Ta> o> » C- f ^ ► Ul en 3- V ik o- o- a- in o- il- d- eČ le vi D- 1» la 1- !- r« O O L- 0 n a 1 a 3 L 1 r i » i ŠE VEDNO OSEKA V FINANCIRANJU , ŠOLSTVA ? Razprava v skupščini o financiranju vzgojno-izobra-ževalnih ustanov in predlogi za letos Statuti - odraz stanja in nalog statutih delovnih organizacij s področja vzgojno-izobraževalnih dejavnosti je razpravljal prosvetno- kultumi zbor Skupščine SR Slovenije Na seji odbora za prouče- Na tej seji so govorili še o vanje zakonskih in drugih sredstvih, ki jih prispevajo (za predlogov PKZ Skupščine SR izobraževanje) gospodarske orga-Slovenije, ki je bila pod pred- nizacije neposredno izobraževal-sedstvom BORISA MIKOSA v nim ustanovam. Zakon pravi, da drugi polovici januarja, so po- lahko uporabljajo gospodarske slanci razpravljali o financi- organizacije do 2,5 % (namesto ranju vzgojno-izobraževalnih dosedanjih 1 %) sredstev od bru-ustanov v preteklem letu ter to izplačanih osebnih dohodkbv, udariti, da je čas za izdelavo o predlogih za bodočo ureditev (ki obremenjujejo poslovne stro- statutov delovnih organizacij financiranja. Republiški se- ške) za izobraževanje. Analize določen do 9. aprila letos. Nobe-kretar za šolstvo BORIS LI- kažejo, da je bilo doslej izkori- nega pomena nima čakanje na PUŽIČ je v imenu predlaga- ščenih manj kot 1 % teh sred-telja gradiva opozoril na neka- štev, zato jih bo treba v prihod-tera vprašanja in probleme v nje odločneje mobilizirati, vendar zvezi s tem. ne na administrativen način. Boris Lipužič je poudaril, ko je K(> s° razpravljali o tistem dogovoril o občinskih družbenih lu gradiva, ki govori o investici-skladih za šolstvo, da so se v pre- .iah> so poslanci poudarili, da bi teklem letu (v primerjavi s 1962) bil° treba najti rešitev za dolgo-povečali njihovi skupni dohodki ročno kreditiranje na področju le za 465 milijonov oziroma za šolstva v zveznem merilu. B. Li-3 odstotke. Občinske skupščine pu.žič ie pojasnil, da je republi-skrbe predvsem za to, da žago- ški IS skupno z zvezo komunalnih tovijo le najnujnejša sredstva, bank proučil možnosti za dolgo-medtem ko »pozabljajo« na iz- ročno kreditiranje investicij v boljšanje šolskega dela, za kar bi najbolj nujnih primerih. Tako bo bila potrebna večja sredstva za lotos dobilo dolgoročno posojilo materialne zdatke... Dejstvo je, enajst najbolj kritičnih šol v SR da sedanji sistem financiranja ne Sloveniji^ — med njimi tudi os-more zagotoviti dovolj sredstev novna šola v Zagorju ob Savi, za šolstvo, ker je odvisen od po- kier so postavili pod strope pod-litike občinskih skupščin. Le-te bi pomike, 300 otrok pa je vsak morale (po zakonu o financiranju dan v življenjski nevarnosti..', šolstva) zagotoviti iz svojih do- Prav bi bilo, da bi s prakso hodkov vsa sredstva za osnovno dolgoročnih posojil nadaljevali v dejavnost šol, ki so jih ustano- naši republiki tako dolgo, dokler vile, medtem ko bi morala pred- ne bi rešili tega problema v zvez-stavljati sredstva, ki se zbirajo nem okviru. To je nujno, saj je iz proračunskega prispevka pred znano, da imamo polovico šol-delitvijo, osnovo za investicijsko pke§a .£OI?da na Slovenskem še izgradnjo šolstva. Praksa je se- tz prejšnjega stoletja: 90 šol je veda drugačna; v mnogih občinah bilo zgrajenih pred 1850. letom, porabijo večino sredstev šolskih ^14 pa od 1850. do 1900.... skladov za osnovno dejavnost, NE LE zaCasne REgITvE! Bilo je v zadnjem času že večkrat ugotovljeno, da delovne organizacije družbenih služb zaostajajo pri izdelavi svojih statutov. Tri četrtine teh organizacij tvorijo vzgoj-no-izobraževalne institucije — poleg prosvetno-kulturnih, umetniških in raziskovalnih. Čeprav so vzgojno^izobraževalne ustanove izkoristile prav letošnje semestralne počitnice za intenzivno razpravlljanje in sestavljanje osnutkov statutov, ne bo odveč, če opozorimo na nekatere probleme, ki se pojavljajo pri tem delu, in o katerih je 29. januarja letos razpravljal tudi prosvetno-kulturni zbor Skupščine SR Slovenije. Predvsem je znova treba po- ba opredeliti funkcijo organov upravljanja, ki prenašajo težnje ločenimi pravicami (izdaja spri- usmerjanjem, ker kvalitetno de- šola v okviru gospodarske orga-lo teh služb vpliva na uspešna nizacije ali ne, da se uresničijo delo v šoli. smotri strokovnega izobraževa- Pri strokovnih šolah je treba nja. pbdelati bo treba tudi od-razčistiti vprašanje šolskih sre- nos šol do kadrovskih služb v dišč. Ali je šteti šolski center za gospodarskih organizacijah. Če-eno delovno organizacijo ali pa prav sistem strokovnega izobra-za združenje več samostojnih ževanja še ni popolnoma razči-delovnih organizacij. Zato bo ščen, to ne sme biti ovira pri treba razlikovati šolsko središče sestavljanju statuta, kot enotno delovno organizacijo Statuti morajo zajeti izobra-in posamezne šole v okviru tega ževanje odraslih, pa tudi dopol-središča kot delovne enote z do- nilno in izvenšolsko dejavnost. in zahteve družbe na zavode in spremljajo njih delo s širšega družbenega vidika. Razmejitev čeval ipd.). Šolska središča in druge oblike združevanja šol bo treba v statutih podrobneje ob- Pri tem je treba poudariti, da naj šole tako dejavnost razvijejo šele tedaj, če imajo za to pogoje in so v redu opravile svojo redno, osnovno dejavnost. Sicer je nevarnost, da šola , ne bo opravila v redu niti eno niti drugo ter bo samo zniževala raven znanja svojih učencev. Višje in visoke šole naj v svojih statutih bolj energično rešujejo svoje probleme v soglasju z ustavo in naj se ne zadovoljijo samo s predelovanjem oz. dopolnjevanjem dosedanjih statutov. Tudi pri njih bo važno urediti pristojnosti posameznih organov upravljanja. Dosedanje uprave, ki jih sestavljajo učitelji in zastopniki sodelavcev, so strokovni organi, ki imajo določena pooblastila pri sestavljanju predloga delovnega programa in izvajanju strokovnega dela tj. pri reševanju pedagoške in znanstvene problematike. V upravljanju pa bo treba poslej zagotoviti udeležbo celotnega kolektiva (tudi tehničnega in administrativnega osebja). V statutih bo potrebno obdelati tudi odnos zavoda do lastnega instituta in pa do drugih institutov. V delovnih organizacijah s zapostavljajo pa investicije, ki so Potrebne predvsem v zvezi z zahtevami šolske reforme. V razpravi so poslanci — čla-hi tega odbora — poudarili, da predstavlja 3-bdstotno povečanje Rotacija, reelekcija Množičnost šolskega smučarskega športa v letošnjih semestralnih počitnicah: dijaki viške gimnazije področja prosvetno-kulturne de- na smučiščih v Rovtah javnosti bo treba doseči večjo odgovornost za celotno delo in V zvezi s tem vprašanjem so usklaJevanJe predpisov z ustavo, pristojnosti med samoupravnimi delati. Strbkovne šole bodo mo- uspeh zavoda tudi pri tistem opozorili, da prt investicijah ne ker na-i b' Prav temeljita razpra- organi v prosvetnih zavodih je rale v svojem statutu podrobne- strokovnem osebju, ki je v stal- gre le za novogradnje, temveč va ° vPra®anPb> ki se pojavljajo treba razumeti tako, da so vsi je obdelati tudi odnos šola v— nem honorarnem delovnem raz- tudi za adaptacije šolskih pošlo- pri sestavi statutov delovnih or- organi odgovorni pred širšo gospodarska organizacija, proiz- merju, hkrati pa mu seveda _______ , ______ pij ter za sredstva, ki so nujno 8a,n'zacij ter rešitev teh vprašanj družbeno skupnostjo, za uspeh in vodno delo, povezavo teorije s omogočiti ustrezno udeležbo v dohodkov občinskih družbenih potrebna za izboljšanje kvalitete v nekaterih statutih, signalizira- delo šole, in ne moremo razprav- prakso, ne glede na to, ali je upravljanju. —dh skladov za šolstvo pravzaprav pouka in glede na vzgojno-var- ba sestavljalcem ustreznih za- Ijati o tem, kdo je nadrejen in __________________________________________!_____ večodstotno nazadovanje, ker so stvene naloge (predvsem osnov- konskih (predpisov pomembne kdo podrejen. Odločiti se je tre-sredstva po učinku manjša, pa tu- nih šol). ' momente iz prakse. ba, pri kakšnem številu članov di zato, ker so ponekod sprerAe- Ko so govorili o ustanovitelj- Ponekod si še niso dovolj na delovne skupnosti bo kolektiv nili dodatne vire za financiranje stvu, so poudarili, da povzroča jasnem glede vsebine statuta, to kot celota opravljal funkcije or-šolstva v osnovne.., Navsezad- največ problemov nerešeno vpra- predvsem zaradi tega, ker’ v gamov upravljanja in si bo izvo-nje je res, da so v občinah ra- sanje, kdo naj prevzame ustano- preveliki meri izhajajo’ iz dose- lil le svojega predsednika, in zumeli temeljni zakon o šolstvu viteljstvo vajenskih šol ter ne- danjih pravil in skušajo le po- kdaj bo kolektiv izmed sebe iz-Po svoje, kajti ko so ga sprejeli, katerih šol s praktičnim poukom, samezna poglavja uskladiti z volil upravni odbor, le bilo rečeno, da se sredstva iz Pojem ustanoviteljstva je delno ustavo, s spremenjenim šolskim Ker pedagoški in ekonomski proračuna, namenjena za šolske zameglilo tudi skupno financira- omrežjem, razvojem in delom razlogi govorijo za združevanje lade, ne smejo zmanjšati. Ta- nje, kajti zaradi porazdelitve fi- samoupravnih organov ipd. Pre- in priključevanje majhnih eno-n™,S* f6 sk adi ,v zneskib sicer nancnih obveznosti na vec pri- mak, izhajajo iz načelnih določb in dvooddelčnih šol k matičnim, P ečah, procentualno pa ne... zadetih se pogosto mhce izmed ustave, dejanskega današnjega popolnim osnovnim šolam, bo SEDSTVA KI SO IN JIH NI mtanoviteHctiif -11081103 stanja in pa iz osnovnih nalog, treba v statutu zagotoviti samo- RpnuhiičV J tnktvn vfc ki n! 3 ub „ a °Stl i” zaradi katerih določena delovna stojnost v smislu delovne eno- B. M. nS“rr5toSi opr.vua1’ ’’ »Maia. V^Jno- J. r organi- opozoril, da so se uspešno uve- Razprava na seji tega odbora ^brazevalne ustanove se mora- zacije tudi podružničnim so- Uavili medobčinski družbeni je izzvenela v ugotovitev da je J°’ se ScIe ,v zadnJem ^ la^- Podnizmcna sola ima lah- skladi za šolstvo, ki so bili do- sredstev za financiranje šolstvi su druzbeno « ekonomsko a- ko za urejanje svojih specific-slej ustanovljeni v Ljubljani, Ma- še vedno premalo. V republiškem I”a0,sv.°J, e’ , , sestavljanja n h zadev tudi lastna pra- riboru in Novem mestu. Že prvo oziroma v zveznem okviru bi bilo statutoY s stahsca družbenih od- vila. Prav tako ima lahko gle-leto (1962) so zbrali 2.068 milijo- treba izoblikovati tak avtomati- I10,80^ m ekonomskega položaja de na potrebe po krajevni druz-nov ozir. 31% vseh sredstev, po- zem ža zbiranje sredstev, ki bi šo1' Pn izdelavi statutov, šol je ben' povezavi tudi svoj svet trebnih za določene šole. Letos zagotavljal stalen ' napredek na treba upoštevati specifičnosti teli enote. Predsedniki posvetovalnih b°do ustanovili takšne sklade tu- področju šolstva. Morda bi ka- zavodov, ki jih druge delovne ®votov podružničnih šol so pa di v celjskem in koprskem zalo iskati rešitev v smer da bi organizacije nimajo. Življenjska Iahk° elani sveta matične šole. okraju. gibanje sredstev za šolstvo stalno zainteresiranost prosvetnih de- V statutu je potrebno obde- . V razpravi so poslanci pouda- vezali na ^porast narodnega do- lavcev za sestavo statutov v nji- latJ sodelovanje šole z okoljem, rdi, da je oblikovanje medobčin- hodka — kakor so predlagali ne- bovih delovnih organizacijah je v katerem živi in dela, to je z ®kih skladov za šolstvo glede na kateri poslanci. v,veliki meri pogojena z dobrim domom (sveti staršev), z družbe- krepitev komunalnega sistema Dejstvo je, da predlogi repub- načinom financiranja šolstva, nimi organizacijami, ki skrbijo Primernejša oblika zbiranja sred- liškega sekretariata za šolstvo načinom ustvarjanja celotnega za vzgojo mladine, posebej z 8t®v za tiste šole, ki presegajo tudi za letos le začasno urejajo dohodka in osebnega dohodka, ki mladinsko in pionirsko organiza-okvir ene same občine, kot pa problem v zvezi s financiranjem, bo stimuliral slehernega delavca cijo, pa tudi z gospodarskimi or-ustanavljanje okrajnih skladov, zato bi bilo treba čimprej po- v njegovem prizadevanju za iz- ganizacijami. Obdelati je samo-^av zato bo treba medobčinske iskati primerno trajnejšo rešitev, boljšanje kvalitete dela. rfpravo učencev (razrednih in klade za šolstvo razvijati tudi kajti s sredstvi »od danes do ju- Osrednje vprašanje je vpra- šolskih skupnosti) in njih vlogo v Prihodnje. tri« je težko živeti M. K. šanje upravljanja. Točne Sej i sveta delovnega kolektiva: kot posebna oblika pri vzgojno-izobraževalnem procesu. Posebej je treba v statutu podčrtati pomen realnega programiranja dela. V programu mora v prvi vrsti priti do izraza osnovna dejavnost, s katero šola dosega svoj učno-vzgojni smoter. Vzgojno in izobraževalno delo bo pri tem moralo imeti enakovreden pomen. Ne more se zanemariti niti prvo niti