov, v glavnem so bile to občine, pravdo proti avstrijskemu Verbundu izgubilo. i Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski TEDNIK www.tednik.si 10 Štajerski Kultura petek • 17. marca 2023 Knjigarnica Cvetje v jeseni Dragi bralci, morda se vam je zdel naslov današnje Knjigarnice kanček smešen. Mislim, glede na letni čas, saj počasi prihaja pomlad med nas in jesen je po svoje še daleč. Toda razlogov za Cvetje v jeseni v rubriki o knjigah, ki jo ravnokar berete, je več. Ja, morda ste tudi zaznali, da tokrat ilustracija ne prikazuje knjige, marveč prvič DVD. Zadeva je taka, da je Ministrstvo za kulturo RS letošnje leto posvetilo tudi 100. obletnici smrti pisatelja Ivana Tavčarja (28. 8. 1851-19. 2. 1923), čigar povest o idilični, a tragični ljubezni z naslovom Cvetje v jeseni sodi med najbolj priljubljena domača literarna dela. Bralna značka za odrasle 2023 (Vabljeni na svečano odprtje v razstavišče knjižnice v petek, 24. 3. 2023, ob 19. uri, gostja bo Zvezdana Mlakar.) bo združevala leposlovje in film in prva na seznamu bo prav povest (ali film) Cvetje v jeseni, saj bodo veljale za osvojitev bralne značke tako knjige kakor filmi. Namreč: izbrani filmi tudi sodijo med knjižnično gradivo, ki si ga je mogoče izposoditi. Kako priljubljena je pripoved Cvetje v jeseni, pričajo mnoge knjižne izdaje, ponatisi, filmska upodobitev, odrske postavitve ter vedno znova navdušujoče ponovitve filma iz leta 1973, ki ga je režiral Matjaž Klopčič (1934-2007), tudi avtor scenarija, glasbo je napisal Urban Koder (1928-2019), naslovno pesem je na citrah izvedel Miha Dovžan (1943). Ivan Tavčar sodi med kanonske slovenske literate in ga je v vzajemni bazi knjižnic (Cobiss) najti kar 461-krat, od tega je 94 knjig kratke proze in 52 romanov, tiskanih knjig je 278, e-knjig 46, 10 je zvočnic in dve v Braillovi pisavi. Zanimivo, da je bil Tavčar največkrat preveden v italijanski jezik (58), v srbski pa sedemkrat in šestkrat v angleški in nemški jezik. V vaši najbližji knjižnici je z avtorstvom Ivana Tavčarja kar 122 naslovov in od tega je v Mladinskem oddelku kar pet različnih knjižnih izdaj povesti Cvetje v jeseni. Meni najljubša je tista z ilustracijami Ive Subica (1922-1989) in je izšla leta 1979 v zbirki Petdeset najlepših po izboru bralcev založbe Mladinska knjiga. Spremno besedo z naslovom Tavčar - mojster kmečke idilike in človeških usod (str. 126 do 130) so prispevali tudi Matjaž Kmecl, Ivan Prijatelj in Anton Slodnjak. Sicer so na policah oddelka za otroke in mladino še izdaje založbe Karan-tanija (1992, Zbirka Klasiki), Mladinske knjige (1994, 2003 s spremno besedo Teje Stoka) in založbe Učila International (2004, žepna knjiga). Ob tem pregledovanju dela Ivana Tavčarja in zapisovanju me je prešinilo, da ne bi znala odgovoriti na enostavno vprašanje: Kako se knjiga Cvetje v jeseni začne? In s katerimi besedami se zaključuje? Ali vi poznate odgovor? Knjiga začenja z drobnim citatom: Blagor mu, ki ima v časih groze in trepeta še moč spominjati se zornih prejšnjih dni! Sama zgodba pa: Sedeli smo na najlepšem ljubljanskem vrtu. V senci pod divjim kostanjem. Gospa Marica je z belo roko prekladala posode ter nalivala kavo, da je sili prijeten duh med zelene veje... »... Kdor se ženi, naj se ženi tako, da mu bo zakon oklep, ki ga še bolj zveže z domovino, in otroke naj rodi, ki bodo pomnožili slovensko vojsko in armadi slovenskih delavcev.« Jade! Jade! Prijetno branje, ki naj spodbudi tudi filmoljubje, želim in vabim v knjižne in filmske dvorane. Liljana Klemenčič Ptuj • 16. dobrodelni koncert kluba Soroptimist Za kakovostnejše življenje Osmomarčevski koncerti so tradicija Soroptimist kluba Ptuj. Letošnji, že 16. po vrsti je po obdobju kovidnih omejitev potekal v živo. Članice so ga združile s praznovanjem 20-letnice delovanja, ki sojo zaradi pandemije prav tako morale prestaviti. Ob tej priložnosti so spomnile na številne projekte za večjo kakovost življenja vseh tistih, ki so jim pomagale, zlasti še otrokom, starejšim ženskam in družinam, ki težko živijo. V teh letih jim je ob pomoči sponzorjev in donatorjev uspelo urediti prvo ptujsko krožišče pri ptujski bolnišnici, kupiti inkubator za potrebe ptujske bolnišnice in dihalne blazinice, ki novorojenčkom rešujejo življenja, postaviti prvi pitnik na Vinarskem trgu, male knjižne hiške na Ptuju in v okoliških občinah, ptujski prstan, klopco ljubezni na Gomili in v preteklem letu prvi urbani ptujski sadovnjak ob vrtovih ob Mlinski cesti. Največji projekt v zgodovini Soroptimist kluba Ptuj pa je bil nakup mamografa. Zbrane na letošnjem dobrodelnem koncertu v dominikanskem samostanu je pozdravila predsednica kluba Soroptimist Ptuj Mirjana Petrovič Foltin. Zahvalila se je sedanjemu vodstvu MO Ptuj in vsem preteklim za uspešno skupno sodelovanje v številnih projektih. Že po tradiciji so tudi letošnji dobrodelni koncert začele s prižigom štirih sveč, s katerim so dobre misli poslale vsem ljudem na svetu, še posebej pa ženskam ob njihovem prazniku. To simbolično dejanje so izvedli: predsednica kluba Soroptimist Ptuj Mirjana Petrovič Foltin, predsednica kluba Soroptimist Maribor Mirjana Zgaga, ustanovna članica kluba Soroptimist Ptuj Greta Vaupotič in akademski slikar in kipar Tomaž Plaveč, ki je zasnoval ptujski prstan. Že od leta 2003 ptujske soropti-mistke podeljujejo tudi štipendije mladim nadarjenim, za katere de- nar prispevajo članice same. Na letošnjem dobrodelnem koncertu so tako podelile že dvajseto štipendijo, ki jo je prejela srednješolka Tara Klemenčič Belšak. Prvič v zgodovini ptujskega kluba pa jim je uspelo s kandidaturo za mednarodno štipendijo, ki jo podeljuje Unija Soroptimist Evropa mladim nadarjenim ženskam, ki je bila razpisana za področje naravoslovja. Prejela jo je Daša Šarman. Za izjemne glasbene trenutke na letošnjem dobrodelnem koncertu pa so poskrbeli: tamburaški orkester KD Majšperk pod vodstvom Draga Kleina s solisti Ajdo Bezjak, Jerico Vesenjak, Dragom Kleinom in Benjaminom Preglom, Komorni moški pevski zbor Ptuj pod vodstvom dirigenta Mihaela Roškarja ter Lana Kunčič (violina), Štela Gašparič (klavir) in Neža Homšak (violončelo). Himno so-roptimistk je ob spremljavi Tomija Valenka na klavirju zapela Valerija Rižnar. Letošnji dobrodelni koncert Soroptimist kluba Ptuj so prvič prenašali v živo po celem svetu. Voditelja večera Tjaša Mrgole Jukič in Nenad Nešo Tokalič sta se zahvalila vsem, ki so to omogočili, ter vsem sponzorjem in donatorjem, ki pomagajo pri uresničevanju projektov kluba. Vsi tisti, ki pa se koncerta niso mogli udeležiti, si lahko ogledajo posnetek na YouTubu in Facebook profilu Soroptimist kluba Ptuj. Tudi letošnji izkupiček koncerta bodo porabile za prave namene. MG Foto: Črtomir Goznik Z nastopa tamburaškega orkestra KUD Majšperk, enega najboljših v Sloveniji, ki ga vodi Drago Klein, in sopra-nistke Ajde Bezjak. Slovenija • S posebno aplikacijo do ohranjanja zgodb naših babic in dedkov Zapišimo spomine, preden utonejo v pozabo V sežanskem zavodu Dobra pot so začeli že drugo vseslovensko akcijo beleženja spominov starejših, ki bo izvedena s pomočjo posebne aplikacije in v katero želijo vključiti vse generacije. »Starejši so zakladnica izkušenj in spominov, s svojimi zgodbami, če jim le prisluhnemo, nam dajejo uvid v prenekatero življenjsko modrost. Žal pa se v današnji družbi mnogi znajdejo v okoliščinah, ko ne morejo izkoristiti svojega potenciala, saj se soočajo z osamljenostjo in odrinjenostjo na rob. Po drugi strani so tu mladi, ki izgubljajo stik z dediščino, s svojo identiteto, preteklostjo. Vrzel med generacijami se poglablja. Prav zato smo leta 2021 s pomočjo partnerjev razvili aplikacijo Zapisi spomina, s pomočjo katere zgodbe naših babic in dedkov ne bodo utonile v pozabo,« razlaga vodja projektov in direktorica zavoda Dobra pot Neva Vardjan. Aplikacija Zapisi spomina je za vse brezplačna. »Uporabnik torej s pomočjo aplikacije posname ali drugače dokumentira pričevanja svojih staršev, starih staršev ali drugih starejših oseb, ki pričajo o svojih spominih, nekdanjih navadah, življenju v preteklosti. Zaželeno je tudi, da se uporabo aplikacije nauči starejše, ki bodo lahko na ta način družbi prispevali svoje vedenje, s tem krepili svoje digitalne veščine Z inovativno in mednarodno nagrajeno aplikacijo Zapisi spomina lahko zapišemo, fotografiramo ali posnamemo zgodbe starejših. in obenem občutek prispevanja, koristnosti.« Vsebine se znotraj aplikacije beležijo glede na področja, na primer ljudska pesem, naravni pojavi, priprava jedi, verovanja in podobno, in geografsko območje, iz katerega podatki prihajajo, vnos pa je možen bodisi v obliki besedila, zvočnega posnetka, torej govora, ali video prispevka. Inovativnost projekta je lani v sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine prepoznala tudi mednarodna skupnost, saj sta aplikacijo nagradila tako Svet Evrope kot Evropska komisija. Lani se je v akcijo, v katero so poleg posameznikov vabljene tudi šole, nevladne organizacije, lokalna društva in druge ustanove, vključilo več kot 100 posameznikov in okoli 20 ustanov iz 11 slovenskih regij, skupaj so ohranili 72 zgodb starejših. SD Foto: ZDP torek • 14. marca 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ormož • Gimnazijci navdušili s podjetniškima idejama Zmagala s pametnim vložkom Dijaka prvega letnika ormoške gimnazije Filip Kirič in Anej Žalar sta se domislila izvirne ideje - SmartCharge oz. pametnega vložka za čevlje ter navdušila na podjetniških izzivih za mlade. Odličen rezultat sta dosegli tudi dijakinji Veronika Viher in Žanamari Kaloh z idejo o naravnem zdravilišču Natural Spa Resort. Z inovativnima podjetniškima idejama sta se obe ekipi uvrstili med 12 polfinalistov tekmovanja v podjetniških idejah mladih Popri. Podjetna Kirič in Žalar sta nadgradila lanskoletno inovativno idejo, ki jo je skupina petih fantov razvila v okviru podjetniških delavnic na OŠ Ormož. Šlo je za pametni čevelj, s katerim, medtem ko hodimo, proizvajamo električno energijo, le-to pa lahko uporabimo za polnjenje pametnih naprav v naravi. Mladi raziskovalci so izhajali iz vsakdanjega življenja oz. potrebe. Želeli so, da bi lahko pametni telefon in druge naprave napolnili kjerkoli, hkrati pa vzpodbudili gibanje ljudi. »Namesto pametnega čevlja sva se sedaj domislila pametnega vložka, ki ga lahko uporabiš v katerem koli čevlju, kar je veliko bolj praktično. Ta, medtem ko hodimo, proizvaja električno energijo, in sicer s pomočjo tuljav, vzmeti, magnetov in Gretzovim vezjem ter jo shranjuje v pametni polnilec. Izračunala sva, da bi ob uporabi navadnih magnetov in tuljav ob 17,6 milijona korakov proizvedli toliko električne energije, da bi lahko napolnili telefon s kapaciteto baterije 4500 miliam-perov. Ob uporabi industrijskih magnetov in tuljav pa bi jo lahko proizvedli z le 7.042 koraki, kar je zelo rentabilna in v praksi izvedljiva rešitev,« sta ponazorila mlada podjetnika. Na letošnjem podjetniškem izzivu, ki sta ga organizirala ZRS Bistra Ptuj in Šolski center Ptuj ob podpori tamkajšnjega manager kluba in občine, sta gimnazijca z omenjenim projektom pometla s Dijaka Filip Kirič in Anej Žalar s čevljem s pametnim vložkom konkurenco in zmagala v kategoriji srednješolci. »To nama zares veliko pomeni. Neko potrditev, saj sva v projekt vložila veliko dela in energije.« S poslovnim modelom pa jima je uspel tudi preboj na regijski predizbor v podjetniških idejah mladih Popri. Gimnazijki imataidejo: bučni izdelki in naravni resort Na omenjenem tekmovanju sta se predstavili tudi dijakinji Veronika Viher in Žanamari Kaloh z idejo, ki je povezana s turizmom in bučnimi izdelki - naravnim zdraviliščem Natural Spa Resort. »Zamislili sva si, da bi ta resort zgradili na zemljišču za središko oljarno. Zasnovali sva tloris, kako bi izgledal. Izhajali sva iz tega, da ima veliko mladostnikov in drugih precejšnje težave s kožo, v okolici pa ne obstaja naravna metoda, ki bi bila pri tem učinkovita in cenovno dostopna. Uporabili bi bučne izdelke, ki pomagajo in pomirjajo kožo in so nasploh dobri. Poleg vsake hiške bi tako postavili kopeli z bučnim oljem, poleg tega bi izvajali še lepotičenja in masaže z bučnimi izdelki, prav tako bi jih vključili v prehrano. Česa takšnega pri nas še ni, vsaj z bučnimi izdelki ne,« sta razložili. Obema ekipama mentorirata Jure Verhovnik in Lenka Keček Vaupotič. Monika Horvat Ptuj • Risbe Ronje Jakomini Črtast pogled na svet Mlada ptujska umetnica Ronja Jakomini, študentka grafičnega oblikovanja na zasebni akademiji v Mariboru, je marca povabila na svojo drugo razstavo z naslovom Črte 2.0 (druga verzija) v Centru interesnih dejavnosti na Ptuju. Foto: Črtomir Goznik Ronja Jakomini je razveselila s svojo drugo razstavo Črte 2.0 (druga verzija). Ronja se izraža s črtno risbo, ker jo ta pomirja. Že odkar pomni, rada ustvarja. Njen stil pa se je začel bolj izražati v srednji šoli, ko je tudi začela malo bolj eksperimentirati z risanjem. Kaj se vidi v teh njenih črtah? „Moje črte ponazarjajo moj pogled na svet, moje občutke, kako se počutim v svojem telesu, kako vidim ostale ljudi, da se povezujemo, da smo povezani. Rišem s črnim kulijem, na začetku sem sicer risala z nalivnim peresom. Na steklo pa rišem z belim alkoholnim flomastrom in čopičem," Ronja predstavi svoja umetniška dela. Že nekaj časa se tudi trudi, da bi svoja dela prodala. Želi si, da bi jih ljubitelji umetnosti čim prej prepoznali, se odločili za nakup. Če bo šlo, bo ostala v umetnosti, sicer pa je lahko s svojim znanjem grafičnega oblikovanja uspešna sodelavka v marketingu in medijski produkciji. Zdaj je že v mislih na svojo tretjo razstavo. Upa, da bo dobila priložnost za razstavljanje v hotelu Mitra na Ptuju, kjer imajo velik posluh za ptujske umetnike, tudi tiste, ki šele začenjajo svojo pot. MG Središče ob Dravi • 