Januš Golec: »Sverc«. (Zagorska.) Meja ob Sotli med Štajer&ko in Hrvatsko je bila z malimi izjemami pred prevatom zaprta za trgovino z blagom (živino). Enkrat so bila štajerska glavarstva proti hrvatski živini ter svinjam radi kužnih bolezni; drugič je branila zagorska oblast štajerskim prekupcem vstop na hrvatske sejme. Hrvatski financarji so že od nekdaj branili z vso strogostjo Zagorcem, da bi bili kupovali po štajerskih trgovinah: vžigalice, sol, tobak itd. Omenjene prepovedi rodijo odpor v srcu preprostega naroda in iz zaprtja meje se je razvilo tihotapstvo ali »šverc«, da ostanemo pri pristno zagorskem izrazu. Tihotapstvo &e je ob Sotli od njenega izvira do izliva že deset in desetletja z vsem mogočim vršilo in to do prevrata. Ako so zalotili hrvatski financarji ter pandurji štajerske švercarje na zagorskih tleh, so jim pobrali blago, jih pretepli in še zaprli; ravno tako se je godilo hrvatskim tihotapcem, ako se je kateri zmotil v roke štajerskega žandarja. Na splošno rnoram povdariti še prav posebej, da je^ zapirala hrvatska oblast z veliko večjo strogostjo mejo nego štajerska glavarstva. Švercarija je bila že nekako prirojena vsem obsotelskim delamržnim manjšim posestnikom. Ena tihotapska trajba se mu je posrečila, je nekaj na hitro ter lahko zaslužil, pri drugi je bil ob vse, je klel v zaporu ter znova tuhtal, kako bo prevaril financarja ali orožnika. Ne po*nam, izvzemši enega Zagorca, prav nikogar, ki bi si bii opomogel s švercarijo. Ta prepovedana obrt je bila mikavna radi vedne nevarnosti, katera jo je spremljala in ravno pažnja ter skrivanje, nagli p6beg, veselje — ako si> je posrečil načrt, popivanje po dobrem zaslužku, vse lo ima ia sina, kojega pradedje so že bili švercarji, prirojeno silo, ki se mora udejstvovati. Danes, ko že od prevrata sem ni glede trgovinr eaprte meje med štajersko in Hrvatsko, je po celi Obsotelski dolini pusto — da žalostno. Obsotelske švercarje je zadela ista neznosna usoda, kakor če bi divjim lovceri; posekal gozd. Divji lovec bi se izselil zopet kam drugam. kjer so gozdovi in isto se godi tudi z mojimi rojaki tiho tapci. Prodajajo svoja majhna posestveca ter se naseljujejo v obmejntti krajih. Švercarija ob Sotli je bila najbolj dobičkanosna in \v ©vetela posebno v medvojnih letih 1917—1919. Radi vsestranskih rekvizicij je vladalo po Štajerski strani obče pomanjkanje. Živina ter svinje za zakolj so bile rodkost, pravičnega konja s celimi ter zdravimi štirimi nogami spioh ni bilo. Hrvatsko Zagorje ni poznalo rekvizicij. Hrvati so imeli dovolj živine, svinj in konj se je kupilo pod Zagre'bom, kolikor je kdo hotel. Živina na Hrvatskem ni bila draga, pac pa so jo švercali po oderuških cenah na štajersko plat. V drugi polovici 1. 1917, ko se še ni znalo, kedaj bo konec svetovne vojne, so zaprli Madžari obsotelsko mejo napram Štajerski popolnoma. Financne straže so bile ojačene po madžarskih honvedih (domobrancih) in na vsapih deset korakov je že štrlel iz vrbovja ob Sotli bajonet. Brvi in oni veliki most preko Sotle v Miljani, je bil tako zastražen, da še miš ne bi snmknila brez zvijače preko na Štajersko. Kljub temu najstrožjemu nadzorstvu nad mejo je bil »šverc« v teh medvojnih letih na višku — nekaka