I
ízhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za eeio leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za ěetrt leta 1 gold., pošilj
po pošti pa za eeio leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za ěetrt leta 1 gold. 30 kr.
V Ljubljani 17. septembra 1884.
O b s e g : Razglas kranjskim živinorejcem o prodaji plemenskih goved v Kranji.
Ravnanje z mlekom pri majhnem gospodinjstvu.
ber vinski kis.
K jesenski setvi. Vprašanja in odgovori.
Kako napraviti do-
Gospodarske no-
vice.
Razjasnilne opombe vladine k nacrtu postave o dedinskih naredbah pri kmetijskih domačijah srednje veli
kosti. (Dalje.)
Trgovinska in obrtna zbornica. (Konec.)
Dva občna zbora.
Volitev na Notranjskem.
Deželni zbor kranjski.
Noč pred sv. Dnevom. (Dalje.)
Naši dopisi.
Novičar.
Gospodarske stvari.
zamoremo zopet pricakovati krepkih, mocnili rastlin, katere naredijo veliko težkega zrnja. Konečno mora
Razglas
kranjskim živinorejcem o prodaji plemenskih
goveđ v Kranji.
C. k. družba kmetijska kranjska bode v Kranji
biti seme tudi enakomerno
to je
iz
zrnja enake ve
27. septembra 1.1. dopoludne ob 9. uri na dvorišči
likosti obstoječe, ker le po tem potu je mogoče si pridobiti enakomernih rastlin, katere v svojem razvitku enakomerno napredujejo in katere v enem in istem času zorijo.	I
Da se seme s tacimi lastnosti dobi, treba je, da se na žitočistilnih strojih dobro očisti in po potrebi
tudi skoz take stroje
spusti, kateri
seme izbirajo.
g os til nice pri Zumri po očitni dražbi iz državne takih neobliodno potrebnih strojih hočem prihodnjie
subvencije nakupljeneh 6 plemenskih juncev (bikov) in enkrat pisati ter tudi razjasnilne podobe pridjati.
Res je, da si vsak majhen gospodar sam za-se ne
more takih strojev omisliti, kajti cena je precej visoka.
Ako si pa več gospodarjev v družbi kak tak stroj
telici rudečega belanskega rodu prodajala.
Ta živina se bode postavila na prodaj za polovico tište cene za katero jo družba kmetijska kupi, in se
kupi
j
proda tistemu
>
kdor
zamore vsak posebej biti za majhen denar dele-
jo
koj plača in
največ za-njo da proti temu, (la žen koristi stroja. Kmetovalci enega kraja bi sploh se s pismom zaveže jo najmanj morali delati bolJ sè zdraženími močmi kot je sedaj
dv e leti za pleme obdržati.
tej dražbi se zato pripuščajo samo kranjski živinorejci.
Glavni odbor c. kr. družbe kmetijske
v Ljubljani 15. septembra 1884.
običajno.
tej zadevi zamogle bi veliko storiti po-
družnice c. kr. kmetijske družbe, ki bi ravno tukaj morale služiti v izgled
jesenski setvi.
Poletje je minulo; dnevi postajajo krajši in čas jesenske setve je uže skoraj tukaj. Pri tej priliki hočem govoriti o zadevi, za kmetovalca zeló važni; a pri
družbi spoznavajo se po samezni društveniki med seboj; s tem se odstranijo najveće zapreke, ki so stavljene proti skupnem nakupu strojev. Ako se iz prvega začetka skusi le z nakupom majhnih strojev, kakor na pr. ravno žitočistilnih strojev, kmalu udeleženci spoznajo korist tacega skupnega delovanja in následek je, da se kmalu kupi na splošne stroške kak veči stroj.
Kako
napraviti dober vinski
kls.
(Popravek k članku s tem napisom v 36. listu „Novic".)
nas vendar še malo veljavni. Jaz mislim prav izbrano in pr ire j eno seme.
Ne dá se zanikavati, da kolikor čistejši, težje in	V 36. listu letošnjih „Novic" je recitiran članek iz
enakomernejše je seme^toliko boljše in enakomernejše goriškega „Gospodarskega lista" z naslovom: „Kako na žetve se je nadejati. Čeravno bi se nihče naših kme- praviti dober vinski kis
u
tov ne upal oporekati tej izkušnji, vendar se oni iz
tem članku je rečeno, da slavni prof. Pasteur
tega ali unega ničevega vzroka ne držijo tega pravila,	za napravo kisa posebni aparat priporoča, in da tak
Gori navedene lastnosti dobrega semena naj ima	primerai aparat za napravo kisa posodar Trošt v Vi-
vsak kmetovalec brez razločka vedno pred očmi. Seme	pavi po 15 gold, izdeluje. Gospod prof. Povše, pisa-
mora biti čisto, to je, brez vsacega plevelnega semena,	telj tega članka, mi pač ne bode zameril, ako v po-
drugače se ni treba čuditi, ako se v svojem času več	jasnjenje stvari sledeče objavim: plevela kot žita nažanje, Dalje naj bode seme obsto




Ako gosp. prof. Povše „Weinlaube" leta 1876.
ječe iz samih velikih, težkih zrn.
Le na ta način roke vzame, bode lahko na 244 strani članek

/

% -
# r*
J


\




čega napisa našel : „Ein sehr praktischer Schnellessig-stànder". Ta článek je pojasnen s prav lepo določno ilustracijo in s podpisom R. Dolenc. In če gosp. profesor Povše ta článek pažljivo prečita ter ga s popisom „Die Schnellessigfabrikation" v knjigi „Compendium der chemischen Technologie der landwirthschaft-lichen Hilfs- und Nebengewerbe als Leitfaden bei den Vortràgen an der k. k. hoheren landwirthschafiichen Lehranstalt zu Ungarisch-Altenburg" na str. 375 pri-merja, bode pač našel — kar mu pa menim, da niti iskati ni treba — da je aparat, kakoršnega za napravo kisa posodar Trošt na Slapu pri Vipavi (ne pa v Vipavi) izdeluje, po meni toliko zboljšani francoski in po meni uže leta 1876. objavljeni in priporočeni, da bi bilo pač veliko bolj opravičeno reči: „R. Dolénc
priporoča posebne aparate", kakor pa: „slavni profesor Pasteur priporoča posebne aparate".
Toliko brez vse zamere, držeč se gesla: „vsakemu
svoje."
Na Slapu dné 13. septembra 1884.
R. Dolénc.
bolj globoko kakor je pri nas običajno, a pšenica bila je dokaj slaba. Kaj je vzrok temu? Pri nas je drugače letos bila pšenica še precej dobra, toraj vreme moji pšenici ni škodovalo. Kmetje pravijo, da je bilo ravno globoko oranje vzrok. (Fr. R. v Č.)
Odgovor. Kmetje imajo prav! G-loboko oranje je jako koristna reč, celó neobhodno potrebna, če hočemo dohodke našega kmetijstva zboljšati, a vsaka reč mora biti na pravem mestu. Oprostite! Vi ste čuli ali morebiti brali o koristi globokega oranja, pa niste raz-umeli. Razorjite letos v jeseni njivo globoko, pustite jo čez zimo prazno stati ter jo obsadíte spomladi s krompirjem, za katerega ste tudi uže v jeseni gnoj podorali, bodete videli, kako lep krompir bodete imeli. Na krompir sejajte pšenico in gotovo Vam bode tudi dobro storila. Na novo globoko razorani njivi pa pšenica nikdar ne bode dobro storila. Slabo vporabljena pravila umnega kmetijstva zamorejo biti pri našem kmetu velik ovir za napredek v kmetijstvu in je naravno, da store kmeta nezaupljivega proti vsaki novotariji. Samo iz knjig se še nihče ni naučil kmetovati.