19. občinski kviz gasilske mladine 14 ekip na regijsko tekmovanje Več kot 100 mladih iz vseh treh gasilskih zvez se je pred dnevi udeležilo gasilskega kviza v Središču ob Dravi. Mladi gasilci so se pomerili v teoretičnem in praktičnem znanju. Tamkajšnje gasilsko društvo je pod okriljem GZ Ormož organiziralo že tradicionalno tekmovanje. Udeležilo se ga je 36 ekip, od tega 14 iz GZ Ormož ter po 11 iz GZ Središče ob Dravi in GZ Sveti Tomaž, vsaka s po tremi tekmovalci in mentorjem. Mladi so se najprej preizkusili v teoretičnem delu, kjer so odgovarjali na različna vprašanja, kasneje pa še v praktičnem - v gasilski spretnosti z različnimi nalogami na poligonu, spopadli so se še s štafetnim vezanjem vozlov, gasilci pripravniki pa z navezavo orodja. Tekmovanja so potekala znotraj posameznih gasilskih zvez in kategorij. Dve najboljši ekipi v posameznih kategorijah sta se uvrstili naprej, na regijsko srečanje, ki bo že prihodnji konec tedna v Podleh-niku. Barve GZ Središče ob Dravi bosta pri pionirjih zastopali ekipi PGD Središče ob Dravi in PGD Ob-rež ter pri mladincih dve ekipi PGD Središče ob Dravi, GZ Sveti Tomaž PGD Pršetinci v vseh treh kategorijah ter PGD Savci pri pionirjih in PGD Koračice pri mladincih, barve GZ Ormož pa ekipi PGD Ključarovci pri Ormožu pri mladincih in pripravnikih, PGD Miklavž pri Ormožu pri mladincih ter pri pionirjih PGD Or- Foto: arhiv PGD Središče ob Dravi mož in PGD Podgorci. »Z udeležbo smo zadovoljni, saj sta bili v primerjavi z lanskim letom dve ekipi več. Prav gotovo pa bi si v prihodnje želeli še večje udeležbe. Na splošno smo zadovoljni tudi z izkazanim znanjem in spretnostmi mladine. Je pa res, da obstajajo razlike med posameznimi ekipami, saj je očitno, kje so se pripravljali dlje in kje krajši čas. So pa pokazali dobro znanje iz prve pomoči, še posebej so uživali v praktičnem delu, na poligonu,« je povzela vodja mladine v PGD Središču ob Dravi Lea Rajh in se ob tem še zahvalila vsem za pomoč. Monika Horvat Ptuj • Na ŠETK odslej tudi Eko učilnica Učilnica 322 z novo podobo Na Šoli za ekonomijo, turizem in kmetijstvo (ŠETK) ŠC Ptuj spodbujajo dijake h kreativnosti ter razvijanju in uresničevanju lastnih idej. Tokrat so se lotili nadvse zanimivega projekta -učilnico 322 so preuredili in ji dali novo, retro podobo. Na udobnih foteljih bodo lahko dijaki iskali tudi nove poslovne ideje. V njej bodo lahko dijaki debatirali, razpravljali, iskali nove poslovne ideje, se družili, študirali ... Za vrati učilnice 322 je popolnoma drug svet, ki prav v ničemer ne spominja na klasičen šolski prostor. Dijaki so stene prebarvali z dekorativnimi valjčki, na okna so namestili zavese, vse pohištvo, ki so ga našli na domačih podstrešjih ali kje drugje, pa je staro vsaj trideset let ali več. Prijeten, nos-talgičen pridih dajejo učilnici stari fotelji, pa stoli in mizice, poskrbeli so tudi za dekoracijo. »Naša Eko učilnica je v prvi vrsti spodbudno in prijetno delovno okolje za učenje, razmišljanje in razvijanje novih poslovnih idej. Zelo primerna je za manjše skupine in projektno delo,« je povedala Darja Harb, ravnateljica ŠETK. S tem, ko so učilnico opremili s starejšim pohištvom, dijake osveščajo o pomenu ponovne uporabe materialov, pa tudi o krožnem gospodarstvu, ki je usmerjeno v recikliranje in popravilo izdelkov. V Eko učilnico so namestili tudi pametno klop, ki omogoča polnjenje mobilnih telefonov, tablic in prenosnikov. Njihova želja je, da bi mladi vse te tehnološke naprave uporabljali pametno, predvsem v izobraževalne namene, hkrati pa jih ves čas osveščajo o različnih pasteh družbenih omrežij. Drugo pametno klop so postavili na hodnik, kjer so na novo uredili še en prijeten kotiček za dijake. Eko učilnica je rezultat ekološkega projekta z naslovom »Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju«, ki ga je razpisal Center RS za poklicno izobraževanje. Ptujska ŠETK je sodelovala ravno s projektom Eko učilnice, zasnovane na ponovni uporabi starega pohištva. Dve dijakinji, smeri aranžerski tehnik, sta to temo izbrali za maturite-tno nalogo pod vodstvom mentorice Vesne Emeršič. Z drugo idejo, izdelavo poštnih nabiralnikov iz starih računalniških okvirjev, pa so prejeli dovolj sredstev za nakup dveh pametnih klopi, ki delujeta na solarno energijo. Pri uresničevanju ideje poštnih nabiralnikov je ŠETK k sodelovanju povabila tudi Elek-tro in računalniško šolo ter Strojno šolo, industrijski partner pa je Ta-lum Kidričevo. Estera Korošec Foto: CG 12 Štajerski Črna kronika petek • 17. marca 2023 Sp. Podravje • Alkohol med mladimi vse bolj razširjen Grozljive posledice: pijani za volan in v smrt Varna meja pitja alkohola ne obstaja. Skoraj polovica 15-letnikov je že pila alkohol, približno 14 % vsaj enkrat tedensko. Posledice so lahko tudi tragične, zlasti v prometu. Znanje primer, ko je opiti mladostnik zaradi neumne stave zapeljal v nasprotno smer na avtocestnem odseku in trčil v kombi, v katerem je bila šestčlanska družina. Posledice: šest hudo poškodovanih in ena smrtna žrtev. Foto: Pixabay Polovica devetošolcev uživa alkohol enkrat mesečno Zadnja raziskava medobčinske lokalne akcijske skupine za preprečevanje odvisnosti na področju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž (iz leta 2020) o rabi alkohola in drugih drog je pokazala, da se tako osnovnošolci kot srednješolci redno srečujejo z alkoholnimi pijačami. Približno polovica devetošolcev uživa alkohol enkrat mesečno, polovica dijakov pa še pogosteje - dva- do štirikrat mesečno. Tri četrtine devetošolcev je odgovorilo, da do teh pijač pridejo doma ali pri prijateljih, pri dijakih pa je ta delež nižji - ena tretjina. Medtem ko so v preteklih anketah učenci in dijaki v veliki meri kot razlog za uživanje alkohola navajali radovednost, pa je tokrat precej višji delež tistih, ki alkohol uživajo za zabavo. Med maturanti kar 83 %. Med glavnimi razlogi za nepitje alkohola pa je velik delež anketiranih odgovoril, da starši temu nasprotujejo. Kot še pravijo, so mnoge omamne snovi lahko dostopne, tudi marihuana. Prav tako se znižuje delež tistih, ki vidijo marihuano kot nevarno. Mladi so v gostilni popivali. Padla je nora ideja - stava o vožnji v nasprotno smer na avtocestnem odseku od Petrola na Bakovski ulici pri Murski Soboti čez most preko Mure do izvoza Vučja vas za 100 evrov nagrade. »Denar so vrgli na mizo in šli. Bila je gosta megla. Dva kilometra pred mostom čez Muro je opiti mladenič čelno trčil v kombi, v katerem sta bila starša in štirje otroci. Lahko si predstavljate, kako grozljiv prizor nas je pričakal. Šest je bilo hudo poškodovanih, povzročitelj je na licu mesta umrl. Za stavo pa smo izvedeli, ko smo njegovega sopotnika, prijatelja, vprašali, kaj se je zgodilo. Vidno opit je dejal, da je malo zmanjkalo, da bi dobila stavo ...,« je eno izmed njegovih izkušenj na predavanju za starše na Gimnaziji Ormož na temo Droge med mladimi opisal koordinator programa Vzgoja za zdravje otrok in mladostnikov Tomaž Čarni iz ZD Murska Sobota. Pred tem je bil zdravstveni reševalec. Veselje se je sprevrglo v tragedijo Alkohol je najpogostejša in najbolj razširjena droga tako v Sloveniji kot tudi na tujem. Po pitju alkohola smo v EU v samem vrhu, med prvimi tremi. Zaradi alkohola - bolezni in prometnih nesreč - umre največ ljudi na svetu. Je drugi (ta- Tomaž Čarni je nazorno opisal posledice alkohola in drugih drog -se je soočil kot zdravstveni reševalec. • hude prometne nesreče in nezgode, s katerimi koj za prehitro vožnjo) najhujši morilec v prometu. »Kadar je alkohol v igri, so po navadi posledice prometnih nesreč najhujše,« je dejal Čarni in opisal še enega izmed grozljivih prizorov, ki mu je ostal v spominu: »Štirje mladostniki so odšli v diskoteko - fanta sta bila stara 19 in 18 let, dekleti 17 in 16 let. Lepo so se imeli. Vse do takrat, ko je pijan fant sedel za volan. Ob vračanju proti domu je izgubil kontrolo. Zaleteli so se naravnost v drevo. Vsi trije potniki so na licu mesta umrli. Voznik je preživel.« Mladi ranljiva skupina Mlajša kot je starost ob začetku pitja alkohola, večja je verjetnost težav z alkoholom v odraslosti. Skrb vzbujajoče je, da se z alkoholom zelo hitro srečajo mlajši. Po raziskavah sodeč naj bi skoraj polo- vica 15-letnikov že pila alkohol, skoraj 14 % vsaj enkrat tedensko. »To je že začetek rahle zasvojenosti z alkoholom,« je dodal Čarni. Premalo se zavedamo, da je alkohol toksičen. Možgani otrok in mladostnikov so še vedno v procesu dozorevanja oz. rasti in kot taki so za učinke alkohola še posebno ranljivi. »Učinki ponavljajočega se opijanja se lahko kažejo v spremenjeni zgradbi in delovanju možganov, prizadeti pa ima tudi slabši spomin, pozornosti in slabšo sposobnost učenja.« Prvi stik z alkoholom najpogosteje doma Zato je toliko bolj pomembno, da jim predočimo, kako škodljive in grozljive so lahko posledice pitja alkohola in seveda tudi drugih drog. Odrasli ne bi smeli kazati za mla- dostnikovo popivanje nikakršne tolerance ali ga celo odobravati, saj bodo tako mladostniki pili le še več. Še posebej pomembno pa je, da so jim starši hkrati tudi sami dober zgled. Posebej skrb vzbujajoče je namreč, da se mladi prvič z alkoholnimi pijačami srečajo - prav doma. »Premalo smo glede tega previdni in kritični. Ob vseh praznovanjih in kakršnih koli drugih priložnostih je prisoten alkohol. To je zares slab zgled. Otrokom, ki vse to gledajo, pa pitje alkohola sčasoma postane sprejemljivo in izgubijo odklonilen odnos ... « Med dejavniki, ki mladostnika varujejo pred pitjem alkoholnih pijač, so tudi kakovosten odnos oziroma komunikacija s starši, občutek pripadnosti družini in šolski skupnosti ter skupno načrtovanje prostega časa. Monika Horvat Foto: MH Makole • Redarji fotografirali 138 prehitrih voznikov Vozniki v povprečju za 20 km/h prehitri Prikazovalniki hitrosti ne opominjajo le voznikov na pretežke noge, temveč beležijo tudi podatke o številu prehitrih voznikov, ki so lahko podlaga za nadaljnje ukrepanje. V Makolah so ugotovili, da več kot polovica voznikov ne upošteva omejitve 50 km/h na regionalni cesti Majšperk-Poljčane skozi kraj Stranske Makole, nekomu seje celo tako mudilo, da je peljal kar 111 km/h. Toda če prikazovalniki hitrosti kljub zaznani prehitri vožnji voznikov ne udarijo po žepu, vzgojno-fi-nančno funkcijo opravljalo občin- ski redarji. Slednji imajo pooblastilo za merjenje z radarji, ki prekrškarje tudi fotografijo. »Meritve hitrosti izvajamo na odsekih občinskih cest in na odsekih državnih cest v naseljih, predvsem na območjih šolskih poti in lokacij, kjer so bile podane pobude,« je izbiro lokacij utemeljil vodja medobčinskega inšpektorata in redarstva Robert Vrečko. Občinski redarji kršiteljem, ki prekoračijo dovoljeno hitrost, po pošti vročijo plačilni nalog ter podelijo še kazenske točke, odvisno od višine prekoračitve hitrosti. Enako kot pri globah, ki jih izrečejo policisti, tudi pri redarjih velja, da pravočasno plačilo omogoča polovično plačilo globe. Vrečko je ob tem napovedal, da bodo redarji nad hitrostjo voznikov ponovno začeli bdeti še ta mesec. »Želimo prispevati k prometni varnosti, saj namen redarstva in občine ni izrekanje sankcij, temveč da bo čim več voznikov ravnalo v skladu s predpisi in ne bi prihajalo do prometnih nesreč.« Da do kršitev prihaja, pa kažejo podatki iz leta 2022, ko so redarji na radar ulovili 138 prehitrih voznikov. »Večino kršitev smo ugotovili na prometno najbolj obremenjeni cesti, to je med Makolami in Slovensko Bistrico. Povprečna hitrost kršiteljev v naselju, kjer je omejitev 50 km/h, je bila 68 km/h.« Ne le hitrost, težave voznikom v Makolah povzroča tudi parkiranje. »Največ kršitev s področja mirujočega prometa je bilo zaznanih v naselju Makole. Vozniki vozila nepravilno parkirajo na pločniku pred trgovino Mercator, na dovozni poti k pokopališču in na avtobusnem postajališču,« je še zaupal Robert Vrečko. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Na območju občine Makole ni težava le prevelika hitrost skozi naselja, temveč tudi miselnost, da je treba avtomobil parkirati pred vrata trgovine oz. bifeja. Če je lepo na Jožefovo (19.), veselo bo srce kmetovo. Danes bo pretežno jasno z nekaj koprenaste oblačnosti. Ponekod bo pihal južni do jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -1, ob morju do 3, najvišje dnevne od 11 do 14 °C. OBETI: V soboto bo pretežno jasno in še nekoliko topleje. Zjutraj bo v zatišnih legah možna slana. V nedeljo kaže na dokaj sončno vreme. Pihal bo jugozahodni veter. Napoved za Podravje O Nedelja 19.3. oblačno mrn Ponedeljek 20.3. pretežno oblačno Vir: ARSO Atletika Krepko spuščena meja najboljšega rezultata Stran 14 Športnik občine Hajdina Nina in Uroš druga na Ptuju, prva na Hajdini Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. tednik Strelstvo Na EP uspešna nastopa ormoških strelk Stran 16 Špela Chomicki Monografjaje darilo ptujski atletiki Stran 17 ÍPoíIuíajh nai na íuitounún ífibtu! RADIOPTUJ tea. afoietcc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radlo-tednlk.sl Rokomet • Pokal Slovenije, četrtfinale Znana četverica finalistov, med njimi tudi Ormožani Jeruzalem - Trimo 31:30 (27:27, 10:12) JERUZALEM: Skledar (5 obramb), Balent (4 obrambe), Zemljič; Mun-da, Bogadi 4, Pungartnik 1, Vincek, Žuran, G. Hebar, Šulek 3, Kosi 9 (4), N. Krabonja 1, Čirovic 9, S. Krabonja, Kolmančič 4, Škrinja. Trener: Saša Prapotnik. TRIMO: Grco (6 obramb), A. Čudič (4 obrambe); Jovičič, Višček 5, Horvat 3, Didovič, Jurečič 1 (1), Radoj-kovic, Pipp 3, Ma. Kotar 3, Potočnik, Miklavec 2, Redek, Glavaš 7 (6), Kre-šic, Čorsovic 6. Trener: Uroš Zorman. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 14; Trimo 4 minute. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 4/4; Trimo 8/7. Na Hardeku je bila sredi tedna v Pokalu Slovenije odigrana „nora tekma". Spremljalo jo je okrog 400 ljubiteljev rokometa, ki so od 45. minute naprej izjemno predstavo obeh ekip spremljali na nogah. Konec je bil srečen za domačine, ki so se še četrtič uvrstili na zaključni turnir najboljše četverice slovenskega pokalnega tekmovanja. Začetek tekme je bil trd z obeh strani. Po desetih minutah igre je Jeruzalem vodil 3:2. V 15. minuti je že prišlo do preobrata in prvega vodstva Trima za dve točki (3:5). O 1. polčasu se bo še veliko govorilo, saj sta totalni kaos na igrišču s svojimi odločitvami naredila sodnika Jože Humek in Rok Škvarč. Kar 12 minut kazni so si privoščili Ormožani, ki so po spornih odločitvah izgubljali živce. Tudi gledalci v dvorani Hardek so glasno negodovali glede sodniških odločitev in tekma je šla v tisto smer, kjer smo si najmanj želeli ... Po umiritvi strasti je bil izid v 25. minuti izenačen (9:9), znova pa so sledile napake domačinov in Trimo je na odmor odšel z vodstvom dveh golov (10:12). V 2. polčasu je Trimo poskušal odpor Jeruzalema zlomiti s hitro igro. Zadetki so začeli padati po tekočem traku in kazalo je, da Ormožani ne morejo držati tega tempa in se ne morejo več kosati s tekmeci, ki imajo ob tem daljšo in kakovostnejšo klop. Vse do 50. minute so gostje držali prednost dveh do treh golov. V 50. Nogomet • Žreb Pokala Slovenije »Na sporedu je samo ena tekma, in to na našem stadionu« Po odigranih tekmah osmine finala Pokala Pivovarna Union je Nogometna zveza Slovenije izvedla žreb četrtfinalnih parov. V bobnu so bile po štiri ekipe iz 1. in 2. lige, vsaj en drugoligaš pa bo nastopil tudi v polfinalu ... Nogometaši Aluminija so za tekmeca dobili branilca naslova, Koper, tekma pa bo v Kidričevem. »Na žreb nismo imeli vpliva, tako da moramo sprejeti vsakega dodeljenega tekmeca. V našem primeru je to Koper, ki je atraktiven tekmec in bo nedvomno favorit v tem srečanju, sami pa bomo storili vse, da pripravimo presenečenje in napredujemo med štiri najboljše ekipe v tem tekmovanju,« je dejal kapetan Aluminija Nik Ma-rinšek in nadaljeval: »Forma Kopra trenutno ni vrhunska, zato je tukaj zaznati kanček možnosti za naš preboj. Greh bi bil, če ne bi poskusili storiti prav vsega, da ta kanček obrnemo sebi v prid. Vsi se zavedamo, da je na sporedu samo ena tekma, in to na našem stadionu, še posebej v pokalnem tekmovanju na izpadanje pa se dokaj pogosto dogajajo presenečenja. Nogomet je igra, v kateri O p/on b Pokal Slovenije, četrtfinale, rezultati: Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje 31:30 (27:27, 10:12) - podaljšek Krka - Maribor Branik 30:23 (16:11) Celje Pivovarna Laško - Gorenje Velenje 33:31 (28:28, 13:16) - podaljšek Kočevje - Koper 23:33 (12:16) Finalni turnir bo v prvi polovici maja, Rokometna zveza Slovenije pa bo prireditelja izbrala na podlagi prijav do konca tega meseca. minuti je izid bil 21:24 v korist varovancev trenerja Uroša Zormana, ki je na račun napak svojih varovancev vse bolj izgubljal živce. V 56. minuti je Gašper Pungartnik drugič na tekmi povedel Jeruzalem v vodstvo (26:25). Sledil je nor zaključek tekme, kjer so imeli domačini pri rezultatu 28:28 napad za zmago, a so odigrali eno podajo preveč in sodnika sta jim odvzela žogo. Trimu je preostalo pet sekund za zadnji napad, a je Tomislav Balent preprečil zadetek z razdalje. Sledila sta podaljška po pet minut, kjer pa je v vsem svojem sijaju zablestel Nik Čirovic. Fantastični zadetki »Boom boom Čirota« so Jeruzalem še četrtič v zgodovini popelja- Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Jeruzalema Ormoža so z izločitvijo Trima pripravili veliko presenečenje četrtfinala slovenskega pokalnega tekmovanja. li na pokalni Final 4. V fantastičnem vzdušju je na Hardeku po koncu tekme odmevalo: „Dvignimo roke gor, gremo na Final 4". Želja ormoškega kluba je, da prvič v zgodovini na Hardeku organizira zaključni turnir ... Tilen Kosi, Jeruzalem Ormož: „V tekmo smo šli brez prevelikih pričakovanj, ampak z željo, da se čim bolje upiramo favoritu iz Trebnjega. Uspelo nam je zaustaviti dva trebanjska naleta: prvega v 1. polčasu (3:5) in drugega v 2. polčasu (21:24). Na koncu smo šli popolnoma utrujeni v po- daljška, vendar nam je po zaslugi nekaterih izjemnih potez uspelo doseči fantastično zmago. Uvrstitev na Final 4 je za naš klub velika nagrada. Nikoli še nismo imeli Final 4 v Ormožu (Podčetrtek, Maribor, Ljutomer) in upam, da nam ga uspe tokrat pridobiti na Hardek. To bi bil zagotovo pravi rokometni spektakel. Za konec pa še zahvala naši publiki in soigralcem: to pa je res bila vrhunska izvedba mojih soigralcev in naših navijačev." Gašper Horvat, Trimo Trebnje: „Čestitke Jeruzalemu za zasluženo zmago. Še enkrat več smo videli, kaj pomeni igrati na Hardeku. Tukaj res ni nihče favorit, take atmosfere ne vidiš nikjer drugje kot samo v Ormožu. Za nas je to boleč poraz. Trimo je v Ormožu enkrat že izgubil naslov državnih prvakov (lani, op. a.), tokrat pa še pokalni Final 4. Treba dvigniti glave in poskušati osvojiti državno prvenstvo, pokalna zgodba je za letos že končana. Svoji bivši ekipi pa želim, da na Final 4 znova osvojijo medaljo." Uroš Krstič Foto: Črtomir Goznik Kidričani so v osmini finala Pokala Slovenije izločili ravenski Fuži-nar, v četrtfinalu jih čaka atraktiven tekmec - Koper. favoriti ne zmagujejo vedno, prav to pa je največji čar najpopularnejše igre na svetu. Optimizem lahko črpamo tudi iz dejstva, da smo med osmimi najboljšimi moštvi v Pokalu štirje drugoligaši - med 1. in 2. ligo nedvomno obstaja kakovostna razlika, a v eni sami tekmi ni tako vidna in je veliko odvisno od dnevne forme. Upamo na najboljše.« Z žrebom so lahko zelo zadovoljni pri Mariboru, saj so za tekmeca dobili ekipo Primorja, kar za vijoličaste ne bi smela biti prevelika ovira na poti med najboljšo četverico. Najbolj napet bo po pričakovanjih obračun med Olimpijo in Celjem, vodilnima ekipama 1. lige. Olimpija bo v dvoboj zagotovo lahko šla bolj sproščena, saj ima na dosegu roke naslov prvakov, pokalna lovorika bi zanje pomenila le še bonus . Celjani si s številnimi okrepitvami zagotovo želijo vsaj eno lovoriko, pokalna je oddaljena le še tri tekme (in tri zmage) . V edinem povsem drugoligaškem obračunu si bosta nasproti stali zasedbi Rogaške in Bistrice. Le eni se bo uresničila želja o nastopu v polfi-nalu, vlogo favorita pa bo nosila ekipa iz Rogaške Slatine. Četrtfinalne tekme bodo 5. aprila. Finale tako v moški kot ženski konkurenci bo 6. maja v Celju. Pari četrtfinala (5. aprila): Aluminij - Koper Maribor - Primorje Rogaška - Bistrica Olimpija - Celje 2. SNL: Nafta nova težka prepreka Nogometaši Aluminija bodo naslednjo domačo prvenstveno tekmo odigrali v petek proti Nafti. Za slednjo je slab uvod v spomladanski del sezone, na obeh tekmah so Lendavčani igrišče zapuščali sklonjenih glav: proti Iliriji so v gosteh klonili 2:0, proti Rogaški pa doma 0:1. »Če hočemo zasledovati naše cilje, ki so povezani z najvišjimi mesti v 2. ligi, potem je tudi proti Nafti naš cilj zmaga. Znova so v igri tri točke, s katerimi se želimo obdržati pri vrhu,« je dejal Nik Marinšek in se dotaknil še strelske forme, ki je znova v vzponu: »Zadel sem na zadnjih dveh tekmah, na pokalni s Fužinarjem in prvenstveni z Brinjem, vesel pa sem tudi kakšnih vmesnih asistenc, ki so prav tako pomembne. Želim si, da takšno strelsko formo zadržim čim dlje časa in da tako pripomorem do ekipnih uspehov.« Brest del reprezentance U-21 Selektor mlade izbrane vrste Milenko Ačimovic je objavil spisek igralcev, na katere računa na naslednji reprezentančni akciji, med njimi pa je tudi Marko Brest. 20-letni igralec Aluminija je edini na seznamu iz klubov 2. lige ... Del zasedbe so med drugimi še David Flakus Bosilj (Bravo), Vid Koderman (Koper) in Žan Jevšenak (Benfica). Mladi reprezentantje bodo med 19. in 27. marcem opravili priprave v Turčiji, v tem času pa bodo odigrali dve prijateljski tekmi: 22. 3. s Slovaško, 26. 3. pa z Azerbajdžanom. Akcija spada v sklop priprav na kvalifikacije za EP 2025 na Slovaškem, v skupini H so ob Slovencih še Avstrijci, Bosanci, Ciprčani in Francozi. Prvo tekmo bodo naši odigrali 7. septembra v gosteh proti BiH, 11. septembra pa doma proti Francozom. »Ogrodje moštva ostaja nespremenjeno, čeprav imajo nekateri obveznosti z mladinsko reprezentanco (Ilenic, Kuzmič), Vipotnik pa s člansko. Priložnost za dokazovanje bo tako dobilo nekaj fantov, ki so v preteklih tednih in mesecih z dobrim delom opozorili nase,« je ob predstavitvi seznama dejal selektor Acimovic. JM 2. SNL, 21. krog: Aluminij - Nafta (v petek ob 18.00), Krško - Kety Emmi&Impol Bistrica (v soboto ob 15.00). 14 Štajerski Šport, rekreacija petek • 17. marca 2023 Atletika • Anej Čurin Prapotnik, AKPtuj Krepko spuščena meja V lanski tekmovalni sezoni je Anej Čurin Prapotnik s svojimi rezultati nase vidno opozoril slovensko atletsko sceno. Postal je najhitrejši šprinter v državi, saj je v teku na 100 metrov dosegel čas 10,38 sekunde, medtem ko je v dvorani dosegel čas 6,78 sekunde. Gre za izvrstna rezultata 19-letnega člana Atletskega kluba Ptuj, ki že nekaj let načrtno dela in vidno napreduje pod vodstvom trenerja Gorazda Rajherja. Atletski strokovnjak mladega šprinterja usmerja proti novim mejam, tako je Anej svojo mejo v teku na 60 metrov še krepko spustil do novega osebnega rekorda. Na Prvenstvu Slovenije v dvorani za člane in članice v Celju se je ura ustavila pri času 6,67 sekunde. Gre za osebni rekord in obenem za državni rekord za mlajše člane do 23 leta starosti. O rekordnem teku je Anej Čurin Prapotnik povedal: „Ko sem prišel v cilji, nisem mislil, da sem dosegel tako dober rezultat, saj sem slabo startal. Najprej nisem želel pogledati na semafor, ko pa sem pogledal, sem bil zelo presenečen nad doseženim časom. Moj novi rekord kaže, da sem dobro treniral v zimskem delu tekmovalne sezone, saj je doseženi rezultat zares odličen." Ob tem izstopajočem teku je Anej v zimskem delu sezone dosegel še nekatere zavidanja vredne rezultate in je ob 14 startih skupno pritekel do štirih zmag. Prva mesta je v teku na 60 metrov osvojil na Kronosovem mitingu v Ljubljani, na mednarodnem dvoranskem mitingu v Novem mestu, na mednarodnem mitingu v Zagrebu in na Prvenstvu Slovenije v dvorani za člane in članice v Celju. Mladi član AK Ptuj je podal tudi splošno oceno zimskega dvoranskega dela tekmovalne sezone: „Začetek je bil dober, saj je bil že moj prvi tek na Kronosovem mitingu v Ljubljani zelo hiter. Tek sem mi je 'poklopil' in sledilo je še nekaj dobrih nastopov. Žal nisem dosegel želenega rezultata na sredozemskem prvenstvu za mlajše člane do 23 leta starosti v Valenciji, saj sem imel v finalnem teku težave s krči. Po tej preizkušnji mi je ponovno šlo bolje in sem tekel vedno hitreje, najhitreje prav ob koncu zimske sezone v Celju, ko sem prišel do omenjenega rekorda. S časom 6,67 s sem zadovoljen, saj sem glede na lansko sezono Zahtevnejši program dela Trener Gorazd Rajher je v zadnjih sezonah z načrtovanim in strokovnim delom popeljal Aneja Čurina Prapotnika do fantastičnih rezultatov. Z mladim sprinterjem odlično sodeluje in mu pomaga do novih mejnikov. Gorazd Rajher: „Za Aneja sem za letošnje priprave naredil zahtevnejši program dela, ki naju je vodil do novega najboljšega rezultata. Svoj osebni rekord je vidno izboljšal, gre očitno za velik rezultatski napredek. Ob rezultatu mu je uspelo napredovati v celotnem spektru, torej od štarta do cilja, zato sem zadovoljen z opravljenim v zimskem delu sezone." Atletika • Dvransko DP za veterane Številne medalje za ptujske veterane Zagreb je gostil dvoransko Prvenstvo Slovenije v atletiki za veterane in veteranke. Vidno vlogo so v hrvaški prestolnici imeli veterani Atletskega kluba Ptuj, saj so osvojili številne naslove državnih prvakov. Najstarejši ptujski predstavnik Marko Sluga je v kategoriji M85 zmagal v suvanju krogle. Dva naslova je v kategoriji M65 osvojil Miki Prstec, ki je bil najboljši v skoku v višino in v suvanju krogle. S kar tremi medaljami se je okitil Boris Žohar v kategoriji M70, saj je zmagal v skoku v višino, drugi je bil v teku na 60 metrov in tretji v suvanju krogle. Dve bronasti medalji si je na 60 in 200 metrov pri- Nogomet • 1. SNL Maribor vodil 0:3, V Štor in Flakus Bosilj pa »zakuhala« tekmo Foto: David Breznik Anej Čurin Prapotnik: „S časom 6,67 sekunde sem zadovoljen, saj sem glede na lansko sezono v teku na 60 metrov napredoval kar za enajst stotink, kar je veliko." v teku na 60 metrov napredoval kar za enajst stotink, kar je veliko. S tem dosežkom sem tudi izpolnil začrtan rezultatski cilj." Ob izboljšanju osebnega rekorda je Anej na tiho upal še na hitrejši tek, saj je lovil normo za nastop na članskem evropskem prvenstvu, ki je bilo pred kratkim v Carigradu. Norma za nastop v Turčiji je bila 6,63 sekunde, kar je pomenilo, da so mu zmanjkale le štiri stotinke ... Prav tako je atletu od vabila mednarodne atletske zveze zmanjkalo le nekaj mest na lestvici. Na temo evropskega dvoranskega prvenstva je odličen sprinter dejal: „Po odločitvi, da ne bom nastopil v Carigradu, sem bil zares razočaran, saj so mi zmanjkale le štiri stotinke do norme in štiri mesta, da bi lahko nastopil s povabilom. To bi bila zame dobra izkušnja, če bi tekel na tako velikem tekmovanju. Žal tokrat nisem dobil priložnosti nastopiti med najboljšimi evropskimi šprinterji v teku na 60 metrov, a sem dobil po tem delu sezone še dodatno motivacijo, da drugo leto dosežem predpisano normo in se uvrstim na to veliko tekmovanje." Sedaj se Čurin Prapotnik pod vodstvom trenerja Rajherja že pospešeno pripravlja za poletni del tekmovalne sezone. Tudi za ta del ima visoko postavljene cilje, saj želi kot prvo popraviti osebni rekord v teku na 100 metrov (10,38 s) in kot drugo uspešno nastopiti na evropskem prvenstvu za mlajše člane do 23. leta starosti. David Breznik V sredo so bile na sporedu