drugo, ker govorimo o enotnem vzgojno-izobraževalnem smotru. Program šole naj bo splet vsega dela v šoli in v okolju, v katerem šola živi in dela. Tak program bo že v bližnji prihodnosti osnova za celotni dohodek šole., V statutu in delovnem programu naj bo omenjeno tudi proizvodno delo, ki ga opravljajo učenci osnovnih šol in gimnazij, in pa praksa, ki jo opravljajo učenci strokovnih šol. Pri tem naj bi bila poudarjena tudi povezava med šolo ter gospodarstvom in družbenimi službami. Prav tako naj statuti zajamejo sodelovanje šol s prosvetno-samoupravljanja na šoli se je razvil svet delovnega pedagoško službo, pa tudi službo, kolektiva... ki se ‘ ukvarja s {»klicnim V razpravah ob pripravljanju statutov v šolstvu se zelo pogosto postavlja vprašanje, kako urediti rotacijo in reelekcijo organov upravljanja in tudi delavcev na vodilnih delovnih mestih. Ustava SFRJ v čl. 92 in 93 obravnava ta vprašanja. V teh določbah Ustava določa, da se člani delavskega sveta volijo za dve leti; člani upravnega odbora pa za eno leto. Nihče ne more biti dvakrat zapored izvoljen za člana delavskega sveta in ne več kot dvakrat za člana upravnega odbora. Vsako leto se izvoli polovica novih članov delavskega sveta. To izrecno velja za organe upravljanja, izvoljene s strani delovnih skupnosti vzgojno-izobraževalnih zavodov (sveti delovnih skupnosti). Zaradi ostalih ustavnih določb in še posebej v smislu čl. 11 zakona o izvedbi ustave je potrebno analogno temu urediti tudi sestavo organa družbenega upravljanja (sveta šole) s tem, da upoštevamo dosedanja zakonska določila, kateri in kakšno število predstavnikov občanov in organizacij voli oziroma delegira svoje predstavnike v organ družbenega upravljanja, medtem ko glede dolžine mandatne dobe ter menjave polovice članov velja isto kot za svete delovnih skupnosti; razen seveda za direktorje, če je ta član sveta šole po svojem položaju. V primerih, ko zavod nima posebnega organa družbenega upravljanja, ker so ti družbeni predstavniki neposredno vključeni v svet delovne skupnosti, je to potem enotno telo in veljajo vse tozadevne določbe za vse člane. Zato je potrebno te določbe ustave v statutih upoštevati; pri tem pa statuti samostojno določajo, na kakšen način se zamenja polovica članov sveta delovne skupnosti in sveta šole. Možnosti so različne: ah se vnaprej določi, katerim članom traja mandat eno oziroma dve leti, ali pa se, če je organ upravljanja že izvoljen za dve leti, določi ž žrebom ali na kakšen drug način zamenjava polovice članov. Za upravne odbore kot izvršne organe delavskih svetov rotacija ne velja. Smotrno je, da se temeljne določbe o rotaciji kolektivnih organov upravljanja predvidijo v statutih, podrobnosti pa v poslovniku o delu posameznega organa upravljanja. To pride v ooštev v večjih delovnih organizacijah. Reelekcija (ponovna postavitev) je v ustavi (čl. 93) predvidena za delovhe organizacije gospodarstva, medtem ko je za delovne organizacije družbenih služb predvideno, da se z zakonom lahko določi drugačen na-\ čin imenovanja direktorja. Vsekakor pa velja za vse delovne organizacije ustavno načelo, da se direktor imenuje za čas, ki ga določa zakon, in je lahko po istem postopku po preteku določene dobe ponovno imenovan. Razlika med reelekcijo in rotacijo je torej v tem, da rotacija velja za kolektivne organe upravljanja in pomeni, da določena oseba za določeno razdobje sploh ne more ponovno kandidirati in biti izvoljena v organ upravljanja, medtem ko je, kadar gre za reelekcijo, ista oseba po istem postopku (razpisu) lahko popovno imenovana na določeno delovno mesto; če seveda še vedno izpolnjuje predpisane pogoje v konkurenci z drugimi kandidati. Reelekcija direktorjev je torej obvezna tudi za delovne organizacije šolstva; vendar bo način reelekcije urejen z ustreznim zakonom. Zato je najprimerneje, da delovne organizacije v statutih reelekcijo predvidijo. pri tem pa povedo, da je način in postopek urejen v zakonu. Obvezna reelekcija na drugih delovnih mestih v ustavi ni predvidena. Vendarle je smotrno, da tudi delovne organizacije šolstva, predvsem večje, predvidijo reelekcijo za vodilne delavce (hpr. pomočnik direktorja, vodje samostojnih organizacijskih enot in podobno). To je smotrno zato, ker s tem omogočijo napredovanje večjemu štbvilu sposobnih delavcev in zdravo medsebojno tekmovanje. kar lahko v končnem rezultatu prispeva k večjim delovnim uspehom posameznikov in delovne organizacije kot celote Vinko Kastelic MATERIALNI POGOJI ŠTUDENTOV IN DIJAKOV V SLEPI ULICI? Pisma uredništvu Kdo lahko presoja in ocenjuje S skupne seje CK ZMS in UO ZŠJ ljubljanske univerze Na skupni seji CK ZMS In predsedstva Univerzitetnega odbora ZŠJ ljubljanske univerze, ki je bila pred nedavnim, so razpravljali o materialnih pogojih študentov in dijakov. — To vprašanje bo treba čimprej konkretno reševati v komunah in gospodarskih organizacijah, če hočemo izboljšati študijske in življenjske pogoje mladine. — so poudarili med drugim na tej seji. Treba je poskrbeti, da se bo v prihodnje povečalo število štipendij, prav tako pa tudi njihova povprečna vsota, razvili pa naj bi oblike posojila, in sicer z odpisom glede na dosežene učne uspehe. Navsezadnje bo treba misliti tudi na bolj urejeno prehrano študentov, na gradnjo novih domov ipd. — torej na splošno izboljšanje njihove materialne osnove. Po živahni razpravi so na skupni seji sklenili, da bodo poslali odprto pismo gospodarskim organizacijam, kajti vočina izmed njih je pokazala doslej premalo razumevanja in skrbi za reševanje teh vprašanj. To ugotovitev potrjuje že podatek, da so porabile gospodarske organizacije za vse'oblike strokovnega izobraževanja le 0,22 % bruto prometa (v 1962, letu), namesto 1 %, kolikor bi morale po predpisih ... Statistika opozarja, da so materialni pogoji študentov in dijakov resen problem. Pred dob-brimi tremi leti je na primer prejemalo štipendije 36,5 odstotka študentov, lani pa le še 31,5 od-stoka. Analize kažejo, da so sedanje štipendije glede na eksi- TRIDNEVNI SEMINAR NA TREBIJI Na Trebiji v Poljanski dolini je bil v semestralnih počitnicah seminar, ki ga je organiziral za škofjeloške prosvetne delavce občinski sindikalni svet. Ko je Slavko Bohanec govoril v okviru seminarja o vlogi družbenih služb, je med drugim poudaril, da morajo le-te postati enakovredne gospodarskim organizacijam. Prav zato je treba reševati njihove probleme kompleksno — ne pa izolirano od našega celotnega gospodarstva. V razpravi so govorili o neenakem vrednotenju dela prosvetnih delavcev v primerjavi z uslužbenci iste izobrazbe, zaposlenimi v občini, sodstvu idr. (Razlika v osebnih dohodkih je za 20 tisoč din, pa tudi več.) O vlogi sindikalnih organov je govoril Peter Finžgar, o financiranju šolstva in merilih za nagrajevanje po članica republiškega sindikata družbenih služb Silva Bauman. Govorila je o formiranju sredstev za sklade in še posebej za šolstvo ter o tem, da je treba delo učiteljev pravilno - vrednotiti. V razpravi so opozorili na neenake osebne dohodke prosvetnih delavcev iz različnih občin. Zavzeli so se za to, da bi bilo treba šolam za- računu. Povedal je, da bo letos dobil občinski družbeni sklad za šolstvo 298 milijonov, pa tudi to. da se bodo osebni dohodki prosvetnih delavcev povečali za 12 “/o. V razpravi so se prosvetni delavci zavzeli za to, da 'bi občinska skupščina posvetila vso skrb gradnji nekaterih novih šol m zavodov. Predsedlk občinske skupščine je pojasnil, da so sicer že razmišljali o najetju posojila, vendar je vprašanje, kdaj bo to uresničeno. Lahko rečemo, da je seminar dosegel svoj namen, čeprav je bil vsebinsko slabši od lanskega. Zaželeno bi bilo, da bi predavali na takih se-.minarjih tudi pedagoški strokovnjaki in psihologi. Vlado Rozman stenčni minimum (ki je okrog 23 tisoč din na mesec), prenizke, saj je bila na primer povprečna štipendija v 1963/64. letu le 12.390 dinarjev. V prihodnje naj bi se bolj kot doslej uveljavila oblika študentskih posojil z odpisi, ki naj bi predstavljala dodaten vir sredstev za študij. Za letos je v skladu za posojila 74 milijonov, ker pa je zanje zaprosilo več kot 1700 študentov, je jasno, da so sredstva preskromna. Če bi hoteli namreč zagotoviti študentom mesečne dohodke 20 tisoč din, bi potrebovali za leto 160 milijonov. Za zdaj prejema .posojila 1328 študentov, povprečife višina mesečnega obroka pa je le 5700 din. Za dijake — dve obliki štipendiranja V razpravi so opozorili, da so težnje po ekonomskih kreditih neprimerne, ker bi se študenti skomercializirali: znanje, ki bi si ga pridobili s pomočjo kredita, bi nato kot posamezniki prodajali kolektivu... Poudarili so tudi, da bi imelo kreditiranje negativne socialne posledice. Nekatere analize kažejo, da so v zadnjih letih precej narasle honorarne zaposlitve študentov. Bruto promet takih študentov se je namreč povečal od treh milijonov v 1960. letu na 130 milijonov (v preteklem letu). Zaposlovanje študentov gre seveda na račun študija, kar je ob sedanjih zaostrenih študijskih pogojih toliko bolj pereče. Tudi situacija v študentskih domovih ni zadovoljiva: premalo je sredstev, da bi gradili nove zmogljivosti. Ze sedaj si je moralo poiskati 2627 študentov stanovanja pri privatnikih, kjer so lani plačevali povprečno po 5000 din na mesec — 1400 študentov pa se vozi. Ko so razpravljali o štipendiranju dijakov, so opozorili, da so možnosti, da dobi dijak štipendijo, omejene, poudarili pa so tudi, da je povezanast med štipendisti in dajalci štipendij premajhna. Dijaki naj bi dobivali v prihodnje pomoč v obliki štipendij, pa tudi v obliki regresa za vožnjo v šolo in toplega obroka hrane, brezplačnih učbenikov in učnih pripomočkov itd. . V komuni naj bi se (v skladu z materialnimi možnostmi) izoblikovala dva sistema štipendiranja. Prvi naj bi temeljil na sedanjih načelih upoštevanja potreb gospodarskih organizacij po kadrih, drugi sistem pa naj bi bil vezan na razrešitev in krepitev šolskega sistema. Njegov nosilec naj bi bile komune, ki bi v ta namen zbirale sredstva v skladu za šolstvo. Ta sistem bi lahko upošteval tudi razne oblike kreditiranja in pomoči pri urejanju materialnih pogojev šolanja in življenja dijakov. Na skupni seji so med drugim tudi poudarili, naj bi se na II. stopnji šolanja uveljavljalo načelo šola—praksa—šola tako, da bi omogočili nadaljnje šolanje vsem, ki so z delom v proizvodnji (ali na -drugem področju poklicnega udejstvovanja) pokazali sposobnost in pripravljenost za to. M. K. O kritiki je bilo napisanega že precej. Vsak dan poudarjamo, da si je želimo, če je seveda pravična, zdrava, dosledna. Toda kritiki^ še vedno greše ... Najprej vprašanje: Kdo lahko presoja in ocenjuje? Prav gotovo strokovnjak za tisto področje, ocenjevati pa mora z aspekta vodnika, učitelja — razumevajočega in takšnega, ki želi pravilno prikazati napake. In zdaj konkretno — o inšpekciji v razredu: kako ocenjujemo (dostikrat) učiteljevo delo? Govorim v imenu tistih, ki so učitelji in vzgojitelji v polnem pomenu besede. Le-ti poučujejo dopoldne na šoli. Med odmori so z učenci v razredu ali na igrišču, popoldne pa se vračajo k' drugim učencem in delajo z njimi enako zavzeto kot z onimi v dopoldanskih urah. Svoj dan zaključijo ponavadi s popravljanjem zvezkov in s pripravami za naslednji dan. Ze dolga leta posvečajo nedelje šolskemu in iz-venšolskemu delu ... Govorim v imenu tistih, ki jim pomeni delo v razredu največ. Ti ljudje že dolgo poučujejo, spremljajo strokovni tisk, obiskujejo strokovne aktive in seminarje, razne učne nastope itd. Prizadevajo si, da bi poučevali čim bolje ter da bi naučili otroke čim več, pri tem pa so tudi samokritični in ko ocenjujejo svoje delo, si največkrat zapišejo oceno »povprečno dobro«. V njihov razred prihajajo medtem najrazličnejši obiski: inšpektorji, pedagoški svetovalci, ravnatelji, idr. Nekateri med njimi so res pravi strokovnjaki, vodniki in mentorji, kakršnih je Zaradi moderne strehe — voda v razredih 0 osemletki na Trati pri Škofji Loki gotoviti primerna sredstva za njihovo lani odprli na Trati pri Škofji delo že na zadetku šolskega leta. Po- Loki, je eha najmodernejših, občM SSšolsUkimldproS0tort vedn“j staI? pa ^ 130 flll^0"ov- Poseb' na tesnem, zato bi bila potrebna po- "ost novega poslopja je prav go-sojiia za gradnjo novih poslopij in tovo streha, nagnjena proti sre-iičiinic. . , dinj stavbe — kar je že dvakrat sveU^o^rlfgovorif^Tzdl! Povzročilo neprijetnosti... Ze ob lavi statutov, predsednik občinske lanski odjugi je začela voda vdi-skupščine Milan Osovnikar pa o rati v učilnice, zato SO najeli de-družbenem planu občme ter o_ pro- da SQ odmetali s strehe sneg. Tedaj so odstranjevali tudi Tramovje v stori šoli SS1 S %.rS™eS % V Zagorju 1000 din) in tako poškodovali Strokovnjaki republiškega za- strebo' voda za raziskavo materiala in Letos so doživeli na Trati rekonstrukcij, ki so si ogledali pred prizo: snažilke morajo v vedrih časom staro šolo v Zagorju ob odnašati vodo, ki curlja skozi stre-Savi, so med drugim zapisali v ho na parketna tla v razredih, svojem poročilu: »Menimo, da so Vodstvo šole je ukrenilo, kar je stropne konstrukcije v šolskem moglo:' že lani je poklical upra-poslopju dotrajane v toliki meri, vitelj strokovnjake, ki so sode-da je varnost učencev oziroma lovali pri gradnji šolb. Le-ti so osebja že resno ogrožena. Dotra- ugotovili škodo, sestavili zapis-janost lesa lahko povzroči hipno nik in ga podpisali — to pa je porušitev celotne konstrukcije.