Katolišk cerkven lisi.
Danica izhaja !.. 10. in 20. dne veaciga mesca na celi poli, in velja po pošli za celo leto 3 gld.. za pol leta I cld. «<» kr.. v tiskarnici eprejemana na leto 2 cM. tiO kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danic« dan poprej
XVII.	V Ljubljani 1. kimovca 1864.	Li*t 25.
Skopuh.
Ceski spisal Varstur štulc, poslovenil pa /., 1'odgorinki **).
Neko opoldne mi neznan človek prinese ta-le listek: „Čestiti duhovni oče! Prosim, ne zamerite, ker Vas zaupljivo prosim nekaj jako važnega. Moj stari, nesrečni gospod ne hode več dolgo časa živ; le nekoliko dni še, in gotovo umerje. llog Vam ho plačal, obišite ga. predno ugasne. Ali nič nc ve. da pišem po Vas. in, kakor se meni zdi. ne bote mu nič kaj všeč. Ali vendar, le pridite; prav lepo Vas prosim, blagovolite res priti! Vaši molitvi priporočam sebe in svojega gospoda! Vaša pokorna čestivka
H o g o s I a v a. Ilo—uška: v jeruzalemski ulici štev. 101*5.'* Komej preberem ta listek, precej sc odpravim in grem. Ta ulica in hiša ste bili v daljnem mestnem oddelku, kjer so bili večidel revni ljudje. Dolgo časa sem gledal, predno sem prišel do ti.-tc hiše. kamor me jc dolžnost klicala. Odprem in »topim v vežo, kjer me pozdravi služabnica starega gospoda. Pa ni bila neznana mi tu žena; pred nekoliko leti sem bil njen spovednik.
„llvala Bogu, da ste vslišali me!'4 razveselila sc je ta dobra duša. ..Prosim za zamero, stopite sem-lc noter — v privcžuico, moram Vam, čestiti duhovni oče, kaj še razodeti, predno stopite k (»o-podu.44
Stopim tedaj v revno sobico. Na desni jc stala \clika miza, ua mizi pa ji bila germada papirja iu vsakoršnih pisarij. Na steni ste viseli dve lepi podobi; ena, Murillova Mati Božja, mi je bila posebno všeč precej na pervi pogled. Čistost iu rednost je bila vsa krasota v tej revni izbici. Da bi bil bolje pregledal vse, za to ui bilo časa. /ena je tudi precej začela pripovedovati, kar je imela na serci. „.M"j gospod," prične, „jc iz starega rotili. Podedoval je malo po svojih roditeljih, zato je bil pa tem varčnejši iu previdnejši. Cčil se je za pravičnika in tudi izučil, najpervo je pravoval na kmetih, pozneje pa je prišel k nekemu slovc-čcuiu pravdosredniku v stolno mesto. Oba tu gospoda sta prav v prijaznosti živela, ali čez nekoliko časa je umeri starši. Moj gospod je sam vse dobil po njem, da je na svojo roko delal potem. Delavnost in serčnost ste vsak dan bolj bogatili ga, pa srečo je imel tudi, iu vzlasti da jc bogatel, to jc bila njegova varčnost. 1'nsojeval je novce uu visoke obresti mladim, prešernim bodočiiikoiu velikih boga-lij, ter tuko postajal njihov gospod.
•j D p o m h a g. p i s a v c a. kako radi Siiilčeve povesti ker«', in kako s< zajo v *erca, prepričal »nn leto« o veliki noci med Ijudotvoin. kjer iimi kdo Danico, k:u ubralo se tili je vec zvečer ali pa kako nedeljo in cd« n je tiral, d rosi s« pa poslušali. Tako sem "dišal donot, v M-iii-ltoperiu. t Ti t irnem in v scnt-J m/i. kar v snl/ d. so »e jim k•t|.a!" oči, tako .-o nek-da liili ffinjeni. Posebno |u men tli l.ode dopudal .skopuh:-nc vem k.iko kn«mat. kako zastaran cn-nik I.i nv r.»l l»iii. ako ki ga ne ganilo tako berilo.
Pametno življenje, bledo pa toliko moti rej še, lepo obličje, čedna postava in bogastvo — vse to bi bilo po-moglo mojemu gospodu, da bi nc bil ostal brez neveste; ali kakor jc bilo znati, ni ga veselil zakonski stan. Petdesetleten , pa je še zmirom bil sam. Ali ukrene ga neko čudno naključje, da sc premisli. — Pride v mesto v pokoj star častnik, ki je bil slovo dal vojaštvu, ne vem, ali so iiiu bile začele moči pešati, ali zakaj jc pustil slu/.bo. Ta častnik jc bil Anglež, silo bogat mož, ker je bil veliko podedoval po roditeljih iu sorodnikih, pu tudi sicer se mu jc obnašalo vse po sreči. Zato bi bil mogel biti velik dobrotnik slo in sto revežem. Ali da-si ui bil neusmiljen, veudar ui vedel, kaj je dobrotljivost. Menil je, da le časi nekoliko petič razdari revežem, pa je žc zadosti. Kcvež, mogel bi biti augelj marsikteremu siromaku, lahko bi bil nebesa služil sebi iu drugim: ali ..., pa kam zaidem ? Kaj i naj dalje pravim."
,,Vroče kervi jc bil gospod Graham, tako sc jc pisal ta častnik, torej nikoli ni mogel mirovati. Ker pa ni imel uikakoršnega pravega opravka, začel jc igrati, daje hitrejše tekel iiiu čas. Ali lotila sc ga jc strast, da je naposled noč in dau sedel iu igral, iu čisto pozabil na svojo oscmnujstlctuo hčer."
