Četo LXXffl, St 98
PoHstna platna v foiorlal - DU PoatfeMkr tat
Preis - Cena C 2
UredalJtve la apravai UnblJ&n*
Kopitarjeva i. Itltfon U-ll-U M,
Uaaečna naročnina n Ur. — Cak. r«4. Ljubljana 1D.IM u naročnin« ta 16.194 ta Inserate. Izključno ta-•topttvo ta oglate la Italija la Inozemstvu Dri 8, A. Milano.
Bokopltot aa tratam*
SLOVENEC
MAJ - 1045
TOREK
Das heroische Ringen um Berlin
Besatzung r. Flumc vcrteidigt sicli gcgcn Angriffe von Sec und Land.
DNB. Ans dem Filhrerhaupquartier, 30. April. Das Oberkommando der \Vehr-rnacht gibt bekannt:
Das heroische Ringen nm das Zen-trnm der Reiclishauptsladt hiilt mit un-verininderter Heftigkeit an. In erbitterten Hauser- und Strassenkiiinpfen liaJten Truppen aller Wehrmachtsteile, Ilitler-Jugend und Volsksturm den Stadtkern, ein Sinnbild dentsrhen neldcntums. Der am A n h a 11 e r B a h n h o I entlang der Potsdamerstrasse und in Scho-n e b e r g cingebrochene Feind wurde ▼an den tapiferen Vertoidegern zum Stehen gebracht. Fliegende Verbande warfen unter aulopferungsvollom Eln-sals der Resatztungcn neue Munition iiber der Stadt ab. S U d 1 i c h Berlin stehen unsere zum Einsatz der Rcichs-hauptstadt angetretenen Divisionen in ihren tielend Flanken im Kampf mit starken bolschewistischcn Verbanden. die unter hohen blutigen Verlusten abgo-wiesene wurden.
Zwischen Berlin und O s t s e e hat sich die Front in der Linio Kremrnen-Neu -Streliti-Neu - B r n n d c n -h n r g ziisamniengesrhlnssen.
Id Nordwestdeutschlnnd brachen alle Anstrengungen des Gegners, scinen Briickenkopf hei Leer zu erncitern, zusammen. Auch \vestlich O I d e n 1) u r g und nordwestlich Delmenhorst tvurden die Britten abgeniesen. Siidvvestlich Hamburg Varfelt die Englander Tveitere Krafte in den Kampf. Ihre Versuche, aus dein Briickenkopf
Lauenburg in Richtung L ii b e c k
vorzustosscn, wurden verhindert.
In Niederbayern konnle der Feiud zwischen I s a r und Donau weiter nach Siiden Raum gevvinnen. Panzerspitzen stehen nordlirh Luuds-h u t sowie zvvischen W e i d e n und P a s s a u. In Obcrsclnvabeu gingen Augsburg und K e m p len verloren.
Uin die Gebirgseingange beiderseits des Garda-Sees, nordvtestlich Vo-rona und ostlich Rresria sind schwere Kiimpfe ini Gange. Dic Besatzung von F i u m o vcrteidigt sich tapfer gegen konzentrierte Angriffe von Land und Sec her.
Iin Siidahschnitt der Ostfront hat sich dio Lage gefestigt. Im Raum um B r ii n n stellten die Bolsclicvvisten in-lolge ihrer schvverene Verluste ihre Angriffe ein. Nordwestlich Mahrisch-Ostrau scheiterten Durchbruchsvcr-Mirlie der Sowjcts nach ceringen Ge-lamlcgevvinn in heftigen Kiinipfen Die tapfcre Besatzung von Breslau hiejt auch gestern dem Ansturm bol srhe wi-stiseher Verbiinde gcgcn ibre Westtront stand.
Iin sachsisrhcn Raum wurde vvostlich B a u t z c n eine Ieindliche Kampfgruppe umschlossen und vernichtet.
A ul der F r i s r h e n N e h r u n g dauern die \vechselvol!en Kiimpfe an.
Am gestrigen Tage he«chrhnkte sich die anglo-amerikanisrhe Flicgortaliekcil auf einzelne Bomben- und Bordvvalfcn-angriffe iiber dem Reich.
Herojski boj za Berlin
Posadka Reke se brani proli napadom z morja in celine.
DNB. Fiihrerjer glavni stan, 30. apr. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Herojski boj za središče nemškega glavnega mesta se nadaljuje i nezmanjšano silovitostjo. V ogorčenih hišnih in pouličnih bojih držijo čele vseh delov orožja, Hitlerjeve mladine in ljudske voj-oke mestno središče, simbol nemškega junaštva. Hrabri branilci so zaustavili sovražnika, ki jc vdrl pri A nh al ter kolodvoru vzdolž PotsdamerstraDc ter v S e h ii n c b e r g. Leteči oddelki so v požrtvovalnih poletih odvrgli uad mestom posadki novo strelivo. Južno od Berlina so naše divizije, ki nai razbremenijo nemško glavno mesto on svojih globokih bokih v boju t močnimi bolj-seviškimi oddelki, ki po Jih odbile i visokimi krvavimi izgubami.
Med Berlinom in Vzhodnim morjem se je strnilo bojišče na na črti Krem-men-Neu Strelits-Neu Bran-denburg-Anklam.
V serernozahodni Nemčiji so se zrušili vsi nasprotnikovi napori, da bi razširili svoje mostišče pri Leeru. Tudi zahodno od O 1 d e n b u r g a in severnozahodno od Delmenhorsta so bili Britanci odbili. Jugozahodno od Hamburga so vrgli Angleži v boj nadaljnje sile. Njihove poizkuse, da bi prodrli iz mostišča Lauenburg r smeri proti L ii b c c k u smo preprečili.
V	spodnji Bavarski je sorrainik ined Isaro in Donavo napredoval dalje proti jugu. Oklepniške osti se nahajajo severno od L a n d s h u t a in med Weidenoin in Passauom. V gornji Švab-ski smo izgubili mesti Augsburg in K e m p t e n.
V	teku so težki boji za gorske dohode na obeh straneh jezera Garda, severnozahodno od V e r o n e in vzhodno od B r e s e i e. Posadka Reke se hrabro brani proli osredotočenim napadom s celine in morja.
Na južnem odseku vzhodnega bojišča se je položaj utrdil. Na področju Brna so bolšjeviki vsled svojih težkih izgub prenehali t napadi. Severnozahodno od Moravske Ostrave so se izjalovili sovjetski probojni poskusi po majhni pridobitvi ozemlja r silnih bojih. Hrabra posadka Braslaua je vzdržala ludi včeraj naval boljševiških oddelkov proti njenemu zahodnemu bojišču.
Na saškem področju jc bila zahodno od Bantzena obkoljena in uničena neka sovražnikova bojna skupina.
Na Frisehe Nehrung se nadaljujejo izprememb polni boji.
Včeraj se je omejevalo angloameriško letalsko delovanjo nad Nemčijo na posamezne bombniške napade iu napade s strojnicami.
Konferenca v San Franciscu
Lizbona, 29. apr. Vprašanji, o katerih razpravljajo udeležene države od pričetka konference v San Franciscu, naimreč poljski problem in svetovna organizacija ter njen predsednik, sta bili v petek presenetljivo rešeni. Na zasedanju voditeljev delegacij 46 držav je bilo z nadmočno večino sklenjeno, da ne pripuste na konferenco lublinskega sovjetskega komiteja, ki ga podpira sovjetska vlada. V vprašanju predsednika pa je Eden predložil kompromisni predlog, da se bo mesto predsednika izmenjavalo na 4 države: Severno Ameriko, Anglijo, Sovjetsko zvezo in čugkinško Kitajsko. Ta predlog so druge sile sprejele. Sovjetski delni državi Sovjet. Ukrajina in Bela Rusija sta bili sprejeti v svetovno zaščitno organizacijo. Tako razpolaga boljševizem s tremi glasovi.