Ravnanje z mlekom pri majhnem gospo-
dinjstvu.
Večkrat je navada v malih gospodinjstvih pozimi mleko, dokler se ne posname, postavljati v izbo. — S tem ravnanjem združenih je pa veliko nepriličnasti. Kajti jako težko se ubrani, da se mnogo prahu, katerega je vedno v obilici po izbah, ne posede tudi na mleko, katero hoćemo posneti. Nadalje ima mleko tudi to lastnost, da se navzame gazov, tedaj tudi slabih duhov, dima, posebno tobačnega itd.
Tem nepriličnostim se lahko izognemo s tem, da postavimo mleko v omaro. To pač pomaga zoper prah, mleko pa se vendar še navzame gazov; opraviti pa imamo tudi še z drugo nepriličnostjo. Zrak v omari postane namreč zaduhel in na površji smetane naredi se pljesnoba, katere sicer ne zapazimo vedno s prostim očesom, pač pa zmerom z drobnogledom. Surovo maslo spinjeno iz take smetane ni čisto, da, ako so v izbi bolniki, povzroči tako mleko še celó lahko razširjevanje kake bolezni. Te nepriličnosti dajo se skoraj popolnem odstraniti, kakor pravi „Zeitschrift des land-wirthschaftl. Centralvereines der Provinz Sachsen", če se postavi v kak kot sobe visoka omara z zunanjim zrakom po cevi, ki ima več col svitlobe in je izpeljana skozi hišen zid.
Druga cev izpeljana je ravno tako na drugi strani, in ravno tako ima omara na stropu še dve cevi. Spodnja cev, ki leži proti strani, od katere vleče veter, pusti se odprta, ravno tako zgoraj na ravno nasprotni strani. Drugi cevi zamašiti se morate z zamaški. Tako nam je moč v omari imeti vedno přepili, katerega lahko ravnamo, ako imamo zamaške, ki popolnem ali pa le na pol zapirajo. Da se přepili ne ovira, postavijo naj se posode za dotično mleko na late in ne na deske.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 28. Kje se dobi kaka dobra srkalnica (pumpa) za gnojnico? (L. P. v K.)
Odgovor. Ňajboljše srkalnice za gnojnico in ob enem najceneje so one po Fawlerjevi sistemi, dobiste jo pa med drugim pri „Land- und forstwirthschaftl. Verkehrsbureau, AVien III., Ungargasse 59" za 20 gld.
Vprašanje 29. Na splošno priporočevanje oral sem lánsko iesen njivo za zimsko setev skoraj še enkrat
Gospodarske novice.
* Umri je 27. avgusta t. 1. dr. Anton vitez pl. Masch, vodja kmetijske akademije v Ogerskem Starem gradu. Mož je bil izvrsten strokovnjak, kakor tudi učitelj. Tudi med Slovenci ima on lepo število nek-danjih učencev, kateri ga bodo gotovo vedno v dobrem spominu obdržali.
* #
*	Hrvatska vlada je sklenila po dogovoru z oger " sko vlado, vpeljati iz Francoskega sadike amerikanskih trt. Hrvatska bode za sedaj dobila 10.000 sadik, in sicer sledeče sorte: Riparia Sacivage, Elvira, Ja-
quez in York-Madeira. Kaj pa pri nas?
*
* *
*	Razstava vina, sadja in zelmjxie bode od 25. do
28. septembra v Gorici.
*
* *
f
*	Zadruga za prodajo saija in zelenjadi, kateri naj
kmetovalci pošiljajo ponudbe za tako blago, ustanovila se je v Gradci. Zadruga ima namen, da sadjerejcem
pripomore k uspešni prodaji sadja.
*
* *
*	Potna predavanja imel bode potni učitelj Gustav Pire dné 21. t. m. na Razdrtem o priliki občnega zbora kmetijske podružnice senožeške.
(Dalje.)
Smatrati bi se moralo, da je inventar domačije popolnem v zapuščini, ako bi prejemnik temu v kratio odmerjenem obroku ne ugovarjal. Za slučaje, ko bi prejemnik rabil to pravico ugovarjanja ne ostajalo bi druzega, kakor razsodbo o zahtevah izvedencem prepustiti.	i ' ' 1 7 ii
301
varstvo domačijskega inventarja proti iz- v sodném okraji kočevskem eno in v drugih dveh tudi vršitvam (ločenem od domačije) zadostovale bi obsto- eno zadrugo ;
ječe naredbe, ako bi se le tudi vporabljale, to pa se
za vse ostale obrte razen lončarjev v občini Do
žalibog le redko kdaj godi. Tukaj bi bilo tedaj treba lenja Vas v sodném okraji Kočevje eno, in za oba druga
samo vredeb potom naredeb. Kar pa zadeva brambo okraja tudi eno zadrugo ;
inventarja proti prostovoljni prodaji po lastniku samem
»
4. lončarji v občini Dolenja Vas naj
se mi dozdeva, da bi takega omejenja treba bilo dolo- sebno zadrugo. čiti po poti postave, vendar-le neposredno v smislu
imeli po
C. kr. okrajno glavarstvo omenja dalje, da bode
dotičnih izpeljav kmetijske družbe, s katerimi se popol-	dělalo tudi na ustanovitev zadruge mlinarjev in žagar
nem strinjam.	jev v čelem političnem okraji.
ozirom na namen postave, katera se hoče	Odsek se strinja s temi predlogi ter omenja , naj
pripravljati, ne vidim nikakoršnega vzroka, pravico pre-	se c. k. okrajnemu glavarstvu tudi poroča, da zbornica
jemstva omejiti samo na naslednike zapustnikove, in se	hoče obrtovalce na sedeži političnega, oziroma na sedeži
zato izrekam za razširjanje pravice prejemstva na vse	sodnega okraja v tej zadevi zaslišati, poročevalec stavi
po
732
735 o. d. z. poklicane postavne dediče. Kmetije na Kranjskem dajo se redno
predlog :
s
C. kr. okrajnemu glavarstvu naj se v tem smislu
težavami v najem dajati in se vsled najemodajanja ve- poroča.
čidel vničujejo. Pri gospodarjenji z izključno najetimi močmi pa je prinos redno toliki kot nič, ker so kmetije
Zbornica vzprejme predlog.
X.
Zbornični tajnik poroča, da c. kr. okrajno gla
na Kranjskem premale in premalo prinosne, da bi mogle varstvo v Postojini z dopisom z dné
. avgusta t.
tak način gospodarstva prenašati. V postavi bi se mo- naznanja, da je z obrtnimi zadrugami, kakor jih je ralo toraj na to ozirati, da prejemnik osobno obdeluje predlagala zbornica, zadovoljno, ter meni, naj bi se na
oziroma gospodari na domačiji.
kak način obrtovalci prej zaslišali.
10.
Postavne določbe v smislu potrjevalnega od
Odsek meni, naj
se c. kr. okrajnemu glavarstvu
govora na to vprašanje bilo bi nepogojno treba.
Takoj
poročalo

da je zbornica pripravljena zaslišati udele
izplačevati deleže je za prejemnika redno zeló težko žence o ustaiiovitvi zadrug na sedeži obrtnega oblastva, breme, kakor sem si uže v splošnem delu svojega poro- oziroma na sedeži sodnih okrájev. Toraj stavi predlog:
čila dovolil omenjati. Jaz bi tukaj šel celó tako daleč, zagovarjati določbo, da naj bi prejemnik v nobenem slu-čaji ne bil vezan, deleže pred obrokom najmanj treh
Zbornica naj to naznani c. Predlog se vzprejme.