,,lz začetka je igral rčs srečno. Večkrat je tisoče dobil samo pri eni igri, da so ga igravci žc spbdi „srečnega častnika" imenovali. Igrali so pa za neznansko veliko. Ali kar na enkrat mu merkne sreča. Gospod Graham začno zaigravati; v kratkem času ni imel nc reparja vsega dobička vec, iu potlej jc vlastniua bila na versti iu terpela vsako noč. To jc zajedalo gospodu. ,,.Mora mi sreča zopet posijali !** mislil je nesrečnik in dalje igral, čem delj, tem der-zutjšc; pa vsaka igra mu jc vzela po več tisoč.4*
„(jospodičina hči spozna naposled, kam taka grozna strast pelje nesrečnega očeta. Na kolenih ga prosi in pa h solznimi očmi, du uaj pusti nesrečno igro „karban:" ali zastonj je jokala hči, zastonj prosila! ,,Sej sama ne veš," jo zavrača vselej oslepljeni oča, ,,sama nc veš, kuj praviš. Ti si moja hči, iu ue smeš mi očitati, da seiu tc jaz pahnil v revščino. Zakaj so me pa okruli ti oderuhi'' Kj presneto! moram jim veruiti, ko bi ue vem kaj.... ko bi inc imelo tudi konec biti.** Tuko jc rojilo po glavi nesrečnemu oslepljcncu, tako je govoril, iu sto besed ali pa nobene, vse jc bilo bob v steno; nihče ui mogel oteti ga iz strašne st iasti.44
„Xcki večer ga zopet sreča išče: v nekoliko urah pa je priigral 18.000 gl. Zato od same ladosli ni vedel kaj. ..Tega dne moram uziti!" si misli. Vstane torej za nekoliko časa od igre k večerji, in pa da je i/.pil nekoliko kozaičkov francoskega poljanca i šampanjeija ).**
Ali vino mu jc podkurilo. Zopet m de igral ter igra iu igra. da je doigral. Nisti šc minuli lili dve mi .n i -lih Is.oiui gl. ni bilo nc beliča več. - Kmalo na to -c dol i d< -iaia ua po-
sodo na dolžno pismo, in ko /.e več ne ve, kaj dela, zavpije: ,.Še eno slavo za imoj dohodek!" — Postavljeno je. ali častnik je zgubil. Zdaj skoči » stola, se opoteče na sredo sobe in zgrudi v nezavest."
..Naprezitc in odpeljite polkovnika!" ukaže služabnikom gospodar te strupene igralnice, kakor da bi nič ne bilo. ..Gospodje, alo! mi pa le dalje igrajmo! — Igrajo.—Tako je človeško serce. vtopljeno v strasti! — Samo eden teh igralcev je še imel človeško serce. Ta se je vsel na voz k nesrečnemu prijatelju in berž v lekarno peljal se z njim. Lekar polkovniku pu»a in revež se zopet uekoliko zaveda; pollej sc pa vleze."
„V uekoliko dneh se izpametva sicer, ali vendar, kako se jc bil spremenil, da nihče več nc bi ga bil poznal. I.asje so mu osiveli, obraz oveuil, noge so mu odpovedale, glava in roke tresle sc: junaški, postavni mož je postal bojazljiv starček, ve« izdelan. Ilči kakor angelj-varh skerbi zu nesrečnega očeta. Poprosila je mojega gospoda, da bi se pečal za njegove zmedene reči. Gradiček na Litvi je bilo treba prodati, da je plačal dolgove, Ic nekaj malega jc ostalo denara za žive/, bolelinemu polkovniku iu njegovi hčeri.4'
..Moj gospod si je velike zasluge pridobil, tako je skerbel za polkovnikov e reči. Nič sc ni menil sam za-se; nič bal nikakorsue sitnosti, nobenega dela: rad bi bil grenko osodo. kolikor mogoče, olajšal in osladil nesrečnemu očetu iu njegovi hčeri. Poslednjič pa želi gospod v zakon to cisto deviško du*o. iu dekle — ne vem kako to — dala mu je roko."
..Z njo je v na.io hišo prišel in vdoniačil se mir. z luirom pa sveta blag os t. Pravi augelj je bila tu mlada gospa, domačim je bila mati. revežem pa živa miloscrčnica n vsa Ijubcznjiva. Gospod sam je bil nekoliko otajal se in mnogo dobrega storil iz ljubezni do svoje usmiljene žene. Ali kaj. ta sreča ni dolgo sijala ua našem domu! Hudobec i c gospodu serce v novic zavdal z lakomnostjo, in žalost in praznota ste otemnili mir in domačo srečo. Nikoli nikogar ni bilo več k nam. le kdor je kak opravek imel z gospodom, ta jc prišel, kadar jc bila prav sila. Gospa pa tudi ui smela nikoli nikamor. Ali tu dobra duša jc poter-pc/.ljivo tcipcla. n dienkrat sc ji čelo otemnilo ni zato. Žalost ji j.: sicer grizla serce, ali pobožnost je pa tem bolj vucinala jo za ncbcstvo.••
..Ihugo leto po svatbi bi bila botrina imela bili v naši 1»i—i. Ali ko sta moj gospod in gospa dobila hčerko, tisto noč.... seite mi poka vselej, kadar se spomnim, jc mati s svojo smertjo plačala ta dar z nebes. Poljubila jc nedol-/encka pervic iu poslednjič —- — iu izdihnila dušo. Potlej pa je le »e vcee postajalo gorje v naši hiši. Vsi smo žalovali. kei nam je umerla gospa — lako dobrotljiva, tako milostna. Samo enemu ui nobena solza utcriiilu se iz oči. Gospodu . icmu ne. Delj časa je stal pri postelji in zvesto in nepremakljivi, sterniel v truplo, iz kterega je bila duša k Bogu vzeta. Piinesla sem mu revčico brez matere, da bi ga bila nekoliko razvedrila ž njo, ali resno jc oči vpcrl va-njo m kiaiko spregovoril: ..Idile mi izpred oči z otro-cetom — umorilo je mater.'" Obernil sc je še enkrat k postelji, pogledal tvojega nicrtvcga angeljčka, potlej pa terdo in počasi odšel iz sobe."
...Moj gospod. kar ja/. vem. ni šc nikoli jokal; ali vendar menim. da |e gotovo ranila ga smert blage soproge. Vsak« no« je terdo in počasi hodil po sobi gori in doli. Pa minul je mesec, iu obraz je iincl zopet resen in pokojen tako, kakor prej. — Ali ne zamerite duhovni oče , sej kinalo prid t-m nazaj, moram k gospodu pogledat. — kaj dela." — Sinila je v sobo na drugi strani.
Nekoliko trenutkov, in žena je prišla nazaj. Gospod spi. je djala. ..Ali tako spanje jc strašno, tako zdihuje in ječi, da je groza člov eka. — Ako vain je drago . zdaj naj povem še to. česar je vam treba."
..Kcrstili so potlej hčerko. Dobila je materino ime. Jaz sem ji nekako nadomestovala mater. Rastla je, lepo rastla, ziniroin podobnejša rajni gospej."
„Ravno 12 let je bila spolnila, ko gospod kar na lepem ves svoj opravek prepusti svojemu pervemu pisarju, se preseli v eno naj razprostenejših ulic, in to novo bivališe okrasi z nenavadnim pohišjem. Menila sem, da to samo zarad hčeri. Ali ne. Moj gospod je bil izvedel za poseben studenec svojemu bogastvu; res se je bil vdal skoposti.
Dau na dan smo imeli grofe in kneze v hiši; prekrasne kočije so se ustavljale pred našimi vrati. Naše življenje je bilo pa zinirom navadno. Za hčerino omiko je gospod posebno skerbel, imela je naj boljše učitelje ali nič kaj se jim ni skazoval."