Kakor javlja agencija Reuter, pravijo severnoameriški in britanski diplomatski krogi, da je razprava o poljskem problemu posebno zanimala one delegate, ki so se že udeležili krimske konference. Posebno omembe vredno se zdi nadalje, da so anglosaški krogi mnogo bolj simpatično gledali na ministrskega predsednika poljske begunske vlade v Londonu Mikolajezyka, kakor na pogaianjih na Krimu. Ponovno poudarjajo, da bi pustili v San Francisco zastopnike poljske provizorične vlade, ki bi jo sestavljali člani domovine, kakor tudi inozemstva, ki pa jo je neobhodno ireba sestaviti na demokratski podlagi. Iz te rešitve pa lahko posnemamo, da memorandi, ki jih je odposlal Stalin kot odgovor na zadnji kompromisni predlog Beli hiši v Ameriko, niso imeli nobenega vpliva na stališče anglosaških sil.
Vesti Reuterjevega zastopnika iz San Francisca poročajo le o navadnem normalnem konferenčnem prometu v slogu ženevske Zveze narodov. Tako javljajo, dn je bila svetovna zaščitna organizacija slavnostno konstituirano. S tem so proglasili vsn prejšnja zasedanja, ki so se vršila pod predsedstvom severnoameriškega tat-
SLOVENCI!
S tem pozivom se obračam do onih slovenskih rojakov, ki so spoznali veličino časa in usodnost ure, ki bije tudi našemu narodu, in so pripravljeni, slediti svojemu nacionalnemu in krščanskemu čutu dolžnosti ter stopiti v službo borcev za
Boga, narod in domovino.
Naše domobranstvo, ki se bori hrabro in uspešno, drži ramo ob rami z nemškimi ter srbskimi in ruskimi narodnimi borci fronte naše domovine trdno v svojih rokah in jih bo zvesto, žilavo in zagrizeno držalo tudi dalje.
Podlo in sramotno pa bi bilo, če bi svoje junake v njihovi častni, pa vendar težki in nevarnosti polni nalogi samo občudovali in jih nc bi tudi najodločneje podprli. -— Dosedanje uspehe naših domobrancev in zaščito, ki jo nudijo naši domovini in našemu narodu, moramo nc lc obdržati, marveč jih moramo še povečati in utrditi.
Erwin Rosener L r., SS-Obergruppeniiihrer
General der Waffen-SS und Polizci.
nika Stettiniusa, kot predpriprave za konferenco. Čungikiniški kitaj siki zunanji minister dr. Sung jc bil predsednik, njega je zamenjal Molotov in v ponedeljek bo zasedel mesto predsednika zunanji minister Eden. Dalje tudi izjavljajo, da vlada popolna prostost govora, da sme vsak delegacij-ski vodja govoriti. Pričakujejo pa, da se več delegacijskih vodij te. pravice ne bo poslužilo. Med dosedanjimi uradnimi otvoritvenimi nagovori delegacijskih vodij je treba omeniti, da je kanadski ministrski predsednik Mokenzie-King zastopal stališče majhnih nič vrednih držav. On je podčrtal veliko odgovornost štirih ali petih velesil za mir. Ce ne bi prišlo do edinosti med velesilami, bi to lahko do-vedlo do novih vonj. King, kakor tudi naslednji govornik belgijski zunanji minister Spaak sta zaključila svoja nagovora z običajnimi frazami o demokraciji, pravičnosti in humanosti.
Stockholm. Ugotovitev uradnega jezika razprav v San Franciscu je. povzročila nove nesporazume. Protest Južne Amerike proti angleščini in ruščini je dovedel do tega, da so sedaj pripustili tudi španščino, francoščino
Kratka poročila
Milan. Bonomijeva vlada je v imenu italijanskega naroda v od zaveznikov zavzetih pokrajinah izrazila svoje globoko razočaranje, da ni bil Bonomi ali njegov zunanji minister pripuščen h konferenci v San Franciscu.
Stockholm. Kakor poročajo iz Londona, so bili pri sedaj končanih tretjih volitvah za v angleški parlament ovržemi kandidati angleške vladne stranke. V okraju Chelmsfort n. pr. je bil izvoljen nek neodvisen kandidat. Dobil jo 24.548 glasov, medtem ko je dobil kandidat konservativne in laburistične stranke le 18.000 glasov. Pri tako imenovanem neodvisnem kandidatu se ugotavlja, da gre za boljševike, kakor poroča z zadošče nlcm sovjetska poročevalska služba,
Zato je potrebno, da najboljši in na žrtve najbolj pripravljeni sinovi slovenskega naroda vstopijo v vrste Slovenske ga
Domobranstva
in mu dajo novih moči in sveže borbenosti.
Ti najboljši, za borbo in napore najbolj sposobni sinovi našega naroda, ki so s polnim srcem vroče ljubezni do naroda in domovine pripravljeni, če treba, položiti tudi svoje življenje na žrtvenik svobode v odločilni bitki z morilskim, vseuničujočim boljševizmom, naj se javijo v Slovensko D o m o b r a n s t v o I
Prijavna mesta:
V	Ljubljani: Sprejemni urad Slovenskega Domobranstva, Puccinijcva 2.
V	pokrajini: Vse domobranske postojanke.
General: Leon Rnpnik L r.,
Prezident in generalni inšpektor Slovenskega Domobranstva.
Ce gledamo naznj na več ko poldru-goletni obstoj Slovenskega domobranstva, moramo pred zgodovino in pred slehernim ugotoviti, da jc Slovensko domobranstvo vzklilo i i vseh plasti slovenskega naroda ob najtežji uri njegove preizkušnje. Postalo jc narodno gibanje, ki je izražalo z največjim poudarkom narodno voljo odklanjali komunizem in njegove izrodke. Pripelo si je na prapor vodila, katerim je ostalo zvesto od prvega dne: Bog, narod in
domovina. Za te vzore so v službi domobranstva premnogi žrtvovali največ, knr so mogli dati za lepšo bodočnost domovine — svoje življenje.
Zvesto svoji tradiciji stoji Slovensko domobranstvo tudi v teh časih trdno na braniku domovine in je pripravljeno pod vodstvom svojega ustanovitelja generala Leona Rupniku ramo ob rami z vsemi nacionalnimi borci, ki se. bore na naših tleh, braniti fronte naše do-
Dolžnost slehernega poštenega Slovenca jc, da podpre Slovensko domo-brunstvo v njegovi častni nalogi z vsemi silumi. Zato so vsi na žrtve pripravljeni sinovi slovenskega naroda pozvani, naj vstopijo v vrste Slovenskega domobranstva, dn bo tako še bolj okrepljena domobranska borbenost v odločilni bitki z morilskim in vseuničujočim boljševizmom, /nto naj sleherni izmed nas stori to, kar mu narekujeta zavedno slovensko srce in pošteno prepričanje.