XI.
okr. glavarstvu.
Zbornični tajnik poroča, da je c. kr. okrajno let izplačati, tudi ako sodediči prej lastno gospodarstvo glavarstvo v Ljubljani z dopisom z dne 22. avgusta t. ustanovijo. Vštric tega se ve da moral bi prejemnik naznanilo, da se v splošnem strinja z mnenjem trgo-biti vezan za živež sodedičev na domačiji skrbeti proti vinske in obrtne zbornice o ustanovitvi zadrug. Pova-
tem, da mu pri gospodarstvu pomagajo delati.
bilo je en del obrtovalcev v dan
septembra t.
v
Potezal bi se tudi za pravico , da sme prejemnik Ljubljano v posvetovanje ter izreka željo, naj bi se po-
zaslišanju udeležencev v
deleže po okoliščinah plačevati v obrokih, sploh za naj- slal en zastopnik zbornice
obširnejše varovanja prejemnika, ker bi tak na Kranj- smislu
skem redno še tako imel slabo stanje.
■■■fen.
106.
?
zakona z dne 15. marcija 1883.
drž.
zak. št. 39.
Odgovor na to vprašanje posname se iz
onega, kar je pri štev.
>
in
navedeno.
12.
Kmetje na Kranjskem sklepajo ženitne po-
Gosp. poročevalec priporoča v imenu odseka pred log: Zbornica naj želji ugodi.
Predlog se vzprejme.
godbe večidel v tem smislu, da se preživečemu zakon-
«	*	•	ili	i	v# • »	•	•	1
Gosp.
Baumgartner predlaga: Tega posveto
skemu družetu, ako ni posestnik domačije, izgovori clo- vanja naj se udeležita razen gosp. tajnika gospoda od-stojen živež v hiši proti tem , da pri gospodarstvu po- bornika M. Pakič in V. Petričič.
Gosp. V. Petričič predlaga, naj se na njegovo
maga delati. Naprava skupnosti premoženja med za-konskimi je prav redka. Postavna naredba , katera bi mesto izvoli
to nameravala, bi ostala večidel brez vspeha, ker bi se
A. Klein.
Pri glasovanji se vzprejme predlog gosp.
Baum
pri določbi take naprave toliko več ženitovanjskih po- gartnerja s spremembnim predlogom g. Petričiča.
Ker tukajšna navada ni škodljiva za
se po
godeb sklepalo.
nerazrušeno ohranjenje kmetijskih domačij , stavna določba, katera bije predrugačila, ne priporočala.
(Dalje prihodnjie.)
ftolske stvari.
Dva občna zbora.
\"arodu0-sospodar$ke stvari.
Po

Ljublj. Listu" posnamemo sledeče poročilo
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje in konec.)
Zbornični tajnik poroča o dopisu c. kr. okrajnega
Obcni zbor „Narodne šole.
u
Današnji občni zbor društva „Narodna šola" je
bil
jako dobro obiskau.
Predsednik g
Stegnar poročal je
?
o delovanji v preteklem dvanajstem društvenem letu.
Iz tega poročila posnemamo, da je bilo v tem letu več glavarstva v Kočevji, katero se izreka za ustanovitev udov, kakor v pretečenem, namreč 119 (ustanovnikov kolektivnih zadrug z malo premembo. Ono namreč pred- učiteljev in šol). Tudi promet je bil veliko večji. Izmed dobrotnikov je posebno imenovati založnika Grub-
za gostilničarje, posestnike hôtelov, kavarnarje, bauerja, ki je poleg nizkih cen še po vrhu društvu po-
. Kalistra v Trstu,
la ga :
točarje žganja, najemne voznike v sodném okraji kočev- klonil okolo 4000 pisank; potem skem eno in v sodném okraji ribniškem in velikolaškem dr. vit. Močnika, učitelje radovljiškega okraja in kranj éno zadrugo;
za trgovce vseh vrst, vštevši male prodajalce itd.
sko hranilnico. Društven odbor ostane dosedanji, nam reč : gg. F. Stegnar (predsednik), A. Praprotnik (pod
302
predsednik), M. Močnik (blagajnik in tajnik), J. Boršt-nik, F. Govekar, H. Podkrajšek, F. Praprotnik, J. Tom-šič, A. Žumer. Posebni nasveti so se stavili in vpre-jeli: 1) H. Podkrajšek: društvo naj skrbi za izdavo knjig za otroške knjižnice; 2) Levičnik: družba sv. Mohora naj se naprosi, da vsako leto poleg druzih knjig izdá tudi malo knjižico za otroke in otroške knjižice; 3) Fr. Govekar : gosp. dr. Fr. vitez Močnik naj se imenuje častnim udom; 4) A. Žumer: gosp. F. Stegnar naj se kot ustanovitelj in duša tega društva imenuje častnim udom; 5) M. Kos: gg. okrajni šolski nadzorniki naj se naprosijo, da učitelje in druge za šolo voete ljudi na-govarjajo k pristopu k temu društvu. — Omenili smo uže včeraj, kakošen blag namen ima to društvo. Danes naj zabeležimo še to, da dobiva iz tega društva podporo osobito mladina revnih starišev, kateri svojih otrok ne morejo oskrbovati s potrebnimi samoučili, in zaradi tega blagega namena toplo priporočamo to društvo vsakemu , komur je splošna omika in blagostanje pripro-stega naroda pri srci, v izdatno podporo. Noben krajcar ne bode zavržen, ki se v ta namen podari.
Obcni zbor slovenskega ueiteljskega društva.
Dné 11. t. m. dopoludne se je vršil v telovadnici mestne šole na Cojzovi cesti občni zbor slovenskega ueiteljskega društva. Navzočih je bilo do 60 učiteljev, nekateri tudi iz Spodnje Štajarske in iz Hrvatske (gospoda učitelja Tomšič in Hakel), potem gospoda profe-sorja Senekovič in Šuklje. Predsednik, šolski vodja gosp. A. Praprotnik, srčno pozdravi društvenike slovenskega učiteljskega društva, katero je letos doživelo svoje 16. leto. Društveni odbor se je tudi přetečeno leto trudil izvrševati lepo društveno nalogo, da duševno podpira slovensko ljudsko šolstvo. Če se tudi društvo ne bavi s politiko, se je vendar vselej iskreno zanimalo za to, da narodna ravnopravnost tudi v slovenski ljudski šoli in posebno v izobraževališčih za učitelje in učiteljice postane resnica. Odbor je zaradi tega délai na to, da se učni načrti in navodi z ozirom na novejše zakone in ministerijalne naredbe ter oziraje se na vsakdanje potrebe v kranjskih ljudskih šolah, prenaredé in uravnajo.
Odbor je tudi sprejel sledeči predlog: „Slovensko učiteljsko društvo pritrjuje sklepom uradne konference mestnega učiteljstva v Ljubljani z dné 29. maja t. 1. o nasvetih za prenaredbo učnega črteža v peterorazrednih ljudskih šolah in o nasvetu, da naj se drugi deželni jezik (pri nas nemški) začenja podučevati še le tretje šolsko leto!" Društveni odbor je temu, na podlagi vseh pedagogičnih pravil narejenemu sklepu veselo pritrdil, in to tembolj, ker ga je uže davno imel v svojem programu. Predsednik obžaluje, cla nima društvo obilnejših materijalnih moči, da bi po vzgledu hrvatskega pedago-gičnega društva delovalo tudi na literarnem šolskem polji. Predsednik se potem spominja umrlega knezo-škofa dr. Pogačarja, kateri je bil velik prijatelj šole in podporni ud društva. Konečno izreka predsednik v imenu odbora zahvalo vsem rodoljubnim učiteljem in učiteljicam in drugim prijateljem, ki društvo podpirajo.