« bilo tudi vse. Zdaj so strop v učilnicah te _ , „ ... šole podprli s tramovjem, da bo- , Seznama težav pa s tem še ni do lahko nadaljevali s poukom konec Povzroča jih namreč tudi še toliko časa, dokler ne bo do- centralna kurjava, kajti zračnik, grajeno novo šolsko poslopje, ki k1 bi moral odvajati pline, sploh je še brez notranje opreme, in- ne deluje. To so sicer skušali po-štalacij in ometa. Ker je stara Praviti, vendar jim ni uspelo... šola v kritičnem stanju, so dobili Menda ni treba posebej pou-okrog 150 milijonov dolgoročnega darjati, da takšna streha, v kate-posojila, brez katerega sicer ne ri leži sneg kot v kotanji, ni bi mogli dograditi novega po- primerna za naše razmere. Prav slop j a. M. K. gotovo bomo gradili v prihodnje Naj bo kakorkoli že: prav bi bi- Zdaj je seveda vprašanje, kdo lo, da bi arhitekti upoštevali pri bo kril stroške za poškodovano Nova osemletka, ki so jo šele še več podobnih modernih in le- izdelavi načrtov tudi nasvete šolo, zgrajeno šele pred letom pih šol, kakršna je na Trati, prosvetnih delavcev. dni? Vlado Rozman lahko Vsakdo vesel. Pri ocenjevanju se drže stare dobre resnice: — Ne udari, ampak pokaži nepravilnosti in svetuj! Zal je še nekaj takih ^»kritikov«, da zgubi ob njih vsakdo veselje do dela, ker ustvarjajo v človeku dvom v lastne sposobnosti. Naj povem primer. V prvem polletju smo imeli računski pouk. Kritik je tokrat prvič obiskal razred, pomudil pa se je le skromnih dvajset minut! Obravnavali smo že znano računsko operacijo, vendar tokrat na nov način, in sicer z vsemi učnimi pripomočki in načini, s katerimi lahko zaktiviziram učence. Kritik, ki o prejšnjih urah ni vedel ničesar (čeprav so bile priprave dokaj nazorne), se je komaj utegnil dobro orientirati, tedaj pa je začel z »odkrito kritiko«. Takole me je ocenil: »Veste, bojim se, da učenci na tak način ne bodo ničesar znali na koncu leta!« Alfa in omega kritike ... Začela sem dvomiti, ali je moje delo res povsem brez vrednosti in ali moji učenci res ne bodo dosegli nobenega uspeha?! In včasih je slišati, da nisem slaba učiteljica ... Ob takih udarcih izgublja človek zaupanje vase, v svoje sposobnosti in veselje do tega lepega in odgovornega poklica. V razred naj bi hodili nasmejani in vedri (kar je osnovno pravilo pri naših nastopih), toda kako bomo zmogli razdajati vedrino, če je sami ne bomo več premogli? In še epilog: Želimo, kritiko, toda naj bo zdrava in pravična. Takšna, ki gradi, ne pa — uničuje... S. PRIPOMBA UREDNIŠTVA: Naša 'svetovalska služba je mlada, zato je razumljivo, da se tu in tam kažejo njene napake. Vendar bo — po našem mnenju — potrebno, da — glede na vse pogostejše glasove, kot je npr. zgornji — pristojni uredijo to vprašanje in natančneje določijo naloge in načine dela pedagoških svetovalcev; to je predvsem Zavod za napredek šolstva SRS, ki naj bi skupaj z ostalimi Zavodi za PP službo izdelal metodologijo te službe, tako da bosta tako učitelj kakor svetovalec vedela, kaj je njuna funkcija v procesu šolske reforme. Nova šola na Trati pri Škofji Loki ZAKAJ ČETRTINA OTROK NE KONCA ŠOLANJA? Statistični podatki kažejo, da se vpiše vsako leto v Italiji 90 tisoč otrok v prvi razred osnovne šole, pa tudi to, da se jih 25 odstotkov nikoli ne vpiše v peti razred osnovne šole. Računajo, da opusti nadaljnje šolanje okoli Štiri petine otrok v starosti 14 let. Od 100 otrok, vpisanih v prvi razred osnovne šole, jih obiskuje le 40 tudi prvi razred srednje šole (ki je kot naš peti razred osemletke). V tretji razred sred. šole (sedmi razred naše osemletke) se vpiše samo še 21 odstotkov teh otrok. Zakaj so na italijanskih šolah tako žalostne razmere? Analiza pravi, da predčasno opusti šolanje 57 °/o otrok zaradi ekonomskih težav, 16 % zaradi težav pri učenju, 9 odstotkov zaradi pomanjkanja šol in zaradi velike oddaljenosti od njih itd. Kdo naj skrbi za izpopolnjevanje učnega in vzgojnega osebja pri nas Vprašanje rednega izpopolnjevanja ne more biti »privatna stvar« posameznega prosvetnega delavca, čeprav nedvomno drži, da so zanj mnogi zelo zainteresirani. Zato ni prav, da na splošno zelo malo, marsikje pa celo nič, ne stimulirajo osebno strokovno in pedagoško izpopolnjevanje učiteljev in vzgojiteljev, čeprav nam nov način delitve osebnega dohodka to omogoča. Ni namreč mogoče kvalitetno opravljati vzgojno izobraževalnega dela brez stalnega in načrtnega izpopolnjevanja, Potrebe po strokovnem, pedagoškem in družbeno političnem izpopolnjevanju ni treba posebej na široko utemeljevati saj vemo: 1. da redno šolanje ne more nuditi vseh izsledkov znanosti, ki jih potrebujemo pri pouku; 2. da uspešno delo z učenci v šolah in vzgojnih domovih terja od pedagoškega delavca, da pozna in izkorišča izsledke sodobne pedagoške in psihološke znanosti, ki se intenzivno razvijata; 3. da lahko učinkovito vzgajamo mladino v duhu naših socialističnih vzgojnih smotrov samo tedaj, če temeljito poznamo probleme socialističnega razvoja in družbene spremembe pri nas in poti nadaljnjega razvoja in 4. da zahteva uresničevanje naše šolske reforme od učiteljev na vseh stopnjah poglob- ljeno in aktivno reševanje novih problemov v praksi. Zato naj bi bilo izpopolnjevanje pedagoškega kadra bolj načrtno in sistematično, pa tudi bolj enotno kot doslej. V ta namen je zavod za napredek šolstva izdelal skupno z vsemi zainteresiranimi činitelji predlog sistema, programa in oblik izpopolnjevanja osebja v splošnoizobraževalnih šolah in vzgojnih zavodih. Pri pripravljanju omenjenih predlogov so sodelovale nekatere družbeno politične organizacije (zlasti sindikat družbenih služb), šole in fakultete za izobraževanje pedagoškega kadra, številne strokovne organizacije, društva in združenja, večina zavodov za prosvetno pedagoško službo ter posamezni pedagoški delavci iz šol in zavodov. Tako torej predlogi res niso bili sestavljeni »za zeleno mizo«. Ker je problematika izpopolnjevanja zelo komplicirana in obsežna, bi se radi v tem prispevku dotaknili samo vprašanja, kdo naj skrbi za redno izpopolnjevanje pedagoških delavcev. To pa zaradi tega, ker menimo, da ni pravilno in realno stališče, češ naj naše sindikalne podružnice v okviru komune skrbijo tako za družbeno politično, kakor za pedagoško in psihološko izpopolnjevanje prosvetnih delavcev. Razumljivo je, naj bi sindikalne 0 podružnice v sodelovanju z ostalimi'družbeno političnimi organizacijami in zavodom za prosvetno pedagoško službo organizirale družbeno politično izpopolnjevanje. Ne moremo pa pričakovati od sindikata družbenih služb, da bo skrbel tudi za predmetno strokovno, pedagoško in psihološko izpopolnjevanje. Zakon o šolstvu in zakon o prosvetno pedagoški službi jasno postavljata te naloge zavodom za prosvetno pedagoško službo, saj je ena izmed njihovih poglavitnih nalog prav skrb za redho in načrtno izpopolnjevanje pedagoških delavcev. Ce pogledamo, katere ustanove in organizacije so že do sedaj skrbele za izpopolnjevanje pedagoškega kadra in katere bi morale vnaprej še bolj intenzivno razvijati sistem izpopolnjevanja, so to brez dvoma v prvi vrsti šole same, zavodi za prosvetno pedagoško službo, zavod za napredek- šolstva in sindikat družbenih služb v sodelovanju s šolami in fakultetami, ki usposabljajo pedagoški kader, ustreznimi strokovnimi in pedagoškimi društvi ter znanstvenimi zavodi. Sindikalne podružnice in Občinski odbori sindikata družbenih dejavnosti Družbeno politično usposabljanje in izpopolnjevanje naj ne bi vsebovalo samo splošnih stališč do trenutno aktualnih vprašanj, ampak naj bi temeljilo tudi na skrbno pripravljenih analizah osnovnih problemov naše stvarnosti. Ne gre torej le za ponavljanje in propagiranje načel našega družbenega sistema, marveč naj bi izhajali iz konkretne analize družbenih pojavov na sploh in v komuni posebej. Glede na to, da se prosvetni delavec srečuje z družbeno problematiko pri upravljanju svojega zavoda in v pedagoškem delu, naj ^ bi posebni del obravnaval družbeno-ekonomsko problematiko, ki jo morajo poznati vsi prosvetni delavci. Družbenoekonomske probleme in probleme našega razvoja naj bi obravnavali z vidika vzgojnega dela in vidika samoupravljanja. Družbeno politično Izpopolnjevanje. vseh prosvetnih delavcev naJ bi zajemalo zlasti naslednja področja: 1. ekonomske probleme izobraževanja in vzgajanja, 2. družben© upravljanje in samoupravljanje v vzgojnih in izobraževalnih zavodih, 3. nekatera sociološka vprašanja in 4. aktualno politično tematiko. Sole in vzgojni zavodi V šolah je treba učnemu osebju ustvariti pogoje za individualni študij in mu pri izpopolnjevanju načrtno pomagati. Zato je Potrebno, da učiteljski zbor in ravnatelj šole izdelata program za individualni študij na osnovi prosvetno pedagoške službe, uvedeta skupne konzultacije ter nekatere oblike kolektivnega izpopolnjevanja učitelj-skega zbora. Posebej moramo poudariti, kako nujno je potrebno stalno skrbeti za strokovno učiteljsko knjižnico na šoli, da b omogočili osebno in kolektivno izpopolnjevanje.' Solarn bi morali redno zagotoviti tudi finančna sredstva — poseben fond — tudi za izpopolnjevanje pedagoškega kadra, da bi lahko šole krile potne in druge stroške učiteljskega zbora, kadar gredo njihovi člani na različne seminarje in podobno izven svojega kraja. Zavodi za prosvetno pedagoško službo Stalno izpopolnjevanje naj organizirajo zavodi za prosvetno pedagoško službo v komuni in v medobčinskem merilu v obliki raznih aktivov, kot so razredni, predmetni, aktiv predšolskih vzgojiteljic, aktiv defektologov, aktiv upraviteljev in direktorjev šol, saj so se pokazali kot zelo uspešna oblika izpopolnjevanja. Potrebno pa je, da poskrbijo zavodi za finančna sredstva za delo teh aktivov in da pomagajo izdelati skupni program izpopolnjevanja v aktivih. Seminarje, predavanja, krajše tečaje, posvetovanja, diskusijske večere, nagradne razpise ter obiske za pedagoški kader so dolžni po sistematičnem programu organizirati na svojem obr močju zavodi za prosvetno pedagoško službo in morajo v ta namen predvideti sredstva v svojem finančnem letnem načrtu za organizacijo in izvedbo programa izpopolnjevanja, šole pa naj bi krile potne in druge stroške svojih udeležencev. Zavodi za prosvetno pedagoško službo naj bi ne le načrtno planirali in organizirali izpopolnje- vanje, marveč tudi vodili natančno evidenco o strokovnem in pedagoškem izpopolnjevanju učnega in vzgojnega osebja ter vodilnega kadra v šolah ter zavodih tako, da bi lahko na osnovi kvalitete dela v praksi in pri izpopolnjevanju vodili solidno kadrovsko politiko na svojem področju. Potrebno je poskrbeti, da dobijo udeleženci tudi potrdila oz, dokumente o uspešno opravljenih seminarjih, ako so v konzultacijah in drugih oblikah dela pokazali, da so si uspešno osvojili gradivo. Na šolah naj vodstva in učiteljski zbori stalno spremljajo delo in uspeh svojih članov pri izpopolnjevanju, ki jih organizirajo ustanove in društva izven šole. To naj nega dohodka. Naloge zavodov za prosvetne pedagoško službo pri izpopolnjevanju pedagoškega kadra so zlasti naslednje: — Koordinirati za vse prosvetne delavce na svojem področju skupno družbeno politično utnosabljanje, ki ga organizirajo ZKS, SZDL in sindikat družbenih služb ter delavske univerze; — skrbeti za pedagoško in psihološko izpopolnjevanje vsega učnega in vzgojnega osebja, ločeno po vrstah šol in zavodov s pomčojo kadrovskih šol in drugih ustanov ter strokovnih društev; — v celoti skrbeti tudi za strokovno izpopolnjevanje osebja v varstveno vzgojnih ustanovah ter razrednih in predmetnih učiteljev v osnovnih šolah; — voditi delo različnih aktivov na svojem področju; ENO POLLETJE KABINETNEGA POUKA NA OSNOVNI ŠOLI TONETA ČUFARJA Iz nekega poročila (za interno rabo): »-Junija meseca tak učitelj želi in zna izbrati po- ustrezno krepiti šolsko skupnost, kot so se takrat, ko so imeli ve- 1963 je po daljši pripravi in pomislekih učiteljski zbor leg razpoložljivih učil, svojega Do tega pa seveda pridemo, če cino predmetov v stalnem raz-(osnovne šole Toneta Čufarja v Ljubljani) sprejel sklep, da znanja in možnosti, ki mu jih jim ustvarimo pogoje za zanimivo redu. preidemo v šolskem letu 1863 64 s 6., 7. in 8. razredi na nudi predmet, tudi učenčevo pri- poglabljanje v različne predmete Tovariš upravitelj, še eno kabinetni pouk. Člani učiteljskega zbora — učitelji pred- pravljenost sodelovanja, iskanja, in navezanost na prostore, v ka- vprašanje: vaš osebni vtis? metnega pouka — so dokaj .pogumno zajadrali v tej sme- odkrivanja, sklepanja, potem se terih se učijo. Zavest pripadnosti ri...