Tako jc minulo nekoliko let. Gospod si jc nagermadil strašno bogastvo, da satn ni vedel kam z novci; iu vendar je vsak dau hujo skoparil, vsak dau sc je bolj stiskalo pri izdajkih za potrebe. Obleko je nosil vso zalosano. Skoro vsak večer je begal po sobi in kolikokrat sem slišula nesrečnega starčka, tako je tarnal: „0h, ukraden sein! — oh okraden!" Potlej jc vselej odperl ves železni zaboj, mo.šnju za mošnjo jemal iz njega in cekine prešteval na mizi. kadar se je pa naveličal iu utrudil, pollej je vselej miren vzdihuil: ,,Hvala Bogu ! Vse jc prav v redu : nič nisem na zgubi."
Take besede sem pa vsak pot z grozo poslušala. Gotovo tudi, da mu je (a nesrečna prejšnja zaljubljenost, tu za-telebauost v novce zadušila ves čut v scrci in precej skalila možgane. Ali bilo je šc naj žalnejše to, da vsak dau jc huje stiskal. Neprevidoiua mu šine v glavo šc to. da mu hči preveč jemlje; zato so učitelji nehali hoditi k nam. Ali ni bilo še zadosti to. „Jaz sem reven," iljal je nekega dne hčeri, „prav obožal sem že, zato nc morem nič več sker-beti za-te. Od danes moraš sama skerbeti za-se. Sej vidiš, star sem že, iu strasuo se moram potiti, da vjamcin kako dvojačo tam pa lam, iu ti bi me v kralKein času obrala do belih kosti. To mora drugač biti. Od zdaj, česar si nc zaslužiš sumu, tega ne doboš. Jaz Icrpim, zakaj bi pa li ne?"
Poprašala me je za svet ta dobra duša in tako je jokala reva, da jc komaj govorila; jaz pa sem sc tako ustrašila, daje kur vertelo se mi v glavi. No, ali mislila sem. da se kmalo zopet iz glave izkadč tc misli gospodu, torej seui nasvetovala dekletu, uaj se čisto vda očetu. Ali kako sem sc pa bila ogoljufala ! Gospod je bil vsak dau cud-nejši. Vedno je pikal in grizel hčer, grozil sc ji, ukazoval, kregal jo, da jc bilo groza. „Ako nečeš delali," vpil jc zmerom ves serdit, „uc misli, tla je zu lenuhe moja hiša." l'boga hči pa jo na vso moč delala od zora do mraka vsak dau, nikamor čez prag sc ni gcuila in skor nič ui jedla. Obledele so ji rudeče lica iu čisto vpalo ji obličje, tako da sem sc bala za-njo , da gotovo v kratkem bo obnemogla. Ali Bog je čudno usmilil sc je. Mlad častnik , ki je nekak opravek imel z gospodom in je že v otročjih letih poznal to hišo, jc želel to dobro in nedolžno hčer v zakon. Gospoda pa ravno ni bilo doimi. ali kinalo je imel priti. Blagu duša ni bila temu nasproti; ali vendar jc kar naravnost naznanila, da si nikomur nc upu obetati svoje roke, ako oča ne dovoli. (Dalje nasled.j
Zarernitev.
1'lovck je stvar obstoječa iz umerjočega telesa iu iz neumerjoče duše. ki ima um iu prosto voljo iu sc s tem razlikuje od vsake druge zemeljske stvari. Človeka namen jc Božja čast iu njegovo lastno zveličanje; vstvarjen je, da bi ljubil Boga, svojega stvarnika, da bi ga molil, častil, mu služil in pokoren bil, in da bi bil po doteklem časnem bivanju v večnosti večno zveličan. To je nauk svete vere, ki je slednjemu vernemu znan, bodi si že priprost vernik, ali pa učen; otrok, ali pa odrasen.
Da to namen doseže, spolnovati mora človek troje poglavitnih dolžnost: do Boga, do bližnjega, in do samega sebe. Kako da jih moramo spolnovati to dolžnosti, nas pa uči ravno sveta vera, kakoršno shranuje iu oznanuje v ue-razkaljeni čistosti in nepopačenosti cerkev Gospodova. Hočemo namen svoj doseči, namen, zavoljo kterega bivamo tu na sveta, treba je da poslušamo cerkev, in zopet treba seznani da nos cerkev, poklicu svojemu zvesta, s trojnimi omenjenimi dolžnostmi ter nas v njih spolnovanju vodi in podpira. To storiti in pa zverševati pa zamore se pri človeku les pomočjo jezika, toraj s pomočjo tistega neprecenljivega daru božjega, kateri z umom in prosto voljo vred človeka nad vse druge zemeljske stvari povzdviguje, in mu še le mogoče stori. da je v stanu se poruzumiti s svojim bližnjim in v menjavi medsebojnih misel, čutil, želja in prepričanj zavediti se še le prav ko človeka , in spet ko tak spoznavati svoj cilj in konec in si odgovoriti na vprašanja toliko pomenivne: Od kod? Zakaj? iu Kam? —
Mulec, ki ue sliši in ne govori, imel bi silno pomanjkljive zapopadke, ko bi živel med samimi mutastimi njemu podobnimi; njegovi zaurneni pa se širijo in jasne v družbi z ljudmi, kteri govore, in mu to, kar jim beseda pripoveduje, kažejo in s kazanjem poočitujejo; nam enak zunaj besede pa postane inutec, ako zna brati in pisati, ter se s pomočjo huke\ soznani s potrebnimi vednostmi. Brati in pisati pa bi nikdar inutec nc znal, ko bi nc bilo jezika, ko bi ne bilo govorice na svetil, kajti to, kar inutec piše, kar inutec bere, je ravno jezik, je beseda, ktere sicer ne govori, pa jo misel v duhu izgovarja iu z njo svoje razum-ke širi in v vednosti raste. Jezik je srednik, po kterim so dušne moči bistre in brusijo, jc glas, kteri duši vse potrebno donaša in naznanja; brez jezika, brez besede ostal bi mutcc pravi inutec, nc Ic po telesu, ampak tudi po duhu; brez jezika, brez besede bili bi mutci vsi ljudje, manjkalo bi nam čudovitega orodja, neprecenljivega pripomočka, brez kterega ni pravega zadostnega spoznanja in znanja; brez Ijesedc, brez jezika bi naravnost nezmožni bili, spoznati prav svoj cilj iu konec ter mu primerjeno živeti; brez besede, brez govorice človeka skupno celo misliti ne moremo, ako ga vzamemo za to, kar v resnici je, namreč za stvar iz umerjočega telesa iu iz neumerljive duše obstoječo in v Božjo čast in njeno lastno zveličanje odločeno. Človek ka-koršen je iu kakoršen biti mora, ni potemtakem Ic z umom iu prosto voljo, ampak tudi z neprecenljivim darom besede obdarovan, iu ta dar mu je bistveno potreben, da doseže svoj cilj in konec, kakor mu ga je odločil Stvarnik. Ta cilj in konec pa. kakor smo žc zgoraj omenili, in kar je sploh znano, je spoznanje in častenje Boga, in zveličanje človeka , in cerkev . ki je od Boga nam postavljena vodi-teljca na ti poti proti Bogu in zveličanju, sprejeti mora potemtakem človeka kakoršin je, toraj celega z dušo in s telesom, z umom in prosto voljo, pa tudi z jezikom ali besedo, ker brez besede bila bi ona muta, bil bi človek inutec, porazumljenje vzajemno in neogibno potrebno bilo bi nemogoče, iu cilj in konec človeka nedosežen.