Tajnik gosp. Govekar je kratko poročal o odborovém delovanji. Odbor se je vedno trudil, da delà z združeuimi močmi za blagor mladine, za srečo družine, za blaženost domovine, cerkve in države, sploh za zboljšanje človeštva. V tem zmislu je in bode društvo ravnalo po svojem gêslu: „Narodna omika na krščanski podlagi". Tudi za zboljšanje materijalnega stanja učiteljstva je društvo skrbelo ter v ta namen na dotične kraje večkrat trkalo. Ako se tudi ni mnogo doseglo, je volja vendar bila dobra. Med mnogimi drugimi stvarmi se je odbor zeló trudil, da bi se na občno željo izdal
težko pričakovan „Učiteljski imenik44. V to svrho so bili naprošeni gg. Predika, Žumer in Lapa j ne, da bi priredili nabrano gradivo in za tisek pripravili.
(Dalje prihodnjie.)
Politične »tvari.
Volitev na Notranjskem.
(Konee.)
Popolnern neresnična in nalašč izmišljena je na dalje trditev „Slov. Nar." v štev. 193, da sem v svojem nagovoru, katerega je prečastiti gosp. dr. Sterbenec pri volilnem shodu v Postojini 17. t. m. prečital, trdil, „da bi bedasto bilo voliti deželnega poslanca, kateri bi ne hodil po potu odměr jenem mu od deželne vlade." Dotični stavek glasil se je tako: „Govori se, da je bedasto voliti ravno ti-stega, katerega vlada želi. To je popolnern prav! A še mnogo bolj bedasto bi bilo ravno tistega voliti, kateri je sedanji vladi najbolj na sp rot en.44
Vsacemu pametno mislečemu člověku prepuščam mirno v razsodje, če ni „Slov. Nar/ tukaj zlovoljno besed in njih pomena predrugačil ia presukal.
V uvodnem članku št. 194 „Slov. Nar.", čegar vse-bina ima — memogredé opomnjeno — mnogo bedastega, se mi zopet očita nedoslednost v najviši meri. in in se dokazuje s tem, da seul lansko leto gosp. dr. Zar-nika volilcem toplo priporočal, a letos pa jim odgovarjal ga voliti.
Vzrok, da sem fco storil, ni v tem, da sem se jaz spremenil, ampak nasprotno, ker se je g. dr. Z. spre-menil. 0 času lanskih volitev bil je on v soglasji z drugimi narodnimi deželnimi poslanci ter bil ud narod-nega kluba in popolnern opravičena je bila naša misel, da bode z drugimi poslanci vred složno deloval za blagor naroda in njegovih pravic.
A kar nenadoma se je spremenil, izstopil iz narod-nega kluba ter v svojem „poslaném" od 22. oktobra 1883. izrazil se, da se čuti popolnern osamljenega v deželnem zboru, ter da nima niti enega pristaša in da zarad tega svoj mandat odloži.
Kako da bi bil jaz potem zamogel, v očigled takih razmer, priporočevati svojim rojakom, da se g. dr. Z. zopet izvoli — to nikakor ne morem umeti, posebno pa uže za to ne, ko se gosp. dr. Z. ni izjavil, da hoče dane besede preklicati — še menj pa, da hoče zopet kandidirati.
Odložitev mandata od strani gosp. dr. Z. pa vendar ne gre smatrati za prazno burko, ker imam njega za preresnega, da bi si zamogel kaj tacega od njega misliti, potem ko sem popolnern prepričan, da on ne želi in noče več s temi poslanci v zbornici sedeti.
Ko zopetno laž moram slednjič pripoznati sporočilo v „Slov. Nar." št. 197, in sicer trditev, da bi se bil jaz 25. t. m. proti gg. Domiceljnu in Premerlu izrazil, da mi ni mogoče odstopiti od kandidature zarad tega ne, ker sem visoko stoječi osebi dal besedo, da bodem
kandidiral.
Ona dva gospoda sta me res 5 minut pred začet-Kom volitve vprašala , če bi morebiti jaz ne hotel na korist gosp. Hinka Kavčiča od kandidature odstopiti.
Gospodoma nasproti sem se pa jaz le izjavil, da mi sedaj tega storiti ni več mogoče, ko sem se gledé moje osobe drugim volilcem uže zavezal, da prevzamem poslaništvo in da torej v zadnjem trenotji ni več — edino le od moje volje odvisno to storiti.
30
Vsako drugačno sporočilo v tej zadevi je torej
lažnjivo.
Pri drugi točki: naznanila zborničnega predsedstva
nazuauil je gosp. deželui glavar daljo vrsto došlih mu
Cerknici dné 30. avgusta 1884.
Adolf Obreza.
prošenj večidel zadevajoče denarne podpore za ceste, mostove ali sicer cestne zadeve, ena pa iz Šmartna pri Litiji, zadevajoča uvedenje poludnevnega poduka na šti-rirazredui šmartenski šoli in za omejenje učenja nem-
' po-
Predzadnja prošnja se
Včeraj imel je deželni zbor kranjski svojo drugo je vsled predloga gospoda poslanca L. Sveteca takoj
Deželni zbor kranjski.
škega jezika, in druga, zadevajoča premembo šolske stave gledé učiteljskih plač.
sejo s sledečim dnevnim redom :
prebrala in ta vtemeljuje poludnevni razred z veliko
septembra
Branje zapisnika o 1. deželnozborni seji dne 9. oddaljenostjo učencev, gledé nemščine pa prosi
1884.
?
naj bi
Naznanilo zborničnega predsedstva.
se v nemščini podučevali satno oni učeuci, katerih sta
Priloga 21.
Vladu
riši to zahtevajo.
Nadalje naznanil je gosp. deželni
G
CL
predloga z načrtom de- glavar, da je g. poslanec dr. Dolenc zbolel, in da je
želne postave o spuščanji zasobnih žrebcev za konjsko poslanců baronu Schwegelnu dovolil odpust za da
plemenitev.
4. Priloga 17.
Poročilo deželnega odbora o vo
nasnjo sejo.
litvi deželnih poslancev:
Priloga št. 21 izročila se
je upravnemu odseku.
dopolniluih volitval poročal je deželni odbornik
enega poslanca v volilnem okraji kmetskih občin gosp. Murnik z nasvetom , da naj se vse volitve po
Postojna-Senožeče-Bistrica-Planina-Lož
5
trdijo.
Pa ko je ta nasvet stavil gledé notranjske vo
enega poslanca za mestni volilni okraj Kočevje- litve, pri kateri je bii izvoljen gosp. Obreza
Ribnica ;
i
se je oni Deschmann, ki je svoj čas tako goreče zago
dveh poslancev iz volilnega razreda velikega po- varjal nezaslišani pritisk in pa krivične volitve trgovinske zbornice nasproti narodni stranki in je očital se-
sestva.
Priloga 14.
agrarnih ruzmer na Kranjskem.
Poročilo deželnega odbora gledé danji vladi, da se je neopravičeno utikala v to volitev
»
Priloga 16.
terim se predlaga govih podzakladov za
Priloga 20.
Poročilo deželnega odbora, s ka
proračun deželnega zaklada in
. 1885.