prve tri tekme 27. kroga, s katerim se bo zaključila tretja četrtina sezone v 1. ligi. Gostje so bili v teh srečanjih 100 % uspešni. Začelo se je v Ljubljani, kjer je v Šiški gostoval Maribor. Vijoličasti so v prvem polčasu uprizorili strelski šov in so v razmiku slabih desetih minut zabili tri gole. Prvič se je po prihodu iz Domžal med strelce vpisal tudi Arnel Jakupovic. Odličnemu 1. polčasu pa je sledilo veliko slabše nadaljevanje vijolic in domačini so „zadihali s polnimi pljuči". Najprej je v polno zadel Luka Štor, nekaj minut za tem pa še David Flakus Bosilj. Oba sta nekdanja člana Aluminija in sta Mariboru zabijala zadetke tudi v dresu šumarjev. Čeprav je bilo do konca tekme še pol ure igre, so Mariborčani vendarle vzdržali nalete domačinov in proti Bravu vpisali še tretjo zmago v sezoni. Celjani, ki so imeli pred tem krogom enako število točko kot Maribor, so imeli težjega tekmeca, prav tako iz prestolnice, Olimpijo. Na tekmi so zapravili „mali milijon" priložnosti, tudi tiste najbolj imenitne z oznako 100 %, na koncu pa so - kot se v nogometu rado zgodi - celoten plen vzeli zmajčki, ki so srečno zadeli iz polpriložnosti ob koncu tekme ... Tekma ob Kamniški Bistrici, kjer imata domači teren Domžale in Radomlje, se je razpletla z zmago „gostov". Četa trenerja Oliverja Bogatinova spomladi še naprej pridno zbira točke in je trenutno že izven cone izpada. Z zmago proti „velikemu bratu" so naredili pomemben psihološki korak, saj so skočili celo pred Bravo, ki se je še nekaj krogov nazaj zdel zanesljivo umeščen v sredino lestvici. Po 11 tekmah brez zmage so se stvari za Šiškarje hitro obrnile v neželeno smer ... REZULTATI 27. KROGA: Bravo - Maribor 2:3 (0:3); strelci: 0:1 Jakupovic (21.), 0:2 Tolič (25.), 0:3 Watson (30.), 1:3 Štor (51.), 2:3 Flakus Bosilj (60.); Domžale - Kalcer Radomlje 1:2 (0:1); strelci: 0:1 Sokler (13.), 1:1 Kova-čevič (49., z 11 m), 1:2 Nlandu (56.); Celje - Olimpija 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Bristrič (82.). Tekmi Tabor Sežana - Gorica in Mura - Koper sta bili odigrani v četrtek, po sklepu redakcije. 1. OLIMPIJA 2. MARIBOR 3. CELJE 4. DOMŽALE 5. MURA 6. KOPER 27 20 3 27 14 5 27 12 8 27 11 9 26 9 26 10 7. KALCER RADOMLJE 27 5 8. BRAVO 27 6 9. TABOR SEŽANA 26 3 10. GORICA 26 3 11 6 7 9 1012 6 15 1112 1013 49:26 56:33 37:31 41:32 37:31 34:25 23:47 25:31 24:52 22:40 63 47 44 42 38 37 25 24 20 19 JM Športnik leta občine Hajdina 2022 Nina in Uroš druga na Ptuju, prva na Hajdini tekel Mitja Hribar, medtem ko je Lju-bomir Čuček dobil srebrno medaljo v teku na 60 metrov. V Zagrebu sta zelo uspešno nastopili tudi ptujski veteranki Barbara Gačnik in Karmen Grnjak. Prva je zmagala v kategoriji W40 v teku na 60 metrov z ovirami in v skoku v daljino, druga pa je bila v W35 najboljša v skoku v višino in v skoku v daljino. Po uspešnih nastopih v Zagrebu čakata člane AK Ptuj v tem delu sezone še dve veliki tekmi, in sicer veteransko balkansko prvenstvo v turškem Carigradu in evropsko prvenstvo v poljskem Torunu. David Breznik Foto: osebni arhiv Barbara Gačnik in Karmen Grnjak V Domu krajanov v Skorbi je pred dnevi potekala prireditev Športnik leta 2022 v občini Hajdina. V številnih kategorijah se je na odru zvrstilo veliko prejemnikov različnih priznanj, najprestižnejši - naj športnica in športnik občine Hajdina - sta osvojila Nina Potočnik (Goja tenis center) in Uroš Krajnc (Footgolf klub Ptuj). Zanimivo je, da sta oba na izboru naj športnika MO Ptuj osvojila 2. mesti (Nina prihaja iz Ptuja in je članica kluba v občini Hajdina, Uroš pa prihaja iz Skorbe in je član ptujskega kluba). Ostali prejemniki nagrad: - posamezniki z izjemnimi rezultati: David Murko, Darko Dominko (oba Šahovsko društvo Ptuj), Matevž Peklar (Karate klub VVKSA Hajdina), Maja Bedrač (Atletski klub Ptuj), Matjaž Rozman (Nogometni klub Celje), Gašper Valentin Mlakar (Klub borilnih veščin Ptuj), Dimitrij Mlakar, Vid Pšajd (oba Avto moto društvo Hajdina). - naj ekipe in posebni dosežki: NK Gerečja vas (najboljša članska ekipa), Milan Bezjak (za posebne dosežke na področju gorništva), NK Skorba (za naslov državnih prvakov v kategoriji veterani nad 35 let); - zaslužni športni delavci: Anton Kirbiš (ŠD Draženci), Miroslav Sarkičevič (ŠD Hajdina), Rajko Cartl (Tenis klub Skorba), Peter Kaučevič (ŠD Hajdoše), Borut Erhatič (ŠD Slovenja vas), Martin Drevenšek, Marija Cebek Drevenšek (oba ŠD Gerečja vas), Andrej Kancler (Športna zveza občine Hajdina), Edvard Hojski (ŠD Nova Hajdina), Nejc Ogrinc (ŠD Skorba), Helena Ferš (Planinsko društvo Hajdina), Aleksander Verlak (ONŠ Golgeter Hajdina); - šolski šport - medobčinska, območna in državna tekmovanja: nogometna ekipa st. dečkov OŠ Hajdina, ekipi najmlajših in starejših deklic OŠ Hajdina v akrobatiki, Lia Drevenšek, Maja Veis, Larisa Vrabl (vse atletika), Maks Mai Kokol (šah), Lia Drevenšek, Sulejman Halilovič, Ema Radaš, Ajda Mirkovič Zver, Julija Mohorič (vsi footgolf). JM Foto: Črtomir Goznik Nina Potočnik in Uroš Krajnc - najboljša športnika občine Hajdina za leto 2022 Foto: Črtomir Goznik Del prejemnikov nagrad za posameznike z izjemnimi dosežki petek • 17. marca 2023 Šport, šport mladih Štajerski 15 Kikboks • KBV Ormož Namizni tenis Elena in Ana Hudin do zmag in vpoklica v reprezentanco Člani KBV Ormož so se v soboto udeležili mednarodnega turnirja »Moslavac Open 2023« v hrvaški Popovači. Na tekmovanju je tekmovalo 224 tekmovalcev iz 28 klubov iz treh držav. Ormoški klub je pod vodstvom trenerjev Žana Tomažiča in Nejca Korotaja zastopalo sedem tekmovalcev. Dosegli so naslednje odlične rezultate: V disciplini Point Fighting: 3. Lana Korošec, starejše kadeti-nje do 50 kg 3. Elena Hudin, starejše kadetinje do 50 kg 3. Leja Trstenjak, starejše kadetinje do 55 kg 5. Leja Trstenjak, starejše kadetinje do 60 kg 3. Kimi Ozmec, mladinci do 69 kg V disciplini Light Contact: 5. Lana Korošec, starejše kadetinje do 50 kg 1. Elena Hudin, starejše kadetinje do 50 kg 1. Elena Hudin, starejše kadetinje do 55 kg Judo • Danrho cup Člani KBV Ormož na tekmovanju na Hrvaškem 1. Ana Hudin, mladinke do 55 kg 2. Kimi Ozmec, mladinci do 63 kg 2. Žan Tomažič, člani do 84 kg 2. Nejc Korotaj, člani do 89 kg Naslednji konec tedna se bosta članici kluba Elena in Ana Hudin v spremstvu trenerja Žana Tomažiča s slovensko reprezentanco udele- y Sest zmag za mlade ptujske judoistke Ekipa Judo kluba Uraua Ptuj na tekmovanju v Mariboru Foto: arhiv J K Drava Ptuj Plavanje • PA Kurent Emma Krevs zmagala Konec tedna je v Zagrebu potekal močan dvodnevni mednarodni miting v plavanju, na katerem je nastopilo 424 plavalcev in plavalk iz Hrvaške, BiH, Italije, Slovenije in Avstrije. Plavalna akademija Kurent se je s svojo ekipo tekmovanja udeležila le v nedeljo, tokrat so nastopile tri plavalke - Eva Hvalec (2009), Eli Kumer (2008) in Emma Krevs (2008). Vodil jih je Boštjan Maračic. Ob osebnih rekordih, ki sta jih odplavali Eva in Eli, je bila prvo ime kurentove ekipe Emma. Med kadeti-njami se je z zelo dobrim plavanjem v disciplini 50 m hrbtno (32,19 s) uvrstila v popoldanski absolutni (A) finale (članice, mladinke, kadetinje). V finalu je plavala še nekoliko bolje in si je s časom 31,81 s priplavala končno 5. mesto absolutno in 1. mesto v kategoriji kadetinj (2008, 2009). UR Kegljanje • 3. SKL - vzhod (m) Novi tesni zmagi kegljačev Drave Emma Krevs (PA Kurent) na najvišji stopnički tekmovanja v Zagrebu Kegljači Drave so ujeli zmagovalni ritem, saj so dobili zadnji tekmi v 3. ligi vzhod. Razplet obeh je bil zelo izenačen ... Najprej so v dvorani Tabor v Mariboru premagali ekipo De Vesta BSB. Posamezne točke so osvojili Janez Krajnc, Boris Premzl in Robi Golob, ki so podrli 520, 527 in 531 kegljev. Ostali trije so nastopili povprečno, a so prispevali dovolj kegljev, da so domačine v seštevku premagali za pičle štiri keglje, ki so jim prinesli odločilni točki za zmago. Še bolj izenačen dvoboj glede na skupno število kegljev je potekal na kegljišči Deta centra, kjer je Drava premagala Prepolje s 6:2. Obe ekipi sta napreč dobili po točko, saj sta podrli enako število kegljev - 3029. Ptujčani so bili veliko uspešnejši v medsebojnih dvobojih, v katerih so si zmage priigrali Bojan Krušič, Mitja Kramberger, Marko Godec, Robi Golob in Janez Krajnc. V močno spremenjeni ekipi sta največ kegljev - po 523 - podrla Golob in Krajnc. V ekipi Prepolj je izstopal Leon Konjuvci, saj je dobil posamezno točko, prav tako pa je dosegel najboljši rezultat med vsemi dvanajstimi kegljači, saj je skupno podrl 535 kegljev. A to je bilo premalo za pozitiven rezultat in 1. DORMEO 2. RUDAR 2 3. KRILATO KOLO 4. DRAVA 5. MIKLAVŽ 6. HRASTNIK 2 7. DE VESTA BSB 8. PREPOLJE 9. LENDAVA 10. SLOVENJ GRADEC 2 12 1 10 1 9 2 9 2 7 1 6 1 6 1 6 0 6 0 Aleks uspešen tudi med starejšimi tekmeci V marcu sta doslej potekali dve odprti prvenstvi v namiznem tenisu, v Novem mestu za kategorije kadetov, v Ljubljani pa za mladince. Obe sta bili zelo množično obiskani, na Dolenjskem je nastopalo 87 fantov in 39 deklet (letniki 2008 in mlajši), v prestolnici pa 81 fantov in 35 deklet. Na obeh je imel zastopstvo tudi NTK Cirkovce. Na Dolenjskem je po pričakovanjih najboljši rezultat dosegel Aleks Koren (2010), čeprav je še najmlajši kadet. Aleks se je s šestimi zmagami prebil vse do polfinala, kjer je z izidom 2:3 izgubil proti kasnejšemu zmagovalcu, dve leti starejšemu Luku Jokiču (Mengeš). V finalni del tekmovanja na izpadanje so se uvrstili tudi Vitan Plajnšek, Aljaž Fe-renčič in Tian Hajšek, v skupini pa je obstal Jan Širec. V zaključni del se je pri dekletih prebila tudi Sara Erhatič, Pia Kundih pa je obstala v kvalifikacijah. Teden kasneje se je Aleks Koren v Ljubljani pomeril še z mladinci (letniki 2006 in mlajši). Tudi v tej konkurenci je nanizal pet zmag, s katerimi je prišel vse do četrtfinala in osvojil končno 5. do 8. mesto. Tudi tukaj je njegovo pot končal kasnejši zmagovalec, štiri leta starejši Brin Vovk Petrovski (Savinja). Pri dekletih je cirkovški klub zastopala Zoja Žolek, ki ji ni uspel preboj iz skupine. JM žili tekme svetovnega pokala v avstrijskem Innsbrucku. Tekst in joto: Danilo Korotaj Judo klub Branik je organiziral tekmovanje za mlajše starostne kategorije - Danrho cup. Tekmovanje je potekalo v športni dvorani Nika Vrabla, udeležili pa so se ga tekmovalci iz petih klubov: JK Branik, JK Duplek, JK Murska Sobota, JK Lendava in JK Drava. Ptujske barve je zastopalo 12 tekmovalcev in tekmovalk. Otroci so bili razdeljeni po starostnih in težno-stnih kategorijah v skupine po pet tekmovalcev. Mladi tekmovalci ptujske Drave so prikazali veliko motiviranost in dobro pripravljenost, ki bo še kako potrebna že v naslednjem mesecu na enem največjih judo tekmovanj v Sloveniji, na Pokalu Ptuja. Uvrstitve judoistov JK Drava: 1. mesto: Patrik Gabrovec, Neža Vindiš Markež, Elin Slana, Jakob Kozel Jus, Matic Zavratnik, Matevž Križan; 2. mesto: Eldar Sejdinovič, Jaka Čuš, Jure Vinkler, Jonas Goršek; 3. mesto: Nejc Žnidaršič, Brin Amadej Ciglar. David Breznik Aleks Koren (NTK Cirkovce, desno) je osvojil 3. mesto na odprtem prvenstvu kadetov. tako so kegljači Drave s kombinirano igralsko zasedbo vpisali letošnjo deveto prvenstveno zmago. 3. SKL - vzhod (m) 15. krog: De Vesta BSB -Drava 3:5 (3029:3033) DRAVA: Mitja Kramberger 475, Janez Krajnc 520, Uroš Krušič 479, Elvis Slaček 501, Robi Golob 531, Boris Premzl 527 podrtih kegljev 16. krog: Drava -Prepolje 6:2 (3029:3029) DRAVA: Bojan Krušič 515, Mitja Kramberger 477, Elvis Slaček 498, Marko Godec 493, Robi Golob 523, Janez Krajnc 523 podrtih kegljev 25 21 20 20 15 13 13 12 12 4 1 11 9 David Breznik Športni napovednik Nogomet • 1. SNL RAZPORED 28. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Kalcer Radomlje - Maribor; OB 17.30: Celje - Domžale; V NEDELJO OB 13.00: Bravo - Gorica; OB 15.00: Tabor Sežana Koper; OB 17.30: Mura - Olimpija. 2. SNL RAZPORED 21. KROGA, V PETEK OB 17.30: Krka - Beltinci Klima Tra-tnjek; OB 18.00: Aluminij - Nafta 1903; V SOBOTO OB 15.00: Krško -Kety Emmi&Impol Bistrica, Ilirija 1911 - Fužinar Vzajemci, Brinje Grosuplje - Rudar Velenje, Vitanest Bilje - Roltek Dob; V NEDELJO OB 15.00: Primorje eMundia - Jadran Dekani, Rogaška - Triglav Kranj. 3. SNL - vzhod RAZPORED 16. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Koroška Dravograd - Dravinja; OB 15.30: Šampion - Drava Ptuj; OB 17.00: Brežice 1919 Terme Čatež - Avto Rajh Ljutomer; OB 18.00: Premium Dobrovce -Cirkulane; V NEDELJO OB 15.00: Šmartno 1928 - Podvinci; OB 15.30: Bosch Bračič Videm - Zavrč. Rokomet • NLB liga RAZPORED 19. KROGA, V SOBOTO OB 18.00: Celje PL, LL Grosist Slovan; OB 19.00: Krško - Jeruzalem Ormož, SVIŠ Ivančna Gorica -Urbanscape Loka, Maribor Branik - Dobova; OB 20.15: Riko Ribnica - Trimo Trebnje; V NEDELJO OB 18.00: Slovenj Gradec - Koper. Tekma Krka - Gorenje Velenje je prestavljena na 29. 3. 1. B SRL (m) 19. KROG: Moškanjci-Gorišnica - Sevnica (v petek ob 19.00), Grosuplje - Velika Nedelja (v petek ob 20.30). 1. A SRL (ž) - modra skupina POVRATNA TEKMA ČETRTFINALA: ŽRK Žiher hiše Ptuj-Ormož - Mli-notest Ajdovščina (v soboto ob 19.00). 2. SRL (m) KONČNICA: Drava Ptuj - Pomurje (v soboto ob 16.00). Odbojka • 3. DOL - vzhod (ž) 17. KROG: Celje - ŽOK GSV Ptuj (v soboto ob 18.00). Namizni tenis • 2. SNTL (m) 9. KROG: Ptuj - Kema Murexin II (v petek ob 19.00), Ptuj - Sobota I (v soboto ob 10.00). 3. SNTL (m) 8. KROG: Cirkovce - Sobota II (v soboto ob 10.00). Jože Mohorič 16 Štajerski Šport, šolski šport petek • 17. marca 2023 Strelstvo • Evropsko prvenstvo 10 m Talin Estonija Uspešna nastopa ormoških strelk Eve Petek in Nuše Žnidarič Slovenska reprezentanca z zračno puško in pištolo na 10 m je v estonskem Talinu sklenila uvodne nastope na Evropskem prvenstvu v mladinskih kategorijah in poskrbela za dva odlična rezultata, z dvema uvrstitvama v finale in končnima četrtima mestoma. Udarna zasedba slovenskih članic s puško je ostala brez želene finalne uvrstitve, osvojenega odličja oz. olimpijske kvote za OI Pariz 2024. Eva Petek za finalistkami zaostala za 4,2 kroga Prve so na strelsko linijo stopile mladinke z zračno puško, med njimi tudi mlada Eva Petek. 