Hoče tedej cerkev doseči s človekom odločeni cilj in konec, mora ga vzeti, kakoršen je, toraj ne Ic samo kakor stvar umerjoču po telesu, in ueumerljivo po duši. ampak tudi ko stvar, katera je še le s pomočjo neprecenljivega daru besede zmožna, zvedili iu spoznati naprave Božje previdnosti in ohraniti na poti tisti, ki pelje do omenjene do-sežbe, ali z drugimi besedami, cerkev mora vzeti človeka celega, toraj tudi po jeziku njegovem, tedaj brez dvoinbe iu ugovora tudi ko Slovenca, Nemca, I.alia itd., ker v njegovem jeziku govoriti ona mora, da jo razume in razumljeno sebi v prid oberne.
Slovenski narod govori slovensko; v tem jeziku le ume govorico, iu tudi cerkev, da ga seznani z večnimi resnicami, mora le v tem jeziku marujati z njim; kajti prazna, brez sadu in vspeha bila bi beseda nerazumljiva.
Preblage, skrivnostne in presvete so resnice keršanske, veličastne, preimeuitne so reči, ki ji b nam naznanjajo, neskončno, vsegamogočno. nezapopadljivo. večno iu presveto je bitje Božje. ki se nam tu razodeva, čudovitim je pre-viduost njegova, in cilj in konec, nam postavljeni, jc cene nezmerne. Ni jc reči v vsi stvaritvi tako znamenite in tolikega pomena, kakor je oua, ki jo keršanstvo zahteva. Vse, kar svet čisla in povzdviguje, je časno, goljufuo, nečimer-no iu neobstoječe, je prazno, če ni v zvezi s keršanstvom, jc brez prave, resnične vrednosti, med tem ko sveta, keršanska katoliška vera človeka uči, napeljuje iu uagauja, da naj dušo in telo cuakomerno na vkladu keršanske nravstvene postave požlahtnujc, v tem požlahtuovanju pa si po-skerbi in ohrani vestni mir in dušno zadovoljuost tu na svetu, po smerti pa večno, rajsko združenje z virom vse sreče iu radosti, z Bogom neskončnim iu večnim. Kako sveta, imenitna in veličastna je potemtakem reč, ki jo zahteva keršanstvo! Kako zelo se torej tudi gotovo spodobi, da sc resnice njeuc, presvete, skrivnostne in zveličavne oznanujejo, razkladajo in priporočujejo nc v besedi sirovi in rogljati, temveč v besedi, kolikor mogoče, čisti, lepoglasui iu olikani. Sej vsaka reč je le lepa, če je čista in olikana. In glej, to jc eden zares blazih nagibov, da gori tudi du-hovšina za pravice in likanje domačega jezika.
Mi smo tedej verh ljubezni do vsega, kar je našega in domačega, narodni, mi smo rodoljubni, ker želimo nar veličastuiši resnice, in to so resnice svete vere. v lepi, krasni besedi oznanovati in priporočevati; mi «uio narodni, iu rodoljubni, ker želimo narodu svojemu predragemu, slovenskemu, po zmožnosti k popolnosti pripomoči, in toraj ga izobraževati v vsih mu v to potrebnih vednostih; mi smo rodoljubni, ker jc izobraževanje in dojemanje v taki popolnosti mogoče le v domačem jeziku, iu Ic po tem, ako je tisti olikan in v pravicah, ki mu ko takemu po vsi pravici gredo; mi smo narodni iu rodoljubni. a!i ven iu ven v mejah postavnosti ko zvesti deržavljani. Slovenec je zivoveren iu zato pripravljen, raji molčati i:i krivico tcipeti, kakor pa nepostavuo vzdigniti se, on ui posueiuavec prekucuhov, vera mu je poglavitna voditeljica, iu nje junaški oznauo-vavci in veljaki njegov izgled. Slovenec je z dušo in s telesom zvest Avstrijan, iu ne iše ko rodoljub druzega razun tega, kar je narodu njegovemu potrebno, da je v stauu živeti ko dober katoličan iu sc ohraniti k<j slovenski narod ter se more izobraževali in zverševati.
Dri tacih okulišiuah pa, kaj hočejj nekteri tem, da pravijo iu terdijo, da ccrkev iu narodnost nimate med sabo prav čisto nič opraviti, in da ccrkev človeka sprejme ko človekanc pa ko Slovenca, Nemca iid. Ni li takšno modrovanje. z ozironi ua to, kar jc ravuo izpeljano, znamnje uepic-mišljenosti, ali pa ludi nezuanosti /. našimi potrebam, z našimi zadevami in zahtevami? Ni li to znamnje nekega ua-tolcvanja iu podtikanja namenov, ki so uaiodu slovenskima kur čisto neznani? Ali ui poslednjič takšno modrovanje cclo znamnje Slovencem neprijazne, da nc rečemo, sovražne volje? In ali bi ne bilo bolje zu take ljudi, da bi molčali, namesto da govore in pisarijo? Ce mnogi Nemci iu f.alti imajo posebne, večkrat čudu: zapopadke v zadeti narodnosti svoje, in na take zapopadke opciti rogovdijo; Slovenec z njimi ko takimi nima nič opraviti.	V—I.
Koliko premore serčoosl soper pre-grehe in napake•
Stolberg pripoveduje, da pod ^it-ki.n cesarjem Justi-uom so se bile tako vgujezdile goljufije iu uiuoguicrc krivice, da je cesar o neki priliki l.i . ko t »žil zavo!|o tega v pričo starašinstva. Vstane pa eden s'ar.i^iii in napote, da v kratkem bo napravil, »la sc I o Io t i/.bc zavoljo krivic bolj redko slišale, ako mu ct-ar »la k iemu potiebno iblust. Cesar mu zroci ver«l-.-\uujc piavice, 1/vo'i ga zupuveduika
ali prefekta carigraj-kcmu mestu io da mu naj obširniši oblasti in poluomočtiosii.