« zlije z učenci v resnično delovno neki šoli je bila nekdaj močneje Nekdo ml je nedavno dejal, - , m . . skupnost. V takih okoliščinah so razvita, saj so jo zavestno podpi- Je najbolj simpatično pri na- Z ravnateljem osn. sole To- in telesni vzgoji ter gospodinj- (podani vsi pogoji za samoupravo rali tudi izvenšolski .činitelji (po- s^m kabinetnem pouku upravite-neta Čufarja v Ljubljani tov. stvu. Vedeli smo, da nas bodo razreda, učitelj pa se počuti su- litična opredeljenost, poznanstva, ljeva vnema zanj . t. Upam, da ne Ivanom Bercetom sva se zmeni- prav učitelji predmetnega po- veren usmerjevalec na svojem posamezni pedagogi)... Še bolj trdim iz te vneme, da so bile ho- 'la, da se bova v pogovoru omejila samo na najbistvenejše stvari. Na vprašanje - — ali bi lahko iz polletnega obdobja izvajanja kabinetnega pouka na vaši šoli potegnili kakšne (spodbudne) zaključke? le dejal takole: Pol šolskega leta je prekratek čas za preizkušnjo vseh učnih oblik, metod dela, za uporabo raznih modemih učnih sredstev, tem manj pa tako kratko časovno obdobje omogoča neke objektivne zaključke in ugotovitve pa tudi priporočila, kdaj, katera šola in s kakšnimi sredstvi naj se loti take reorganizacije. Skoraj osemmesečne priprave naše šole za prehod na kabinetni Pouk —- prijprave so obsegale oskrbo z učili, proučevanje izkušenj, ki so jih v tem pogledu Pridobili šolski kolektivi v Srbiji in Vojvodini, moralna priprava učiteljev in drugo s tem v zvezi •— vse to ni zadostovalo. Ko smo se 5. septembra 1963 lotili dela Zares, so vsepovsod zazijale vrzeli. Ne delamo si utvar, da bi lahko s temeljito pripravo ustvarili tako situacijo, ko ne bi bilo Potrebno dopolnjevati učil, preurejati prostore, proučevati učne oblike, se seznanjati z mladinsko in pedagoško psihologijo, se privajati na delo z magnetofoni, diaprojektorji in filmskimi projektorji; vendar bi si z načrtnejšo organizacijo in izvedbo priprav, ki bi se raztegnile. na dalj- krepko podprli, ker bi sami za ši čas, nedvomno ustvarili boljša ves svet ne želeli nazaj v razre-izhodišča, kot pa smo jih imeli, de klasičnega tipa. Dejstvo, kako Res je, da del materialnih so učenci sprejeli to novotarijo Priprav za sodobnejši pouk sega čeprav vemo, da je mladina Pri nas v čas, ko se je formirala naklonjena spremembam - je šola, res pa je tudi, da se nam za nas .‘/-odbudno, šele zdaj zbujajo dvomi, ali ne V čem je pravzaprav po- bi bilo nemara bolje, ko bi bili hiteli s pripravo kadrov za uspešnejše oblike in metode dela, materialna sredstva pa do- spitacije v tem polletju zame užitek, ki sem ga bil prej redko deležen. Samo primer: kolikokrat je že kakšen upravitelj dobrohotno svetoval učitelju, naj drugič porabi to ali ono učilo, učitelj pa mu je odvrnil, da ga šola nima. V kabinetu se to teže primeri.. Pri ponavljanju in izpraševanju ni nobena težava priklicati v spomin postopek ob primernem učilu. Kakor v razredu razrednega pouka, tako je tudi v kabinetu ob hospitacijah možno kaj kmalu in nedvoumno ugotoviti, kakšno je delovno vzdušje v raz-§ redu, kateri so činitelji, ki ga ustvarjajo, kakšen je obseg in kvaliteta učiteljeve priprave itd. Sodim, da bo nadaljevanje tega dela izkristaliziralo tudi nove kriterije za učinkovito ocenjevanje učiteljeve kvalitete dela. dh 0 vzgoji v sodobnem času V Šmarju pri Jelšah se je zbralo približno 150 prosvetnih delavcev, ki so poslušali zanimivo predavanje prof. Pedička o vzgoji v sodobnem času. Predavatelj je nadvse živo prikazal sodobne pojave v vzgoji, osebnost današnjega otroka in podčrtal nalogo vzgoje kot vodnika mladega človeka v življenje. Popoldne pa je predsednik ©b- V kemičnih in fizikalnih laboratorijih: laboratoriji morajo biti dobro založeni z učili, sicer grozi pouku kemije in fizike največja nevarnost — spremeni se lahko zgolj v pripovedovanje o stvareh, ne pa činske skupščine povabil ob za- v preizkušanje ... uka pri uvajanju kabinetnega področju in cenjen član šolske očitna pa je ugotovitev, da se pouka za vse ostale predmete samouprave. ključku polletja vse prosvetne delavce šmarske občine na družabni pomenek, ki je potekal Ali ste s kabinetnim poukom zavrgli katere izmed starih, klasičnih oblik poučevanja, kot sp temeljita učiteljeva priprava doma, individualno delo učencev doma in v razredu in podobno? Za • uvajanje ali preizkušanje glavitna odlika kabinetnega novjh učnih oblik se je nujno pouka? treba temeljito pripraviti. Ne- že ob analizi pred prehodom kateri primeri malodušja po pr- razredi kot celota kažejo pri raz- Slovenskem domu v Rogaški Sla ličnih predmetih bolj različno, tini. 1. Ali že veste, da... ... bomo prešli v naslednjih sedmih letih postopno na brezplačno oskrbo učencev osemletk z učbeniki. Predvideno je, da bo za to potrebno v okviru naše republike 600 milijonov din. Prvo leto, ko bodo dobil; učbenike učenci prvih in drugih razredov vseh osemletk v enain-šestdesetih občinah SR Slovenije, bo potrebno 37 milijonov. Ko bodo imele šole stalen fond učbenikov, se bodo le-ti delno pocenili, vendar je pomembnejše, da bo predstavljal ta korak začetek uveljavljanja načela brezplačnega šolanja. ... je bilo v zadnjem šolskem letu v šolah s praktičnim poukom 1267 prostih mest, ker lete niso sprejemale več učencev, kot jih je potrebovalo gospodarstvo«. Neizkoriščene so bile . zmogljivosti gimnazij v Stični in Črnomlju, pa tudi v nekaterih drugih večjih središčih. V vajenskih šolah je bilo 672 prostih mest, ker gospodarske organizacije niso sprejele večjega števila vajencev. V tehniških šolah je bilo 514 prostih mest, in sicer predvsem v strokah, ki niso privlačne za mladino, kot npr. usnjarska, rudarska, I lesna in papirniška. ... imamo v naši republiki 29 visokošolskih zavodov, od tega v Ljubljani 20, v Mariboru 6 — po enega pa v Grobljah, Piranu in Kranju. Te šole imajo 62 oddelkov, kar kaže, da nadaljnje širjenje mreže visokošolskih zavodov ne bi bilo potrebno, in opozarja, da bi morali organizacijsko in kadrovsko utrjevati obstoječe tovrstne zavode. ...je Zavod za šolski*in poučni film v Ljubljani izdelal v preteklem lefu od programiranih 80 diafilmov 78 naslovov diafilmov v 15.600 kopijah, od katerih je 9.600 barvnih, 6.000 pa črno-belih. ...je UO Sklada SRS za pospeševanje založniške, časopisne, knjigotrške in tiskarske, dejavnosti dodelil med drugim tudi blizu 57 milijonov din subvencij za učbenike, nad 85 milijonov pa za mladinsko literaturo in domače leposlovje. ZA ŠOLO SKRBIMO VSI Posvetovanje o osnovnošolskih vprašanjih na SZDL Šmarje pri Jelšah Danes ni več tistega šolskega rala sredstva za postopno obnav- kompleksih družbene manjvredna, materialna sieastva pa ao- kafrinetni pouk smo poudar- vem poizkusu so lahko posledica notranjega miru. katerega se ijanje osnovnih šol. Vse so sko- nosti, v togosti. Učitelj mora ne- polnjevali potrebam vsakoanev- ^aj. parnen take reorganizacije za slabe priprave, naglice pri delu, spominjajo še naš; očetje. V šoli raj čez 60 let stare. Poskrbeti pa nehno razvijati svoje sposobnosti, ega šolskega dela ustrezno... O&atrnosvojitev vodij kabinetov hlastanja po čim hitrejših rezul- vre življenje, skozi šolo se pre- bo potrebno tudi za primerna od tod njegova rast in tudi delov- N»ia ru-0- akoralda malo diši DO . ... * , , . ... i. ■ . • , _ .... ___4: I.:_J„ _____1. ____»_JU J-1_ ___.1_Tl-*.-. a pot skorajda malo oisi po njihovem delu. S kabinetom tatih. Najsi poizkušamo s sku- takajo zunanji pojavi, ki so da- stanovanja prosvetnih delavcev no zadovoljstvo. Postavljanju sodelavcev pred go- ^ sodelavec precej kon- pinskim ali individualnim delom nes tako pestri in dinamični. Ob zlasti še v Kozjem, Rogaški Slati- Na posvetu so ugotavljali, da tova dejstva, saj smo ze od usta- kiretizirano p0 za vsebino iaibraževalno tev naj bo vselej delo, ne pa ma-nega, marveč delovnega režima stojnejšemu, odgovornejšemu de- vzgojnega dela, za idejno enot- sa dohodkov, ki so se stekli v n J , . ... , cAtvvščpmeea doodbudneea ta- hi Unlder se mi in nčpnH ne vne- nost’ za neposredno življenjskost zavod, kakor je doslej še marši- šala zagotoviti že letos najnujnej- skupščfna v Božicah odotala re^ M Sa^Snce v^de- VzpOTed?° . pa , goV0I™° kje Odložno * °d- * sredstva, da bo vsak učenec 19 militonov za ureditev dmžin- lek kot enakovredne člane de- dokler si ne bomo pridobili ne- tudln ? povečam odgovornosti pravljati neupravičeno hlastanje dobil toplo malico. Šolske kuhi- skih * • urea“ev a5uzin , skunnosti Kakšen bo ta kih mmnvnih rietovnih navad za naso sol°' 0 vlogl soškega po nadurah, sebičnost, ki se se nje so sestavni del nase reformi- skih stanovanj prosvetnih delav- lovne skupnostr Kakšen bo ta kih osnovnih delovnih Mvad upraviteija, prosvetnih kolekti- prerada pojavlja prav ob delitvi rane šole in to podčrtuje tudi eev na osnovni soli v Cerkljah. bomo dosegah uspehe nekoliko vov in šolskih Oborov, o decen- .osebnih dohodkov in podobne šmarski osnutek občinskega sta- tudrn2astSanovSa učiteljev z in tehnik v katere bo ’ uvajal njeT^te delovni oTlike že na ‘rau1izaci?i ?nomalje- kolektivi se tuta. Zavzeli so se za vso pod- Jugf 4» stopnjo, kjer „ zmogljivosti 582 da so prosvetni delavci ta Sposobnost in vrednost učite- učenčev manjše, snovne možnosti ■ „ * ie SDet nrednosoi ideina pnotnost bi čimvpr nrisnevali k izobraže- skiep toplo pozdravili občina pa IJa pride pri kabinetnem pouku omejene zahteve učnega načrta ^ šmarski občim je občinskf kolePktiv^ načrtnost dela, kar se valno vzgojnim uspehom Šolski d j50 tak° zagot?v,lla dovolj ka- se veliko bo j do izraza kot prej pa še dokaj ustrezne. Na srednji odbor SZDL sklical su oko po- odraža v medsebojnih odnosih, v upravitelji ' pa naj bodo take Qra za osnovne sole. S. S. v okvirih starokopitne sole. Ce stopnji so zmogljivosti večje, po- svetovanje n osnovnošolskih ------ - - odnosih do dela, do otrok, do osebnosti, ki bodo znali širok re- skrbeti za izpopolnjevanje organizira metodološko iz- javlja pa se tudi individualni in- to']h ^rla° okolia* v čutu osebne odgovorno- gister sodelavcev v kolektivu in teres za pestrejšimi oblikami sodelovali solski upravitelji, cla- in furii - sicer opeša, pada sveti, kot je bil nedavni šmarski, . sredstva za organizacijo in stva za pripravo, organizacijo in znem obsegu. Trud pri uvajanju pOSegajo v življenje šole, tako Uvedbo tečajev, seminarjev, izvedbo sepiinarjev, teč »jev in novih učnih oblik na teh dveh najdejo sporazumni jezik in vna- »raktikumov, posvetovanj, eks- posvetovanj ter podobno; * 1 stopnjah pa se nam lahko bogato prej koordinirajo delo. Društvo ?urzij in podobno; — izdaja udeležencem šemi- poplača prav na višji stopnji. prijateljev mladine se doslej še — voditi natančno evidenco narjev in tečajev potrdila o Tako je usoda uspešnosti ka- moglo uveljaviti, čeprav ima , izpopolnjevanju pedagoškega uspešnem absolviranju progra- binetnega pouka močno naveza- prav zdaj veliko vlogo pri mo- adra in udeležencem izdajati mov; r,a na ves prejšnji pouk in torej bilizaciji čim širšega kroga obča- ^atrdila 9 uspešnem absolviranju — spremlja, analizira in s ne biore biti skrb zanjo samo nov za reševanje vzgojne proble- Pfogramov; ’ pomočjo zavodov za prosvetno stvar predmetnih učiteljev. Kabi- matike. Zaokroženo problematiko ~~ spremljati, analizirati in pedagoško službo preverja v netni pouk približuje dejavnosti So v uvodnih besedah nakazali brevei-jati pri praktičnem delu praksi na šolah in -zavodih re- predmetnega učitelja ze znanim predsednik občinskega sveta za so razgibale tudi vse prosvetne drobni. Stvari, ki so trajnejšega ba Šolah in zavodih rezultate zultate različnih oblik izpopol- dejavnostim razrednega učitelja, šolstvo inž. Vlado Tkavc, okrajni ustanove in učiteljstvo v občini značaja naj bi urejevali posebni ^ogramov in različnih oblik iz- nievarL^a• seveda na višji stopnji. Tudi če prosvetni svetovalec Franc Zu- Manbor-Tabor. Po sol^h so usta- pravilniki, ki naj bi bili sestavni ^Polnjevanja " — podpira in po svojih mož- odmislimo prostorne, fizične po- panc, šmarski referent za šolstvo novib posebne komisije za sta- del statuta. nostih skrbi za izdajanje ustrez- dobnosti, nam ostane tisto, kar Ivan Jernejšek in predsednica tute, nekateri učitelji pa so se ZAVOD ZA'NAPREDEK ne strokovne in pedagoške lite- označujemo na stopnji razredne- občinske zveze DPM inž. Marija Pade’f lkr P^fdnela Šolstva rature za izpopolnjevanje ipeda- ga m predmetnega pouka v kla- Frasova. jniaav°d za nanredek šolstva goškega kadra. _ sičnih razredih z^ razrednim »du- Reorganizacija šolske mreže in se opoteka v zagrenjenosti, koristni in potrebni. Izdelava statutov v občini Maribor-Tabor Priprave za izdelavo statutov tuti ne bi smeli biti preveč po- 1. Požauko ga je priredila okrajna delavska univerza. Veččlanska komisija, ki so jo izbrali v okviru sindikata Prosvetni delavci na Koroško in v Italijo Sindikalna podružnica prosvet- 17 nerazvitih osnovnih šol. Na okvirno besedilo bo izdelala nih delavcev Ruše-Lovrenc pri- ita (T)p1 n so xj-----_• •„i„x ___• • tnv, —- izpopolnjevanju peda- Da bi zavod za napredek sol- bom«. Tukaj bi lahko govorih o ge ni. zaključena. V občini je še jn 7a sniotv« s*c*a kadra zlasti tele naloge: stva lahko opravljal zgoraj na- predmetnem »duhu« bolje ---------------------XT- ’ ........ga najbolj odražajo drl ke in navade pri do- ugi men finančna sredstva od sklada V ostalem pa - naj se še ta- h^fiziko. PotrebovaH biTrthližno [l™ *ato‘je ™edlog‘povsem1 orl- b°do fIi5IaY13Lne_ka:i,.