17-letna ormoška strelka je zelo dobro nastopila v svojem premiernem nastopu na EP in s 620,7 kroga (103.6, 101.9, 103.4, 104.2, 104.1 in 103.5) osvojila 35. mesto med 67 nastopajočimi vrstnicami - za finalistkami je zaostala le za 4,2 kroga. Najboljši rezultat je v kvalifikacijah postavila srbska strelka Ljiljana Cvetkovic s 628,5 kroga, naslova evropske prvakinje pa se je na koncu veselila danska strelka Anne Bakke Nielsen (626,3), ki je v zaključnem obračunu premagala Švicarko Audrey Gogniat (625,2). Z dosežkom svoje varovanke sta bila zadovoljna tudi vodja slovenske reprezentance Andreja Vlah in Evin klubski trener Stiven Vočanec. Slovenske članice s puško brez finala Udarna peterice slovenskih članic z zračno puško, med njimi tudi odlična mlada Ormožanka Nuša Žnidarič, je v soboto, 11. 3., opravila svoj nastop v posamični konkurenci, dan kasneje pa še v ekipni tekmi. Žnida-ričeva, članska državna prvakinja iz leta 2018, si je po dveh nastopih v mladinski konkurenci na EP 10 m (v 31. Urška Hrašovec (Slovenija) 626.2 41. Živa Dvoršak (Slovenija) 625.2 55. Nuša Žnidarič (Slovenija) 621.7 Mladinke zračna puška, 10 m 1. A. B. Nielsen (Danska) 626.3 + 258.9 + 17 2. Audrey Gogniat (Švica) 625.2 + 258.7 + 15 3. Veronika Biazickova (Češka) 627.2 + 256.8 35. Eva Petek (Slovenija) 620.7 46. Sara Slak (Slovenija) 619.0 Mladinci zračna puška, 10 m 1. V. Lindgren (Švedska) 625.0 + 260.7 + 17 2. F. Torok (Madžarska) 629.7 + 258.9 + 5 3. Jesper Johansson (Švedska) 623.7 + 258.7 4. Luka Lukic (Slovenija) 627.8 + 257.6 27. Jure Sočič (Slovenija) 619.5 Mladinke zračna pištola, 10 m 1. Anna Čukušič (Hrvaška) 564 + 244.0 +16 2. Anna Mirejovska (Češka) 564 + 242.5 +12 3. S. Prodiashviii (Gruzija) 561 + 240.0 + 9.8 4. Manja Slak (Slovenija) 562 + 240.0 + 9.1 44. Sara Ščuri (Slovenija) 547 Simeon Gonc Foto: Strelska zveza Slovenije Ormožanka Nuša Žnidarič je tretjič nastopila na EP, prvič v Članski konkurenci. Šolski šport • Košarka, dekleta Domačinke z zmago na državno tekmovanje Foto: Strelska zveza Slovenije Mlada ormoška strelka Eua Petek je uspešno oprauila suoj prui nastop na Evropskem prvenstvu z zračno puško v Talinu. Gyoru leta 2018 je osvojila 32. mesto, leto za tem je bila v Osijeku 66.), nastop na največjem tekmovanju zimskega dela sezone pristreljala tudi v najzahtevnejši slovenski konkurenci - med članicami z zračno puško. Žnidaričeva je v Talinu dosegla 621,7 kroga (102.7, 104.3, 102.7, 104.6, 103.6 in 103.8) in osvojila 55. mesto ter za finalistkami zaostala za slabih osem krogov. Z navedenim dosežkom je Žnidaričeva streljala slabše od svojega letošnjega povprečja, za katerim je zaostala za štiri kroge. »Na mojem prvem članskem EP je bila žal želja po uspehu prevelika, moj nastop se ni izšel po pričakovanjih. Zahvaljujem se trenerju Stivenu Vočancu in svoji družini za vso podporo in vzpodbudo,« nam je po koncu nastopa povedala Nuša. Med Slovenkami je najvišjo uvrstitev dosegla aktualna državna prvakinja, Sonja Benčina, ki je s 628,3 kroga osvojila 18. mesto in za finalistkami zaostala za 1,1 kroga. V nedeljskem ekipnem nastopu so Slovenke Sonja Benčina, Urška Hrašovec in Živa Dvoršak osvojile 15. mesto z 935,3 kroga, za osme-rico finalistov so zaostale za slabe štiri kroge. Zmagale so favorizirane Norvežanke, ki so v dvoboju za zlato premagale Srbijo. Prvi rezultatski vrhunec slovenske mladinske reprezentance je dosegel favorizirani trzinski strelec Luka Lukic, ki je za las izgubil odličje in osvojil precej nehvaležno 4. mesto. Odlično streljanje je pokazala tudi mlada 16-letna Manja Slak iz Gorenje vasi, ki se je v svojem prvem nastopu na EP uvrstila v finale mladink z zračno pištolo in prav tako osvojila končno 4. mesto. Rezultati: Članice zračna puška, 10 m 1. J. H. Duestad (NOR) 631.6 + 262.6 + 16 2. Seonaid McIntosh (VB) 632.5 + 264.4 + 10 3. Anna Jansen (Nemčija) 629.4 + 259.2 18. Sonja Benčina (Slovenija) 628.3 26. Klavdija Jerovšek (Slovenija) 627.4 V sredini marca je v Markovcih potekalo območno tekmovanje v košarki za mlajše učenke letnika 2020 in mlajše. Med štirimi ekipami, po dve iz ptujskega in bistriškega območja, so se naslova območnega prvaka veselile domačinke iz OŠ Markovci, ki so si obenem zagotovile nastop v četrtfi-nalu državnega tekmovanja. Rezultati: OŠ Markovci - OŠ Kajetana Koviča Poljčane 28:11, OŠ Pohorskega bataljona Oplotni-ca - OŠ Majšperk 11:18. Tekma za 3. mesto: OŠ Kajetana Koviča Poljčane - OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica 17:22; tekma za 1. mesto: OŠ Markovci -OŠ Majšperk 29:9. Vrstni red: 1. OŠ Markovci 2. OŠ Majšperk 3. OŠ Poh. bataljona Oplotnica 4. OŠ Kajetana Koviča Poljčane UR Zmagovalna ekipa območnega tekmovanja v košarki za dekleta - OŠ Markovci Šolski šport • Šah, ekipno Skupno tekmovalo kar 36 ekip iz 13 osnovnih šol Foto: Črtomir Goznlk Foto: Črtomir Goznlk Najboljše ekipe med dekleti do 12. leta starosti Najboljše ekipe med dekleti do 15. leta starosti Foto: Črtomir Goznlk Foto: Črtomir Goznlk Najboljše ekipe med fanti do 12. leta starosti Najboljše ekipe med fanti do 15. leta starosti V večnamenski dvorani v Spuhlji je 7. marca potekalo območno ekipno tekmovanje osnovnih šol v šahu. Organizator tekmovanja je bil Zavod za šport Ptuj, izvedlo pa ga je Šahovsko društvo Ptuj, vodja tekmovanja je bil Boris Žlender. Pri učencih so ekipo sestavljali štirje učenci in ena rezerva, pri učenkah pa tri učenke in ena rezerva. Igralo se je po pravilih za pospešeni šah. Dvakrat so se prvega mesta veselili predstavniki OŠ Ljudski vrt, po enkrat pa so medobčinski naslovi pristali v rokah predstavnikov OŠ Breg in OŠ Kidričevo. Kar trikrat so bile druge ekipe OŠ Črešnjevec. Na državno tekmovanje sta se uvrstili prvouvrščeni ekipi v starejših kategorijah, pri dekletih OŠ Kidričevo in OŠ Črešnjevec, pri fantih pa OŠ Ljudski vrt in OŠ Črešnjevec. Končni vrstni red: - dekleta do 12 let (letnik 2011 in mlajše, 3 ekipe): 1. OŠ Ljudski vrt 8, 2. OŠ Gorišnica 8, 3. OŠ Poljčane 2 točki; - fantje do 12 let (letnik 2011 in mlajši, 12 ekip): 1. OŠ Breg 12, 2. OŠ Črešnjevec 1 10, 3. OŠ Poljčane 10, 4. OŠ Hajdina 1 9, 5. OŠ Gorišnica 2 8 točk ... - dekleta do 15 let (letnik 2008 in mlajše, 5 ekip): 1. OŠ Kidričevo 10, 2. OŠ Črešnjevec 8, 3. OŠ Makole 6, 4. OŠ Hajdina 4, 5. OŠ Destrnik-Trno-vska vas 2 točki; - fantje do 15 let (letnik 2008 in mlajši, 16 ekip): 1. OŠ Ljudski vrt 14, 2. OŠ Črešnjevec 12, 3. OŠ Olge Meglič 1 9, 4. OŠ Makole 1 9, 5. OŠ Majšperk 1 8 točk ... JM petek • 17. marca 2023 Zanimivosti, šport, rekreacija Štajerski 17 Atletika • Izšla monografija o zgodovini ptujske atletike Monografija je darilo ptujski atletiki Zgodovina ptujskega športa je močno razvejana in eno izmed močnejših vej na tem mogočnem drevesu nedvomno predstavlja atletika. Kraljica športa ima v najstarejšem slovenskem mestu dolgo in bogato tradicijo. Glavne in odmevne zgodbe so znane večini, veliko pa je tudi manj znanih, a za obstoj ptujske atletike enako pomembnih zgodb. Večino jih je v monografiji Atletika -kraljica športa na Ptuju: zgodovinski razvoj med letoma 1908 in 2022, zajela avtorica Špela Chomicki, ki se je začela z zgodovino športa in atletike na Ptuju spoznavati leta 2017, ko je začela ustvarjati magistrsko nalogo. Avtorica je v projekt vložila veliko truda, da je po zaključku magistrske naloge izšla še nadgradnja v obliki monografije. Ta je ob koncu leta 2022 izšla v elektronski obliki in so jo podprli v Pokrajinskem muzeju Ptu-j-Ormož. Monografija Atletika - kraljica športa na Ptuju: zgodovinski razvoj med letoma 1908 in 2022 je dostopna na spletnem naslovu https:// pmpo.si/e-publikacije. Zakaj odločitev, da boste za magistrsko nalogo raziskali zgodovino ptujske atletike? Š. Chomicki: „Pobudnik za raziskovanje teme o razvoju in delovanju Atletskega kluba Ptuj je bil direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož in takratni predsednik AK Ptuj Aleksander Lorenčič. Z namenom obeležitve 40-letnice delovanja kluba skozi zgodovinski razvoj se je leta 2017 obrnil na predstojnika Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru dr. Darka Friša, ki je tematiko ponudil svojim študentom. Med dvopredmetnim študijem zgodovine in geografije sem se skozi leta srečevala z raznovrstnimi lokalnimi temami iz obeh področij. Lokalna zgodovina mi je zmeraj vzbujala zanimanje, ne morem pa reči, da sem imela v raziskovalnem delu strogo začrtano vizijo glede izbora teme zaključnega dela. Odločitvi je tako botroval splet okoliščin in spodbude mentorja dr. Friša za raziskovanje vsebin, ki jih na prvi pogled morda ne bi izbrala." Kakšni so bili prvi koraki pri tako obsežnem delu in kako je raziskovalno delo potekalo? Š. Chomicki: „Po začetnih konzultacijah in pripravi delovne dispozicije lahko priznam, da se mi je obseg dela zdel velik zalogaj, vendar se je izkazal za obvladljivega, ker sem se dela lotila počasi in po sklopih. Izbrala sem pristop preučevanja od zgoraj navzdol, tako da sem se skozi literaturo najprej seznanila z zgodovino atletike na svetovnem in evropskem Foto: David Breznik Spela Chomicki: „Raziskovalno delo sem začela v juniju leta 2017, zagovor magistrske naloge sem opravila v oktobru leta 2020, skupaj dobra tri leta dela. Monografija je bila izdana še dve leti kasneje, decembra leta 2022. V vmesnem času je ptujski atlet Kristjan Čeh med drugim osvojil naslov svetovnega prvaka v metu diska. Zaradi tako pestrega dogajanja je bilo težko zaključiti dopolnitve za monografijo. Uspehi atletov in atletinj se iz leta v leto kar vrstijo, tako da bo vedno znova mogoče dopolnjevati zgodbo ptujske atletike." nivoju, šele zatem sem se osredotočila na zgodovino atletike na slovenskem in lokalnem nivoju. Raziskovalno delo je v težnji po čim večji objektivnosti temeljilo na velikem obsegu uporabljenih virov, s katerimi sem ob kritični presoji oblikovala predstavitev zgodovinskega razvoja atletike na Ptuju od leta 1908 naprej." Kje vse ste črpali informacije za monografijo in kaj vam je bilo pri nastajanju najbolj v pomoč? Š. Chomicki: „Največji obseg primarnega gradiva je bilo preučevanega v Zgodovinskem arhivu na Ptuju. Nadalje sem gradivo zbirala tudi v arhivu AK Ptuj, v arhivu Zavoda za šport Ptuj, v arhivu Atletske zveze Slovenije, v Pokrajinskem arhivu Maribor, v Muzeju športa, v Muzeju novejše zgodovine in v osebnih arhivih. Pri delu so bili izrednega pomena sekundarni viri, predvsem ptujsko časopisje, ki je vestno spremljalo in poročalo o tekmovanjih, rezultatih in sami organizacijski dejavnosti športnih organizacij. K pridobivanju relevantnih informacij so pripomogli ustni viri, ki so posebna dodana vrednost. Opravljeni so bili pogovori z nekaterimi pomembnimi akterji, ki so sodelovali pri samem razvoju ptujske atletike in so tako pripomogli k boljšemu razumevanju sosledja dogodkov in interpretaciji postopnega razvoja atletike na Ptuju." Kako dolgo ste zadevo pisali, popravljali, dopolnjevali ..., da ste spisali magistrsko nalogo? Š. Chomicki: „Raziskovalno delo sem začela v juniju leta 2017, zagovor magistrske naloge sem opravila v oktobru leta 2020, tako da dobra tri leta. Monografija je bila izdana dve leti kasneje, decembra leta 2022. V vmesnem času je ptujski atlet Kristjan Čeh med drugim osvojil naslov svetovnega prvaka v metu diska. Zaradi tako pestrega dogajanja je bilo težko zaključiti dopolnitve za monografijo. Uspehi atletov in atletinj se iz leta v leto kar vrstijo, tako da bo vedno znova mogoče dopolnjevati zgodbo ptujske atletike." Kakšna je razlika med vašim magistrskim delom in izdano monografijo? Š. Chomicki: „Monografija je tako rekoč nadgradnja in dopolnitev magistrskega dela. Magistrsko delo sicer zajema daljši uvod o zgodovini atletike, ki sem ga zaradi prevelikega obsega v monografiji izpustila in se bolj osredotočila na razširitev poglavij o ptujski atletiki. Dodano je bilo dogajanje na področju ptujske atletike med letoma 2020 in 2022. V monografiji je objavljenega več fotografskega gradiva tako mlajših kot starejših generacij. Med drugim mi je uspelo pridobiti fotografijo atletinje Mire Šentjurc na Balkanskih igrah iz leta 1947. Uredila sem tudi popravke napak, ki so se pojavile med pisanjem magistrskega dela." Kako je monografija sestavljena? Š. Chomicki: „Sestavljena je iz sedmih poglavij. V uvodnem poglav- ju sem želela na kratko predstaviti zgodovinski razvoj atletike na Slovenskem. Nadalje je prikazan razvoj telovadnih društev Sokol in Orel, ki sicer nista bili atletski društvi, sta pa gojili atletske discipline do začetka druge svetovne vojne. Predstavljena je specializacija in profesionalizacija atletike po koncu druge svetovne vojne in delovanje različnih športnih organizacij na Ptuju, predvsem Telesno-vzgojnega društva Partizan Ptuj, kjer je delovala izredno uspešna atletska sekcija. Najobsežnejše poglavje predstavlja ustanovitev in razvoj Atletskega kluba Ptuj po letu 1980 do leta 2022." Kaj so glavni izsledki monografi-le\ Š. Chomicki: „Glavni namen monografije je bil prikazati celosten zgodovinski razvoj atletike na Ptuju vse od njenih zametkov v začetku 20. stoletja. Razvoj atletike na Slovenskem je sledil razvoju atletike v Evropi in je povezan z ustanavljanjem društev, ki so poleg telovadbe gojila atletske discipline in so z vmesnimi prekinitvami delovala do konca druge svetovne vojne. Po letu 1945 se je začel organiziran razvoj slovenske atletike, ki je vodil v vse večjo specializacijo in profesionalizacijo klubov. Središča razvoja so bila v mestih Ljubljana, Celje in Maribor. Kljub temu da je