Poročila z bojišč
Berlin, 30. aprila. V nemški prestolnici se branilci z vso silo zoperstav-ljajo nepretrganim boljieviškim napadom. Sovražnik, ki je bil odbit na trgu Adolf Hitler v Charlottcnbiirgu in na Aleksandrovem trgu, je preložil težišče svojega navala nn jiodročje med Potsdamsko cesto in trgom Belle Alli-ance, kjer sc bori za kupe razvalin tega mestnega področja, ki ga jc pred davnim uničilo angloameriško strnho-valno bombardiranje. Sovjeti so s se-verozapada iz svojega vdora pri jezeru Plotzcn pognali naprej oklepniške kline. Večinoma so se ti zlomili ob žilavo branečih se zapahih. Poleg oklepniških krdel jim je uspelo vreči kline skozi razvaline razrušenih cest v smeri proti reki Sprcc. Posadka, ki so jo preskrbovali nemški letalci s strelivom, pa je v protisunkih potisnila nazaj sovjetske čete. Sovražniku kljub premoči in neprestanemu topniškemu ognju ni uspelo, da bi razbil obrambo.
Tudi na obeli straneh Berlina se nadaljuje težka borba. To bojno področje, ki ga delita reka llavcl in prekop Plauer, razpada V dva dela. V severnem delu pritiskajo boljševiki s posegom vseh razpoložljivih operativnih rezerv med Ebcrsvvuldom in Stct-tinskim Haffom, kakor tudi med Bran-denburgom in Rathenovvom proti zapadli. Na južnem odseku pa napadajo nemške divizije proti vzhodu.
Kljub najmočnejših sovražnikovem sunkom pa so napredovale v Brnnden-burgu in Trcuenbritzenu. Spričo obrambe boljševiških bočnih sunkov so zavzele Bcelitz, prebile pri Werdcrju močne sovražne zapahe ter zasedle doslej uspešno hranjene položaje na področju pri Potsdamu. Pri teh sunkih, s katerimi je nastal v Potsdamu, Bran-denburgti in Wittenbergu klinu podoben bojiščni predlok, so bili uničeni številni sovjetski oklepniki. Med reko Havel in Stettinskim Haffom so boljševiki izvedli šibkejše brezuspešne sunke na področju pri Itatlienovni, močnejše sunke pa deloma z novo dovedenimi silami v Uckcrmarku. Sovjeti, ki so na široki bojni črti napadali ob prekopu liohenzollcrn in izlivom reke Odre, so potisnili nemške oddelke na izvirno področje reke Havel, na je-
zersko ploščo pri Neubrandenburgu in na spodnji tek reke Pene pri Anklantu. Sovjeti pn so bili zaustavljeni na za-ustavitvenih črtah.
Ostali boji na severno-neniškem področju pa imajo sedaj le podrejen pomen. Med severnim tekom reke Lms in severnim tekom Lnbc so se Britanci omejili lc na krajevne sunke pri Leere in Romanu. V ostalem pa so pregru-pirali svoje oddelke. Po močni topniški pripravi so z delnimi silami prekoračili Labo zapadno od Lnucnburga ter so si osnovali majhno predmestje, katero so pričeli takoj nadlegovati nemški protinapadi.
V srednji Nemčiji se je nemška obrambna črta, ki je potekala ob severnem robu Sudetov, preložila proti zapadu ob I.abo in to južno od' lab-skega odseka med Wittenbcrgom in Rieso, potem ko so se sestali boljševiki in Severnoamcrikanci. Tukaj nadaljujejo nemške čete s protinapadi med Meissenoin iu Gorlitzom. Vdrle so v izvirno področje reke Črna Elster ter v hudih bojih potisnile sovražnika nazaj ter osvobodile Kamenz in K<>-nigsbriick. V vzhodnem delu sudetske črte pa so boljševiki pričeli z novim napadom, da bi si po krvavem zlomu dosedanjih sunkov odprli dohod v Mo-
ravsko nižino. Zopet jc sovražnik z navalom le skromno napredoval ter jc to napredovanje plačal z visokimi izgubami. Njegov poskus, da bi i/. j»od-ročja pri lirnii prodrl globlje v Moravsko, se je izjalovil nu zgodovinskem bojnem polju pri Aiistcrlitzu.
Na jugu in v vzhodni Marki po sc kristalizirajo boji za ulp^ki prug med Bodcnskim in Ammerskim jezerom in dolino Donave južno od Češkega lesa in kotlino pri St- Piiltcnu. Medlem ko so Amerikanci, ki so med Eilcrjcm in Leschom silili v Allgau ter zavili proti vzhodu z delnimi silami ler porinili oklepniške osti proti jugovzhodu, so obstali boljševiki pri St. Polteni!, v južnem dolu Dunajskega gozda iu ob sem-merinškem musivn.
Tudi južno od Alp vodijo nemško čete gibljivo vodene obrambne boje. Severno od ligurskili Apcninov in severno od spodnjega Pada so Angloamerikanci poizkusili prerezati pot umikajočim se nemškim oddelkom. Nemcem je uspelo, da so pravočasno uničili vso vojno važne naprave. Pri Vcroni in na beneškem predpolju so zapletle nemške čete sovražnika v težke boje ter ga zaustavile na pripravljenih odpornih črtah. Tudi dalje zahodno, kjer so Se-vernoamcrikanci z juga, gnullističui oddelki pa vdrli z zapadn v dolino Pada, trajajo hudi boji z naprej vrženimi sovražnimi silami in ujiorniki.
Truman zopet v Washingtonu
Lizbona, 30- 4. Kakor javlja agencija Reuter, se je severnoameriški predsednik Truman vrnil iz San Frančiška v SVasbington- Pred svojim odhodom je izjavil, da želi, da bi konferenco v San Frančišku kljub vsem težavam in mnogim neprijetnostim dovedli do uspešnega konca, kajti drugače bi lahko novi resni nesporazumi dovedli svet v nevarnost.
Sovjetski listi k bojem za Berlin
Stockholm, 29. oprila. Iz Moskve javljajo: Sovjetsko časopisje mora ponovno ugotoviti, da vodi nemški odpor tudi na področjih v zaledju do ogorčenih borb. Iz tega ponovno izhaja, da so Sovjeti upali, da bodo naleteli lc na skromen odpor, če so žc enkrat prekoračili nemške zaporne položaje.
in kitajščino. Ta bubilon jezikov pa seveda razprave zelo otežkoča.
Stockholm, 29. aprila. O prepiru za mesto permanentnega predsednika konference v San Franciscu javlja Reuter, da pomeni Molotovov nastop senzacijo. Na seji pred dvema dnevoma bi nnj med drugim obravnavali tudi volitev predsednika, njegovih zastopnikov in delovni spored konference. V svojem stališču k prvi točki dnevnega reda je Molotov izjavil v največje presenečenje udeležencev naslednje: Pod nobefiimi okolnostmi ne morem privoliti, da se izbere mojega častivrednega ameriškega kolega, za stalnega predsednika konference. Zahtevati moram, da se ta čast_ razdeli najmanj med zastopnike štirih velesil na enak način.
Stockholm. Na konferenci v San Franciscu je zahteval zastopnik avstralsko vlnde za vse nurode enako odgovornost. Reuter pripominja k temu, da si hočejo moli narodi priboriti pravico, da sodelujejo pri bodočem določanju položojn v svetu in določitvi tečaja.
Stockholm. V francoskih krogih je vzbudilo precejšnje vznemirjenje, ker so Angleži in Amerikanci zastopstva Norveške in Irana napotili, da se smatrajo za zastopnike sovjetskih interesov. Molotov pa je to takoj praktično izkoristil na ta način, da je zapovedal zunanjemu ministru norveške hegun-ske vlade, da pride k njemu v hotel na pogovor.
Stockholm, 30- 4. Kakor javljajo iz San Francisca, sta britanska dorainijo-na Kanada in Avstralija prijavila svojo zahtevo, da imnta v odboru nameravane svetovne zaščitne konference poleg Velike Britanije svoj sedež in glas.