Ni bilu dolgo, kar pride uboga vdova k zapovedniku in mu tozi, da imeniten gospod, ki iina na cesarskem dvoru veliko veljavo, ji je ugrabil velik del premoženja, ki ga je podedovala po ranjcem možu. Zapovednik brez po-mude piše temu gospodu, da naj vdovi nazaj da, kar ji je uropal, in vdova saina je mogla k njemu pisino nesti. Bila pa je z veliko sramoto iztirana iz hiše prevzetnega goljufa. Nato pošlje zapovednik briča in pokliče pred sodbo krivičnega moža, pa ni ga bilo.
Zapovednik je vedil, da toženi je večkrat povabljen k kraljevi mizi, torej gre neki dan v cesarsko obednico, ravno ko je le-uni bil pri cesarski mizi, stopi rezuo pred cesarja in reče: „Cesar! ko ste mi bili verdevanje pravice izročili, je bila Vaša volja, da naj se strahuje sleherni, kdor koli krivico dela, če je še toliko imeniten, in da naj se vsakteremu pravica stori, če je še tako nizkega stanu. Naj smein z naj ponižniši spoštljivostjo poprašati, če je Vaše veličanstvo še zoiiraj te stanovitne volje?"
Cesar, nc vedč, kam lo meri, odgovori, da je še zuiiraj ravno take volje, in še pristavi, da tudi on sam bi šel pred sodnika, ako bi ga bil kdo tožil.
Zapovednik migne. dvoranine duri se odprti, berič stopi v dvorano in napuhujciii goljuf je bil pri cesarski mizi prijet in odpeljan.
Ilrugi gosli so ostermeli pri taki rezili ostrosti. V sodnji hiši je že čakala vdova toživka. Ostro se je zdaj reč pretresala, priče so govorile dokazovanja in zagovarjanja so se preiskale. Tožencu je bilo na zaduje skazano. da je več silno hude kazni vrednih krivic počenjal, in zapovednik je nad njim sodbo izrekel. .Slekli so ga, s šibami tepli, potem so mu glavo ostrigli, posadili ga nazaj •bernjenega ua »sla, iu v očitno i zgledovanje jc bil peljati po več mestnih ulicah. Očiten klicavec je šel pred njim. in razklicaval na glas storjeno hudobijo, ime iu slan liudo-delnikovo. iu pa prisojeno kazen.
Ta do tistihdob neslišaui izgled ostre pravice je imel pa ludi pričakovane nasledke. Vsi. visoki iu nizki, ki s« se zavedili kake krivice, so hiteli lepo spravit se z ogoljufanimi, da bi ne bili toženi. — in ni terpelo čez lef ii? dan. da sc je v deželo povernil nar boljši red iu /auesljiva varnost.
10yfeti po Store o* kem in ilopini.
Iz Ljubljane. Cerkveno. — k — Te dni smo imeli priložnost \ idili nektere prav izverstno in po ceni izdelane cerkvene vezene reci. Bilo je bogato vezeno (štikauo) banderce pred sv. H. Telo za podkrajsko faro. in ravno tako lepa burza za Hadolico. dve z zlatom vezeni predgrinjalci pod izposl. sv. II. Telo za dobrepoljsko duhovuijo. Te reči ie izdelala bratovšini sv. H. Telesa dobro znana gospodičina Marija Kl/.ncr < v Grcgeljuovi hiši za frančiškansko cerkvijo), ktera ne Ic vezenj . ampak tudi vsaktere cerkvene para-mciitc. blazine, špice. perilo itd. prav dobro in po cerkvenih postavali izdeluje, česar sc vsak lahko prepriča o vsakoletni razstavi imenovane bratovšiue. Privošiti bi bilo, da bi cerkvene dela pogosto se izločevale takim spretnim in zanesljivim rokam.
Ccrk\ euo slovstvo. Zopet smo obogateli za zvezek lepih cerkvenih pesem, ktere je izdal g. A. Vavkcu. »lcenik v » erkljah na f>(»renskem. Gg. Ilclar in Smolcj sta izdatelju podala nekaj napevov v ta namen, in tako pripomogla k vrednosti celega dela. ktero se zavoljo proste milote in giuljivostj posebno podii za cerkev.	— n —
%'a licu v Strahotnem je bil zopet ogenj. Trešilo je. ravno ko so kosili. 18. u. m. v hišo kmeta Glašiča, ki je vsa pogorela. — 21. u. m., nedeljo zjutraj, je prišel ueki berač od Staje na Studenec (Ig) iu pri pervi hiši se
je na plot naslonil. kri iz sebe bruhnil . je prestopil še čes cesto ua trato . na tla čeuil . zdihnil in umeri. Ne ve se, od kod ie bil postarui mož.
Z Vač, 23. vel. serp. M. K. — Na Vačah ravno nad tergom je prijeten hribček, na kterem stoji kapela sv. Križa. Tukaj se zlasti vsak petek v posti, pa tudi druge čase med letoin večkrat sv. maša bere. Ljudje ta kraj kakor Božjo pot včasi močno obiskujejo. Preteklo nedeljo, 21. vel. serp., ravno po popoldanski Božji službi se je tukaj nepričakovana nesreča dogodila. Trešilo je v kapelo, vžgala je strela kosten, v kterem so bile cerkveue oblačila shranjene, in pogoreli so vsi mašni plajši, njih pet, albe, 2 mašne bukve in vse cerkveno perilo z omaro vred. Sveče na altarji so se slajale itd.; tudi altar je bil že začel goreti, pa ljudje, ki so od daleč pritekli, so ogenj pogasili. Ravno na drugi dan je bila ondi sv. maša oznanjena, pa ni se mogla v takem razdjanji opraviti.
Z Ciorenskega. Kakor je bila Danica o neki priliki že omenila, so pred nekaj časom peljali od g. Sama-sata iz Ljubljane v Javorje nad Loko prav lep okoli 20 stotov težek nov zvon, ki se s starima prav dobro vjema, torej je vsa pridna fara vesela prelepega zvonila. ktero so s prijetnega berda na višavi deleč okrog razlega. Zvou so s pri pomočjo gosp. duhovnega pastirja prcc plačali. Zraven druzih cerkvenih popravil jc tudi obok pud zvonovi dodelan, in pri zatvornicah v zvonikovih linah, ki so tudi v delu, je spomina vredna ta previdnost, da zatvornica proti cerkvi bo železna zavoljo nevarnosti kacega ognja. — Kakor na farno cerkev, tako imajo ondotni marljivi gospod oče ozir na podružnice. Pri sv. V a I e n t i n u, kjer so bile pred malo leti velike predelave, kakor jc že znano, in tudi v Cetenir a vili so letos poprave mnoge liaže na versti, da se Božje veže v primerni stan spravijo iu čedne ohranijo.