-az??J pripravlja okvirni program vedene naloge pri izpopolnjeva- vzdušju, ki ga najbolj odražajo drugj strani pa ni prdemetnih si razdelih^tako5 da bo vsakdo vecdneym izlet sv sine§? in vzgojnega osebja v nju pedagoškega kadra v okviru delovne oblike in navade pri dp- učiteljev. Tu ni nobenega pred-. DriDraviiai eno ' noclavie — nri ^?,r°?k0r,lrljPf®ko V " Sloveniji; statuta. (Delo so pravi ja večdnevni izlet svojih Do- r ep u bi ike, mor a dobi« v* to na- ločeni predmetu in učitelju. ^n4a učUelTa za matematiko ^pJ^so fmeli "vzSh 7u& ^ ^ —— Usm Pri n irv r\r\ IIlCIl ililctIlV.Il d 01 tl Vi o L V d UVi Oi\J.avxcx v pc*xv-xxx o “ blaga zavodom za prvotno za šolstvo SR Slovenije, republi- ko zaganjamo v skoraj^ izključno 30 predmetnih učiteljev. Ce ho- vorov in predavanja, na katerih ki so se že udeležili ^agošto^služho nri nr^anUa0 škega'sekretariata za'šolstvo SR obliko'frontalnega pouka, bo ta čemo imeti. dobre osnovne šole, voto ^'os^mmTrdoločbah^o fv tisti’ tki S°- Se Že ude,ležili ciJi izpopolnievania^n ° g Slovenije in drugih ustanov in oblika tudi ob kabinetnem pouku moramo imeti predvsem ustrezne <,anizaciii ^ole pravicah in dolž ^ksnega potovan:|a’ Pnpovedova- Popolnjevanja; organizacij. in pri takem obsegu snovi še ved- kadre. V občini so večinoma mla-, članov kolek«va o samo h °MVtlS-h S POtl' kah j7rfean,,zlra v različnih obli- Predlagana koncepcija stro- noStlh cIanoV kolektiva, o samo- Novn.zvnUem svetni, i eyan j e zlasti pro- kovnega, pedagoškega in družbe- terih ci/SV <;va CCV ,.v oeka- no-političnega izpopolnjevanja Polnifw=^lPnik vPrašanjih izpo- pedagoškega kadra, ki se v prvi ^ktorie,, 1 P;Praviteliev in di- vrsti naslanja na iz/popoln j eva-Sol ter zavnrfnv njc na šolah, v komuni in v Predlagana koncepcija stro- no'prevladujoča ... wio ^ ^ prihodno®.tio-' ka161'™ uptavlj^u"' šole "in' "fintinčn^m katoe podružS j^sklenU dabo K.k. vpliva oblika kabi- jrfd" .St ~ <*«»» >*<** netnega pouka na nadaljnji za tiste precjm’ete ki ijh naiboli Pa za^^ucu^e-10 končne določbe. za izdelavo statutov Na pobudo razvoj in delo razrednih skup- potrebujejo Upajo da bo izobra- ' ° izdelanem predlogu ter o sindikata so oživili delo nekate- ^^tao iznoJlnif^ Vn° fpred' okviru medobčinskih žavodov za ga prostora? fzobraževanie kf Sa ie letos no- razpravljali vsi komunisti - pro- di svoj stanovski pevski zbor v ^ šol dru£A 0+ Pr°f??r" p,r0fve^n0 Pedag°s 0 siuzbo, je TTcrr.fnviij qrnf> w trdila celjska okrajna skupščina svetni delavci iz te občine. Na- Mariboru. Aktivno sodelujejo še organizacijami in dru- nančnih sredstev. da .je nujno razredni dom otrok Predlagali so ustanovitev amorti- mi posamezne šole. V dosedanjih tudi v Lovrencu na Pohorju • Roman Oberlintner nadomestiti s solskim domom in zacmkeea sklada, kier bi se zbi- razpravah so ugotavljali, da sta- I. P. t »minimalni uCni načrt ŽvaLga dela ILljstva ZA OSNOVNO SOLO?« V velenjski občini smo nekaj niže organiziranih šol v tem šolskem letu že uspeli priključiti centralnim šolam, ali pa z uspehom pričeli voziti z avtobusom otroke iz oddaljenih krajev v centralne šole. Stvari so šele v svojem začetku, v 1. 1964—65 čakajo nadaljnjih rešitev. Ko tako pregledujemo delo, uspehe in neuspehe, s katerimi se srečujemo povsod, tudi na centralnih šolah, z veseljem ugotavljamo, da so aktivi niže organizi-ranih šol ena izmed važnih in uspešnih prijemov izobraževanja učiteljstva teh šol. Nekam tradicionalno vklenjeno mišljenje, da je niže organizirana šola sama po sebi manj vredna, manj sposobna dati ipd., se je moralo prav zaradi uspešnega in prizadevnega dela učiteljstva v aktivih, organizacij ter aktivov in s splošnim razumevanjem pedagoške službe umakniti priznanju, da šole delujejo v specifičnih pogojih, v organizaciji pouka, ki ima tudi svoje pozitivne korenine. Že samo indirektno delo daje dovolj možnosti za oblike skupinskega dela, za tako organizacijo, kjer se dajejo možnosti za vsestranski otrokov razvoj, seveda ob prizadevnem, sposobnem in predvsem organizacijsko močnem vodstvu. Vrsta sestankov aktiva v letu 1963 mi je zapustila dokaj uspešne možnosti nadaljnjega razvoja v pripravah na študij doma, qfl-prla prenekatere možnosti novih oblik pouka, predvsem (pa, kar je bistveno, dala tisto navezanost in delavoljnost ter predvsem pripravljenost na delo na niže organizirani šoli, ki ga učitelj niže organizirane šole mora nujno imeti. Stalni stiki z ostalimi učitelji, izmenjava mnenj, predvsem pa' posredovanje izkušenj starejših učiteljev, vse to nam daje zaupanja in vero v samega sebe, v lastni dvig. Vse to pa je imelo prav v zadnjem letu pri vseh učiteljih niže organiziranih šol naše občine velik odmev v tem, da so se zavedali, da je možno tudi na niže organizirani šoli (v kombiniranih oddelkih) dosegati lepe rezultate, pa čeprav ne bleste ... In prav zato ker je vsled geografskih, socialnih, gospodarskih, in ne nazadnje (političnih prilik nemogoče, vsaj še v doglednem času, združiti vse niže organizirane šole s centralnimi šolami, je potrebno niže organizirane šole opremljati bolje, jim dajati, če že ne boljše, pa vsaj enake pogoje dela, kot centralnim šolam. Predvsem pa je potrebno rešiti vprašanje, na katerega smo učitelji našega aktiva naleteli prav v tem letu, posebno pa še ob priliki skupnega aktiva novembra 1963 v Završah nad Mislinjo, kateri se je sestal skupno za občino Slovenj Gradec in Velenje. Ob tem študiju, razmišljanju na podlagi razprave, predvsem pa ob ; deljenih mnenjih postavljam "kot osrednje vprašanje, eno izmed bistvenih vprašanj za naše niže organizirane šole: ALI SMO RES LAHKO UČITELJI NIŽE ORGANIZIRANIH SOL TISTI, KI BOMO SKUŠALI IZBRATI BISTVENO SNOV (gre tu za višjo stopnjo, t. j. za VI.—VIII. razred) IZ OKVIRNE- specifične učne načrte, pogojene krajevnim razmeram, razmeram komune, nikakor pa ne more biti učni načrt v bistvu pogojen za vsako šolo zase. Saj vemo, da izhaja naša šola iz stališča, da je enotna in splošna ter obvezna za vse otroke! Torej kaj sedaj?! Leta 1959 sem bil na seminarju za niže organizirane šole v To Vprašanje je sprožil -bv v članku »Aktivi niže organiziranih šol — prepotrebna oblika izobraževalnega dela učiteljstva«. Kakor pravi, bi rad vsem, ki so dolžni misliti na te Stvari, položil na srce usodo tistega dela naše mladine, ki kljub nenehnemu strnjevanju šolskih okolišev ostajajo še vedno v odročnih krajih, v razpršenih, ponajveč gorskih vaseh in zaselkih ter načrtu namreč, bi bilo morda potrebno še več povedati. Zdi se mi, da je to -vprašanje širše, kakor je bilo postavljeno. Relacija mesto—vas oziroma velika šola—majhna šola je našla vedno svoj odraz v učnih načrtih in vrstah šol. Možni sta dve rešitvi: rešitev na principu Škarij in. rešitev na principu enotne šole. Ko so v naših krajih uvedli Zavod za prosvetno pedagoško službo Ljubljana I je v semestralnih počitnicah pripravil seminar za učitelje glasbenega pouka v nižjih razredih osnovnih šol Ljubljani, od tam sem se vrnil poln optimizma, da bom lahko V prihodnjerh šolskem letu zagledal nek minimalni učni načrt za potrebe naših šol — ne recept, pač pa napotilo, kaj se mora obravnavati in kaj je bistveno, kaj mora vsak otrok, tudi na niže orgahizirani šoli, znati. Kaj pa želimo? Povzemam mnenje večine s posveta v Završah, s področja dveh občin, ki imajo večji odsto- dokončajo obvezno šolanje v niže organizirani šoli. Morda se bo kdo ob njegovem članku začudil: Kako? Ali res še ni konec, ah res še ne bo skoro konec teh nesrečnih enorazrednic in dvorazrednic? Mar jih ne ukinjamo vsa leta? Ali tovariš -bv le ne pretirava? obvezno osemletno šolo — bilo je v prejšnjem stoletju — smo bili najde’j od enotne šole. Situacijo v učnih načrtih so reševale predvsem škarje. Tedaj so govorili o normalnem učnem načrtu za osemrazredničo (danes bi ji rekli osemletno šolo z osmimi oddelki), dalje o načrtu za se- Niže organizirane šole niso naša demrazred^ico (sedemoddelčno perspektiva, zato je mar treba šolo), za šestrazrednico, petraz-o njih govoriti? rednico, štirirazrednico, triraz- Tovariš -bv ne pretirava, rednico, dvorazrednico in konč-Niže organizirane so in kaže, da no o načrtu za enorazrednico tek učencev v niže organiziranih bodo še dokaj časa ostale, naj (osemletno šolo z enim oddel-” " • ■ ' .... jih še tako ukinjamo. Vedno kom). V drugi fazi, ki je trajala šolah, kot pa je republiško povprečje. Ali se res ne izplača posvetiti nekaterim strokovnjakom, da bi se zaradi majhnega republiškega odstotka lotili te naloge in skušali dati učiteljstvu niže org. šol predragocen pripomoček v roke. Saj dela ostane nove nastajajo. Razseljevanje pasivnih krajev je neprekinjen in vsem dobro znan proces, ki nujno vpliva na dinamiko osnovnošolske mreže, na število oddelkov na šolah in na organizacijo pouka. Razen tega so v gorskem svetu prometna sredstva vse do leta 1941, se je nižja t. j. po letu 1945, ko je bila ukinjena meščanska šola, sta ostali na zgornji stopnji še vedno dve vrsti obveznih šol. Sele s šolsko reformo smo prešli na enotno obvezno šolo. V čem je pravzaprav razlika med šolo po principu Škarij, kakor smo imenovali različnost učnih načrtov in princip neenakih šol, ter med enotno šolo? Prva je gotovo cenejša, izvedljiva je z manjšimi žrtvami in tudi hitreje. Načrti se prilagajajo situaciji. Najbolj sprejemljiva je za tistega, ki odloča o šolskem proračunu in kreditih. Diferencirana šola odstopa od stremljenja po enakih izobrazbenih možnostih oziroma pravicah za vso mladino. Enofna šola pa je bila od nekdaj cilj šibkejših, ki so bili v diferenciranem šolskem sistemu prizadeti. Načelo enotne obvezne šole smo sprejeli kot temeljno načelo naše reformirane obvezne šole. Do realizacije enotne šole je seveda še daleč, ker se s samim sprejetjem načela ni spremenil čez noč tudi geografski;, materialni in kadrovski faktor, ki je čez vse odločilen. Enotna šola je postavila tudi enoten program, zato je izstopilo še večje neskladje med možnostmi niže organiizramih šol in učnim načrtom. . In kaj sedaj? Ali naj gremo na dvojni učni načrt? Ce je načrt (prezahteven, če je pomanjkljiv, ga je treba dopolniti, izboljšati. Ostati bo moral pa- le enoten, če naj postavlja pred družbo upravičeno zahtevo in že priznano ter pridobljeno pravico do izenačevanja pogojev za izobraževanje mladine ne glede na kraj in socialni izvor. V navalu vprašanj, ki so se pojavljala ob reformi osnovne šole, so se najprej zvrstila tista vprašanja, ki so. splošna, in vtorašanja normalnih šol v večjih krajih, v industrijskih centrih in mestih. Naš pedagoški teren ie zahteval, naj bi bile v novem učnem načrtu jasneje določene naloge in mesto niže organizirane šole. Zavod za napredek šolstva SRS je s pomočjo takratnih okrajnih iprosvetno-pedagoških služb pridobil za sodelovanje pri komentiranju učnega načrta okoli 30 učiteljev, ki so imeli za seboj daljšo prakso na niže organiziranih šolah. Ta skupina je predlagala dopolnitve in prilagoditve načrta za delo v kombini- osno-vna šola (nižji štirje razre- ranih oddelkih. Bila je soglasna, di vsaj v učnem načrtu izenače- da je treba izhajati iz pozicij vala, na višji stopnji pa se je enotne šole, zato učnega načrta razcepila v tri vrste šol: v višjo ni oklestila, ni napravila nekega osnovno šolo, v meščansko, šolo skromnega učnega načrta, kakor in nižjo gimnazijo. V tretji fazi, bi morda kdo pričakoval. Tak načrt bi namreč nujno vedel v priznanje dvotirnega sistema, ki smo ga že prej zavrgli. Marsikomu bi tak umik zahtev prav prišel in se čutil razvezanega dolžnosti do podeželske odročne šole, češ, saj so sedaj možnosti in zahteve usklajene. In mladina v teh šolah bi se morala zadovoljiti s skromnejšo izobraizbo, ki bi ji že vnaprej zapirala pot navzgor v šolskem sistemu. Porečete, da je sedaj ravno-tako ta mladina prikrajšana, če ne še bolj. Prav gotovo, da je to res, vendar podeželska šola ni umaknila svojih zahtev in priznanih pravic in dolžnosti. do mladine, kakor jih ima šola v večjem kraju. Prepad med majhno in veliko šolo bo še dalje zijal, izobrazbene možnosti mladine v mestu in v podeželju ne bodo odpravljene ne poceni in ne lahko. Vendar je naša skupnost sprejela načela enotne šole in je zato odločna izpolniti jih postopoma. To kažejo prav gotovo zadnje večje investicije, ki so jih občine vložile v to, da bi napravile učinkovitejšo šolsko mrežo. Niže organizirane šole bodo morale izbojevati še mnoge investicije v zvezi z učnimi sredstvi, izobraževanjem učnega kadra in raznimi oblikami pomoči učiteljem in učencem. Najučinkovitejše sredstvo pri tem prizadevanju jim bo prav enotni učni načrt. Nekoliko (paradoksno zveni, a je vendar res, da je prav enotni učni načrt šoli v pasivnih krajih najbolj potreben. Razumljivo je zato, da se omenjena skupina praktikov iz niže organiizranih šol ni mogla sprijazniti s tem, da bi predlagala minimalni načrt, t. j. načrt, ki bi se po obsegu snovi in tudi po izboru ločil od normalnega. »Predmetnik in učni načrt za osnovno šolo«, ki je izšel pri Državni založbi Slovenije 1. 