Poročilo deželnega odbora
nje
da je z nezaslišanim pritiskom delala zoper doseda-njega poslanca; da je kratila dostojanstvo vladino izrekoma s svojimi oficijoznimi listi, in je — tišti Deschmann , kateremu je bil nezaslišan pritisek , po pravici

za
devajoč odobrenje občinskih přiklad.
imenovan vojska proti vsi deželi pri volitvah
1877.
tedajne vlade po vsem všeč
protestiral v imenu ža
Priloga 22. — Poročilo deželnega odbora gledé ljenega konstitucijonalizma zoper to, da je bil sedanji vpeljave taks za ogledovanje živine pri izdavan ji živin- vladi bolj po volji zmeren poslanec, kakor pa poprejšnji
širih potnih listov.
izrečeni vladni nasprotnik.
Deschmannov namen pri
peticijah :
Ustna poročila finančnega odseka v sledečih tem je bil deloma ta, sedanji vladi očitati strankarstvo
9
odbora „Glasbene Matice" za podporo ;
deloma in poglavitno pa ta med narodnimi poslanci iz buditi razdvojenost, ker si je domišljeval, da se mu bode
limanice.
To
pa se ni zgodilo in tako je
Deschmann
šolskega vodje Janeza Lapajneta v Krškem za res vsedel kdo izmed njih na preneukretno nastavljene
podporo za šolsko-literarna delà;
Pavle Vukotičeve, ranocelniške sirote, za milo-ščino ;
le preočitno pokazal, kdo še v zbornici seje nemir m razpor med narodoma naše dežele.
Temeljito zavrnili so tirade starega ravsarja naj-prej gosp. deželni predsednik sam v imenu vlade, dalje
šolskega odseka obrtnijske šole v Kočevji za
podporo ;
Jere Kumar-jeve, vdove paznika prisilne dělal-	posíaiicťŠuklje, dr. Sterbenec in konečno poročevalec
nice, za rejni donesek svoji hčeri Jozefi;	Murnik, kateri mu je prav dobro opomnil, da je ta go-
Mariji Statin, učiteljske vdove, za povekšanje po-	Vor Deschmannov približno uže pred nekaj dnevi čital
kojnine;
v njegovem slaboglasnem lističi.
Pri glasovanji gosp
Vse daljne točke dnevnega reda rešile so se brez
učiteljske sirote Lucije Schott za daljno dovo- Obrezovi volitvi obsedela je Deschmannova garda, ljenje miloščine;
Marjete June, učiteljske velove, za miloščino in
rejne doneske;	Priloga 14. izročila se je posebnemu gospodarskemu
Katarine Krombholc, učiteljske vdove, za povek- odseku 11 udov, kateri se je volil koncem seje; priloga
16. izročila se je finančnemu odseku, 20. in 22. pa
ugovora.
sanje miloščine; Karoline in Ane Malenšek, učiteljskih sirot
5
za
podaljšanje miloščin;
Karoline Hočevar, učiteljske vdove, za miloščino ; m) slikarja Josipa Petkovšeka za podporo;
podpornega društva na višji kmetijski šoli na Dunaji za podporo;
podpornega društva (Asilverein) na dunajském finančni odsek.
upravnemu odseku, „Glasbeni matici" přivolila se je, kakor v minulem letu, podpora 500 gold, in enako so se tudi daljne prošnje po sklepu finančnega odseka deloma vslišale. deloma zavrgle.
Prihodnja seja bila je konečno napovedana na pri-hodnji petek, za katero bo dal gradivo v prvi vrsti
vseučilišči za podporo.
10. Ustno poročilo finančnega odseka o §. 7. marg.
št.
devajoč deželni muzej.
Upravni odsek razdelil si je včeraj oddana mu delà in ima jutri ob 10. uri rešitev predlogov, katere so
11.
2m 3., 4. deželno-odbornega letnega poročila, za- prevzeli posamezni poročevalci; izročenih je bilo dose
daj upravnemu odseku deset prošinj, šest druzih pred
prilogi 5.
Poročilo finančnega odseka o
računskem sklepu zaklada prisilne delalnice za
1883.
UWJ UMI ti T XlUlilU UU^VU UL ULVU V KJ	V/U1LIJ j kJV»JV v*.v*. ^	* ^ ^
logov in trije paragrafi letnega poročila deželnega od
12.
prilogi
Poročilo finančnega odseka o
bora, namreč

m
računskih sklepih dobrodelnih zakladov za
1883.
Pri prvi točki odobril se je zapisnik prve seje brez
ugovora.
304
Zabavne stvari
Noc pred sv. dnevom.
Maloruska povést.
Ruski spisal N. V. Gogolj, přeložil L. Podgoriški
(Dalje in konec.)
Pred vsemi so stali služabniki in prosti kmetje z 0d smrti, ali
•	W	*	A	V	A	*	A	A	t	« . ê	A	'
minole noči; omil se je, kolikor je bilo moči, lepo oble-kel se, del je na-se prav tisto obleko, ki so bili Zaporožci dali mu jo, vzel je iz kovčega novo čapko iz Re-
šetilovskih kož s sinjim dnom, — čapko , ki je ni del še o nobeni priliki na glavo in ki je bil kupil jo, je bil še v Poltavi; vzel je tudi nov, pisan pas; vse to
KO
je z nagajko (bič) vred zavezal s robec in odšel je na
ravnost
Čub
u.
Čub je izbulil oči, ko je bil kovač přišel k njemu i ni znal, čemu bi se čudil, ali temu, ker je kovač vstal
ker je predrznil se, ter přišel k njemu brkami, s čubami (čop), z rejenimi vratovi in obritimi a]i temu, ker je proměnil se v tako gizdavega Zapo-
podbradki, največ jih je bilo v kobenjakih (plašč), izpod r0žca. Še bolj pa je čudil se, ko je bil Vakula razve
katerih je nekaterim gledala bela, nekaterim pa sinja zal sveženj in pred-enj položil novo čapko in pas, ka
svitka. Kamor se je ozrl človeK, vsem je na obrazih koršnega ni bilo videti v selu, ko je bil zgrudil se mu
pred nogi in ko je bil s prošnjim glasom spregovorilí
bilo poznati praznik. Starosta se je oblizaval, kazal je
da je mastil se s klobasami; deve so premišljale, kako Smiluj~se me, batko! ne srdi se! Dej, to je nagajka;
poko-
bij me, samo nikakor se ne jezi! Ti si nekedaj
--O ---------~	* 5 V.V/.V	r *	----7--— ~
bodo na ledu kratkočasile se v družbi z dečaki; sta-
Po
tepi me, kolikor rači tvoje srce, do céla sem
ren
ruhe so ognjenejše, nego kedaj, šepetale molitve. __	KriJ ^? otAAAJV UJÛU11U1 ov, JWil XA UVÛWUJ
vsej cerkvi si slišal, kako je poklanjal se Kozak Sver- pobratil se z mojim pokojnim očetom,'jedel si z njim
biguz.
Le Oksana je stala nekako zmočena: molila je in ne molila. Na nje srci se je kopičilo toliko raznih čut-stev, drugo od druzega trpkejše, drugo od druzega vje-ljivejše, da je obličje izražalo samo silno žalost; solze
vred Jsruh in sol in pil si z njim bratovščino!"
Gub je tajno radosten gledal kovača, ki nikomur v
selu ni bil pokořen, ki je petake *) in podkve tri, ka kor ajdove mlince, leží pred njegovima nogama. Da bi povečal lastno čast
gledal je, kako prav ta kovač
-o- ■ - 7 — o ~ ----------~ _— ~ ^	----? ~ ~--- icz/1 picu ujcgu Yjiua u u g, a ni a. u a ui puvctai îaaiuu laat,
so jej igrale v očéh. Tovarišice niso mogle izumiti temu vzel je Čub nagajko in udaril je z njo trikrat kovača
nikakega povoda in niso sumile nje žalosti.
i
da
kovač bil kriv
Ali vendar ni bil
Oksani kovač na mari.