bil razvoj ptujske atletike nekoliko odmaknjen od omenjenih središč, vidimo bogato tradicijo tako v organizacijskem kot v tekmovalnem oziru. Z razvojem infrastrukture je razvidno, da je Atletski klub Ptuj postal nosilec razvoja atletike na širšem območju Spodnjega Podravja in ima danes uspešno mladinsko, člansko ter veteransko sekcijo. V širšem kontekstu je skozi vsa obdobja razvoja ptujske atletike razviden pozitiven doprinos k samemu družbenemu razvoju." Kdo vam je najbolj pomagal pri nastanku tako obsežnega in natančnega dela? Š. Chomicki: „Pri nastajanju dela mi je pomagalo veliko ljudi, za kar sem še posebej hvaležna. Pri raziskovalnem delu so mi zraven mentorja dr. Darka Friša z nasveti in dodatnim gradivom pomagali Aleksander Lorenčič, Milan Cimerman, Dejan Dokl in Dušan Koren. Vpogled v osebne arhive so mi prijazno omogočili tudi drugi delavci na področju ptujske atletike, od bivših predsednikov kluba, trenerjev, do atletov in atletinj, ki so mi posredovali svoje fotografsko gradivo. Seznam je res dolg in vsem, ki so mi pri procesu nastajanja dela kakorkoli pomagali, velja iskrena zahvala." Po spisani monografiji ste si tudi sami ustvarili neko mnenje o ptujski atletiki. Kakšno je to mnenje ali kakšen je vaš pogled na zgodovino ptujske atletike? Š. Chomicki: „Skozi raziskovanje razvoja sem z občudovanjem odkrivala vztrajnost generacij, ki so s trdim delom prinašale napredek ptujski atletiki. Kljub počasnemu napredku na infrastrukturnem področju so atleti in atletinje s svojo vztrajnostjo skozi desetletja dosegali uspehe na vseh nivojih tekmovanj in ustvarjali dediščino ptujske atletike. Atletskemu klubu Ptuj želim uspešno delo še naprej in z veseljem spremljam njihove dosežke." Zakaj je monografija Atletika -kraljica športa na Ptuju: zgodovinski razvoj med letoma 1908 in 2022 darilo ptujskemu športu? Š. Chomicki: „Želim si, da je monografija poklon vsem generacijam, ki so soustvarjali in še naprej ustvarjajo zgodovino ptujske in s tem tudi slovenske atletike. Pogosto tudi tisti, ki so bili vpeti v ustvarjanje takšne dediščine, pozabijo svojo vlogo, zato je njen namen biti opomnik na dolga desetletja vloženega truda in dela. Na drugi strani si želim, da služi kot navdih mlajšim generacijam, ki lahko ob zavedanju svoje preteklosti odločneje zrejo v prihodnost športne panoge. Seveda pa je monografija namenjena tudi širši javnosti, ki se želi spoznati z zgodovino atletike." David Breznik Promocijsko sporočilo Pestra in zanimiva pomlad v Qcentru Ptuj Dogajanje v največjem nakupovalnem središču na Ptuju - Ocentru v Puhovi - je vsak dan živahno in zanimivo, ponudba v prodajalnah pa vas bo vedno znova navdušila in prevzela. Za vse modne navdušence pripravljamo največji modni spektakel te pomladi - spomladansko modno revijo. Nakupovalne ulice Ocentra bodo ob najlepših pomladnih oblačilih, obutvi in modnih dodatkih zasijale v soboto, 25. marca, od 17.30 dalje. Spoznajte najnovejše smernice iz sveta mode iz prodajaln Sinsay, PittaRosso, Pepco, NKD, Nes in Optike Oftalmos, za pomladni videz pa bo poskrbela tudi cvetličarna Sončnica. Planinski kotiček Planinarjenje po Vorarlbergu, Švici in Liechtensteinu Od 23. do 27. junija Zelene cvetoče gorske poljane, nad katerimi se dvigajo visoki beli vršaci, nas bodo spremljale tudi to poletje v gorah na tromeji med Švico, Liechten-steinom in Vorarlbergom. Ob hoji po planinskih poteh bomo spoznavali pokrajino osrednjih Alp ter se ustavili v Vaduzu, glavnem mestu kneževine Liechtenstein. Poti so lažje narave in omogočajo prijetno spoznavanje gorske skupine in njenih lepot. Ob dobri hrani in v prijetni družbi so gorske poti še prijetnejše. Udeleženci izleta se zberemo v petek, 23. junija, ob 4.30 na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo podali proti Vorarlbergu. Prvi dan nas bo pot vodila skozi Gradec, Innsbruck in čez prelaz Arlberg do Branda, kjer se bomo nastanili v zasebnem penzionu. Popoldan se bomo odpravili na spoznavno pot okoli Branda. Po vrnitvi v Brand se nam bo prilegla okusna večerja. V soboto nas bo po zajtrku pot vodila do Schaten-laganthüte, od koder se bomo povzpeli do gorskega jezera Lünersee, kjer se nam nudijo idealne možnosti za prijetno planinarjenje. Nedelja bo dan za planinar-jenje v kneževini Liechtenstein. Pot nas bo vodila v gorsko vasico Malbun, ki leži visoko med alpskimi vršaci. Najprej se bomo podali do planinske koče Pfalzerhute, kjer si bomo privoščili počitek za malico. Sledil bo vzpon na Augstenberg in sestop nazaj v dolino, od tam pa skozi Vaduz nazaj v Brand. Po večerji se nam bo prilegel prijeten počitek. V ponedeljek se bomo podali v Dornbirn in obiskali sotesko Alploch. Popoldan bomo obiskali Bregenz in Bodensko jezero, ki je odlična priložnost za kopanje. Torek bomo začeli z zajtrkom, nato pa nas bo pot vodila do planine Brugellealm, ki je prava alpska pravljična dežela. Po vrnitvi v Brand se bomo podali nazaj proti Sloveniji, kamor bomo prispeli v večernih urah. Opremite se planinsko za gorske pohodniške poti (planinski čevlji, rezervna obleka, nahrbtnik ...) in vremenskim razmeram primerno. Za potovanje priporočamo običajno obleko in obutev. Hrana v penzionu in alpski gostilni, na pohodih pa iz nahrbtnika ali v planinskih kočah. Strošek izleta znaša 363 EUR. Ob prijavi se poravna akontacija v znesku 150 EUR. Preostanek pa do 3. junija 2023. Doplačilo za morebitno žičnico na lokaciji v Vorarlbergu. Obvezna je planinska izkaznica s plačano članarino za tekoče leto. V primeru zadostnega števila prijav bomo potovali z avtobusom, sicer pa z udobnimi kombiji. Prijavite se na www.pdptuj.si ali v pisarni PD Ptuj do torka, 30. maja, oz. do zasedbe prostih mest. Možnost odjave brez stroškov do 3. 5. 2023. Priporočamo plačilo na TRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, koda namena: OTHR, sklic: SI00 2023062327, namen Voarlberg. Vodil bo Uroš Vidovič. Že tako bogato ponudbo Qcentra Ptuj je ta mesec še obogatil Lifestyle studio z revolucionarnimi napravami za oblikovanje telesa ter odstranjevanje maščob in celulita. Lifestyle studio deluje na principu zdravega življenja, izgubljanju in vzdrževanju telesne teže s pomočjo vakuumskih in IR-naprav. Ker živimo v zelo stresnem času, je njihov namen ljudem zdrav slog življenja z gibanjem, prehrano in rehabilitacijo prikazati na preprost in hiter način, saj vadba traja samo pol ure. „Naš cilj je, da stranka doseže želeno težo in pridobi smernice zdravega življenja. Želi- mo, da stranke razmišljajo 'zdravo'. V našem studiu nočemo spremeniti samo videza strank, ampak hočemo, da bi zdrav način življenja za njih postal rutina. V studiu so na voljo storitve, s katerimi bodo stranke izgubile težo, in storitve, s katerimi bodo vzdrževale in izoblikovale telo. Pravtakojim je na voljo svetovanje pri izbiri prehrane ter razni zdravi napitki in prigrizki," pojasnijo. Privoščite si kratko vadbo z izjemnimi učinki, ki jo izvajate pod infrardečimi žarki in vakuumom. V četrtinskem času vadbe boste dosegli rezultate, primerljive z vadbo na klasičnih napravah. Lifestyle studio vam nudi smernice zdravega življenja, naprave za izgubljanje in vzdrževanje telesne teže, prehransko svetovanje in skupinske vadbe. Pohitite z rezervacijami, saj se termini hitro polnijo. Naročite se lahko s klicem na številko 070 640 338 ali na spletni strani www.lifestyle-studio.si. V prodajalni PittaRosso v Qcentru Ptuj pa so prodajne police polne udobne in modne obutve. Pri njih poteka totalna razprodaja zimske kolekcije 2022 in predstavitev nove kolekcije pomlad 2023. Prelistajte pa tudi njihov letak in poiščite dva ku-pončka za 20% in 30% popusta, kiju lahko unovčite ob nakupu poljubnega neznižanega artikla. 18 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 17. marca 2023 Ptuj • Skupna akcija nevladnikov Dobimo se v parku! Javne površine v mestu pripadajo vsem Že prvo srečanje v okviru skupne akcije ptujskih nevladnikov Dobimo se v parku!, v začetku marca v Ljudskem vrtu, je privabilo mlade in malo starejše, ki jih je povezala igra štrbunk v organizaciji društva Steza. „Nevladniki smo se odločili za organizacijo čisto preprostih dogodkov, s katerimi želimo ljudi spodbuditi, da pridejo v parke, na zelene in podobne površine mesta, da se družimo. Prav tako želimo s temi dogodki povedati, da ni potrebe po nekem velikem dogodku, da se imaš lepo, da lahko vsak v lastni organizaciji uporabi park. Vsakič bo ena organizacija imela vodilno vlogo, drugi pa se bomo pridružili. Že prvi dogodek je lepo uspel, odziv je bil dober, k temu je prispevalo tudi lepo vreme, tudi igra štrbunk, preprosta zabavna družabna igra za vse generacije, pri kateri smo z metanjem vrečk na leseno ploščo zbirali točke. Poskrbeli smo tudi za čaj in kavo," je v imenu društva Steza povedala Ute Bender. Sicer pa so organizatorji dogodkov, ki bodo potekali vsako prvo soboto v mesecu na različnih zelenih lokacijah v mestu, ob društvu Steza še: KD Objemko, Društvo Lilith, zasebni vrtec Vilinski gaj -Ptuj, DPD Svoboda Ptuj - plesna sekcija Migi z nami, Kuku - društvo za kreativno udeležbo, Regionalno stičišče NVO Podravja, Terezine knjige in Društvo Zoja. Na zelenih oz. drugih površinah Ptuja (Sončni Foto: Črtomir Goznik Za več draženja Staša Dabič Perica, strokovna sodelavka na projektu Regionalno stičišče NVO Podravja in predstavnica Kuku - Društva za kreativno udeležbo: „Ideja seje porodila na srečanju ptujskih društev in zavodov v organizaciji Regionalnega stičišča nevladnih organizacij, na katerem smo prepoznali različne probleme v mestu, potrebe prebivalcev in priložnosti, kijih mesto nudi, da bi se več družili in povezovali ter da bi spodbudili someščane, da prevzamejo aktivno vlogo pri oblikovanju življenja v mestu." park, Panorama, od Panorame do mestnega jedra, plato pod gradom, gozdna plaža na desnem bregu Drave pri Termah Ptuj, Mestni park, park Turnišče) bodo različne aktivnosti potekale do oktobra, za Oživljanje mesta z uporabo zelenih površin so ptujski nevladniki, ki so se povezali v skupno akcijo pod naslovom Dobimo se v parku!, začeli 4. marca v Ljudskem vrtu, z igranjem igre štrbunk v organizaciji društva Steza. november pa nevladniki pričakujejo tudi predloge vseh tistih, ki podobno razmišljajo, da morajo zelene površine mesta živeti z ljudmi in dogodki zanje. Ptujski nevladniki so skupno ak- cijo Dobimo se v parku! zasnovali z željo, da obudijo mesto in prebivalce spodbudijo k aktivni uporabi parkov in zelenih površin, kot je to v drugih mestih. V parku lahko beremo knjige, igramo frizbi, šah, druge igre, počivamo na soncu ali v senci dreves. Za aktivno vlogo pri oblikovanju življenja v mestu „Poudariti želimo, da javne površine pripadajo vsem prebivalcem za izvajanje najrazličnejših aktiv- nosti. Tudi na zelenih kvadratih med bloki. Zakaj jih ne bi izkoristili za druženje v prijetnem okolju in na svežem zraku? Aktivnosti, ki jih bomo izvajali, so zamišljene kot različne vrste druženj ob športu, igrah, glasbi, ki pa lahko potekajo kadarkoli, tudi ko ni organiziranih dogodkov. Poskušamo razviti neko navado, da bodo ljudje čim več časa preživeli na zelenih površinah, se družili in izvajali najrazličnejše aktivnosti. Predvsem pa želimo vsem v mestu pokazati, da je mogoče z malimi koraki, z majhnimi vložki narediti veliko za mesto, za več življenja, več družabnosti in medsebojnega povezovanja. Someščane želimo spodbuditi, da prevzamejo aktivno vlogo pri oblikovanju življenja v mestu, da ne bomo več govorili o našem mestu kot mestu duhov. Akcija Dobimo se v parku! nas je nevladnike povezala, hkrati pa je to tudi priložnost, da širši javnosti predstavimo svoje delovanje in projekte," je povedala Staša Da-bič Perica, strokovna sodelavka na projektu Regionalno stičišče NVO Podravja in predstavnica Kuku -društva za kreativno udeležbo. MG Foto: MG Ptuj • Joga je povezala ženske, ki so želele narediti nekaj zase Pri 70 letih so v izjemni fizični kondiciji Na Ptuju imajo upokojenke veliko možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. Ena izmed njih je vadba joge v okviru Društva joga v vsakdanjem življenju Maribor in Ljudske univerze Ptuj. To sodelovanje se je začelo pred dobrimi 14 leti. Trenutno se vsak četrtek zbere okoli 17 žensk, skupina pa je polno zasedena. Prva leta so jogo izvajale v prostorih Ljudske univerze, v eni izmed večjih učilnic, pred začetkom vadbe so si morale najprej pospraviti še mize. Kljub temu so prihajale redno, z veliko dobre volje in pozitivizma. Nato so se preselile v telovadnico Mestnega stadiona na Ptuju, kjer se zelo prijetno počutijo, na voljo imajo tudi blazine. Njihova inštruktorica Sonja Trplan je pred tridesetimi leti prinesla jogo na Ptuj, vsa ta leta pa je ena izmed aktivnejših vaditeljic. V jogi je našla smisel življenja, notranji mir, sproščenost in zadovoljstvo. Vse svoje znanje in izkušnje z veseljem predaja naprej. »Zelo pomembno je, da vsak najde neko aktivnost zase, ki ga razveseljuje in sprošča. Joga je lahko ena izmed njih, primerna pa je tudi za starejše. Pozitivno vpliva na pozornost, osredotočenost, koncentracijo, gibljivost ... Pri jogi je prvo pravilo, da vsak dela, kolikor zmore, nikoli ne gre- mo preko meje bolečine. Ženske, ki že leta obiskujejo naše vadbe, so pri sedemdesetih letih izjemno gibčne, znajo se sprostiti, pravilno dihati in gibati,« je pojasnila Trpla-nova. Vaje začnejo vsako leto oktobra, zaključijo pa v maju. Večina obrazov je enakih, vsako leto se vključi tudi kdo na novo. Kar nekaj žensk obiskuje jogo že več kot dvajset, nekatere celo trideset let, redno pa vadijo tudi doma, če je le mogoče vsak dan. Joga je za številne ženske V» V* It • način življenja Olga Šmigoc se je skupini pridružila pred desetimi leti, takrat se je upokojila, imela pa je velike težave s hrbtenico. Joga ji je popolnoma spremenila življenje, zaživela je na novo, tudi operacija ni bila več potrebna. »Z redno vadbo vzdržujemo gibčnost telesa, kar je na starost zelo pomembno. Sedaj obremenjujemo vse mišice, tudi notranje, naučile smo se tudi pravilno dihati,« je povedala Olga. Zdenka Zajšek je odkrila jogo že pred tridesetimi leti, ko sta jo tempo življenja in stres skoraj povozila. »Joga je danes moj način življenja. Ko se enkrat naučiš pravilno sproščati, ko se zaveš bistva svojega telesa in začneš uživati, kar naenkrat ne moreš več brez vadbe. Disciplina in trud sta hitro poplačana, saj smo bolj zdrave, v dobri kondiciji, lahko hodimo,« je povedala Zajškova, ki vodi tudi šolo zdravja in živi za telovadbo. Silva Turnšek je želela po upokojitvi narediti nekaj zase. Ker se je želela izklopiti iz zunanjega sveta, umiriti in sprostiti, je izbrala jogo. »To je res odlična vadba, predvsem zaradi sproščanja. Je zelo uporabna, saj lahko nekatere vaje izvajamo tudi doma.