Izpoil Ljubelja, 15. avg. Vr. — Dovoli, ljuba Danica, da ti tudi jest dopišem! Današnji praznik je bil za našo faro, ki je ze veliko delavcev poslala v vinograd Gospodov, zopet vesel dan. Pel je namreč novo mašo čast. gospod Vilhelm Gašper in vpričo množine ljudstva iu gospodov. V pridigi so domači duhovni oče. vis. čast gosp. A. K., prečisto Marijo Devico g. novoiiiašuiku in vsim vernim v izgled čistosti iu ponižnosti priporočevali. K sklepu so tudi izrekli željo, de bi še več novomašiiikov naša fara izredila. Tudi so omenili čistosti sv. Villieliua. kralja na-politauskcga in patrona novomašnikovega.
V naši farni cerkvi popravili so velikega in oba stranska oltarja, t;. L. piše, da je naša cerkev malo picozka. kar sc mora poterdili, in tudi zvonikova streha bi iinela biti okustiiši. Pa kaj se hoče! —
Ze v začetku leta jc smert dva človeka. enega delavca in enega Laha, iianagloma pobrala. Pervi je zapustil ženo iu mnogo otrok; drugi pa je, kakor so pravili, ravno tisti dan preklinjal, ter se rotil, rekoč: Ze sedem let nisem bil pri spovedi, pa še ne grem, če me prav danes h.... vzame! Z Bogom se tedaj rčs ni norčevati! — Po veliki noči je ogenj veliko škode naredil iu nas v velik strah pripravil, neki hlapec je celo mogel smert storiti. ..Iloditi torej pripravljeni, ker ne veste ne ure ne dueva. kdaj pride Gospod !" — To o pom i uje vanje llozje pa malo pomaga; dosti jih živi kakor so pred živeli, pijančevanja in ponočevanja ui konca ue kraja.
Pri Novi Štifti, 25. avg. isti L Marija zdravje bolnikov. V ribniški dolini (ua Kranjskem) pol ure od marijanske romarske cerkve Nove šlifte je Marija letos t»4 let starega kmetiškega moža. kteri je 3 leta strašno težavo pretergauega telesa terpel. naglo popolnoma ozdravila. Ko je za smert bolan ležal in se bal. da ne bo dočakal, da bi za smert previden bil, je zaupanje vzel k stari podobi matere Božje pri Novi Štifti z Jezuškom v naročji, ktera je, kar jc za veliki altar druga podoba narejena, v stranskem altarčki. Prosil jo je naj pervo, uaj mu odpuščenj*e
grehov sprosi, po tem, če je volja Božja, tudi ne zdravje telesa, s temi besedami: „0 Marija! blizo (v naročji) iinaš Jezuška, ni ti treba daleč iti prosit ga, lahko mi sprosiš naj pervo odpuščenje grehov, po tem zdravje telesa . če je volja Božja." Na to je zaspal. Ko se je prebudil, je bil popolnoma zdrav. Čast. zdravnik tega kraja je vidil popred nevarno bolnega, potem je ozdravljenega, ko ne pre lahkoveren, na tanko pregledal in popolnoma zdravega spoznal. Jaz duhoven pri Novistifti sem zdravnikovo spričalo v rokah imel in ga bral. Čudovito ozdravljenje je torej zadosti očitno.	J. J., duhoven.
Z GoreiiskegA. Razni narodi, imajo mnogotere na-rodvne veselice; slovenskega naroda naj lepši veselice so nove maše. Tukaj so vsi zedinjeni, vsi so prijatli, naj si bodo kmetiškega ali gosposkega stanu, duhovni in svetni gospodje, šolska mladina od naj nižjih do naj višjih stopen. Kako vesel je zlasti delavni kmetic in kako dobro mu de, ko pride včasi od pluga in sekire v enake okolišine, kaže njegova dobra volja iu razveseljeno serce na novih mašah. Tudi na bohinaki Beli, kjer ljudje kaj tacega skorej ne pomnijo, je bila pretečeno nedeljo nova maša ondotnega domačina g. Al. Rožica, pri kteri se je bilo snidlo veliko slovenskega naroda vsih stanov. V mični od gosp. Kerš-m a n ca mnogotero olepšani cerkvici sv. Marjete se je obhajala vesela. Bogu ljuba in ljudem prijetna slovesnost. V. č. gosp. kanonik Jan. Poklukar so v čverstem govoru dokazovali iu pojasnovali. kako je mašnik delež Bogii, Bog pa delež mašnikov, ter iz tega izpeljevali imenitnost, tehtnost in lepoto duhovskega stanu, pa tudi kazali, kako je dolžnost ta stan častiti. Gg. bogoslovci in drugi pevci ho s častitljivim petjem cerkveno slovesnost povzdigovali. Druzih okolišin ne bom popisoval, ker so povsod pri tacih opravilih zlo enake. Bog daj novemu mašniku pravega duhovskega duha, gorečnost v vsem dobrem in stanovitnost do konca. — Pri šolskih spraševanjih, ki se ravuo zdaj opravljajo, se zopet poterjuje. kar je sploh znano, da Gorenci, kakor pijejo bistre vodice, imajo tudi jasne glavice. V Gradu je šolske mladine blizo 300 z nedeljskimi vred. Vsakdanja učilnica ima 3 razrede. Pri spraševanji 22. u. m. so se otroci prav dobro obnašali; pisanj jc bilo veliko, ki kažejo marljivost učeniško iu učenško. Goreči učenik g. Cetclj. ob enem organist, tudi z učenjem petja za oliko mladine veliko dobrega stori. Dckliči imajo nedeljsko šolo pri g. fajmoštru, ktero s 17. letom po opravljeni poskušnji iz vsega keršau-skega nauka zapustijo. Sploh gre po takem in mnogoterem drugem prizadevanji ženski mladosti ta pohvala, da se s tujci lic peča, od ktere strani bi ji siccr utegnila mnogotera nevarnost pretiti. Kakor tukaj tako tudi v Gorjah posebno veliko pripomorejo Smarnice k omiki ljudstva. O tem času «e v unih krajih skorej vse ljudstvo vdeleži ss. sakrameiitov. kar sicer ni povsod v toliki obilnosti, kjer imajo Smarnice. I.cpo jc viditi v Gorjah dobro oskerbovano cerkev. Vsi aliarii in veliko paramentov iu druzih lepili reči je napravljenih pod sedanjim gospod fajmoštrom. Pri šolskem spraševanji 25. u. m. sc jc vidilo kako potrebno je novo šolsko poslopje. Kakor slanice tako so bili otroci v mali sobici nagnječeni, če tudi jih zavolj dela in pašo več iz šole poostaja. ( Konec. nasi.)
Maribor. 25. avg. Od 27. avgusta do 2. septembra se bodo v mariborskem scmcuišu obhajale duhovske vaje pod vodstvom čast. gosp. Smid-a, špiritvala v graškem semenišu. Ročno po končanih vajah sc podajo milostljivi kntz in škof birmovat v šinarsko dekanijo. Do danes je že IS novincev v bogoslovje sprejetih.