Vsi
po hrbtu. „Nu, dosti je, ustani! Stare ljudi poslušaj žmirim! Zabil bodem vse, kar je bilo došlé! Sedaj
vaščanje so čutili, da je praznik, pa tudi ne praznik;
govori, česa
rad?"
Daj mi, batko, Oksano!"
Čub je malo pomislil in pogledal čapko in pas:
takor-si bodi, manjkalo je nečesa. Puščoba je bila: djak
je po zajetji v vreči bil hripav in pel je z jedva sliš- £apka je bila prekrasna, pas je^bU velekrasen; spomnil
se je na verolomno Soloho in odločno je rekel : „Dobra
ljivim glasom, res je: pričli pevec je izborno pel bas nu, pa koliko bi bilo izbornejše bilo, da je prisoten bil kovač, ki je pomagal vselej, kedar so peli: „Oče naš
je!
pošlji prosce!"
ali:
»
Iže heruvim
u
vskliknila je Oksana, ki je bila stopila
»
iiej, Keaar so pen: „uce nas-	^Qh!" — vskliknila je Oksana, ki je bila stopila
stopil na, kliros ín z njega na- £ez prag jn zagledala kovača, čudila se je in radostna
značil prav tišti napěv, ki ga pojó v Poltavi. Zato je samo on zadoščeval dulžnosti cerkvenega pevca. Uže je minila zornica; po zornici je minila vélika Božja služba *) . . . vedigabog, kovača res ni bilo nikjer.
je očí vprla vá-nj.
V)
Gledi, kakove čižmě sem
donesel !"
ogovoril
jo je Vakula

prav tište, ki je nosila jih carica.
u
z rokama in ni umeknila očí z njega
Ne
ni treba meni čižmov!"
dej ala je
?
mahala
H
jaz tudi brez
Še urnejše je o ostalii noči hudobec nesel kovača nazaj in neuadoma je Vakula zagledal se preci svojim domom. Ta trenotek je petelin zapel.
zakričal je kovač in za rep ulovil hu-
čaki, ni še vse kon-
čižmov
u
ni dogovorila, a zarudela se je.
n
Kam?!"
r>
dobca , ki je hotel pobegniti čano: nisem še zahvalil se ti." Po teh besedah je kovač popadel oklestek in hudirja trikrat mahnil z njim, ubogi hudobec pa je spustil se v beg in bežal je, koli-
Kovač je stopil k njej in přijel jo za roko; kraso
tica je pověsila oči. Še nikoli ni bila tako čudovito Iju beznjiva. Presrečni kovač je tiho, varno doteknil se je z ustni i a nje lice je zaripélo se — in še krasnejša je bila.
Popotoval pa je skozi Dikanko nadvladika (arhierej)
í
kor je mogel,
kakor
ga bil prisednik namlatil.
ki je v blagem spominu; hvalil je kraj
je po
tako je človeškega roda neprijatelj, ki je hotel prevariti
čivala vas, in ko je peljal se po ulici, ukazal je
i
naj
člověka, okanil samega sebe.
Po vsem tem je Vakula šel v senik, zaril se v seno in spal je do obeda. Ko je bil probudil se, prestrašil
se je,
ustavijo pred novim domom
Česava je ta pom
hiša?
u
povprašal je
JKS UU VMVUti»	XXV JU H/ il I / A V M uui*	j J^ * vmvi w^ía	----------------
ker je videl, da je solnce uže visoko. „Zaspal dete v naročji
„ VV6U » a J^	F^uiuiuuu	.	jv
nadvladika. krasno, blizu vrat stoječo žensko, imela je
scm zornico in dopoludansko Božjo službo
u
dejal je
Kovača Vakule
odgovorila je Oksana in pri
pobožni kovač in jel kesati se, ko je bil začel premiš- klonila se, ker ona je bila to ljati, da je Bog gotovo na kazen zbog grehotnega pod-	..Izborno! krasno delo
jetja s hudirjem poslal mu sen, ki je zadržal ga, da ni
to
pohvalil je ar
i	J - v^ .	r .........
hierej dcm in ogledaval okna in vrata. Okro
o
vseh
bil v cerkvi o tako slavném prazniku. Pa vendar-le, oken je bil rudeč natér (mal) ; na vratih pa so Kozaki upokojil se je s tem, da hoče bodočo nedeljo izpovedati ponašali se na konjih, imeli so lule v ustih
se popu in da po tem dnevu do drugega leta petdeset-krat s čelom dotakne se zemlje. Potlej je preiskal vso hišo. Prazno je bilo vse povsodi: nikogar ni bilo pod streho. Podoba je kazala7 da ni vrnila se še Soloha.
Pa še živejše je arhierej pohvalil Vakulo

ko je
bil zvedel, da je vklonil se cerkveni pokori in da je vès levi kliros pomalal zeleno in z rudečimi cvetkami
Ali to ni vse: na levo stran stene,
Oprezno je iz nedrija vzel čižmice in zopet čudil cerkvo, namalal je Vakula hudobo v peklu
se njih umeteljnosti in premišljal je čudovite dogodke
ostudno tako
da plj
>
je vhod v
RH Hi m h'^bo
kdor mimo pride; mati vsaka
*) Ruski : obednja.
*) Petak je pet kopejek vreden novec.
305 -------
avoje dete, kedar se razplače, nese pred ta obraz in opomni: „Gledi strašilo!" — a dete postrani pogleda obraz, ustavi solze in glavico skrije materi med prsi.
Iz Ljubljane. (Predvčerajšnji češpljev somenj v Ljubljani) přivábil je v mesto deloma tudi zarad začetka šol prav mnogo ljudstva in je bila kupčija sploh zeló živahna , tudi živine prignalo se je dokaj, izrekoma konj in žebet se je nagnalo precej, govoje živine primeroma malo. Kupčija pa je bila dobra; dobro so se piačevale molzne krave, voli vsake vrste in tudi za konje dobivale so se visoke kupnine.
—	( Vodstvo sirotišnice za dečke „Marianum") pre-vzele so s 15. dnem t. m. šolske sestre, katere imajo uže v svojem oskrbovanji šole v Mariboru.
—	(Osmo poročilo o računu Vincencijeve družbe v Ljubljani) za čas od 24. aprila leta 1883. do 24. aprila 1. 1884. izkaže dohodkov v gotovini 15.176 gld. 587a kr.. gotovo lepo spričevalo milosrčnosti in dobrotljivosti tukajšnjega prebivalstva.
—	(„Slavec"), delavsko pevsko društvo, ustanovilo seje pod načelstvom gosp. Jelo čni ka in velezaslu-ženega pevovodja g. Justina. Dne 7. t. m. imelo je novo društvo svojo ustanovno veselico v tukajšnji čital-nici, pri kateri je sodelovala tudi godba domačega peš-polka, in katera je vrgla čistega dohodka 60 gold.