Lizbona. Po poročilu iz San Francisca je sovjetski zunanji minister Molotov zastopnikom časopisja k poljskemu vprašanju, ki je bilo v petek izločeno iz konference, izjavil, da Stalin vztraja, da se lublinski Poljnki udeleže konference kot edini zastopniki poljske države. Molotov sam je podal svoje mnenje s temi besedami: »Jaz sam želim čimprejšnje udeležbe lublinske vlade na konfcrenci v San Frnnciscn«
Te nadc pa so se izjalovile ob fanatični odporniški volji nemških divizij in nemškegu nuroda.
Ob boju za Berlin podaja »Pravda« izčrpen opis, pri čemer ta moskovski časopis posebno poudarja, da streljajo Nemci iz hišnih vrot, strelskih lin, iz razvalin in izza hišnih zidov s topovi, knrobinkumi in drugiu.i orožji za borbo iz bližine.
Tito in kralj Peter
Lizbonn. Kakor javljajo iz NVashing-tona, je Tito j>o svojem zastopniku, ki ga je odposlal, v San Frančišku dal objaviti, du kralj Peter nima nikakih izgledov, da 'bi sc vrnil v Jugoslavijo. S tem je sporočil Stalinovo povelje h končnovcljavni odstranitvi kralja Petra.
Prepir v poljskem taboru
Stockholm, 30. 4. Iz Londona sporočajo, da so se pojavili mnogi protesti s strani poljske begunske vlade spričo podpisa prijateljskega pakta med Sovjetsko zvezo in lublinskim poljskim odborom. Londonski Poljnki posebno poudarjajo, da vse pogodbe, ki jih je sklenil lublinski odbor, s stališča mednarodnega prava nimajo nobene vzajemnosti. Te pogodbe tudi ne odgovarjajo prepričanju in volji poljskega naroda. Poljska vlada je nadalje izrecno izjavila, da prijntcljskn pogodba ne ho dovedla do mirnih odnoŠajcv med Poljaki in Sovjetsko zvezo, ker nima nobene pravne podlage.
Češki narodni odbor
Praga, 29. uprilu. Uradna britanska poročevalska agencija Reuter je dne 27. aprila iz Londona razširila naslednjo vest: V Londonu so objavili osnovanje skupine, ki se naziva Češki narodni odbor. Ta komite izjavlja v svojem prvem protokolu: Odklanjamo poskus marijonetne vlade gospoda Be-neša, ki hoče narod podvreči komunistični diktaturi. Mi v/.trujnmo nu štirih političnih svoboščinah, ki so zabeležene v Atlantski listini.
Predsednik tega odbora je general Sarla, njegov sedež jc v Londonu
Nova umetnina slikarja Debenjaka
Vrhniko. 27. aprila.
V letošnjem »Slovenčcvem koledarju« je Ttne Dcbeljak v svojem pogovora z ttlkom Debenjakom — slikarjem novega svetega ■Miklavža v ljubljanski stolnici Izdal, d« dela načrte za oltarno sliko na Vrhniki pri Sv. Pavlu. Dobil Je naročilo, naj po. utavl v oltar zaščltnlco Slovencev Brezjan-
sko Marijo, kl ščiti v teh vojnih časih
tudi Vrhniko In njeno cerkev. Po dveh In pol mesecih sllkarjevega dela v Improviziranem aletlejn na kom župne cerkve pa sem Imel priliko prisostvovati pri Izpostavi dovršene slike na glavnem oltarja, katere posvetitev je, določena za prvo nedeljo, I-mejnika. Ze ob tej Izpostavi Je Ml mnetnlk lahko prepričan, da so val zadovoljni, ker sa je pokazalo živahno zanimanje sanje
Po zamisli naročnikov Je U* a* tem. naj slika predstavlja Marijo kot varhlnjo nad Vrhniko v vojsktnem času, kt Je aa sliki prikazan z gorečo Idgojno. Pojem Brezjanske Matere božje Je ie sam nareko. vat Izdelavo točne koplje. In ravno zaradi tega Je bila nemajhna težava v zamisli, lz loga pojma Izvesti novo umetnino, kl pa naj se obenem prilega času ln pa mlljeju. Prt tem pa prihajata v ozir ie vrhniški okus In ponos, kl je znan, pa zato todl razumljiv; tu Je doma Ivan Cankar.
Kopijo Brezjanske Marijo je bilo treba vnesti v večjo kompozicijo (prvi primer). In tako se je takoj pojavil problem svetlobe. N. pr. original brezjanske podobe Ima temno ozadje, na Debenjakovl sliki pa ae ves prikaz dogaja med neboin ln zemljo. Na ta način Je Marija morala dobiti svetel sij okoli sebe. Dobila pa Je Marija za spremljavo nekaj skupin angelskih glavic in puttov, evetje oljčno vejico -- simbol miru, palmovo vejico — simbol trpljenja (nad gorečo I.lgojno), vrtnico — simbol bolečine In drobno cvetje domačih poljan — kot znak ljubezni do grude. Pokrajina spodaj na desnt je pogled aa Vrhniko ■ farno cerkvijo sv. Pavla, • sv. Trojico In z gorečo I.lgojno za njo. V ozadju so pa še polhograskl Dolomiti In Kamniške planine s Kočno ln Grlntoveem.
Tehnično je Izvedba sledeča: na taneno platno Je nanvšena oljnata osnova v svetlem oker-tonn. Risba Je nato Izvedena v oglja. Barve ao vse (razen Marije, kl Je verna kopija) nanešene v sele svetlih od-tenkih, kar Je bilo nnjno potrebno zaradi kolikor toliko mračne abslde.
To Je prva variacija Brezjanske Marije, | uporabljena v kompozicijske ivrhe brez okvira. Sllkarjevo prizadevanje Je danes kronano « novo umetnino, ki ne bo samo v ponos nJemu In Vrhniki, ampak sc bo z njo lahko tudi dostojno ponašala slovenska cerkvena umetnost. Kakor z obema prejinjlma umetninama: z Goriško Madono In pa i oltarno sliko av. Nikolaja ▼ ljubljanski stolnici, kt se Jima Je zdaj pridružila ie ta tretja občudovanja vredna umetnino, se Je Rlko Debenjak uvrstil In uveljavil kot Izrazit slovenski eerkvenl slikar velikih platen, z velikim smislom In da-rovttostjo , s katerima zna tudi kopijo predelati v kompozicijo. K tej novi umetnini. kl po mojem okusu In dovrlenostl nadkrlljuje obe prejšnji mo samo čestitam.
VI. P.
vx 0>7FJCi7rr VBm nodl
»OvJld J vC bogato čtivo
KULTURNI OBZORNIK
Premiera v Operi
V operni literaturi, zlasti še v nemški, zavzema opera »Coi-ostrelec« posebno ine>to; skladatelj Korl Marijo v. Weher je v njej prisluhnil ljudski duši kot maloka-leri drug skladatelj; vse delo jc prepleteno % ljudskimi motivi, ki so ponekod verjelo« doslovno vzeti iz ljudske glasbene zakladnice, drugod so pa idealizirani; od tod tudi izredna melodljoznost lo opere. Skladatelj pa ni obstal samo pri tej pridobitvi; značaje svojih oseb riše z izredno ostrostjo; oKreten in gibčen je v situacij-ski prilagoditvi; dovršeno piše zo orkester, kateremu je utiral nova pota; s »Carostrel-remi je ustvaril tip romantične opore: ljubezen do narave (večina dejanja se vrši v gozdu), močna čustvena doživetja, pritegnitev demonskih sil naravno rellgijozno čustvovanje kot ga najdemo pri preprostih ljudeh: vsi elementi dajejo tej operi svojevrsten pečat in jo pokažejo kot šolski primer delo romantično snujočego lunoLmka.