Z Dunaja. 20. vel. serp. (Iz prijat. lista.) Že precej časa hodim po Dunaji sem ter tje, zunaj Dunaja, krog Dunaja, povsod ogledujem izdelke uma iu dlani človeka, ki jih je izdelal, kolikor premorem, študiram.
18. avgusta ob 12'^ so pričo ministrov Rechberga, dr. Heina iu Plcnera vlekli na izdelani stolp sv. Štefana
cesarskega orla. Pol ure je romal orel s podnožja na viso-čino. Neizmerna množica se je gnela tu in med njo tudi jaz. Naj preslavni orel , ki jc na naj višji verh vseh zi-darij cesarstva dospel, lepo pazi, da bodo vse na okrog po velikem cesarstvu enaka bremena, pa enake pravice.
Veliko večerno veselico današnjo v ..pralni" sem tudi ogledoval. velikanski ogenj. še bolj pa me je zanimovalo poslušati mnogoterno kremljanje iz neizmerne množice, t Pravijo. da je bilo kakih 200.000 ljudi na enkrat tu).
Nekdo je v svojem entusiazmu menil: Allc Zcituogen vverden vviedcr voli sein vom Volksfest, aber das kann man ja gar nicht besehreiben, auch vvenn man s vvollte.
Neizrečeno veliko Ogrov bilo je te dni tukaj. Nc vem, kaj jih goni ravno o tein času sem na Dunaj. To so vam hrabre postave, vse v domači narodni noši; lepo jih jc gledati. Rilo pa je tudi mnogo naših bratov Cehov. Poljakov tu. Namerilo se mi je. ko smo včeraj šli z g. G. v ..l.aksenburg,'* da me ogovori kolega po slovenski. Sliši mož, ki je zraven mene sedel in pravi: Ne zamerite, ali niste llervat? Jaz: Slovenec. Vi pa? pravim. Vi ste Ceh? Odgovori: da. Pristavi še: Ta le gosp. je pa Poljak. Toraj vsi Slovani, pridenem še jaz vesel. Poljak je imel seboj tudi družino, kako prijazno se je glasila njih govorica, ne morem izreči, še zdaj mi prijetno zvoni po ušesih.
Pruskega kralja imamo zdaj tu, danes je v gradu „Schonbruiiiiu.**
M£<lf Je kej norega po širokem sretu ?
Prusovski kralj je 25. u. m. zapustil Dunaj. Pravijo, da se bo v Kehl-u z Napoleonom suidcl.
Mehikanski cesar in cesarica si s svojo priljudnostjo serca prebivavccv obilno pridobivata. Rovarski general 1'raga se jc s 5(100 vojaki podvergei novi vladi.
Na laškem Tirolskem so zasačili daleč razprezeuo ga-ribaldovsko zakletev. Zdaj deležnike išejo iu zapirajo.
Iz Algira dohajajo zopet hujši naznanila zastran arabskega rogovilstva: z morijo, požigi in razdevanjem množili francoskih naprav razodevajo miisulmatii svojo razdi ažcuost. Tudi v Smirui jc bil neki derv iš. ki je prišel iz Mcdine, turke na noge spravil, gosposka pa jih je hila hitro vgnala v kozji rog.
Iz Rima pišejo, da ste Španija in Avstrija vsaka svojega poslanca vstanovili pri kraliu Frančišku II; po tem takem so prazne novice, da bi Frančišk II Rim zapustil.
Iz krakovega naznanjajo, da je do ion romarjev vtonilo, ki so se Veliki Šmaren grede domu s Kalvarije Zebridovskc pri Cernihovu čez Vislo prepelje vali. Brodarje. ki so bili preveč napiti in ker je bilo že temačno, je voda naprej zanesla, čoln s 300 ljudmi jc butil ob ueko drugo brodarstvo. sc na dvoje razpočil. iu cu del izmed njih jo bil ves rešen, drugi so skorei vsi vtonili. Med vtoajcnci je neki tudi kmet Borim iz Kašova . kteri jc sloveč zavolj svojih popotvanj v Rim in v Palestino iu njegove mnogotere dogodbe so bile popisane v domačih in tujih časnikih. Zastran njega velja poljski pregovor: ..Srečno je prišel čez Dunaj (Douovo). in vtonil jc v Dunajccu."
Norvežan O. Stuli v Turinu, ki je povernivši se v katoliško Cerkev pristopil k uiuihom baruabitom, pojde z dvema francoskima duhovnoma na Dansko v misijon. Tamkcj jc namreč polna verska svoboda, ktera jc sicer dana le bolj v prid protestanškim ločinam, veuder si jo more pa tudi katoliška Cerkev v prid obračati, t kat. I..)
V Carigradu se je nedavno ua prošnjo blaženega služabnika Božjega l.couard-a Porto - mavriškega zgodilo čudovito ozdravljenje, ktero jc bilo cerkveno preiskano in preiskovavne pisma so izročene zboru ss. obredov v Rimu, ki jih jc O. rožnika odobril iu poterdil. Ta, zlasti zavoljo lepili po njem zloženih premišljevanjih križevega pota dobro znani služabnik Božji jc bil 45 let po svoji siuerti,
(. j.. I. 1796 od Pija VI za blaženega razglašen in že nekoliko let pozneje »e jc obravnavalo, da bi se spoznal očitno za svetnika.
Jonskih otokov katoličanje se nič prav ne hvalijo pod novo greško vlado. Dopisnik iz Kerv-a otoka v „Arm." pravi, da pod poprejšnjo angleško vlado so res vživali naj obširmši svobodo, ker Anglija je vlekla od ondod svoje sterline in potem «e ni kaj dosti vtikala v njih zadeve. Tudi je znana angleška šega, da Anglija v druzih hišah ogenj iovai-tva piha, v svoji lastili hiši pa čez v>e mir ljubi iu .s svojo tenko politiko gleda, da ljudstev ne dela nepokoj-nih Večina Juncev je gorečih katoličanov: Anglija je tedaj katoliško vero branila; Jouci ljubijo svoje duhovne: Anglija je bila 'ort-j dobra duhovnom in zlasti njih vikšemu škofu. Dopi-nik pripoveduje izgled. Protestanški episkop iz (>ibral-tara, kteieinu je Melita podveržcna, pride v te oddaljene okrajiue svoje episkopije in si da nad vrata postaviti svoj gerb. ljudstvo je nad tem nezadovoljno in toži; in po nekterih dogovorih je v dveh urah gerb zginil znad vrat.. Prehivavstvo nikoli ni želelo k Grecii priti, temuč rogovile-zi so se posluževali tega strašila , da bi dosegli dobrot iu pi ijeujevanj od angleške vlade in kada koli .-o kaj prosili, so vmes vtaknili sklenitev z Urecijo; vlada pa — nc iz strahu otoke zgubiti, temuč da bi jih mirne ohranila, se je -kaz»vala velikoscrčiio. Oh času pomanjkanja je vlada mc-ta zlepšrvala, da hi ne vstal kak hrup. in prehivavstvo je o-talo mit no. — Vse to, se ve, je delala iz politike, /daj seje v-e spremenilo: nezadovoljnost je splošna, revšina .-e množi, veljava vladina je pod nič. deržavna blagajna kakor na Laškem Vojna je slabo verdevana in šc slabeje plačevana: v>i hočejo biti častniki. — do 200 častnikov je med 500 vojaki. Ubogi greški kralj je mlad in ne vr. kako bi se obernil, da bi napravil nekoliko reda v -voji vladi. Malo število gorečnikov je spregledalo in •am predsednik je djal undan vikšemu škofu: Oh! milostni gospod, vsi smo podverženi zmoti, iu jaz spoznam, da -eio -e zmotil; iu ko bi se to dalo dvakrat delati, nc • •I.racal bi -e tje več v drugo. Drugi udje parlamenta so lavno te uii-di.... Zmiraj jc nevarnost, da vstane černa voj-ka med strankami.. Xi res. da bi bile terdujave raz-dcite. kakor pišejo časniki; samo terdnjava ob vhodu, ki so jo bili naredili Angleži, je razdjaua. Viksi škof se jc dodal po opravilih v llim. ud ondod se bo obeinil v Pariz zahvalit Napoleonu za neke dobrote, ki jih je storil katoliški cerkvi \ k»rriri.