labodja pesem pred smrtjo. Po zagorskih in štajerskih švercarjih so padale tedaj madžarske batine, zapori so bili prenapolnjeni, ako se je posrečila le ena živinska ali svinjska trajba, potem se je pilo štajersko vino kar iz škafov. Zaslužek je bil lep in brez truda; nevamost izgube še večja, a švercarji so se navadili na zapor ter batine, le da so prekanjali financarje in Madžare. Tr&ba še tudi povdariti, da je vladala v teh medvojnih švercarskih letih popolna in res prisrona pobratimija med tiliotapci tokraj in onkraj Sotle. Izdajstvo in ovaduštvo od civilistov sta bila izkljucena. Štajerska glavarstva so tedaj »šverc« podpirala radi pomanjkanja živine. V dobi majniške deklaracije so se udeleževali tudi Zagorci naših taborov na Bizeljskem, Mestinju itd. Koj po prevratu, ko je bilo doma že veliko vojakov ter ujetnikov, je dišalo na hrvatski strani precej po komunizmu. In ravno radi širjenja boljševiških razvad, so povabili mirnejši in premožnejši zagorski veljaki par kranjskih govornikov na javen shod na katarinški plac. Namen ter cilj javnega zborovanja bi naj bil: narod navdušiti za novo državo in ga odvrniti od komunizma. Na našo srečo smo govorili zbranim ljudskim množicam z balkona prvega nadstropja, ker sicer res ne vem, kako bi bilo z nami. Poslušalci pod nami so nas večkrat burno prekinjali in odobravali naša izvajanja z glasnim ter pogostim: »Šuti, mrcina kranjska!« Po zaključenem shodu smo o-stali vsi Kranjci lepo v varnem prvem nadstropju in čakali plašča mraka in noči. Pod zaščito zahoda solnca smo so razlezli posamič ter eden za drugim odšli proti Sotli. Na povratku nismo okusili nič kaj leseno trdega, mene je celo pavabil pod gostoljubno ter licno streho Živkovičev Halič (Miha). Lepo, novo hišo jc posedal ta Zagorec in v veliki družinski izbi so bile od križa v kotu na vsako stran v dolgi vrsti svete podobe. Ena je predstavljala Majko božjo na Bistrici, druga sv. Roka, tretja sv. Urbana, četrta sv. Jurija na konju in zopet bistriško Marijo, sv. Roka itd. Toliko svetnikov po stenah, to ni bil običaj v Zagorju in radi tega sera vprašal hišnega gospodarja, zakaj je okrasil glavno izbo s svetci, ki so bili urejeni prav po vojaško. Stari Halic je bil odkrita duša in mi je zaupal, da jc? povabil svetce in Majko božjo pod krov svoje nove hisn iz tople hvaležnosti za blagoslov, katerega je bil deležeji z božjo pomočjo v zadnjih letih. Njegovi sosedje ter toviriši so švercali s kletvicami, nimajo danes ob koncu vojske nič; on je tihotapil z božjo ter svetniško pomočjo in radi tega je postal posestnik nove hiše, razsežnega grunta in &<j lepšega vinograda. Živkovič v Plaviou me je pogostil in pri zagorski kapIjici sem slišal o švercu z božjo pomočjo, ki je obrodil v par letili toliko (Jbilnega in trajnega blagoslova. Pred vstopom v trajbo šverca je bil Živkovič en čisto navaden kočar, ki je otepal leto in dan suhi koruznjak i;i krompir v oblicah. Še le pred dobrimi par leti, ko so zasedli obsotelsko mejo madžarski honvedi, mu je nekaj reklo: »Halič, švercaj se ti. Bog in svetci ti bodo dali srečo. < Zaslužek je bil tedaj dober in sem si zračunal, da bi mi vrgla ena prodana trajba svinj novo hišo. Pri razmišlj; nju o švercu sem zadel vedno