Tako usmerjena opera zahteva tudi poseben način izvedbe; lahko rečemo, do bo uiu,i izvajalci dobro zadeli njun značaj; lo tudi ni čudno; naj se v umetnosti pojavljajo in križajo še tako novi tokovi, naj tudi vsakdanje življenje premetava eloveka sem iu tja: prav v dnu duše tiči v vsakem človeku kos »romantiko«, zato se vedno rad vrača v ta svet, pa čeprav je i realnim življenjem v še tako krutem nasprotju. ttluvuo moško vlogo, lovca Maksa, je pel S. Štrukelj, kl se nam je to pot prvič predstavil v tako zahtevni vlogi. Oe pomislimo, da je za mlada, nevajeno ramena breme, ki si ga je naložil, izredno težko, potom lahko rečemo, da ee nam je predstavil zelo dobro. Dobro šolan, prijetno barvan, dosti močan in razsežen glas ler tudi primerne igralske zmožnosti dajejo upanje, da se bo Štrukelj razvil v zelo dobrega pevca; pod pogojem seveda, da bo neutrudljvo stremel za izpopolnitvijo svojega glasu. — Drugo večjo moško vlogo, Uu-šperja, je pel Lupša. kl bi mu zla_ fti v prizoru v Volčji jami težko našli enakega. Oho ženski vlogi, Agato ln Ančko sta peli Vidalljeva in Polajnarjovo. Kakor že skladatelj sain ti dve vlogi ostro loči in slika Agato kot plemenito umirjeno, k otožnosti nagnjeno ln ▼ usodo zaverovano dekle. Ančko pa kot razposajenega, navihanega škrata, tako sta ju tudi Vidalljeva in Polajnarjeva v tem smislu Izčrpno podali. — Drugo vlogo so bolj podrejenega pomona. gledano seveda s čisto tehničnega vidik.i: umetniško so p« prav tako važne, saj k celotnemu uspehu dola pripomorejo ali ga pa pokvarijo. Pri tej izvedbi smo lahko ugotovili prvo. Tako hO uspešno nastopili Bolničar, Korošec, Pianecki, Botctto, Langus in Patlkova. — Izvedbo jo kot dirigent voull A. Nof-fat, ki je bil v pravilnem razmerju do \Vebrovega orkestra: le rogovi, posebni ljubljenci romantičnih skladateljev, niso zadovoljili; njihov del je ros težak, vendar zmogljiv. Sceno je postavil ing. E. Franz; kostume jo zamislila J. Vilfanova, plese pa P. Golovin. Pri prizoru v Volčji jami. ki jo pašo za oči in domišljijo poslušalcev. moramo pohvaliti odrskega teh-
ničafja, noj je bil že kdor koli. — Lep prevod ' besedilo je oskrbel J. Moder.
M. T.
Premiera v Drami
V petek 17. t. m. je bila v Drami premiera novo slovenske drame »Matere«, ki jo je spisal dr. Stanko Majcen. Drama je imela pri krstni predstavi popoln uspeh. Zlasti drugo dejanje je bilo nasičeno prave dramatike, kakor je ie dolgo nismo čn-tllt pri slovenski umetnini. Dramo ss bo uvrstila gotovo med standartna	slo-
venskega odra tudi zato, ker nndi dovolj karakternlh postov, za katere bodo Igralci pisatelju hvaležni. Ljubljanski lgT«lel so bili odlični, tako glavne osebe Kraljsva, Bol-torjeva, Cesor, kakor tndi tipa kretena (Sever) in mlinarja, kl sta bila Izredna v maski ln kretnji. Pa tndi ostali Igralci eo e- postavili oele ljudi. Danos uspeh samo registriramo, strokovno oceno prinesemo jutrt.
Nova rakovo lika ksjlžlea
SOVRASTVO IL del
Dobi se v Mladinski založbi, Stari trg »
Izplačevanje pristojbin pri pokrajinskem vojaškem uradu
za maj 1945
Vojaški urad Pokrajinske uprave objavlja Izplačevanje pristojbin dosedanjim upravičencem po naslednjem redu:
1.	Začasna pokojnina: aktivnim častnikom, vojaškim uradnikom in podčastnikom in preživnino svojcom vojnih ujotni. kov oktlvne jugoslovanske vojsko od 2. do 7. muja t. I.
2.	Preživnino svojcem vojnih ujetnikov rezervne jugoslovanske vojske od 2. do 7. maja t. 1.
3.	Podpora svojcem civilnih internl-rancev po sledečem redu:
za Ljubljano:
24.	moja 1945: črke A—J
25.	maja 1945: črko K—1'
20. maja 1945: črke R-2
za okolico: 28.. 29.. in 3fl. mojo t. 1.
4.	Vzdriovolnina svojoem Slovencev, kl služijo v nemški vojski: od 24. do 30. maja tega leta.
5.	Vzdrievalnlna svojoem Slovenoev, svoj čas vpoklicanih v italijansko vojsko: od 2. do 7. maja t. 1.
6.	Posinrinina vdovam padlih pripadnikov Vaških Straž: od 2. do 7. moja t. 1.
Izplačevanje v gornjih dnevih od 7 da 11, v slučaju alarma tudi popoldne od II do II.
Upravičenci naj predlože poleg osebne Izkaznice in podporne knjižice pošto svojega člana, pisano februurja t. I., v nedo-statku iste pa običajna potrdila oblasti.
Pristojbine ae brez teh listin ne bodo Izplačevale.
Opomba:
7.	Družinam interniranih, konflnira-nih, priprtih ali v vojnem ujetništvu se nahajajočih razvrščenih in nernzvrščenih uslužbencev države, pokrajine ali drugih javnih In pomožnih ustanov, ne pripadajo nikakršne pristojbine pri tuk. nradn.
Pokrajinski vojaški urad.
f Župnik Alojzij Cileniek
V nedeljo 29. aprila opolnoči jo umrl v Zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani po daljši bolezni g. Alojzij CUenšek, župnik In duhovni svetnik v 1'oljčanah pri Slov. Bistrici. Pokojni se jo rodil dne 28. majo 1867 v Žalcu pri Celju ln bil v mašnika posvečen dne 25. julijo 1891. 8voj čas jo vi-lilo potoval in hil znan planinec. Na mrtvaškem odru leži v Zavetišču sv. Jožema do srede zjutraj, ko bo ob 7 v hišni kopeli zonj pogrebno maša; pogreb po bo v sredo ob pol 10 dopoldne iz kopole sv. Marije no Žalah. Naj počiva v mirul
t Dr. Anton Zdešar in Štefan Bastič CM
Iz Jostrebarskoga pri Karlovcu jo dospela vest, da sta v sredo 18. aprila postalo žrtev letalskega napada zgledna slovanska duhovnika Misijonske družbe gg. dr. Anton Zdešar in njegov uečak g. Štefan Bastič. — Dr. Zdošor jo bil rojen 11. januarja 1871. Leta 1891 je vstopil v Misijonsko družbo sv. Vinc. P. ter je po svoji novi maši leta 189(1 v njej oprnvljol razne odgovorne in vplivne slnžbe. Med drugim je bil več let superior misijonske postojanke no Gradu pri Gorici, bil med prvo svetovno vojno 3 leto v ujetništva, po vojni je pa 7 let vodil novo jugoslovansko provinco usmiljenih sester kot njen ravnatelj. Od leta 1941 dalje Je bival v Drž. deč-jem domu v Jastrobarskem kot hišni dnšni pastir, kjor ga je končno doletela nenalna smrt, na kaitero Je pa hil vedno skrbno pripravljen. — Bil Je goreč misijonar, odličen nabožen pisatelj in pravi duhovnik po Srcu Jezusovem. — Z njim je odšel v večnost njegov komaj 31 letni nečak Bastič Štefan, ki js kot kaplan deloval od leta 1942 na župniji Svetice pri Karlovcn. Prišel je k svojemu stricu, s katorim je bil povezan no le s krvnim sorodstvom, ampak s prav sinovsko vdanostjo, na obisk. Po komaj četrturnom razgovora sta okupej odšlo k Bogu, o katerem sto oba tako rado razglabljala, ln k Mariji, katero sta oba z otroškim zaupanjem častila. Pokopana sta bila v petek 20. aprila na farnem pokopaliiču v Jastrobarskem. Naj v miru počivat«! — Slovesna maAa mu dušnica za oba pokojna duhovnika bo jutri v sredo ob 7 v cerkvi Sroa Jezusovega.