« Tudi za Jadranko Veldin je joga način življenja: »Naše telo je treba redno razgibavati, vaje pa prilagoditi starosti in svojim zmožnostim. Joga je vsekakor zelo koristna - naše mišice so razgibane, bolj smo gibčne, pa tudi mladostne. Zalo pomembno se mi zdi, da na ta način vzdržujemo tudi svojo življenjsko energijo, ki te žene čez dan.« Tudi Darinka Bezjak je ena izmed tistih, ki je želela s pomočjo joge čim dlje ostati v dobri fizični kondiciji. Najbolj jo veseli, da nima nekih bolečin, brez težav ali večjega napora se lahko igra tudi s svojimi vnuki. »Res je prijeten občutek, ko ugotoviš, da se ne zadihaš ravno ob vsakem večjem fizičnem naporu, pa da si dovolj razgiban. Vadbo bi res svetovala vsem ženskam, še posebej tistim, ki ne vedo, kaj bi same s sabo, ki se doma dolgočasijo in tarnajo. Naj poskusijo delati na sebi in življenje se jim bo spremenilo na bolje,« je dejala Bezjako-va. Za ženske četrtkova srečanja niso zgolj in samo telovadba, ampak tudi prijetno druženje. Estera Korošec É&KSBBb** GLASUJEM ZA KANDIDATA: □ Marjan Skok □ Ignac Habjanič □ Zdenka Golub Ime in priimek:. Naslov:...................... Glasovnice sprejemamo vključno do 20. 3. 2023 na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova c. 3, 2250 Ptu s pripisom: »DOBROTNIK LETA 2022«. Ud** U« M* ^ ^ŽltO Po kn*Hi dan pozna. Upokojenke si vsak četrtek vzamejo dobro uro in pol časa za izvajanje joge. Foto: EK petek • 17. marca 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 19 Slovenija, Ormož • Gasilcem nagrade za požrtvovalnost »Gasilec bom, dokler mi bo zdravje dopuščalo« Na osrednji državni slovesnosti Civilne zaščite (CZ) na Brdu pri Kranju je nagrado, bronasti znak civilne zaščite, prejel dolgoletni član PGD Ormož Rajko Košič. Bronasti znak je sicer na regijski slovesnosti prejel še en član omenjenega društva, Bojan Kovačič. V Sloveniji od leta 1992 vsak 1. marec praznujemo dan Civilne zaščite. Ta dan je namenjen počastitvi vseh pripadnic in pripadnikov reševalnih služb, ki nepoklicno ali poklicno izkazujejo solidarnost in nudijo pomoč ljudem, ko jo potrebujejo. Na osrednji državni slovesnosti so se za opravljeno delo med drugim zahvalili tudi dolgoletnemu članu PGD Ormož Rajku Košiču. Kot je dejal, je gasilec že praktično od zgodnjega otroštva, operativni gasilec pa je postal pri 18 letih. Bil je tudi poveljnik, do nedavnega predsednik društva. Priznanje je prejel za uspešno večletno delo v gasilski enoti ter večletni trud v gasilski organizaciji. »Če pri njegovem operativnem delu prištejemo še izobraževanja, vaje in priprave, pa tudi pripravljenost, da svoj osebni in službeni čas nameni sočloveku, je polno presežkov, ki jih moramo priznati in zato se kot izraz zahvale za vse opravljeno podeli priznanje - bronasti znak CZ,« so zapisali v obrazložitvi. Ko-šič je dejal, da mu nagrada pomeni osebni uspeh, hkrati pa zahvalo za vse minulo delo, požrtvovalnost Foto: Zasebni arhiv Rajko Košič z bronastim znakom Civilne zaščite in srčnost, ki jo gasilci izkazujejo. »Gasilec bom, dokler mi bo zdravje dopuščalo,« je dodal. Med dobitniki bronastega znaka pa je še tudi njegov stanovski kolega Bojan Kovačič. Priznanje je prejel za uspešno večletno delo. Vrsto let je bil glavni strojnik v društvu, bil je tudi podpredsednik, poveljnik in podpoveljnik društva. Ni intervencije, na kateri Bojan ne bi sodeloval. Samo v zadnjih 27 letih je opravil več kot 600 intervencij. Monika Horvat Trnovska vas • Množična udeležba na tradicionalni čistilni akciji Ob cesti tudi trohneča zapakirana hrana Vsako leto je manj odvrženih odpadkov, ugotavljajo na občini Trnovska vas; nekaj gotovo na račun vsakoletnih akcij, predvsem pa zaradi večje ozaveščenosti ljudi, ki jim je mar čistega in urejenega okolja. Vaščani Črmlje so imeli letos manj dela s pobiranjem odpadkov, preglavice pa jim še povzroča divje odlagališče v zgornjem delu vasi. Minulo soboto so se občani Trnovske vasi znova zbrali na vsakoletni spomladanski čistilni akciji in po svojih vaseh pobirali odpadke. »Ni več tako hudo, kot je bilo v preteklosti, ob cestah sicer še najdemo pločevinke, cigaretne ogorke in papirčke, ki jih večinoma iz avtomobilov odvržejo vozniki, a je tega bistveno manj,« razlaga Roman Ko-rent, predsednik vaškega odbora iz Črmlje. »Imamo pa v zgornjem delu naše vasi divje odlagališče, in sicer ob robu gozda na nedavno rekonstruirani cesti Zavrč-Črmlja, ki se ga nikakor ne moremo rešiti. Tam so tudi tokrat znova ležale avtomobilske gume, našli smo del starega kolesa, gradbeni material in nekaj drugih odpadkov, med katerimi so bili v odloženih vrečah tudi taki, ki so že tako smrdeli, da se mi je, čeprav sem marsičesa vajen, kar želodec dvigoval. Nekdo je očitno praznil in čistil zamrzovalno skrinjo ali omaro, staro hrano pa, namesto da bi jo vzel iz embalaže in ustrezno ločil, odložil zapakirano ob gozdu, da se tam razkraja.« Medtem ko sta bila nekoč dva kontejnerja veliko premalo za zbrane odpadke na čistilni akciji, zdaj nista bila niti slučajno polna. Kot je povedal župan Alojz Benko, so ločevali odpadne gume in železo ter mešane odpadke. »Veseli me, da se stanje na tem področju izboljšuje, čeprav imamo še vedno nekaj divjih odlagališč, kot je tudi omenjeno v Črmlji. Skoraj prepričan sem, da tam odpadke odlaga nekdo, ki ni iz naše občine, in nam tako nagaja. Že nekaj časa razmišljamo, kako rešiti zadevo; bili so že predlogi, da tam postavimo koše, a menim, da ne bi s tem ničesar rešili, nasprotno, na ta način bi samo nekako 'legalizirali' divje odlagališče. Če ne bo šlo drugače, bomo prisiljeni postaviti kamere in povzročitelja tako odkriti.« Poleg tega, da je odpadkov ob trnovskih cestah, gozdovih in njivah manj kot nekoč, kar je spodbuden podatek, pa je lepa novica tudi množična udeležba na čistilni akciji. »Prijetno sem bil presenečen, odpadke je namreč pobiralo krepko čez sto občanov, in to vseh starosti. Po akciji smo se zbrali v večnamenski dvorani in jo napolnili takorekoč do zadnjega kotička, naše gospodinje so imele kar veliko dela, da so vse pogostile,« je zadovoljen župan. Senka Dreu SLAVONIJA in KULINARIČNA VOJVODINA pridružite se naši družbi 1. in2. aprila se nam pridružite na dvodnevnem avtobusnem potovanju Z nami se podajte do OSIJEKA, kulturnega in industrijskega središča Slavonije ter Baranje, spoznajte NOVI SAD, enega najstarejših in najživahnejših mest Srbije, doživite zanimivo okolico FRUŠKE GORE in okušajte kulinarične specialitete Vojvodine. Sprehodili se bomo po Osijeku, središču Slavonije, nekoč razdvojenem, sedajpa med sebojpovezanem mestu kot Gornji grad Tvrda in Spodnji Grad. V Srbiji si bomo najprej ogledali Sremske Karlovce, ki ga krasijo ogromne baročne palače, nastale po zaslugi odličnega trgovanja z vinom. V kleti Živanovič bomo pokušali domača vina, prigrizke in med. V Novem Sadu bomo večer zaključili z druženjem ob večerji v lokalni restavraciji/salašu in glasbi. Naslednje jutro si bomo ogledali znamenitosti mesta: Trg svobode, katedralo, Mestno hišo, ZmajJovinovo ulico in Dunavske ulice z zanimivimi zgradbami iz 19. stoletja. Vzpeli se bomo na Petrovaradinsko trdnjavo imenovano Gibraltar na Donavi, z arhitekturo iz 18. stoletja in podzemno galerijo, ki se razteza v dolžini preko 16 km. Na Fruški gori nas bo navdušil samostan Krušedol, zapuščina srednjeveške dinastije Brankovič, ki v samostanski zakladnici hrani mnoge dragocene predmete. Za konec se bomo v bližnjem gostišču okrepčali s kosilom. Cena vključuje: - prevoz z udobnim turističnim avtobusom - nastanitev v hotelu *** v dvoposteljnih sobah -1 x nočitev z zajtrkom - lxvečerja ob glasbi ■ degustacijo (7 vrst vina + 3 vrste medu in prigrizkom) ■ ogled Novega Sada in Osijeka z lokalnim vodnikom -1 x kosilo (drugi dan) - zunanji ogledi po programu -turistična pristojbina - vodenje in organizacija potovanja Splošni pogoji so sestavni del programa! Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! Štajerski :radioPTUI V SONČEK Foto: SD 20 Štajerski Za kratek čas petek • 17. marca 2023 avtor: dušan kovačič snop urejene slame za pokriva-njestreh drog, na katerem 1e ulična svetilka pionir Švedske moderne poezije hansson prislov kraja obred v katoliški cerkvi ladja ali čoln z dvema trupoma zimsko-športno središče v švici srbska denarna enota pevec pestner majhno naselje ameriški igralec beatty trinidad. Sprinter boldon pevka prodnik japonski vulkan na kjusuju homerjev ep spletna domena bolgarije naslovni kralj alfreda jarryja trnova palica tropsko drevo, kruhovec antilopa z govedu podobno glavo spodbudilo pojav v peči robert bedford afriško- japonski azijska avant- tovorna gardni in jezdna pisatelj žival predlog starejši fiatov avtomobil kosilo pesnik in dramatik župančič figura pri četvorki starogr. tekmovanje poslednji izmed očakov stare zaveze nekdanji veslač žvegelj branko emeršič berilu ivan levar bolivijski politik morales katoliške sestre za nego bolnikov žival s kleščami dan vtednu vek, doba (pesniško) Je najjužnejši vulkan na filipinskem otoku Luzon. Nahaja se v provinci Sorso-gon v regiji Bicol, 70 km jugovzhodno od vulkana Mayon in približno 600 km jugovzhodno od prestolnice Manila. Stratovulkan je visok 1565 m. V bližini so tudi štirje kraterji in štirje vrelci. Od leta 1885 je izbruhnil 15-krat in velja za četrtega najbolj aktivnega na Filipinih po Mayonu, Taalu in Kanlaonu. Sicer je bil zadnji izbruh decembra 2016. Tedenski horoskop OVEN (21. S. - 20. 4.) Doma boste preprosto zavihali rokave in se lotiti dela in obveznosti. Prav pri ničemer ne boste odlašali, ampak aktivno sodelovali. Izkazali se boste v nekem humanitarnem delu. Zdelo se bo, da si boste vzeli čas tudi zase in umirili svoje misli. _ BJk> BIK (21. 4. - 20. 5.) Zdelo se bo, da morate stvari vzeti v svoje roke in tega se boste ne nazadnje uspešno lotili. Uspehi se bodo stopnjevali in tako boste pridobili notranji mir. Močan pečat bo imela komunikacija in vaša strast bodo pogovori. Sprehodi ob mirni reki bodo romantični. ¥ Éñ Finančno boste napredovali in seveda bo tako, da bo denar prihajal in odhajal. Stremite po tem, da dobite veliko notranje energije in ste vpeti v tiste novosti, ki so vam blizu. Gradite počasi in samozavestno, ugodne iztočnice se vam obetajo tako v službi kot v ljubezni. c O TEHTNICA (23. S. - 23. 10.) Občutilo se bo, da boste zaznamovani z ogromno pozitivne energije, da se boste lahko sprostili in zaupali življenju. Uspehi se bodo vrstili pri vsem tistem, kar se odločite uresničiti. Spoznali boste, da je včasih potrebno zelo malo, da se sreča lesketa pri majhnih stvareh. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11. Teden bo za vas ploden in ustvarjalen. Z ničimer ne boste odlašali, ampak pogumno stopali naprej. Nakazano je, da boste zelo pridni in delavni, mnogo priložnosti pričakujte v povezavi s tujino. Čas je, da naredite načrt, kam bi se odpravili na počitnice. DVOJČKA (21. 5. - 20. 6.) STRELEC (23. 11. - 21. 12.) Spremljal vas bo nemir in tako boste potrebovali nekaj časa, da se umirite in da zadeve spravite na mesto, kamor si želite. Seveda bližnjic ne bo in tudi pretirana površnost se ne bo izplačala. Ugodnosti vas čakajo v ljubezni. Priznali si boste, da ste ljubljeni. AROSA - gorsko zdravilišče in zimskošportno središče v Švici, BAOBAB - tropsko drevo z izredno debelim deblom, kruhovec, ELIZABETINKE - katoliške sestre za nego bolnikov Prlekija • Po požaru v Radomerju pri Ljutomeru Frajtonarica znova v Brankovem objemu Po februarskem uničujočem požaru stanovanjske hiše v Radomerju je Branko Vrbančič ostal brez vsega. »Le kar sem imel na sebi, je ostalo, vse drugo so pogoltnili ognjeni zublji. Na srečo me je pod streho vzela sestra Mira, a v požaru sem izgubil mnogo dragocenosti, med njimi je zgorela tudi moja stalna spremljevalka, harmonika frajtonarica,« je solznih oči povedal Branko. Letnica 1980 ga je spremljala povsod. Kot dolgoletni zastavonoša pri ljutomerski godbi na pihala je na vsakem gostovanju po odigranem koncertu vzel v roke svojo priljubljeno »igračko« ter dolgo v noč zabaval mlado in staro. »Igral sem na vsaj 400 porokah, nešteto piknikih, veselicah in najrazličnejših zabavah. Doma in v tujini. Nepozabni so moji nastopi v Riminiju, San Marinu, Benetkah, Vatikanu, na otoku Elbi, pa na Eifflovem stolpu v Parizu ... Z nogometnimi navdušenci iz Prlekije sem zaigral na stadionu, ko sta se leta 2000 na EP pomerili reprezentanci Slovenije in Jugoslavije. Pripravili smo vzdušje, kakršnega se bom večno spominjal,« pripoveduje Branko. »V teh težkih trenutkih pozabim na vse, le na harmoniko ne. Dobri ljudje so poskrbeli zame. Prinesli so mi oblačila in obutev ter druge najnujnejše potrebščine, ki mi omogočajo dostojno življenje. V Pihlarjevem gostišču Stari hrast, ki je v neposredni bližini moje domačije, nosilka obrtne dejavnosti Angela in njen sin Damjan velikokrat poskrbita, da nisem ne lačen, ne žejen ...,« je vsem, ki so mu nemudoma priskočili na pomoč, hvaležen Branko Vrbančič. Zagotovo pa najbolj »vitezom okrogle mize« Starega hrasta, ki se redno dobi- Damjan Pihlar in Branko Vrbančič z novo frajtonarico vajo ob nedeljskih popoldnevih. Gre za ekipo dolgoletnih prijateljev, ki so se takoj dogovorili za izvedbo akcije poiskati in nabaviti tip harmonike, če ne enake, pa vsaj podobne tisti, na katero je več kot štiri desetletja igral Branko. Za uresničitev naloge je bil zadolžen Božidar Štiberc iz Žerovincev, vodja znanega naro-dno-zabavnega ansambla Opoj. Poizvedovanje je hitro obrodilo sadove. Harmonika se je našla in kupila v Olimju pri Podčetrtku ter nedavno ob posebni priložnosti Branku tudi predala. Branko je ob navdušenju in neizmernem veselju potočil tudi kakšno solzo sreče. Njegovi prijatelji so ga takoj zbodli z vprašanjem, ali bo znal zaigrati na novem instrumentu. »Ko se enkrat naučiš voziti kolo, tega nikoli ne pozabiš, enaka trditev velja za prstno 'telovadbo' po tipkah harmonike,« je hudomušno pripomnil Branko in že na vso moč začel zabavati obiskovalce Starega hrasta. NŠ H Sj % RAK (21. 