ob planke: Kako s svinjani preko Sotle, ker Halič je rekrut v umetnosti tihotapstv;;. Mislil sem si: Kaj bo, bo, škodovalo ne bo, torbo preko rame in hajdi k Majki božji na Bistrico. Po opravljeni pobožnosti sem stopil za glavni oltar, kjer imajo vsake sorie živine iz voska in železa. Jaz sem si žbral celo trajbo voščenih svinj in jih prenašal od enega konca do drugega med gorečo prošnjo, da bi se mi posrečila vsaj ena trajb; . In povem ti, na povratku se mi je nekaj zablisnilo v gla\ i in skenil sem: Halič, v šverc s svinjami greš, nebesa bod i s teboj. Nekaj denarja sem vzel na posodo za nakup trajbo. Drugi so se mi smejali, češ: Niti pol kile soli še ni prišvercal v svojem življenju, sedaj hoče kar s celo trajbo preko Sotle. Bo že okusil, kako mehka je madžarska batina in koliko oken ima rešt (zaporna celica). Nisem so zmenil za te svarilne opazke, ker sem računal na božo pomoc. Svinjska trajba je bila nakupljena in pripravljeru za šverc v oni kotanji pred velikim mostom v Miljani in to ne v mraku ali po noči, ampak prav pri belem dnev;i, ko so strazili vsi financarji in madžarski pandurji. Preko rame sem si naložil na debelo palico pet velikih in že boi starih cekrov in stopal tako obložen krog poldneva po ces i proti miljanskemu mostu. Tik pred mostom sem se n; pravil, kakor bi hotel pri pogledu na linancarje in Maiižare v najhujšem diru preko na štajersko stran. Vse se je drlo v me: »Stoj!« Snemali so že puške, kričali — stoj! -in par korakov pred mostom sem spustil s palice na tla rn ceker in jo ubral na levo od mosta ob Sotli po zagorsl i zemlji proti Buršičevem mlinu. Financarji in honvedi so )lanili vsi po cekru in gledali, kaj je hotel švercati Hrvat. Ło so videli, da bežim z drugkni cekri tik rza Sotlo, so jo ibrali za menoj in kakor hitro sem videl, da namerjajo mške, sem »^pvstil zopet en ceker. Planili so liki volkovi >o plenu in dobil seffl toliko časa, da sem si opomogel za apo. Preganjala me je od BwŁičevega mlina do sedlarske >rvi že cela kompanija *in,anwv in bonvedov, a sem jih 'edno izadržal pred streljanjem s cekri, kaiere sem spučal od razdalje do razdalje s palice na tla. Ko so videli, la imam preko rame le še golo palico, so me mirno pustili >reko Sotle pri Sedlarjevem v prepricanju, da je šverc v [jihovih rokah. Od mosta v Miljani do brvi pri Sedlarevean sem nagnal za seboj celo obmejno stražo in moja ivinjska trajba je šla neovirano kakor gospoda preko veikega mostu v Miljani, saj so stražarji pobirali moje cekre n niso utegnili paziti na dolgo procesijo svinj. Svinje sem prodal drago kot žafran, zaslužil pri eni rajbi to le novo hišo in kaj misliš, da sem pustil financarem in Madžarom v cekrih? »V vsakem po enega pečenega zagorskega mačka. fajbrž so jih pojedli v veri, da se mastijo z odojki. Jaz sem im privosčil en prav dober tek! Sedaj pa reči, če ni bil ta šverc« spočet in rojen z nebeško pomočjo in mi je priKmogla do nove hiše samo ena božja pot iz Plaviča do darije Bistrice Ln nazaj.