DR2AVNI GLEDALIŠČI
Dramsko gledališke Torek, 1. maja ob 17: Zaključena predstava za delavstvo: A. Linhart: Matiček se ženi.
Sreda, I. maja ob 17: 8. LogorlAf-B, Be-
govič: Gosto Berllng. Red Sreda. Četrtek, J. maja ob 17; St. Mojoen: Matere. Red B.
Operno gledalig?e
Torek. 1. maja ob 17: Zokljnčena predstavo sa delavstvo: Fr. Lehar; Paganlnl.
Za domobranska slepca
Na nedeljski poziv je uredništvo prejelo že v ponedeljek zjutraj dve pismi. V prvem je bilo 400 lir s pripisom »Za Franceta 200, za Lojzeta 200«.
V	drugem ovinka jo bilo 600 lir in naslednje pismo:
»Spoštovani g. uredniki Vemo. da je naša prvo dolžnost do sorojakov v teh težkih časih ta, da jim priskočimo na pomoč. Zlasti smo dolžni pomagati invalidom. Zato smo se v naši družini ml mladi pomenili med seboj in zbrali prlspovek, kl noj tudi pripomore, do bo oslepeli domobranec Frsnce na željo Darita lahko v mesecu majnlkn Igral Mariji no čast lepe pesmice.
V	pismu prilagamo 600 ltr z željo ln upanjem, da ao bo slovenska mladino spomnilo, koliko hvaležnosti je dolžna ravno našim domobrancem, ki so jo reSili velikega gorja In nasilstva brezbožnega komunizma
Ko jo bila nabiralna akcija gotovo, smo so otroci menili med seboj, komu noj bl nabrano vsoto darovali: Francetu ali Lojzetut Strnili smo se v želji, do jo podarimo Fran-ootn.
Kdo smo, nI vaino.
NOVI GROBOVI
t Janez Petrač. v Marij onlšču Je v soboto zvečer umrl 58 letni Janez Petrač, strežnik. Kot gojenca ga Je sprejel še dr. Frančišek Lampe. Kot sirota je ostal v zavodu. BU je priljubljen pri vseh gojencih, vsa desetletja. Pogreb bo v torek ob 9 z Zal.
Dne 1. maja
bodo brezplačne predstave z* delavce:
V	Drami »Matiček se ženi« ob 17.
V	Operi »Paganini« ob 17
Kino Union »Sinček na počitnicah« ob 19.
Kino Slogo »Vrni se« ol 19.
Kino Matico »Zono mojih sanj« ob 19.
Kino Kodeljevo »NoO v Benetkah, ob 17 in 19.
Kino Moste »Velika nagrada, ob 17 ln 19
Vstopnloe se delijo v piearnl Delavsko-delodajalske protikomunlstiAne akcije, Miklošičeva 22b-II.
Oddajanje stanovanj
Mestno županstvo v LJubljani opozarja, da po veljavnih predpisih oddaja stanovanja v LJubljani stanovanjska komlilja pri mestnem županstvu. Preden se stranice vselijo ▼ stanovanja, morajo vložiti prošnjo ln se smejo vseliti Sele potem, če Jim stanovanj-ska komisija stanovanje ■ pismeno rešitvijo dodeli. Strankam, kl bl se vselile brez dovoljenja, ae utegne zgoditi, da se bodo morale spet Izseliti, če bo komisija stanovanje dodelila drugI stranki.
POSTA VIDEM - DOBREPOLJE
prične poslovati dne t. maja t. 1. sa pisemsko in paketno slnžbo (samo za navadne pakete brez označene vrednosti'
Ren6 Bazin: Pravljice ia velike in majhne
Nabiralnik
P« *e Je zgodilo, da je pritekla nekega Jutra stara postrežnlea Fllomena vsa s bele ona k župniku, kl Je sedel v zatišju lavor-Jevega grma tam doli v vrtu, ln mn podala lisi
»Le vzemite si plamol Je umazano, kaj
net Lepe reči tam delajo, kaJT«
»Kdo pa, Fllomenat«
»Vaši ptiči, da bl Jih. .. Val. kar Jih Je okoli hiše! Se v skledah za Juho vam spletajo gnezdo!
»Saj Jo Imam le eoo.<
»AI| niso prišli na misel, ds vam postavijo gnezdo kar v nabiralnik u pisma! Odprla sem, ker js poštni sel zvonit (saj se to ne zgodi vsak don) In nem videla, da je poln. V njem Je bilo seno, žima. pajčevlna ln perja, da bl napravila vzglarje. Sredi pa zlval, kl Je slkala, kakor gad!«
Župnik se je zasmejal kakor ded, kl sliši pripovedovati neumnost! svojega vnuka.
»Najbrž, da Je slnlea črnoglavka.« Je rekel. »Samo ona zna takole porednostl. Prosim vos, Fllomena, nikar se je ne dotikajte!«
»O, kar brc« skrbi bodite! Se tega ht bilo treba!«
Župnik je šel naglo čez vrt, skozi hišo In dvorišče In prišel do zidu, kt Je lotili žup-nlšče od glavne ceste. S precejšnjo silo Je
zaprl vdolbino, Jkjcr je Mlo prostora sa pisma eele občine. Pa se nI smotU. Oblika gnezda, ld se mu Je poznala neka trma. barva, sestava, pletenje, načrt In prevleka so ga presenetili. Poslušal Je nekaj časa člvkanjc valtvke, pa Jt odgovarjal:
»Bodi mirna, mala! Te ie poznam. Dvajset ta eden dan valenje, tri tedne skrbi sa hrano... to je vse, kar me prosiš. In Imela boil KUnček vzamem pa proč!«
In ga Jc res nesel prof. Pa se Je spet spomnil na alnleo In pomislil, kako bl se ptička razburila, če bl palo kakšno pismo na gnezdo.