6. - 22. 7.) Spremembe so sestavni del življenja in zaradi tega so nujne. Korak za korakom stremite po svojih sanjah in imate ogromno notranje volje in načrtov. V pomoč pri odvečni energiji vam bo hitra hoja ali tek. Pogovor prijatelja vam bo vlil zaupanja in okrepila se bo zaveza ljubezni. WLEV KOZOROG (22. 12. - 20. 1. Ljudje, ki bodo prihajali v vašo bližino, vam bodo učitelji in modro je, da ozavestite, da se od njih mnogo naučite. Čaka vas razburljiv teden in uspehi se bodo skrivali v skupinskem naporu. Zanimivo in poučno bo. Ugotovili boste, da vas bodo osrečila umetniška opravila. 4ÎV VODNAR (23. 7. - 22. 8.) c>7 V (21. 1. - 18. 2.) Nekoliko bolj se boste zaprli vase in tako mnogo stvari naredili v tišini. Pri ničemer ne boste pretiravali, ampak se boste soočili z bistvom duhovnosti in ezoterike. Notranja želja vam bo ogrela upanje in podarila ljubezen. Zavedali se boste, da kdor išče, ta najde. DEVICA (23. 8. - 22. S.) Pred vami je dinamičen teden in spoznali boste, da morate narediti pomemben korak naprej. Nekaterih zadev ne boste pometali pod preprogo, ampak jih boste tudi reševali. Lotili se boste spomladanskega čiščenja in blizu vam bo pojem spomladanske utrujenosti. Kamenček na kamenček in stvari se bodo uredile. Življenje vas bo učilo vztrajnosti in spontanosti. Pomembno je, da telesu dovajate dovolj vitaminov in mineralov. Vztrajna energija vam bo povrnila rezultate, seveda pa bo modro, da si vzamete veliko časa zase. RIBI (19. 2. - 20. 3.) V vaše življenje bo popihal svež vetrič in doživeli boste nekaj prijetnih trenutkov. Zdelo se bo, da je za vas pomlad, kajti sijali boste kot toplo pomladansko sonce. Nekaj trenutkov tišine bo magičen obred dovajanja energije. Na delovnem mestu boste doživeli prijetno novost. Foto: NS petek • 17. marca 2023 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 S «wßw^ Čas je za setev! VELIKA AKCIJA 3+1 GRATIS Kupite 3 vrečke semen SEMENARNA Ljubljana ali 3 vrečke semen VALENTIN in četrto vam podarimo! kmetijska zadruga JJ^ AKCIJA VELJA OD 13.3. DO 31.3.2023 oz. do razprodaje zalog! S eger/l/^ co^us ^ISadike.. cornus XVDruzovic ' SADIKE • £:> V PONUDBI SADIKE CORNUS SADIKE DRUZOVIČ SADIKE PLANTA m.M^m «slnvcmKui "íiñhllNO Pomlad v KZ Ptuj! LENART- ZADRUŽNIK- GORIŠNICA- MARKOVCI • MAROF-CANKOVA^ Naročite Štajerski ijl Vsak naročnik dobi: • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Družba Radio-Tednik Ptujskupajz Občinami Ormož, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi ter tamkajšnjimi OŠ vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci osnovnih šol iz Ormoža, Svetega Tomaža, Središča ob Dravi, Ivanjkovcev ter Velike Nedelje. Vidimo se v torek, 21. marca, ob 18. uri v Domu kulture Ormož. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Projekt podpirajo Občine Ormož, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi. ♦ h •BIT * IT rešitve SAZAS D a SILKEM w uiunpen Štajerski radioPTUJ Družba Radio-Tednik Ptujskupajz Občino Cirkulane in Osnovno šolo Cirkulane vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESEUJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Cirkulane. Vidimo se v sredo, 22. marca, ob 18.00, v večnamenski kulturni dvorani Cirkulane. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Projekt podpira Občina Cirkulane. ♦ h •BIT * IT rešitve SAZAS u a SILKEM w uiunpen Štajerski radioPTUJ 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 14. marca 2023 STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. Ü ARNUŠ ¿^V OKNA VRATA d.o.o. ^ÍÜ-* www.roletarstvo-arnus.si NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer (02) 582-14-01 Štajerski v digitalni knjižnici: .dlib.s PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata .com P HLODOVINE HRASTA VSEH KVALITET NAJBOLJŠIH CENAH! ČILO TAKOJ! 386 (0)41 962 663 (Uroš) NEPREMIČNINE V NAJEM oddam poslovne prostore velikosti 100 m2 (3 x 20 in 1 x 40) in več parkirišč v garažni hiši, vse v Vodnikovi 2 na Ptuju. Milan Hebar, s. p. Tel. 041 325 925. 02 788 5417 041650 914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. NESNICE, rjave, črne, grahaste, leghorn in štajerke, v začetku nesnosti, ter bele piščance, 4-tedenske. Naročila po tel. 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23, možna brezplačna dostava. PRODAM obračalnik pajek Sip V04, luščilnik koruze, kožuhalnik, sejalni-co za koruzo, 4 enote. Rače. Tel. 031 423 484 ali 040 429 192. PRODAM silažne bale. Tel. 040 860 929. PRODAMO - 1,5 sobno stanovanje z atrijem v Mariboru - Sp. Radvanje, velikost 44,7 m2 + 22 m2 atrij, 1.1994, Cena: 145.000,00 EUR. Kontakt: CiBr/juiAV 051/455 010 ^ Kt/PIAA 02/620 88 16 * POETOVIO www.re-max.si/Poetovio POTREBUJEMO osebo za razvoz hrane in osebo za jutranje čiščenje, približno 2 uri. Informacije 031 301 116. Picerija Slonček iz Prešernove 19. Houa Relta www.novareha.si IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. Pro SIGMA PLUS ČISTILNE NAPRAVE in RABADEŽEVNICE PREDNOSTI ZA VAS: • številni zadovoljni kupci, • monolitna izvedba, • 20 - letne izkušnje, • poštena cena in kvaliteta, • Made in Germany, • do 35 let garancije. SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO»® v^srK; 1 OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na FB in YT profilih Radia Ptuj /RadioPtuj /RadioPtuj PREDNOSTI ZA VAS: • energetska neodvisnost, • 10- letne|i|«U|gnB • plačate lewgukgwed porabljenoiHMBKvedeno energijo, •,Made in EU, i izvedb ............ 117 preprosta/in hitra izvedbi» " „ tli" Hivl.wJl.itf imvAVAA/ CiSllaKn^tShrn®l®0l|a.S'l MttZH-AČMI TllBFOH 080 88 55) Ji , BRANJE Z ZANOSOM BNAMOČ JE DVOREZEN MEČ PROGRAMSKI NAPOVEDNIK PETEK, 17. marec 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 115 let tamburašev Gorišnica 10:45 Utrip Ormoža 11:40 Območna revija glasbenega Izročila 13:10 Starpoint prodajno okno 14:10 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Ob dnevu civilne zaščite v Zavrču 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Šolska TV oddaja ob materinskem dnevu 21:45 Astro - v živo 23:00 Video strani SOBOTA, 18. marec 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:00 Kronika iz občine Markovci 10:00 Ptujska kronika 10:25 Utrip Ormoža 12:00 Video strani 17:00 Starpoint prodajno okno 18:00 Ob dnevu civilne zaščite v Zavrču 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Koncert MoPZ Markovci 21:30 Ujemi sanje 23:00 Video strani SP II) 3 O. E S raiŠ o a o. o. U § DO i* 8s O« C\| CO LO 0 TJ S CD hI §2 c ra ra "o c iS Sfo NEDELJA, 19. marec 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Šport in špas 09:00 Gospodinjski večer v Dražencih 09:50 Projekt Siebendorf v Hajdošah 11:00 Otvoritev razstave potic, Lancova vas 12:00 Veseloigra Ne šlataj 220V 13:00 Kronika iz občine Dornava 14:10 Obnova strehe na zvoniku sv. Doroteje 15:00 Šolska TV oddaja ob materinskem dnevu 17:00 Podnanos_2022. 18:50 Alfi po Sloveniji in svetu 20:00 Rez potomke vinske trte v Staršah 21:00 Video strani PONEDELJEK, 20. marec 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:00 Mihov glasbeni večer 10:10 Ptujska kronika 10:30 Ujemi sanje 12:00 Utrip Ormoža 13:00 Starpoint prodajno okno 14:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Veseloigra Ne šlataj 220V 19:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 20:00 Koncert MoPZ Markovci 21:30 Kronika iz občine Markovci 22:00 Starpoint prodajno okno 23:00 Video strani NOTRANJA VRATA 02/780 04240 i H N arodno Zabavne G lasbe Ptuj 2023 1. septembra 2023 ... w PISANA ■ ZABAVNA ■ AKTUALNA PETEK 17. marec 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Otroški kotiček 9. oddaja 8:25 Klepetalnica;. Zoran. Kos 8:55 Kronika Občine Hajdina 9:55 Film od blizu 0:00 Tele IVI 0:25 Futsal magazin S09E26 0:50 Dober večer 1:40 Bralni razgledi 10. oddaja 2:00 Ptujska kronika 2:25 Eortal 2:35 Cista umetnost - marec 3:10 Pogled nazaj 3:40 Glasba za vse 4:10 Tele IVI 4:40 Videostrani . 8:00 Ptujska kronika 8:25 Portal 8:35 Glasbena osmica (slo.) 19:10 Pomurski tednik 19:50 Zapuščina Štefke Cobelj 20:00 Ptujska kronika 20:25 OFzornik TV Dravograd 20:50 Futsal magazin S09E26 21:15 Cista umetnost - marec 21:50 Arbitrium 22:00 Ptujska kronika 22:25 Pogled nazaj 22:50 Utrip Ormoža 23:35 Iz dežele ob Muri 44. oddaja 00:40 Videostrani SOBOTA18. marec 7:30 Glasbena osmica (sloj 8:05 Futsal magazin S09E26 8:30 Otroški kdtiček 9. oddaja 8:55 Koncertni cikel 9:55 Klepetalnica: Zoran Kos 0:25 Dober večer 1:15 z dežele ob Muri 44. oddaja 2:00 Pregfed tedna 2:30 Porfal 2:40 Glasba za vse laja 3:10 Cista umetnost - marec 3:45 Pogled nazaj 4:10 Bralni razqledi 10. oddaja 4:40 Videostrani 8:00 Ptujska kronika 8:25 G asbena osmica (tuja) 8:55 Obzornik TV Dravograd 9:30 Otroški kotiček 9. ocldaja 20:00 Preqled tedna 20:30 PoifaT 20:40 Bralni razgledi 10. oddaja 20:55 Cista umetnost - marec 21:30Poqled nazaj 22:00 Ptujska kronj<>^^ Nagradno turistično vprašanje o v noci ?ra o o o i Začelo se je spomladansko čiščenje okolja. Že od nekdaj je tako, da je treba do velike noči, največjega krščanskega praznika, očistiti tako okolje kot opraviti temeljito čiščenje stanovanjskih oz. bivalnih okolij. Akcija čiščenja okolja je tudi vsako leto predhodnica osrednjega projekta Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna, ki že tradicionalno poteka v več kategorijah. Najmnožičnejša je kategorija krajev in mest, v okviru katere je Ptuj v preteklosti posegal po najvišjih priznanjih. V zadnjih letih je zaradi večjih obnov na območju starega mestnega jedra izpadel iz kroga favoritov. Zeleni dan slovenskega turizma, ki je osrednji dogodek trajnostnega turizma v Sloveniji, bo letos potekal 25. maja v eni izmed destinacij, ki se ponašajo z znakom Slovenia Green. Destinacija gostitelja bo izbrana v okviru poziva Slovenske turistične organizacije, ki bo ponudbe sprejemala do 24. marca. Danes se je na Pogačarjevem trgu v Ljubljani začela že enajsta sezona Odprte kuhne. Z dopolnjeno ponudbo bo letos ob Ljubljani gostovala še v Novem mestu, Novi Gorici, Slovenj Gradcu in na Ptuju. Maja in septembra pa bo Ptujčane in obiskovalce razvajala Kuhna v mestu z domačimi, lokalnimi gostinci. V ptujskem CID-u bo danes med 14. in 16. uro potekala delavnica za 00 ne akcije čišče cy dJ družine z naslovom Otroci narave. V slavnostni dvorani ptujskega gradu bo zvečer koncertiral Trio Noordung. Jutri bo na ptujskem gradu potekala delavnica tapiserije, dragocene tkane slike. Udeleženci si bodo v sobanah gradu ogledali dragocene baročne tapiserije in se preizkusili v tkanju v krog. Na delavnice vabijo družine z otroki, starimi več kot pet let. Zvečer pa bodo v Galeriji mesta Ptuj odprli razstavo Hand made 2.0. Njena kustosa sta Marika Vicari in Jernej Forbici. V Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož tudi letos vabijo na cikel predavanj v Preplet niti vtkane zgodbe, ki ga pripravljajo ob razstavi Veščine in skriv- O dJ Cz/ dJ Foto: Črtomir Goznik Ptujsko poletno dogajanje bo obogatil tudi 54. festival narodno-zabavne glasbe Slovenije, ki bo 1. septembra. nosti mojstrov in mojstric tkanja. Prvo predavanje na temo Nova slovenska svila bo že v torek, 21. marca, ob 17. uri na ptujskem gradu. Čeprav lahko po vsej Sloveniji še danes občudujemo stara drevesa murv, žive naravne spomenike svilogojstva, pa se je večina starega praktičnega znanja o svi-logojstvu in svilarstvu izgubila. Danes je Slovenija na podlagi znanja in raziskav spet med vodilnimi pri ponovnem vzpostavljanju svilogojstva kot ene izmed evropskih zelenih tekstilnih panog prihodnosti. V ptujskem gradu bo 21. marca potekalo tudi regijsko srečanje Dnevi evropske kulturne dediščine in Tedna kulturne dediščine. Galerija Herberstein oz. Grofov salon se je v 19. stoletju imenovala tudi balkonska soba, saj je bil iz nje izhod na altano, ki so jo grofle Leslieji leta 1701 prizidali k vzhodni in južni steni JV grajskega krila. O tem drugem imenu oz. imenu iz 19. stoletja smo tudi spraševali v nagradnem turističnem vprašanju, na katerega pravilnega odgovora nismo prejeli. Danes sprašujemo, kdaj je nastala zbirka turkerij, ki je razstavljena v slavnostni dvorani ptujskega gradu. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 24. marca. p NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE S Kdaj je nastala zbirka turkerij, ki je razstavljena v slavnostni dvorani ptujskega gradu? Ime in priimek:......................................................................... Naslov:.................................................................................... Davčna številka:....................................................................... •->v Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. s"*