1962, daje učiteljem niže organiziranih šol predvsem napotke za sestavo načrta za prvih pet razredov. V zadnjih treh razredih osnovne šole ne bi mogli, po mojem mnenju, iti po drugi poti. Mogoče je pristati na komentar načrta, na navodila učiteljem za sestavo (podrobnih učnih načrtov, ne bi se smeli pa poslužiti Škarij in ogoliti načrt. Komentar in navodila za načrt v VI., VII. in VIII. razredu so gotovo zelo potrebna. Nastati bi morala ob praksi, ali se vsaj krepko opreti nanjo. Morda bi pod dobrim strokovnim vodstvom in ob primerni pomoči lahko mnogo prispevali k sestavi takih navodil in komentarja prav aktivi niže organiziranih šol. A. S. še kljub temu dovolj: mi bomo nemočna. Z njimi ne moremo po naši volji podaljševati okolišev centralnih šol, tako da bi morali itak potem kombinirati, pripravljati kombinirane — zložene učne načrte kot edino možno obliko uspešne dejavnosti ns naših šolah. Najti bomo morali nova pota, graditi na vsem tem, kar so gradili naši predhodniki še v težjih pogojih, kot jih ima pretežni del učiteljstva niže organizirane šole danes, pa čeprav tudi danes ni vse rožnato. da se tudi v to področje bolj poglobimo, da pričnemo nekaj delati, ker sicer se bomo znašli na vsem lepem na kraju pota in čas nas bo zapustil. Vrsto stvari smo že uvedli v _ . TT*,-T„_, . . naše šole, vendar bistvenega GA UČNEGA NAČRTA, kot nam vprašanja se še nismo ]otili> da učenci lahko od doma obiskovali šolo. 1 Ker se težišče gospodarskega in kulturnega življenja le še bolj kakor kdajkoli poprej prenaša v mesta in v večje centre, postaja izobraževanje mladine v pasivnih odročnih krajih še bolj kritično, kakor je bilo sicer že od ^hekdaj. Ce prav razumemo pisca nico obstoja. Smatram, da bi bilo nujno, omenjenega članka, napisanega y zavodu, v katerem je veliko skrbjo, zavzetostjo ’n dajejo pri. posameznih predmetih navodila tega učnega načrta? Postavljam vprašanje: ali ni meni morda bistveno eno, drugemu drugo, tretjemu tretje in tako lahko na Slovenskem potem imamo toliko podrobnih učnih načrtov, kot je učiteljev. Res je, da bomo imeli bi pa vse to uspevalo, se krepilo, razvijalo in dobilo neko določno obliko, je (potrebno mnenje predvsem s terena. Podpreti nas morajo tako ZPPS4 sveti za šolstvo, šolski odbori, predvsem pa oni, ki so dolžni misliti tudi o teh stvareh! Kaj mislite ostali? -bv Mozaik izvenšolskega dela Ob desetletnici vzgojnega zavoda »Elvire Vatovec« Na griču nad prijazno Stru- duševno nerazvite je bil odprt Vodilo učiteljev in vzgojiteljev njansko dolino je poslopje vzgoj- novembra 1953 v Portorožu. je bilo, naj se otroci uveijavlja-nega. zavoda »Elvire Vatovec«, ki Ob drugem popisu duševno jo v krožkih po svojih sposobno-je 27. decembra praznoval 10-let- nerazvitih otrok (aprila 1953) je stih in nagnjenjih, da si pridobe komisija določila za posebno šo- samozavest in samostojnost, ki jo v katerem je tudi lo 46 otrok (od teh jih je bilo 31 bodo najbolj potrebovali v živ-z veiiiKo skrbjo, zavzetostjo m posebna osnovna šola, vzgajajo slovenske narodnosti in 15 itali- Ijenju. toplino, je hotel opozoriti na te- in šolajo laže duševno nerazvite janske). Komisija je tudi predla- Več let so ra-nravliali o tem žak položaj niže organiziranih — tako imenovane debilne otro- gala, da naj bi Odpfli V Portoro- da bi morali nreseliti zavod V šol, njihovih učencev in učite- ke. Šolanje je zanje toliko po- žu pomožno šolo, v njej pa biybi- bolj primerne prostore To se Ijev. Popolnoma se strinjam z membnejše, ker jih usposablja za la dva razreda za otroke sloven- um (e uresničilo šele ianuaria vsem, kar je povedal o stanju vstop v življenje. Po končanem ske in dva oddelka za otroke iggi k.n se ip zavod preselil v na teh šolah, o delu učiteljskih šolanju se ti otroci začno vzdr- italijanske narodnosti. , prostore nekdanjega samostana v aktivov, tudi glede specifičnih zevati sami: tako postanejo ak- Poslopje zavoda v Portorožu strunianu Posl oni e ie dala v pogojev dela na teh šolah, na tivni člani družbe. so adaptirali jeseni, s poukom pa uporabo ZPM pod" pogojem da si katerih se učenci privajajo na Nekateri absolventi šole so se- so začeli 5. novembra, 1953. Po- pridrži prostore v poletnih me-samostojno delo (pri učenju, si daj zaposleni v industriji kot možna šola je imela v prvem secih za počitniške kolonije pridobivajo znanje s pridnostjo, pomožni in polkvalificirani de- šolskem letu 1953/54 54 priprav- , .' . . z večjimi žrtvami, kakor učenci lavci, ali pa delajo v zasebnih in Ijalrii, prvi in drugi razred za , „es+etletn,lcl ,zavoiia J6 ^ večjih šol. In samostojnost m kolektivnih gospodinjstvih ter otroke slovenske narodnosti. Vseh , v rl^e’'|’ dveh adaptirani! pridnost so v življenju velike drugo. slovenskih otrok je bilo 30, med- Prosto,r°v: odprli so sodobno ure- človeške vrednote. Vzgojni zavod so poimenovali tem ko je bilo italijanskih osem. Prostor za gospodinjski m Samo o njegovem osrednjem po prvi partizanski učiteljici na Prvo šolsko leto je bilo v po- . moni Pouk, poleg, tega pa so vprašanju, ki ga v članku za- Primorskem Elviri Vatovec iz možni šoli (tako so tedaj imeno- JzPop®lml1 ln opremili stavlja, o minimalnem učnem Cežarjev, ki so jo fašisti po kr- vali vzgojni • zavod »Elvire Vato- tudl druge prostore. voločnem mučenju (skupaj s se- vec«) 38 učencev, dva učitelja in stro Marijo) ustrelili 2. septem- dve vzgojiteljici, bra 1944 pri pokopališču v De- Število otrok v tej šoli je na-kEmih. raščalo iz leta v leto, prav tako V koprskem okraju je vzgojni pa tudi število razredov in učno zavod »Elvire Vatovec« edini te vzgojnega kadra. Tako je bilo na vrste in tako obiskujejo posebno zavodu v šol. letu 1960/61 že de-osnovno šolo v Strunjanu otroci vet razredov v sedmih oddelkih iz celega okraja. Večina otrok z 90 učenci, stanuje v zavodu — ostali, zu- Posebna osnovna šola in za-nanji učenci pa se vozijo vsak vod v Portorožu sta delala v iz-dan iz Izole in Kopra v šolo. redno težkih pogojih, saj ni bilo 2e leta 1951 so ugotovili, da niti najnujnejših prostorov (am-bo treba ustanoviti zavod in šo- bulante, bolniške sobe, delavni-m^za duševno zaostale otroke, ce, igrišča, garderobe itd.). Kljub Tedaj je namreč SPK (nekdanje- temu so učitelji in vzgojitelji naga) koprskega okraja na pobudo daljevali z učno vzgojnim delom zavoda za gluho mladino iz Por- in se trudili, da bi dali otrokom f°wZa za^el popisovati vso de- kar največ/ Plod tega prizade-lektno mladino. Statistika je po- vanja so bile vsakoletne razsta-^hZa^a’- k*-*0 šolo- ve ob koncu šolskega leta, ki so obveznih otrok (slovenske in ita- vzbujale pozornost in občudova-hiains^e narodnosti) defektnih nje vseh, ki so si jih ogledali. -42 ali 4,4 % Razpredelnica tega Tudi izvenšolsko delo je bilo ze-popisa je zajela vse vrste defek- lo razgibano. tov 7~ gluhote do duševne ne- Na šoli so uspešno delovali razvitosti in govornih napak. Za dramski in jezikovni krožek ter Štefanija Cvitan Umrl je Franjo Bitenc Vest, da je unjrl Franjo Bitenc — pedagoški svetnik in dolgoletni ravnatelj osemletne šole na Brdu pri Lukovici — je zadela vse njegove prijatelje, tovariše, pa tudi učence. Množica ljudi, ki so ga poznali in cenili* ga je spremila na njegovi zadnji poti* To je bilo skromno priznanje prija" tel ju, učitelju in svetovalcu. Čeprav je minilo že 40 let njegovega neutrudnega dela. ni nihče pomislil na to, da bo moral Franjo Bitenc tako kmalu zapustiti šolo in svoje učence. Počitnic ni poznal, z doseženimi učnimi in vzgojnimi uspehi o} bil nikdar zadovoljen. Želel je, da hi bila njegova šola res vzorna in bi se učenci čimveč naučili. Delal je vse: bil je učitelj, vzgojitelj, svetovalec, pevovodja, režiser, vrtnar idr* Navidezno strog in nepopustljiv v resnici pa natančen, dober in vesten tak je bil pokojni Franjo Bitenc. Čeprav je bil že težko bolan, hi utegnil misliti na svoje zdravje: svoje zadnje moči je razdajal v delo* Njegova tiha želja je bila, da bi do- Poslopje vzgojnega zavoda »E. Vatovec« v Strunjanu, kamor se je zavod preselil januarja 1961 duševno nerazvite otroke, ki jih pevski, ki je dobil priznanje na dosegel odobritev0gra da so vsebina, metode in uke dela domske skupnosti u ®tej služile za zgled podobnim v tenovam v Ljubljani pa tudi D bru8lh krajih, v domu samem u se je to odražalo v študijskih ^Pehih, izboljšanju discipline, i lenosti prostorov in bogati lif'Gresni dejavnosti na najraz-tr^-teih področjih. Skoraj vsak org gojenec sodeluje v kakem __gar>u skupnosti, kljub temu pa kot beremo — še niso zado- Sestavek »Bodo podjetja še štipendirala?« načenja aktualno problematiko, ki gotovo zanima velik del gojencev. V obliki razgovora s predstavnikoma ELES in Zavoda za avtomatizacijo pri Iskri skušata pisca članka pojasniti vprašanje štipendiranja v nekaterih podjetjih. Na koncu pa beremo: »Visoko število štipendiran-cev v našem domu še vedno ni zadovoljivo. Enajst gojencev in tri gojenke se v našem domu komaj šolajo, ker nimajo finančnih sredstev. Od fantov jih ima pet štipendijo, ki pa ne vrsti namenjene uporabi v osnov- bolj potrebno, ker se učenci dani šoli, toda ne bo odveč, če jih nes posebno od poezije vedno bodo zavrteli pri pouku sloven- bolj oddaljujejo, kajti preveč so ščine tudi na šolah druge stop- usmerjajo v tehniko in praktič-nje, parcelo odrasli ljudje jih bo- n0st. Nikakor pa ne bi bilo do-do z užitkom poslušali, kajti Sta- volj, ako bi na plošče posneli sa-ne Sever pripoveduje lepo, sočno mo pesem, ampak bi bilo potreb-in privlačno. Deklamiranje in re- no posneti tudi izbrane in značilne odlomke iz naše proze in drame, da bi učenci spoznali lepoto našega jezika, da bi spoznali, da je treba tudi slovenski jezik negovati in kultivirati, saj vemo , . .. , iz vsakdanje prakse, da je izmed popravljal radijske aparate v v partizanskem kraju Vojsko vseh iezikov ki se jih učjjo učen. svoji delavnici. (gojenci doma TSS so nesli 28' gojencev pa služi del de- učencem tamkajšnje šole 80 uč-narja za vzdrževanje in šolanje benikov, ozvočili jim bodo šolo z delom v domu. 22 jih je za- ipd.), dalje vesti s sestankov, o poslenih v kuhinji, eden skrbi krožkih, športu itd. za smetišče, štirje so v knjižni- ci na naših šolah, najteže naučiti učence lepe in pravilne Sloven- ci, eden je1 električar. Njihov Ne izdajamo lista zgolj zato, d^f ^oie^i^ežej^S ^ ^v^tnfuS: fl9M din). Tistih ki nosijo hra- "S’ ^ ^lan ^ no, pomivajo pladnje in pribor, čla™ kf; ka£ill4307800Odin000 ^ ^ gagati, Tffirdi... da t Gojenci od časa do časa de- o živ- lajo po nekaj ur dnevno v raz- 1;,e J n delu kolektiva.«« Treba je reči, da je »l^aš nih ljubljanskih podjetjih in Treba je reči, da je ustanovah, da zaslužijo denar skupnost« eno redkih glasil dom za svoje potrebe.. .■« skih skupnosti pri nas, ki s tak. Tudi sestavek »Ali smo pred prizadevnostjo in temeljitostjr zadošča, ker so doma tako sla- podražitvijo oskrbnine?