Pa ta slučaj nt Ml preveč verjeten: kajti k Svetemu Roku Je prihajalo toliko pisem, kolikor Jih Je odhajalo, namreč selo malo. Poitnl sel Je Ime! ves opravek v tem, da Je kot klatež zdaj tn Jedel kakšen krožnik Juhe, tam spet lzptl kozarec vin« In le včasih izročil kakšno pismo vojnega novinca, alt pa kakšen poziv Iz davkarije. Ker se Je pa bližal dan Svetega Roberta, kl se praznuje 29. aprila, se Je župniku zdelo prav, da piše svojim trem prijateljem, kl so bili res vredni tega tmna ln Jih Je smrt še pustila pri ilvljenju, takole:
»Dragi prijatelj, to leto ml nI treba voščiti za god. V tem trenutku ne »prejmem rad nobenega pisma. Pozneje ti ie razložim to reč In priznal ml boš, da sem storil prav!«
Prljatetjt so mislili, da mn spet nagajajo oči ln niso pisali, kar Je inpnlka raz-
veselilo. Tri tedne Je ie mislil, ko Je hodil mimo vrat, na pikčasta jajca, kl So počivala v bližini. Dvaindvajseti dan pa je nastavil nho na odprtino ln se ves vesel sravnal:
»Čivkajo, Fllomena, čivkajo' Ohranil sem Jim življenje ln gotovo ml ne zamerijo sa to. Tndi jaz se nič ne kesaml«
Kakor Je Ml star, je ie Imel v dniH kotiček. kl se nt postaral.
Ob tistem času so ae v zeleni dvorani škofije določala nova Imenovanja iupnlkov. BU je ikof a svojimi rednimi svetovalo!, oba generalna vikarja, stolni dekan, tajnik In vodja velikega semenišča. Ko so ie določili tn oskrbeli nekaj župnij. Je dodal škof: »Gospodje avetovalell Imam za župnijo Izhornego kandidata v vsakem oziru. Zdi se ml pa umestno, da ponndlm to čast enemu Izmed starejših nošlh iupnlkov, namreč onemu Iz Svetega Roka Sem gotovo, da je ne sprejme zaradi svoje starosti ln zaradi svoje ponižnosti; Izvršimo pa svojo dolžnost, če od naše strani počastimo njegove čednosti.«
Vat duhovni svetniki se enoglasno odobrili ta nssvčt In še Istega večera Je odšlo Is škofije pismo, podpisano od škofa, s to pripombo: »Odgovorite takoj, gospod župnik, ali Se bolje, kar sami me obiščite, ker moram v treh dneh obvestiti vlado o tem Imenovanju.«
(Dalje.)
1 —;—
Moderni ljudje morajo biti živčno uravnovešeni, razumni, odporni, polni nravne moči, bolj kot mišične moči. (CarreL)
KOI.EDAB:
Torek, 1. velikega travna: Filip in Jakob, apostola; Berta. sveta žena; Žiga, krolj in inučenec; Gratu, vdovo. Sreda, 2. velikega travna: Atanazij, škof
ln cerkveni učonik; Viborada. dovioa; Longin, ško! in mučeneo.
LEKARNIŠKA SLUŽBA
Nočno službo Imajo lekarne: mr. Bokar-
61Č. Sv Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer, Sv. Petra o. 78.
ZATEMNITEV OD 21.15 DO 4.51 --—___/
te novice,
Sv. maša zodušnlca za pok. poročnikom-učltoljem Martinom Zorktim se bo daroval« v četrtok dne 3. t. m. ob 7. uri v stolnici pri glavnem oltarju.
Sv maša za pok. učiteljem Oolouhom Poldetom so bo darovala v potek 4. t. m. ob 7. uri v stolnici pri glavnem oltarju.
Sv. mašo zo pok. poročnikom učiteljem Zvonom Janezom se bo darovalu v soboto 5. t. m. ob 7. uri v stolnici pri glavnem oltarju.
Prijatelji ln znanoi vabljeni, da ae udeležite v čim večjem številu!
Mesečna rekolekclja gg. duhovnikov n« prvi potek po običajnem redu — Vodstvo.
Rokolekclja za gospode z akademsko Izobrazbo bo v sredo 2. maja 1915 ob 19 v Križankah.
Častilci sv. ReSnJega Telesal Naše zbirališče je vsak prvi četrtek v meseou v uršu-linskl cerkvi. Ob pol sedmih je kratka prit diga In potem sv. inaša z blagoslovom in ob. hajilo Počastimo najsvetejši Zakrament v skupni pobožnostl.
Obiščite Kogcvškov, slikarsko razstavo (v galeriji Obersnel Gospoaveteka o. 3/II.). Odprta od 9. do 19. ure.
Tečaj za malo maturo se prične 3. maja. Vpisovanje, informacije: Specialne lnstrukclje. Kongresni trg 2/II.
Nemoteno se vrši strojepisni pouk zgodaj zjutraj, pozno popoldne ali zvečer po zeljl. Novi tečaji 2., 3., 4. majo Informacije: Chrlstofov učni zavod, Domobranska cesta 15.
Zahvala. V počastitev spomina pok. g. Račko Jurija, šoferja PrehranJevalnega zavoda v Ljubljani, so darovali njegovi prijatelji šoferji društvu »Dom slepih« 2300 Ur. Za plemeniti dar se društvo najlekreneje zahvaljuje.
Obvestila Prevoda
Odrezke živilskih in tobačnih nakaznic za maj
bo mestni preskrbovalni urat. od trgovcev, pekov in trafikantov prevzemal tako, do pridejo na vrsto: v sredo 2 maja od 7. do 8. trafikanti z začetnicami A do L, od 8. do 9. pa trafikanti M do Z. Nato pridejo na vrsto isti dan od 9. do 10. peki A do L, od 10. do 11. pa poki M do Z. Dne 3 maja od 7. do 8. pridejo no vrsto trgovci A do Ge. od 8. do 9. G1 do Ke, od 9. do 10. Kb do Lu. od 10. do U M do N ter v petek 4. moj« od 7. do 8 O do Pl, od 8. do 9. Po do Se, od 9. do 10. 81 do Ti, od 10. do U pa trgovci To do Z. — Dnevni obrok rlža ozir fižola Je v mesecu oprilu veljal 66.6 gramov Trgovci, ki eo obračunali kavni nadomestek zo moseo mareo od vseh svojih potrošnikov po 250 gromov, zdaj odrezkov sanj ne predlo4». — Peki obračunavajo moko za prvo polovico meseca aprila na osnovne in vse dodatne živilske nakaznice toko. da združijo vse živilsko nakaznice one vrste, torej tudi vseh gostinskih obratov ln mlekarn skupaj, kl jih nato s svojimi predlože mestnemu preskrboval-nemu uradu. Seznamu noj priključijo kot prilogo seznam oddanih odrezkov sa vsak gostinski obrat ali mlekarno posebej in to samo zaradi kontrole, koliko- so ti obrati oddali peku odrezkov za kruh Trgovci lahko obručunavajo moko za prvo polovico meseca aprila tako, do vnesejo v seznam namesto števila dnevnih odrezkov samo skupno število polovičnih živilskih nakaznic, — oelotno količino moke. kolikor je pripadla no ustrezojočih 15 odrezkov živilske nakaznice iste vrste, t. J. no osnovno 1860 gramov R D. 1240 gramov. T. D 2480 gramov. N. T. D. 3720 gromov, sa noseče 1800 gromov za bolniške 1240 gramov lD Mlad. — e 801 620 gramov, nato pa skupnr količino ta-dane moke za to vrsto. Vse preračunavanje na odrezke s tem odpade. Preostale dnevne odrozke bodo trgovol predložili prt obračunu za drugo delitev.