—	(Molitvenik za dijake), češki spisal A. Mužik, poslovenil Fr. Marešič, natisnili in založili J. Blas-nikovi nasledniki 1884 — imenuje se jako lično tiskana molitvena knjižica, namenjena v prvi vrsti di-jakom na slovenskih gimnazijah. — Knjižica 270 strani obsegajoča podaja deloma v sami slovenščini, deloma v slovenščini in latinščini posebno za dijake pri-merne molitve za domačo pobožnost, za očitno pobožnost, nadalje molitve k zakramentom, pobožnost do Jezusa Kristusa, pobožnost k blaženi Mariji Devici, pobožnost k svetim angeljem, pobožnost k svetnikom božjim. pobožnost v različnih potrebah življenja in konečno : psalme, himne in pesmi, molitvenik na prodaj je v J. Blasnikovi tikarni v Ljubljani iu velja nevezan 60 kr., v platno vezan 90 kr., prav lično v platno vezan in z zlato obrezo 1 gold. 10 kr., ravno tako v usnje vezan
pa 1 gold. 15 kr.	■
—	(Vrsta porotnih obravnav) zdanje sesije je sle-deča: 15. septembra: Balantič Matevž, hudodelsvo u boja; 16. septembra: Jugovec Fran, hudodelstvo težke telesne poškodbe; 17. septembra: Kisovec recte Jekovec Janez, hudodelstvo težke telesne poškodbe; 17. septembra (druga obravnava) : Prepeluh Janez, hudodelstvo tatvine; 18. septembra: Vozelj Fran, hudodelstvo roparskega umora; 19. septembra: Vit Lojze, hudodelstvo uboja; 20. septembra: Rojina Marijana, hudodelstvo požiga; 22. septembra: Jeras Jurij, hudodelstvo uboja; 22. septembra: (druga obravnava): Heyne Henrik, hudodelstvo iznever-jenja; 23. septembra: Pavlin Fran, Logar Tone in Pe-trovčič Janez, hudodelstvo ponarejanja denarja; 24. septembra: Sima Jurij, hudodelstvo uboja; 25. septembra: Stenovec Janez, hudodelstvo uboja; 25. septembra (druga obravnava) : Selan Jaka, hudodelstvo uboja. Razen teh prideta še dve novi obravnavi, a ne, kakor se govori, proti anarhistom.
—	(Porotniki izžrebani za 15. t. m. priceto porotno zasedanje.) Glavni porotniki: Didak Gustav, hranilnicni uradnik v Ljubljani; Deperis Anton, posestnik v Vipavi; Cadež Janez, posestnik v Poljanah; Drenik Franc, zavarovalni uradnik v Ljubljani; Schwmgshackel Henrik, hiš. pos. in kotlar v Ljubljani ; Del Negro Pavel, posestnik
v Kranji; Bernard Jože, trgovec s steklom v Ljubljani; Gasdek Ignacij, trgovec s cunjami v Ljubljani; Pupis Karol, posestnik in trgovec v Cirkovski Vasi; Stedry Vaclav, agent v Ljubljani; Pakič Miha, hiš. pos. in trgovec v Ljubljani; Candusso Anton, posestnik in trgovec z lesom v Dolenjem Logatci; čibašek Matevž, posestnik
v Crnovčah; Hirschmann Egidij, gostilničar v Ljubljani; Juvan Jože, hišni posestnik v Ljubljani; Urbančič Ivan, veljki posestnik v Turnu; Defrauceschi Janez, trgovec v Stariji ; Goliáš Janez, marketendar v Ljubljani; Do-berlet Janez, hiš. pos. v Ljubljani; Strbenec Jos., trgovec v Železnikih; Schiffer Viljelm , trgovec s premogom v Ljubljani; Schuller Benjamin, trgovec v Kropi; Jakopié Fran, hišni pos. v Ljubljani; Matjan Jakob, hišni pos. in pek v Ljubljani; Weber Karol, trgovec v Ljubljani Gostinčar Janez, hišni posestnik in gostilničar v Velčah Premrl Fran, posestnik iu trgovec v Martinjaku; Javorník Tomaž, hiš. posest. in usnjar vHribu; Pauschin Alojzij, hišni pos. in steklar v Ljubljani; Staré Anton, veleposestnik v Mengišu; Muhleisen Arthur, hišni posestnik v Ljubljani; Sever Janez, posestnik v Vižmarjih ; Pribrovec Fran, posestnik v Kropi; Škofic Janez, trgovec v Ljubljani; Burgar Fran, posestnik v Postojini, in Primar Janez, posestnik in mlinar v Zalogu. Namest-niki: Luckmaun Jos., trgovec; Žagar Janez, pek; Krašna Miha, hišni posestnik; Kunstl France, hišni posestnik; Jeras Josip, hišni posestnik; Harisch Hermann, tapet-nik; Vičič Janez, trgovec; Krejči Anton, kožuhar, in Reich Anton, čevljarski mojster, vsi v Ljubljani.
— (Slovensko gledališče.) „Jamska Ivanka" pela se bode prihodnjo soboto in nedeljo v tukajšnjem gledališči na korist „Narodnemu domu". Ker je uže nastopil čas gledališčne predstave in bode v „Jamski Ivanki" poleg druzih pela tudi gospa Gerbičeva iz Cerknice, gospa Odijeva in g. Meden, nadejati se je gledé na hvale-vreden namen, kateremu je odločen čisti dohodek, prav obilnega obiskanja.
Novičar iz domaćih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Vse druge dogođbe zadnjih dni,
bodi-si zborovanje za sedanji čas sklicanih deželnih zbo-rov niže- in gornje-avstrijskih in solnograškega, bodi-si pravdanje dunajskega mestnega zbora s tukajšnjim na-mestništvom ali strogo postopanje policije proti anarhistom; vse to nima pomena memo velike dogodbo teko-čega tedna — sestanka treh cesarjev v Skjer-
nje vi cah.
Cara ruskega, kateri se je pri svojem potovanji v Varšovo podal v Skjernjevice, prišla sta ta ponedeljek tje obiskat cesar avstrijski in cesar nemški. Našega cesarja spremljal je naš minister vnanjih zadev grof Kal-noky, nemškega cesarja pa knez Bismark, z ruskim carom pa biva zdaj tudi ruski minister vnanjih zadev Giers. — O tem shodu sodi zeló ves svet soglasno,-da to ni samo izraz osobne prijaznosti med vladarji, temveč da se ima pri tem shodu skleniti ožji zveza med tremi velikimi državami evropejskimi v gotovo odločene namene, katere imajo koristiti vsaki združenih treh držav, pa tudi miru vse Evrope. — Edina angleška vlada je, katera z nekakim nezaupanjem ogledava tako name-noma glasno razodevano prijateljstvo treh cesarjev, Ker si lahko na prstih preračuna, da se bode morala tudi Angleška, akoravno bi ji ne bilo všeč, ukloniti soglas-nim zahtevam treh cesarjev. Pa tudi Angleška po svojih časnikih naglaša, da bode shod treh cesarjev gotovo pospeševal evropejski mir — pa da se ne bode nič sklenilo, kar bi bilo Angleški v škodo.
306
dolnje-avstrijskem deželnem zboru zabteval je novoizvoljen konservativni poslanec duhovnik Knab, da morajo tudi za volitev odsekov predlagati kandidate po-
car pa nasproti carici. Napitnih govorov ni bilo, napivali so si samo vladarji med seboj.
Gledé varnosti oziroma naklepov nihilistov imamo
samezne kurije, zato, da bode v vseh odsekih zastopano omeniti dogodbe, katera se je naznanjala s Krakova tudi kmetijsko prebivalstvo. Ta nasvet sicer ni obve- blizo tam se je namreč malo pred prihodom cesarjev
ljal, ker imajo liberalci tukaj še veliko večino, toda na- na bližnji postaji
ko je
dospel iz Nemške přišedši
dejamo se, da bode izrekoma poslanec Knab, ki je iz- železniški vlak, slišal iz vagona strel, ko pogledaj
redno nadarjen in skušen politik, znal hoditi pravo pot
od
i
kod
přišel, najdejo v oddelku vagona mlađega čio
da si do prihodnjih volitev pribori toliko tal, da ne bodo	veka krvavečega in poleg njega revolver, iz katerega
samo kmetijske občine, temveč tudi večina manjih mest	je še kadilo. Mlad ranjenec povedal je, da je bil od
in trgov zastopani po konservativcih, in da se tudi v	nihilistov poslan, da izvrši atentat in iz strahu pred ni-
kuriji vélikega posestva polagoma pridobijo mnogobrojni	hilisti se je rajši vstřelil sam.
zmerni elementi, ki so se liberalcem samo zato pridru-
žili
j
ker še za konservativce niso vedeli, da so.