« je na- odražajo življenje v svoji usta- be finančne razmere, da je go- pisan v obliki razgovora, na ka- novi ter s potrebnč resnostjo in jencem štipendija edini vir do- terega so povabili upravnika do- odgovornostjo načenjajo bistve- hodkov. Stisko z denarjem v ma, računovodjo, ekonoma in na vprašanja življenja in dela v ščine. In končno bi bilo zelo ko- domu rešujemo z možnostjo druge, ter pojasnjuje ekonomski svojem kolektivu. (Uredniški od- ristno, ako bi imeli na ploščah dela v dijaški zadrugi, ki je položaj doma. bor šteje 11 članov, urednica pa za šolsko uporabo tudi najlepše spet pričela z delom. Pridružil Razen tega beremo še sestav- je Vera Domanjko.) uglasbene pesmi naših najpo- se jim je tudi radioklub, ki bo ke o življenju v domu, z obiska dh membnejših pesnikov. B. NOVE KNJIGE Stanka Vilhar — »Sence pod Matajurjem«. Ob dvajsetletnici vstaje na Primorskem je založba Lipa natisnila povest Stanke Vilharjeve »Sence pod Matajurjem«, delo je prejelo Kajuhovo nagrado za leto 1963. Pisateljičino ime je novo, zato takšno priznanje vzbudi zanimanje za delo, za literarne kvalitete. ' Pisateljica posega s povestjo v socialno življenje polpreteklega življenja v Beneški Sloveniji. Nehote nam je v mislih primerjava z Bevkovim romanom »Kaplan Martin Cedrmac«, ki pa ima že žlahtno patino sodobne klasike. Vilharjeva je posegla v novejši čas, v »Sencah nad Matajurjem« je podala neizkrivljeno podobo socialne stiske Slovenske Benečije, kjer stiska spričo preganjanj in nasilja preraste v zavesten upor v času NOB. Pripoved je epsko razpotegnjena s težnjo po fabulativni realnosti, kot posebnost velja omeniti vpletanje jezikovnih posebnosti benškega izrazoslovja. Usode ljudi iz povesti so usode mnogih v predelu Beneške Slovenije, skupna jim je volja do svobode in človeka vrednega žvljenja. Smiljan Rozman — »Rozalija in Vrtačnik«. Pravzaprav gre za dve noveli, obema pa je skupen nekak paralelizem po motiviki in iskanju ljubezni. Ce noveli po zgradbi opozarjata na Faulknerjeve »Divje palme«, pa bi bilo neumestno vzporejati karkoli po idejni, stilni plati. Če smo bili doslej vajeni pri Rozmanu prizorišča z mnogimi akterji, pa ob teh novelah naletimo na novost, ki kaže pisateljev premik: pisatelj se omeji na eno osebo ter jo psihološko razčleni v dogajanju, hkrati pa poda razdrobljeno podobo vsakdanjosti v vsej realnosti. Dvoje človeških življenj v mestnem okolju, kjer si Vrtačnik in Rozalija želita utrgati kos sreče, tiste vsakdanje sreče ljudi brez visokih, vrtoglavih stremljenj, da jim ne bi življenje počasi, vsakdanje iztekalo v prazno. Knjiga je izšla v zbirki Školjka z opremo Jožeta Brumna. Milivoj Matošec — »Tudi v vesolju odveč«. Mladinska knjiga je v prevodu Lojzeta Maruška izdala povest Milivoja Ma-tošca »Tudi v vesolju odveč«. Gre za izrazito mladinsko povest, kjer se fantazija posrečeno prepleta s humorjem, nevsiljiv pedagoški ton ima svoj re-zon po namenu in učinku na mladega bralca. Povesti bi bilo v prid, ko bi bila mestoma bolj jedrnata in manj razvlečena. Živahna dogajanja, polna fantazije in vedrine dado mladinski povesti odlike čtiva, ki se rado priljubi med mladino. Mitja Vošnjak — »Onkraj ' ceste se spet pričenja življenje«. Novo delo Mitje Vošnjaka stoji nekje med povestjo in romanom, vmes pa se mu še pozna reportažni slog, čeprav v dosti manjši meri kot v prejšnjem delu. Tudi v najnovejšem delu je Vošnjak ostal zvest resničnim dogodkom iz časa narodnoosvobodilnih bojev ter ga upravičeno uvrščamo med pisce, ki so po tematiki obogatili spominsko in leposlovno slovstvo na to temo. Spočetka zadržana zgodba šele kasneje dobi tisto dinamiko, kot jo potrebuje, manjka pa prave dramatičnosti. Pisateljev lirizem, se zdi, je delu bolj v oviro kot pa v funkcionalno soskladje. Vseskozi ostaja preprost in nazoren, brez večjih slogovnih pretenzij. Z bolj domišljeno zgradbo dela in z bolj prečiščenim slogovnim izrazom bi Vošnjakovo delo želo večje priznanje. S. G. ŠOLSKA TELEVIZIJA Mladoletniki in disciplinski centri Na programu so naslednje ŠTV oddaje: PALEONTOLOŠKI DOKAZI — ŽIVLJENJE SKOZI DAVNINE (dr. Anten Ramovš in Majda Ramovš) (10. 2. 1964 dopoldne ob 10.40 — popoldne ob 15.20). Spremljajmo TV kamero: 1. Scene iz zmajevega življenja. 2. Podobe iz ljudske domišljije in nekaj okamenelih pošasti oziroma njihovih rekonstrukcij. — 3. Delavec v kamnolomi; in kopalec na morski obali najdeta školjko in kamenček z odtisom davnih živali. — 4. Alkimist • zbira kosti, zobe in školjke. V svoji delavnici jih melje, meša in daje v steklenice. — 5. Leonardo da Vinci drži v rokah okamenelo školjko. — Pokrajino zalije morje. — ' 6. Zavrij se »oblači« in rekonstruiran oživi. — 7. Geološka ura je razdeljena v zemeljske vekove in periode. — 8. Gledamo predkambrij in življenje tedaj. — 9. Na' tekočem traku se vrstijo hajprimitiv-nejši in najbolj razviti trolobiti. — 10. Na geološki uri vidimo življenje devona: nekaj naših glavonožcev z Begunjščice in iz Doline Triglavskih jezer. — 11. Ura pokaže silur. — 12. Gledamo slike posameznih praprotnic, karbonski gozd, nato pa temne pasove premoga. — 13. Kamera spremlja razvoj gozda do današnjih dni. — 14. V karbonskem gozdu se pokažejo prvi vretenčarji-reptili. — 15. Geološka ura hiti dalje: terciar/ praptiča z detajli. — 16. Panorama z vrečarji itd. — 17. Geološka ura se vrti in stisne človeka v tri-četrt minute; od pračloveka do današnjega lika (kuri ogenj, zapoveduje živalim, jih ubija, druge mu služijo pri delu itd.). ŠTV oddaja je namenjena učencem 8. razreda osnovne šole. PISAVA (Klavdij Zornik) (17. 2. 1964 dopoldne ob 10.40 — popoldne ob 15.20) V letošnjem šolskem letu so določene za estetsko vzgojo iz likovnega področja tri televizijske oddaje: I. PISAVA. — II. PRtfDOCE-NJE PROSTORA. — III. LIKOVNI RED. Prilagojene so več učnim stopnjam. Učitelj likovnega pouka naj presedi, s katerim razredom namerava učno' snov posredovati, poglobiti ali pa utrditi. Prva oddaja »PISAVA«' bo pojasnila pojme ritma, intervalov in kompozicije v pisavi, hkrati pa ka-rakterizirala statične in dinamične črke ter ornamentalno vrednost pisave. Metodične pripombe: Oddaja je primerna za 5., 6. in 7. razred. V uvodnem delu ŠTV ure je treba spregovoriti o pomenu pisave za človeštvo, o izvoru in razvoju pisave (hieroglifi, grške in rimske črke, blokovna in kurzivna pisava) ter o sredstvih pa pisanje (glinaste plošče, papirus, pergament, papir, klesanje v kamen, peresa, tuši, črnila itd.). V zaključnem delu, to je po gledanju oddaje, se z učenci pogovorimo, ponovimo in utrdimo nove pojme ter določimo ustrezno nalogo (pisanje krajšega teksta z blokovnimi črkami, risanje črk, izrezovanje in komponiranje črk za kratek rek, parolo itd.). ODMEVI NA ŠTV ODDAJE V razvojnih fazah šolske televizije so najbolj zaželene take oddaje, ki jih je mogoče posredovati različnim stopnjam šole. Ena izmed takih oddaj je »Previharimo viharje«, ki so jo lahko gledali učenci 6. razreda osnovne šole in navzgor do razredov II. stopnje. To potrjujejo izjave dijakov I. letnika učiteljišča v Ljubljani. Ogled oddaje in anketo je organizirala Mila Gvozdič, profesorica srbohrvatskega jezika. O anketi dijaki niso bili predhodno obveščeni, zato so izjave spontane: 1. Kaj mi je bilo v ŠTV oddaji najbolj všeč? 2. : ...pesem Desanke Maksimovič »Krvava bajka«. Njena pesem bo hrabrila nas in naše potomce. 2.: . . . bojšega si ne morem želeti. . M.: ... recitacija »Kurir« Mateja Bora: »Cez Mrzli laz sem k nam jev vas zahajal mlad kurir. Solze v očeh, krog ust nasmeh je imel, ko tja za dver ves plah je sel in tam sedel, dokler ni pal večer . . .« M.: ... Začetek oddaje je bil najbolj privlačen. Streljali so in avioni so bombardirali. M.: ... rušili so naše domove. Iz tega strašnega bobnenja pa se je zaslišal glas Mateja Bora: . »Divjajte po kontinentu, mehanizirane horde, ropaj, kolji, motorizirani Džingis kan, kri ni bencin, krvi ne zmanjka nikoli . . .« 2.: ...spoznala sem žive pesnike in pisatelje, ne pa samo na papirju, kot do sedaj. 2.: ... razgovor Desanke Maksimovič in Mateja Bora. 2.: ... Škoda, da ni bilo Branka Čepiča. Obiskali so ga sicer v Beogradu, vendar to ni isto. 2.: ... . Pesmi so pretežno miselne, stvarne in samozavestne. Nekatere SO' izredno pretresljive (Srečanje, Mati sanja). 2. Kaj mi v oddaji ni iigajalo? M.: ...Oddaja je bila po mnenju vseh prekratka. 2.: ... Na nekaterih mestih je bila preveč razvlečena, na drugih pa prekratka, kot ha primer pri branju Nikoletine Bursača. Če ne bi poznala vsebine, bi odlomka ne razumela. 2.: ...Odlomek Mateja Bora iz Raztrgancev je bil premalo izrazit in dolgo časa nisem vedela, kaj hoče povedati. 2.: ...Branka čopiča nisem razumela. Vse prehitro' je govoril. 2.: ... Tudi razgovor Matja Bora in Desanke Maksimovič je bil slabo razumljiv. 2.: . . . Recitacijo »Krvava bajka« bi lahko prikazali podobno kot Raztrgance in Nikoletino Bursača. 2.: ... Borova pesem »Sraka« ni imela nobene zveze z vojnimi grozotami in tudi ni spadala v okvir naslova »Previharimo viharje«. 2. : ... Zakaj niso obdržali prvotnega naslova »Puška in pero«, ki je bil že objavljen v dnevnem časopisju. Ta naslov več pomeni, ker zadeva vse partizanske pesnike. 3. Katere literarne oddaje si še želim? 2.: . . . Prav bi bilo', če bi uprizorili celotno delo ali vsaj eno dejanje Raztrgancev Mateja Bora. 2.: ...Poleg odlomka bi lahko pripovedovali kratko vsebino cele drame. . 2.: ...v ŠTV oddajah naj se mladini predstavi več naših piscev. 2.: ... 2elim si takih oddaj, ki bi primerjale jugoslovansko književnost s svetovno. 2.: ... 2elim videti Nobelovega nagrajenca Iva Andriča. 2.: ...Rada bi videla TV oddajo Andričevega romana »Most na Drini.« 2.: ... 2elim si Njegošev »Gorski venac«. 2.: ... Zakaj ne bi na televizijski način predstavili Prešernovih pesmi, na primer »Krst pri Savici«. 2.: ...Živeči pesniki in pisatelji naj bi pripovedovali o svojem žvljenju in kako so pričeli ustvarjati. 2.: ...Zanimivo bi bilo, če bi pisatelji pripovedovali lastne dogodivščine iz NOB. 4. Kaj naj bi bilo v oddaji bolje? M.:.. . . Lahko bi pripravili tudi druge oddaje in ne samo literarnih. 2.: ...Zakaj ne bi posredovali tudi dela umrlih pesnikov in pisateljev. 2.: ŠTV oddaje naj bi bile bolj realistične. 2.: Bolje bi bilo, če bi čopič sem bral svoja dela. Vse drugače bi ga občutila. M.: ... 2elim si več filmskih posnetkov, več dinamike. M.: ... Film bi učence bolj pritegnil kot pa samo govorjena beseda. 5. Ali je smotrno, da literati sami posredujejo svoja dela mladim gledalcem? ★ SPOROČA, DA ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA BODO IZŠLE V FEBRUARJU KNJIGE: CICIBAN BERE 1964 Knjižica je pomožno čtivo za prvi razred osemletke in je polna drobnih sestavkov naših pisateljev. Zbral in uredil jo je Cveto Zagorski, s, slikami opremila pa Marička Koren. Cena je 100 din. KOŠČEK KORUZNEGA KRUHA Zbirka Čebelica prinaša v februarju knjižico, v kateri pisatelj Franc Novšak pripoveduje zgodbo o kruhu, ki ga je nekoč marsikateremu otroku pri nas primanjkovalo, danes pa ga žal najde celo v smeteh. Z lepimi risbami je knjižico opremil Vladimir Lakovič. Cena za broširano je 100, za kartonirano pa 250 din. MEHIKANEC Knjižica je iz birke Sinji Galeb. V njej so kratke napete zgodbe in novele, ki jih piše Jack London o ljudstvih ^Severne Amerike. S slikami jo je opremil Lojze Bizovičar. Cena je za broširano 300, in za vezano v platno 650 din. IZBRANE PESMI - Oton Župančič Kot tretja knjiga iz zbirke Kondor so Izbrane pesmi Otona Zupančiča, ki jih je izbral in jim dodal izčrpne opombe prof. Glazer. Cena knjižici je za broširano 350, za vezano v platno pa 650 din. PESMI, DVE PRAVLJICI - A. S. Puškina Sivi Kondor je dodatna zbirka h Kondorju, ki zajema zajetnejša dela, in v tej zbirki izide dvojezična izdaja Puškinovih pesmi. Ob ruskem originalu je slovenski prevod. Prav zaradi te izredne zanimivosti bo privlačna za dijake srednjih šol kot tudi za ostale ljubitelje poezije. MALE KRONIKE 1 Kot zadnja knjiga zbirke Školjka letnik 1963 izide omenjena knjiga. Pisateljica Mara Giaeobbe nam pripoveduje svoje spomine na najbolj tragično obdobje italijanske zgodovine — na fašizem. Zaostala in zapostavljena Sardinija je bila polna naprednih ljudi, ki so se upirali fašizmu. Stil je zelo svež in enkraten. Skupščina SR Slovenije je na kjer so potrebni glede na gibanje prvem letošnjem zasedanju spreje- in strukturo mladoletnih storilcev la med drugimi tudi »Zakon o za- kaznivih dejanj, sedem disciplin-četku uporabljanja določb kazen- skih centrov. Po eden v Ljublja-skega zakonika o oddaji v disci- ni, Slivnici (za daljšo obliko), v M.: ...Učenci raje gledajo TV oddaje, kot pa poslušajo profesorja. 