GOSPODARSTVO
„ Kolektivno pogodbo za nestrežno osebje v gostinskih obratih Je bila od nadzorne oblasti potrjena ter registrirano pri Inšpekciji dola pod rog. štev. 10/1945 z dne 25. aprila 1945. vse prizadeto pomožno nestrežno osebje v gostinskih obratih opozarjamo, da je stopila predmetna kol. pogodba v veljavo za nazaj od 1. oktobra 1944 dalje. Zato morajo delodajalci večje določene plače prizadetemu osebju izplačati za vso dobo od 1. oktobra 1944 dalje. Nanaša so kolektivna pogodba v glavnem no vse hotelsko osebje (vratarji, slnžlteljl, soharioe Itd.), kuhinjsko osebje v gost. obratih Itd.). — Vse informacije gledo plačilnih in delovnih pogojev v zvezi z novo kolektivno pogodbo dajo Oddolek trgovinskih 'lelojemalcev Pokrajinske delavske zveze, Miklošičeva cesto 2271., soba St. 10, odnosno Pokrajinski sindikat delojemoloev gostinske široke istotam.
Radio Ljubljana
Dnevni spored z« 1 maj:
7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji koncert, vmes 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročilo v nemSčini — 12 Napoved sporeda, nato opoldanski koncert — 12.80 Poročila v nemščini, o položaju in v slovenščini — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Nemški spored — 15 Nemški spored — 16 Vaška godba — 17 Poročila v nemščini m slovenščini — 17.15 Salonski orkester — 18.15 Sramel »štirje fantje« — 18.45 Zdravniška ura - 19 Slovenska ljudska oddaja — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Predavanje — 20 Poročila v nemščini — 20.15 lz opornega sveto — 21.30 Drobi ni napevl — 22 Poročila v nemščini ln napoved sporeda — 22.15 Glasba pied polnočjo.
MALI OGLASI
I Objave |
OPOZORILOI Oseba, ki jc dne 27. aprila oddala v upravi »SI.« najdeni dežnik, naj se zaradi nagrade javi na policiji._
j Poizvedba $
ZGUBIL sem 28. IV. dop. ml Poljanske 15 po mestu do Bežigrada dojenčkovo posteljno perilo in dva koso ostalega blaga. Naj ditelja prosim, da to vrne proti nugrodi no naslov: Preradovičcva 2, priti, (poleg Alban-ske nllce).
Par moških CEVI.JKV, rjavili, je bil pobran v soboto ob '/» 7 zvečer ob f?rnetovl ogra-ji (Zg. Šiška). Ker je bilo oseba opažena isto naprošam, do odda čevlje proti nngro di Pod Hribom 68.
j Kupimo j
RADIO, 4 ali 5 cevni, kupim. Naslov in opis z navedbo cene pustite v trgovini »Ogled« na Mestnem trgu S.
j Prodamo I
Domsko KOLO r zelo
dobrem stanju prodam.
Zupančič, Reber 13. DEŽNI PLAŠČ, moSki, nov, nepremočljiv — drap barve, prodam. Florijanska ul. 13-11!.. desno, zadnja vrata.
RJAVO in MODRO BLAGO, staro, volneno, za moško obleko ali dam. kostnm. nizke črno moške čevlje it. 43, skoraj nove, in plošč za kolo prodsm ali zamenjam za protivrednost. Mikaš, Titova al. 10-1.
3 m BLAGA prodam za moško obleko, v temnorjavem , črtastem vzorcu. Naslov: Rukornik EgldiJ, krojač - Karlovško e. 26.
Sivo BLAGO, primerno za plašč, moško obleko ali kostnm . prodam ali zamenjam. Florijamska nI. 13-11!.. desno, zadnja vrata.
Kinematografi
KINO MATICA . »žena mojih saal« ob t*. 17 ia 19
Predstave Tel. 22-41
KINO UNION . »Sinček na počitnicah« • Hans Moser. - Predstave ob IT in 19. Tel. 22-21 KINO SLOGA . »Vrni se!« Predstave ob IT. 19.
ZAHVALA. Vsem, ki so našo nepozabno ran-mico, sestro, svakinjo in teto. gospo
Olgo Poljšak roj. Tomšič
bivšo učiteljico spremili na njeni zndnji poti In jo obsuli s cvetjem, kakor tudi vsem. ki so z nami sočustvovali, se najtopleje zahvoljnjomo. — Sveta maša zadnšnlca se bo brala v sredo. 2. tnaio, ob 6.30 v žučpnl cerkvi sv. Frančiška v šiSki.
V Ljubljani, dne 30. aprila 1945.
Žalujoči ostali.
+ V imenu Hauptmanove družino v Poljčo-nah sporočamo žalostno vest, da je 29. t. m. po dolgem preganjanju in trpljenju v 79. letu umrl proč. gospod duh. svetnik
Cilenšek Alojzij
žnpnik poljeanskl Pogreb bo v sredo ob '/ilO dop. z žal, kapele sv. Marije, no pokopališče k Sv. Križu. Našega dolgoletnega prijatelja, ki mn ni bilo dano, da b: se v Poljčanoh spet sešli, ohranimo v blagem spominu. • Ljubljana, 30. IV. 1945.
Samnlkar — Kalan.
t
Dotrpela je po kratki bolezni v 76. letn starosti naša predraga, dobra mama, stara mamo, sestra iu teta, gospa
Terezija Modic
posestnica Volčje-Vel. Bloke Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo 2. majo ob T zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Volčje, Ljnbljana, dne 26. aprila 1945.
žalujoči: Franc. Jože, Matevž, Karel, MIlan, sinovi; Rotija, Terezijo. Marija. Ančka, hčere; Francka, Jožica, sinnhi, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo.
+ Umrla je v starosti T2 let naša ljuba mama, stara mama, tašča in teta, gospa
Katarina Kukman
vdova po morn. viš. komisarju Pogreb bo v sredo 2. maja ob 10 dop. z žal, kapela sv. Frančiška k Sv. Križu. Ljnbljana, Smed. Palanka, 30. aprili 1945. Žalujoči ostali.
t
Kot žrtvi napada iz zraka sta bila 18. apr. eborske ■ - •
______dn!
gospod
v jostreborskem pni Karlovcu poklicana v večnost duhovnika Misijonske družbe preč.
dr. Anton Zdešar
dnšnl pastir v Drl. dečjem domu, Jastrebarsko in njegov nečak preč. gospod
Štefan Bastič
kaplan na Svetlcoh pri Karlovcu
Pokopana sta bila 20. aprila no farnem pokopališču t Jastrebarekcm. Oba pokojnika priporočamo gg. duhovnim sobretom in vernikom v pobožna molitev. — Slovesni Requiem bo v sredo 2. majo ob 7 v cerkvi Srca Jezusovega. Ljnbljana, dne 29. aprila 1945.
vo.
IneeneSja PaveUkeg".
Mi«i Ionske
Provtncljalno predstojnilt e drnžhe «v. Vlnernriia
Dotrpel je v 75. letu noš ljubi in skrbni oče, »ton oče, tast itd., gospod
t
Ivan Novak
državni upokojenec
Pogreb bo v torek I. majo ob Vi 9 dop. z žal, kapel« sv. Petra, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljnbljana, dne 29. aprilo 1945. žalujoče hčerke z rodbinami: Terezijo por. Eler-Sek, Ana por. Justin, Marjeto por. Kolarovič, Štefanija por. Kline — ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA. Vsem, ki ste spremili našo nepozabno, zlato mamo, gospo
Franjo Premelč roj. Perhavc
vdovo po veletrgoven
na njeni zadnji poti in nas tolažili ob pretežki
Izgubi, izrekamo Iskreno zahvalo. Mnša zadušnica se bo brala v sredo 2. majo ob 1 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja,
Ljubljana, dne 30. aprila 1945. __Žalujoči ostali.
_Za »Ljudske Mxkarno«t Jnfr Kramarlč —
Udaiaieij: Jožko Krošelj — Uredniki Janko
Hafner.