<< Zivkovičev Halic se ni zadovoljil z novo zidailo hišo, llepel je tudi po gruntu ter vinogradu in zato je bilo tre)a še dvakrat na »šverc«. Trajba svinj za hišo, trajba teždh volov za grunt in trajba dobrih konj za vinograd, tako e računal naš pobožni švercar Živkovič Halič. Do prave sreče je pomagala Majka božja bistriška, do Iruge bi ga naj dvignil sv. Rok v Kumrovcah. Kumrovac >d Plaviča ni daleč, še torbe ni treba jemati na pot, tako jlizu je. Sv. Roku za uslišanje je kupi! Halič tri svece ter nolil z vso gorečnostjo, da bi postal gruntar. Po molitvi nu je dbtičal pogled dolgo na psičku sv. Roka, ki je gleial tako mik) v svetnika. Živkoviču so se mesali ter najanjali po glavi tihotapski načrti, ki so tiščali vsi v eno jredisče: v psička sv. Roka v Kumrovcah.. Na kratkem [X>vratku iz Kumrovca v Plavič je bil storjen sklep: kupil bom prav veliko trajbo fežkih volov, saj je posluhnil tvojo prošnjo sv. Rok, zaslužil si boš grunt. Svinja in vol — je razlika že po velikosti, to je znal tudi Halič. Da se nažene celo trajbo počasnib volov preko mosta, za to je treba časa in pri tem poslu ne sme biti najmanjše zavore od strani obmejne straže. Kupljeni voli so stali pripravljeni ter skriti %& gozdiBem pred MLljano in Halič je čakal ob cesti. Pripeljal se je zjutraj mimo trgovec iz Deseniča na lepem koleslju. Sedel je sam na vozu in Živkovič ga je prosil, naj bi se potegnil e njim do miljanskega mosta. Voznik je postal, prikimal in voz je oddrdral z dvema po cesti. Halič je še zvedel, da se pelje trgovec po opravkih preko Sotle. Pomenkovala sta se o marsičem, ko se je začel bližati miljanski most in ga je že bilo videti. Halič se je stresel po vsem telesu, spačil obraz v najbolj divje gube in začel klonsati z zobmi na levo ter desno, kakor bi hotel ugrizniti trgovca. Ta pa je gledal oekaj časa ves zaoudeiij 5e se ni zavrtelo spremljevalcu na ponorelo plat in je uprašal: »Kaj vraga je šinilo v tebe, ali me boš požrl?« Živkovič se je ponovno stresel, pogratil z obema rokama za sedež na vozu in kriknil: »Danes pred sedmimi leti me je ugriznil stekel pes in ta strašna bolezen se mi je povrnila prav sedaj!« Trgovec v smrtnem straihu kar z bičnikom po konju in že $ta bila v galopu pri mostu. Tik pred mostom je spustil voznik vajeti, zbral vse preplašene in preostale moci, pograbil z obema rokama Živkoviča in ga treščil z voza med linancarje in honvede z divjim glasom: »Stekel je, bežite!« in oddrdral v divjem diru preko Sotle. Živkovič se je pobral, razcesnil obraz v podivjanost, zasikal, zazijal v stražarje z vidnimi znaki, da bo obgrizel vsacega, ki bi si upal pod stekle zobe. Kdo bi zameril straži, da jo je ubrala v enem klopčiču navkreber proti svoji kasarni, ker vsak je brusil pete y nepopisnem strahu za življenje. Vežna vrata na kasarni so kar podrli in v sobe ter pod ključ, da jih ne obgrize steklak. Živkovič je še lajal krog stražnice in tako bolj izza voglov, da bi ga kateri ne pogodil iz puške. Mostna straža v zakljenjeni kasarni, stekli Živkovič pred kletko, trajba volov je že bila na sredini mosta in tedaj navzdol po bregu in za njo med lajanjem na varno Štajersko. Na štajerskih tleh je bil švercar takoj ozdravljen stekline in se muzal financarjem ter Madžarom, ki se niso upali vec nego dobro uro iz hiše na klancu nad miljanskim mostom. Izkupiček za volovsko trajbo je bil vecji nego za grunt, pa treba je bilo ostati med Kranjci tako dolgo, dokler niso bili izmenjani