2.: ...Bolj prijetno je poslušati in gledati TV oddajo kot pa razlago v šoli. seznanimo ugasiovEmskim^pesniki plinski center«. Republiški sekre- Mariboru in Celju ter trije v in pisatelji. tanat za socialno varstvo je Lujbljam (za krajšo obliko). Ta- 2.: ...izmed vseh mi je bil naj- ustvaril sicer že pred tremi leti b01 MVfee. O0plsvojem življenju bi P^oj.6 za izrekanje vzgojnega nam lahko več povedali, kot slišimo strožjega nadzorstva skrbstvenega 'v šoli. organa, vedar pa ta zakonski Z.: ... Mislila sem na tiste umet- pre(jlog doslej še ni bil sprejet. gojev, da bi le-tega izročili v strožje nadzorstvo drugi družini.« nike, ki so poleg svojega vzpodbudnega dela žrtvovali svoja življenja, kot na primer naš Kajuh. 6. V čem mi je oddaja koristila pri spoznavanju slovenske in srbo-hrvatske literature? Z.: ... Hivatsko in srbsko literaturo bolj malo poznamo, zato nam je ta oddaja mnogo koristila. Z.: ...Oddaja mi ni razširila samo literarnega znanja, ampak mi je pomagala tudi v jezikovnem oziru. M.: ...Spoznal sem, kako recitatorji naglašajo besede. M.: ... Mateja. Bora poznam že iz osnovne šole, zato sta me mnogo bolj pritegnila Branko Čopič z Nikoletino Bursačem in Desanka Maksimovič s »Krvavo bajko«. Z.: ... v listu Mladina sem brala, da Srbi bolj malo poznajo slovensko literaturo, mi pa prav tako malo njihovo. Take TV odddaje so zato izredno pomembne. ker je bilo treba najprej ustanoviti disciplinske centre, sprejeti pravila za delo v teh ustanovah in usposobiti primeren kader zanje. Podatki republiškega sekretariata za socialno varstvo kažejo, da je ustanovljeno na območjih, ko je končana prva faza organizacije tovrstnh centrov v naši republiki. Oboje — oddaja v disciplinski center in strožje nadzorstvo skrbstvenega organa — je novost v sistemu vzgojnih ukrepov zoper mladoletne storilce kaznivih dejanj. Ukrep strožjega nadzorstva bodo uveljavljali tedaj, če »starši oz. skrbnik ne morejo imeti mladoletnika pod strožjim nadzorstvom in tudi ni po- »Oddajo« bodo lahko izrekala sodišča v primerih, če za mladoletnika »niso potrebi trajnejši vzgojni in poboljševalni ukrepi — posebno če je storil kaznivo dejanje iz nepremišljenosti ali iz lahkomiselnosti«. Določeno je tudi, za koliko časa je lahko oddan’ mladoletnik v disciplinski center, medtem ko strožje nadzorstvo skrbstvenega organa ne sme trajati manj kot eno leto in več kot tri leta. Mladoletniki prežive čas v teh centrih pretežno v delu in učenju, in sicer pod stalnim nadzorstvom vzgojiteljev. Radijske šole - tokrat drugače Rad bi povedal nekaj misli o radijskih šolah, da bi tako pritegnil k razmišljanju tudi druge — posebej pa uredništvo RTV oddaj za šolarje. Menda ni tre- ske ure. Zelo težko jo je namreč Kdo lahko ustanavlja disciplinske centre, ki so lahko samostojni zavodi, ali pa so vezani na sedanje internate, prehodne domove ali druge podobne ustanove? Poleg občinskih in okrajnih skupščin jih smejo ustanavljati brezhibno posneti. Predlagal bi, (vencjar s privolitvijo republiške-bi v radijskih študijih sekretariata za socialno var- 2.:... Vsakdo se prej spomni, ba posebej poudarjati, kako so kar je videl^ k o tpa^ kar je_ slišal, radijske šole koristno dopolnilo Zato mi bo ta oddaja koristila tudi pri učenju. 7. Kaj sodim o sodelovanju kulturnih delavcev v NOB? 2.: ...Tako kot drugi so tudi kulturni delavci odhajali v gozdove in s svojimi peresi vzpodbujali rojake, naj se jim pridružijo v boju za svobodo. 2.: ...Čeprav so pisali svoja dela v najtežjih pogojih, so vendar ali pa prav zato nastale umetnine, ki imajo trajno vrednost. 8. V čem je ta oddaja koristila mojemu zgodovinskemu znanju, čustvovanju in hotenju? M.: ...Oddaja me je bolj konkretno seznanila z NOB, kot sem doslej vedel. Z.: . . . Mi smo povojni otroci. O grozotah, ki šb se dogajale med vojno -ne vemo mnogo, zato je prav, da nas s preteklostjo seznanjajo literati, da bomo vedeli, s kakšnimi žrtvami je bila priborjena svobbda. 2.: ...Čeprav smo o NOB že mnogo slišali, si vendar težko predstavljamo, kako je v resnici bilo. Zato so tovrstne ŠTV oddaje za nas izredno pomembne. M.: ... Spoznali smo vzdržljivost in pogum, kar je vsekakor vplivalo na naša čustva in hotenje. 2.: ... Naši ljudje so preveč ljubili svojo domovino, da bi se mogli pokoravati okupatorju. Z.: ... »Krvava bajka« Desanke Maksimovič, ki je nastala ob streljanju dijakov in profesorjev kra-gujevške gimnazije, je tako čustvena, da vsakogar pretrese. H globljemu doživetju Je pripomogla tudi igralka, ki je pesem odlično recitirala. M.: ... To bajko sem slišal že v osnovni šoli in smo se je tudi naučili, vendar pa sem jo sedaj doživljal povsem drugače. 2.: ...Ta oddaja mi je koristila v vseh pogledih in želim, da bi bile vse šolske televizijske oddaje tako bogate in tako skrbno pripravljene. Zaključek Izjave vseh dijakov, tudi tistih, ki niso citirani, se strinjajo v naslednjem: a) Vsi si še žble takih oddaj. b) Oddaje naj bi bile bolj dinamične. k čemer bi pripomogli filmski vložki. c) Nastopajoči (tudi napovedovalec in vezalec) prehitro govore. č) Ker se nekateri s srbohrvat-skim jezikom šele seznanjajo, je zanje hitrost govora še bolj pereča. d) Predstava o ustvarjalcu-pesni-ku ali pisatelju je nadvse pomembna. e) NOB je za današnjo generacijo že zgodovina. Zato so tovrstne oddaje še pomembnejše, ker s poglobljeno vsebino In nazornostjo nadomeste vse tisto, česar šola ne zmore. »Previharimo viharje« je bila v letošnjem šolskem letu ena izmed najkvalitetnejših ŠTV oddaj, zato bi bilo škoda, če se ne bi o njej izrazili tudi učenci in učitelji osnovne šole. Redakcija šolske televizije. RTV Ljubljana, Tavčarjeva ul. 17. Tomšič Janez pouka, vendar menim, da dosedanji način posredovanja teh oddaj ni vedno primeren. Dostikrat je ovira čas, ali pa je snov, ki jo obravnavamo v šoli, v neskladju s temo radijske oddaje. Učenci sicer radi poslušajo radijske šole, vendar bi bil učinek mnogo večji, če bi jih poslušali pri obravnavani snovi. Oboje lahko koristno in enostavno u-skladimo tako, da posnamemo oddajo na magnetofonski trak. (Tako sem si sam ustvaril že precejšen arhiv oddaj, ki jih lahko uporabljam, kadar, jih potre-bujeijj.) Takšen način ponazarjanja ima prav gotovo precejšnjo prednost, saj je zelo enostaven, zanj pa porabimo tudi manj časa. Če hočemo npr. ponazoriti pouk s projiciranjem, se pri tem zamudimo z zatemnjevanjem, nameščanjem platna, postavljanjem projekcijske mizice itd. In še druga prednost: te ure so navadno zelo dobro pripravljene, zato je učinek toliko večji. Edina težava, s katero se pri tem srečamo, je snemanje radij- da naj >»i » ... ga presneli najboljše radijske šole stvo) tu(jj družbene organizacije, na magnetofonske trakove, ki bi se ukvarjajo z vzgojo otrok jih prodajali. Lahko bi jih zvr- .n mia(iine. Tovrstni vzgojni stili po strokah (zgodovina, geo- ukrep se lahko izvršuje — če grafija itd.), zanimive pa bi bile na primer tudi oddaje, ki pripovedujejo o tujih deželah (za sedmi razred) in posebno o evropskih (za šesti razred). Tako bi lahko izkoristili tudi mnoge zelo dobre oddaje iz prejšnjih let. Ivan Požauko ni drugih pogojev — tudi v »šolskih prostorih, kadar so prosti.« Organi socialnega varstva bodo ustanavljali nove centre v skladu s potrebami tudi pri ostalih socialnih službah na področju vse republike. M. K. lili |l||i!!l!ll|lll||IUI||!llll|||l!lll!|IIIIIHIl!llll!i!!llll!lll!!!llll!l!lllll!ffl DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE vas vabi na prednaročilo za ZGODOVINO SLOVENSKEGA NARODA V DVANAJSTIH KNJIGAH, Duševne sposobnosti in starost Znano je, da se je po drugi svetovni vojni življenjska doba ljudi precej podaljšala. Dva ameriška psihologa sta skušala odgovoriti na vprašanje, ali človeku na starost, pojema njegova » duševna moč. Izbrala sta 424 oseb, starih nad 50 let, med katerimi je bilo največ uslužbencev, ki so bili že dlje časa na odgovornih položajih. Z raznimi poskusi sta ugotovila, da nekaterim 60 in 70-letnikom res peša spomin, vendar pa je bila večina duševno tako prožna, kot če bi bili ti ljudje stari skoraj polovico manj, kot so bili. Iz odgovorov ameriških psihologov lahko sklepamo, da starost sama ni kriva, če človek ni več duševno čil. Tudi zdravniško je namreč dokazano, da se možgani starega človeka se polenijo, oziroma začno pešati, če ni dovolj zaposlen. S. S. ki jo pripravlja pod vodstvom prof. dr. Boga Grafenauerja Izdaja bo razdeljena: 1. knjiga: _ Zgodovina slovenskega ozemlja in Slovenci do začetka devetega stoletja 2. knjiga Nastanek In vrh fevdalizma pri Slovencih 3. knjiga: Kriza fevdalizma in začetki zgodnjega kapitalizma pri Slovencih 4. knjiga: Absolutizem, protireformacija in krepitev zgodnjega kapitalizma pri Slovencih knjiga: Od srede osemnajstega do srede devetnajstega stoletja DOPISUJTE V »PROSVETNEGA DELAVCA Iz Samopomoči prosvetnih in znanstvenih delavcev Letos smo že prekoračili 65. leto obstoja Samopomoči. Lahko bi ob tej priložnosti navedli visoke številke, ki bi zgovorno pričale o koristnosti te humanitarne stanovske ustanove. Tisočim družinam so tovariši priskočili v pomoč, ko jim je neizprosna smrt prizadela ne le hude duševne pretresljaje. temveč tudi težke gmotne skrbi. Prihranimo si zgodovinske podatke za drugo priliko, saj domnevamo, da je delovanje Samopomoči dovolj znano med prosvetnimi in znanstvenimi delavci. Kaj torej pravzaprav želimo? Uprava Samopomoči smatra, da je posmrtnina 58.000, oziroma 60.000 din od 1. jan. 1964 dalje premajhna, "da bi krila današnje pogrebne stroške, kaj šele ostale izdatke ot) smrti člana. 2eli, da bi zvišali posmrtnino in to brez občutnega dviga posmrtninskega prispevka. Sedaj štejemo nekaj nad 3000 članov z letnim prispevkom 1400 din, radi bi imeli 5000 članov, kar bi nam ob letnem prispevku 2000 din omogočilo izplačevanje. 100.000 din posmrtnine. Okrožnico s takim predlogom smo razposlali lani meseca novembra. Prijave že prihajajo. Moramo pa ugotoviti dvoje. Povsem gluh za naša socialno-humanitama prizadevanja je okraj Koper, medtem ko ostali okraji kar hvalevredno sodelujejo. Iz razgovorov s člani v naši pisarni posnemamo, da mnogi o tej okrožnici nič ne vedo, da je niso niti videli, niti kaj slišali o njej. Pozivamo prizadete člane in tovariše, ^ da se zanimajo za usodo te okrožnice, ki smo jo poslali vsem osnovnim, srednjim, višjim in visokim šolam. 9bčni zt>or Samopomoči bo v ne-delJo 15. marca 1964 ob 9. uri na osnovni šoli Majde Vrhovnik, Ljubljana, Gregorčičeva ulica. Vljudno vabljeni. Uprava Samopomoči PZDS 6. knjiga: Od revolucije leta 1848 do začetkov devetdeseteh let 19. stoletja 7. knjiga: Čas zaostrenega imperializma in notranjepolitične diferenciacije do nastanka stare Jugoslavije 8. knjiga: v Slovenci v stari Jugoslaviji 9. knjiga Zgodovina narodnoosvobodilnega boja in z njo združene socialistične revolucije na Slovenskem 10. knjiga: Pregled virov in literature v obliki povezanega besedila 11. knjiga: Zgodovinski atlas Slovenije 12. knjiga: Zgoščen pregled in povzetek celote v enem ali dveh tujih jezikih Prvih pet knjig bo dopolnjena druga izdaja, ostale bodo na novo napisane. Vse knjige bodo bogato ilustrirane in tiskane na brezlesnem papirju. Vsaka knjiga bo obsegala 300—400 strani. V letu 1964 bodo izšle L, 2. in 6. knjiga, nadaljnje pa do konca 1967 in sicer letno po tri knjige. • Prednaročniška cena za prve tri knjige je: kartonirano • 4500 din, vezano v celo platno 6000 din, plačljivo tudi • v obrokih, pričenši z dnem naročila. Obrok za kartonirano • 900 din, za celo platno 1200 din.t Naročila sprejemajo do • 31 marca 1964 vse knjigarne v Sloveniji ali g DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Mestni trg 26 Izid velikega nagradnega žrebanja Prešernove družbe (dne 30. januarja 1964) 37.162, 26.303, »PROSVETNI DELAVEC« List izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjev« 2, telefon 33-722 int. 383 — Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva >; telefon 22-284 — Poštni predai 355-VH — Letna naročnina 600 din, za šole in ustanovo 1200 din — St. tek računa 600-14/608-16 — Tiska CZP »Ljudska pravica« Dobitke prejmejo: televizor: srečka štev. 15.551; moped: srečka štev. 38.641 1 ‘r»nzistorjev: 30.623, 01.745, 12.060, 09.887, 11.455. 13.040, 26.786, 00.405. 5 r.>o A?slcih Sprejemnikov: 33.654, 13.878, 22.012, 29.890, 00.633; , aparatov: 32.882, 08.610, 25.275, »oca ’ 28.142, 04.428, 16.490, 18.983, 35.307, 34.842. 13.044, 17.002, 10.211, 24.924• 10 ma.«fStnlh ur: lš-781, 04.223, 10.116, 32-265' oo.620, 07.019, 20.871, . 14-«4, 23.536; 1 moško kolo: 22.847; 1 Žr kolo: 05.647. vzameiniki lzžret,anih srečk naj pre-ni, «Jlagrade v upravi Prešerno-’ Ljubljana, Gradišče 12 "ajkasneje do L marca le- nost b° sre4kam potekla veljav- POSEZONSKA PRODAJA MOŠKE IN ZENSKE KONFEKCIJE S 30-50 % POPUSTA! PRODAJNI SERVIS MARIBOR i|||||l||!llll!lllll!Ulllllllllllllilll!llll!llimilll!iil!llllllll!llll!!!!llll!IIIIIIUIIIIIIIIi