Laška.
Kralj bival je več dni v Neapolu in je
Štajarsko.
Slovenski štajarski poslanci so sicer
predsedništvo in nagovor deželnega glavarja grofa Wurm-branda z upanjem pozdravili, pri volitvah v odseke pa jih je liberalna stranka tako prezirala, da nameravajo za prihod nje še odločnejše postopanje izrekoma, ako bi jih liberalci tudi pri volitvi deželnega odbora prezrli. Kolikor mi poznamo štajarske liberalce, nimajo oni
bi se
nam vspešno zdelo, da tamošnji slovenski poslanci v zvezi s tamošnjimi konservativci postopajo
večinoma nikakoršnega ozira na Slovence, tedaj
vedno obiskaval bolnike in umirajoče za kolero. Tudi izmed kraljevega spremstva umrle so 4 osobe za ko len), obolel je nekoliko tudi eden kralja spremljajoč minister. Pogumno vedenje kraljevo napravilo je zeló dober utiš, skrb za obolele se je zopet povrnila in zmešnjave so se umaknile boljšemu redu, sploh od-jenjal je neizmeren strah in s tem začela je pojemati tudi kolera. — Včeraj iz Rima došel telegram naznanjar iz vseh laških okuženih krajev 750 za kolero obolelih in 422 umrlih oseb, v Neapolu samem pa 643 obolelih
?
le
tedaj jim je mogoče doseči pomenljivih vspehov.
371 umrlih oseb. Sicer se iz Rima naznanja
i

da pri
Iz Gorice.
Deželna vlada je sedaj z ozirom na
javni mir in zdravje prepovedala slovesno blagoslov ljenje zastave tamošnjega delavskega podpornega dru
štva
>
kateremu je predsednik
prof. P o v š e.
Mi
smo svoj čas obžalovali, da v tej zadevi goriški narodni
poslanci niso znali trci no in složno postopati;
zdaj
se je pokazal sad nesloge, v tem, da je po prvem udarcu zadel tamošnje Slovence vsled raščečega vpliva njihovih nasprotnikov drugi
pravlja papež „enciklíko" o pravem in o krivem libe ralizmu.
Minulo nedeljo zapustil je kralj Neapol, na poti do kolodvora spremljala so ga društva in čuli so se klici: živijo oče domovine, živela hiša Savojska! Kralj se je zahvaljeval ginjen. Minister Mancini, ki je zdrav spremil je kralja na kolodvor, pa on ostane še v Nea
f
polu.
Ponedeljek zjutraj ob 4. pripeljal se je kralj
Hrvatska.
hujši udarec. Volitve za deželni zbor so se pri
v Florenc, kjer je bil zopet živahno pozdravljan.
Francoska.
Vse kaže, kako neljuba je Fran
čele, o iziđu je znano do zdaj, da je izvoljenih 7 na rodne stranke, eden neodvisne in 2 Starčevičana.
Ruska.
Ves svet obračal se je zadnje dni na
Rusko-Poljsko, kjer so se sošli minuli ponedeljek v bkjernjevicah car ruski s cesarjem avstrijskim in cesar-jem nemškim, in kjer so ostali do včeraj popoludne.
Cesar avstrijski dospel je tje ob 2. uri popoludne. Pričakovali so ga na kolodvoru car v avstrijski uniformi s s v. Štefana redom, carica, carevič, véliki knezi Jurij, Vladimir in Nikola, vélika kneginja Marija Pavlovna in
vsi ruski vojaški in dvorni dostojanstveniki, ministri Voroncev-Daškov, Posjet, Giers, grof Tolstoj in poslanik Lobanov, na kolodvoru postavljena je bila tudi
coski vojska s Kitajci, vkljub všemu, kar se je uže do zdaj zanesljivega poročalo o napovedbi vojske po Ki-tajcili, vendar še trdijo, da uradno vojska še ni napo-vedana, da še zmiraj traja pogajanje zarad miru in da bo morebiti še tuđi vspešno. „Pol. Corr." pa poroča iz Pariza, da se delajo vse priprave za vojsko, da se sicer ne bode mobilizira! en del vojne za pomnoženje vojske Tonkinske, temveč da se bode vojska pomnožila s prostovoljci, katere hočejo nabrati v kolonijah. Gledé povračila škode, prizadete po bombardiranji Aleksandrije, se zagotovlja, da tudi Angleška seda
previdi, da se ne bode dalo več odlašati.
Egipt.
Angleži zdaj delajo velike priprave
?
re
častna straža. Avstrijski cesar v ruski uniformi z re-	šiti Gordona in z njim tudi svoj vpliv v Egiptu in v
dom sv. Andreja objel ia poljubil je trikrat ruskega	Sudanu, pa, kakor se poroča iz Egipta, so vojaški po-
cara ter mu krepko stisnil roko, godba pa je zasvirala	veljniki in angleška vlada različnih misli, gledé poti,
avstrijsko himno, potem je poljubil naš cesar carici	po kateri bi se odposlala pomoč, eni jo hočejo poslati
večkrat roko ter pozdravljal prisrčno druge člane carske	po Nilu, drugi pa po sueškem kanalu, ruđečem morji
rodbine. Potem sta se predstavila prestolanaslednik in	in tam iz Suakima v Sudan. — Vse kaže, da angleška
vlada ne more pustiti svoje dosedanje politike cincanja
véliki knez Peter.
Ob
popoludne dospel je tje nemški cesar.
Malo
in omahovanja v Egiptu, akoravno je doživela uže to
pred njegovim prihodom prišli so na kolodvor car in liko krvavih in za Angleško malo častnili skušenj. carica, cesar avstrijski, cesarjevič in veliki knezi. Ko je vlak vozil na kolodvor, igrala je godba prusko himno, car hitel je nemškemu cesarju nasproti, vladarja sta se objela in trikrat poljubila, na to je nemški cesar carici poljubil večkrat roko , ravno tako srčen je bil pozdrav
Žitna cena
avstrijskega cesarja. Cesar Viljem ogledal si je častno stražo in potem so se podali vsi v palačo, kjer je bil
ob	HP
knezi. Bismark, kalnoki in okolo 100 povabljenih oseb.
v Ljubljani 10, septembra 1884. Hektoliter: pšenice domače G goid. 50 kr.
banaške
uri obed. Oběda so se vdeležili vsi trije vladarji
7 gold, 80 kr
turšice 5 goid. 40 kr
3oršiee 6 gold
?
37 kr
rzí 5 gold. 4 kr
ječmena 4 gold. 39 kr
9	r-----o----
Cesar Viljem peljal je carovno k obedu, cesar avstrijski
prosa 5 gold. 18 kr.
ajde 5 gold. 20 kr.
ovsa 2 gold.
sedel je na desni poleg carice, cesar nemški na levi, 76 kr.
Krompir 2 gold. 46 kr. 100 kilogramov.
Odgovorni vrednik; Gustav Pire
Tisk in založba
Blaznikovi nasledniki v Li ubij