fma-ncarji in honvedi po drugih, katerim je bil tuj strah pred steklim Živkovičem, ki je grizel ljudi bogzna kod po Štajerskem. Halič je še pripomnil, da bi kupil sv. Roku najlepšega psička in to živega, ako bi še hodil po zemlji; sicer se je pa izkazal kumrovaški božjepotni cerkvi hvaležnega z bogatimi denarnimi darovi. Eno leto je preteklo, je končaval Živkovič svoje švercarske doživljaje, predno sem se zopet upal zateči po svetniško pomoc, da si kupim poleg hiše in grunta se — vinograd. Bistrica za srečo pri svinjski trajbi, Kumrovac ta vole ln Vina gora za konje ter vinograd, tako je pogruntal že dvakrat blagoslovljeni tihatapec. Na Vini gori je poklenil na sredino cerkre, da je «piral pobožno levo oko v stranski oltar sv. Jurija, desnega v oltar sv. Urbana. Sv. Jurij na iskrem, neustrašenem konjoi ter z odrešeno devico v ozadju; sv. Urban e grozdom na zlatih bukvah, kako bi človek ne bil uslišan, ako prosi za srečo pri švercu, ki tedaj ni bik goljufija, ampak resilno delo za že izmozgane Štajerce. In Živkovič je trdil, da mu je pomogel do vinograda pogled na devico na oltarju sv. Jurija, ki ga je spomnil na lastno hcerko Erico. Po opravljeni božji poti na Vino goro je bila pod Zagrebom kupljena konjska trajba in vse dogororjeno s Kranjci, ki so sodelovali in pomagali pri tem «idnjem švercu. Konjska trajba za oni gazdiček nad Miljano, od doma se je peljalo na lepo okrašenem in dolgem senenem vozu kakih 30 Zagoroev, Zagork in eden Kranjec poleg Živkovičeve Evice v vlogi ženina. Pred nami en voz s celo bando na pleth. Tako smo se pomikali v koraku od doma do miljanskega mosta med sviranjem muzike. Pred stražo je bilo treba postati, ker so popisalt konje, ki so bili upreženi v oba voza in se je moral zavezati lastnik, da se bo vrnil z ravno isto vprego nazaj, sicer globa, batine in rešt. Po popisu je tata Živkovič povabil celo mostno stražo v senco ob Sotlo, ker ne gre da bi oddal komaj poročeno hčerko na Kranjsko brez odkupa s pijačo. Vina so imeli svatje dovolj seboj, mastne prasetine in še bando, ki je znala celo madžarski čardaš. Pili ter jedli so svatje ter straža, plesali kolo in čardaš, vse je bilo v veselem obiemu in vrisku, le solnce je pripekalo preveč na razigrane veseljake. Na Haličev predlog se je prestavila cela druzba precej nižje od mosta v hrastov gajček, kjer se je samp pilo, plesalo in ukalo v hrvašcini ter tulilo v madzarscmi. Ko so peljali Hrvati laži-nevesto iz onega gaja preko miljanskega mosta, je že bila davno cela konjska trajba na Štajerskem. Svatje so se peljali drugo j-utro z bando vred v Zagorje, le nevesta je šla peš in \o ne preko mosta v Miljani, ampak po Buršičevi brvi. Halic Živkovic je postal posestnik nove hiše, grunta m vinograda. Kupil je svojim priprošnjikom v zahvalo vsakemu po par podob in jih obesil ob stenah glavne izbe v večen spomin na zacetek, izpeljavo in konec blagoslovljenega šverca. Stari Halič je bil pri mojem slovesu še mnenja, da bi si (bil lahko prislužil vsak zagorski svercar med svetovno vonio hišo, grunt in vinograd, ako bi bU delal z bozjo pomočio m nehal z nevarno trgovino ob pravem času. Foguba sta bila po Živkovičevi sodbi za medvojni zagorski žvert: kletev in nebrzdan« strastl