«in -red nje-alri k nilskega misijona je oh kratkem ta-le Mi»ijoniši (iondokoro iu sv. Križ sle opušeni iu tudi v >»laiu ne bodo misijonarji prebivali; njih vterjeno stanovanje b.» llarium. Tukaj je prednik č. O. Kahijan Pfeifer iz scialin-ktga reda; na polu tje je zdaj O. Mejnrad Strauss i/ samostana Dorsteu v Vestfalii. C. k. konzularni upravnik Kr. Ilind-r pride nazaj v Kvropo in njegov namestnik ho g. Martin llau-al, ki je bil nekdaj v misijonu. V llartumu je zdaj katoli-ka občina iz naseljenih evropejcev , iz Koptov, ki so se v katoliško Cerkev povernili, iz nekterih katoliških zamuiskih zakonskih iu več njih vsako leto ker-scvanih otrok, pa tudi iz odrašenih zamiircev. ktere pa še le po daljšem podučevanji in po-ku-nji keršujejo. Lani je bil» k. rsrnih sedem zamuiskih otrok.
Iz Amerike piše misijonar Chmeliček svojemu bratu: ,.CIovesko življenje tukaj nima nič cene; reka Misisipi iu zelezniee \ Ameriki vsako leto več ljudi pogoltnejo . kakor pa u cz m c mi ocean (veliko morje i. Vsakemu popotniku bi bilo svet vat i. da hi poprej zase opravil molitve, kakor se molijo za umirajoče." Kavno 19. rožnika je v Kanadi žele/nit ni v lak. v klerem jc bilo ua II vozeli 351 popotnikov, z ........ pri l'el"il-u v vodo zderknil in le kacih 10 popotnikov je ostalo brez škode. Do 1. mal. serp. so bili našli *»7 merličcv in 90 s., imeli ranjenih. Ti izselniki so na barki ..Vikar Biciu.-ki" v Ameriko. Med njimi so
Avstrijani, Prusi, Poljaki, Cehi, Danci. Švedi in nekaj Lahov. — Nada vek pri denaru stoji na 260. t. j., za 1 dolar zlata se plača 2 dolara iu 80 ceutinov papirnega denara. — Mnogi izselniki bolehajo, pravi g. misijonar; ni davno kar sem pokopal nekega izseluika in 4 njegove otroke, žena pa je za smert bolna. Zdravnikov in duhovnov tukaj manjka. Na tisoče ljudi jc brez cerkve in brez šol in podobni so bolj dvenogatim živalim, kakor ljudem. Ubogi otroci odlašajo v gojzdih brez vse odreje! Pred malo časom sem kerstil pet do sedemletne otroke nekega »Slovaka, k'eri je z Misuri-a 50 (amerikanskih ) milj dolgo pot čez Misisipi k meni prišel. Na tisoče ljudi tukaj umerje brez sv. kersta zavolj nevednosti in nemarnosti. — fJ. Leopold Peč, rojen Moravau iz oloinovške škofije, je vodja redemtoristi-škega vstava v novem Jorku. ..I)a bi Moravo obiskal, na to zdaj ne mislim ; za deset let bo morebiti Amerika z Evropo po železni cesti sklenjena, ,,,,a pak to by šlo lepe."" (Klas.)
i je* ni M, .Ja belka In tesni k" «-.
..Kiugesendet v „Laibztgi." 25. u. m. naznanja željo, da naj hi se odpravilo ostudno nočno polepiustvo, ki je na poti od frančiškanske cerkve do mesnic in pod šolami. K temu čez vse pravičnemu vošilu ni druzega pihljati, razun da naj ta za nravnost iu čast ljubljanskega mesia potrebna skcrbljivost obsega celo mesto in predmestja. — V „Blatter a. Kr." št. 34. „uber Pfahlbauteu." se bere med drugim modrovanjem, da Nil vsako leto nekaj blata pusti in da ta plavi/, v nilski dolini v enem celem stoletju zviša zemljo le samo zu tri palce in pol. In ker so nekako čepino 39 čevljev globoko iz blata izlekli, je precej pošteva storjena, da je ta čepina 12—13.000 let stara... Kdor tako o Nilu misli, modruje iu piše, ga menda nikoli ui vidil, pa tudi ni pogledal, koliko persti nar manjši gurjanski potočič puša v ravnini, kadar več ue dere in sc ua širjavo razlija. Znano pa je. da Nil se po vsi egiptovski dolini razlija, da deželi vso gnojnimi puša, ki jo jc nabral v silo dalucni teku, da torej nič ne gnojijo za setve, da je rast le samo tamkej. kjer Nil zadeva, kajti v Kgiptu komej kterikrat med letom dežuje, in da Nil ta splav ne le o vsakoletni povod-nij, ampak tudi skoz celo leto v deželi puša po nešlcviliiih prekopali ali kanalih, ki so po vsi deželi izpeljani. Kavno lega se je tudi lahko prepričal, kdor je že kterikrat ogledoval n. p. polje ob Kopi na llcrvaškcm. . . S takim modrovanjem bomo kmali imeli dokazano, da žemljica naša je že kakih 20 milijonov let stara majku. - 9. u. m. je bil na Dunaju neki J. II. iz tretjega nastropja skočil, da bi sam sebe končal, padel pa je na plinovo svetilko iu se je le nekoliko malo poškodoval. Ta še le 20letni človek je bil malo poprej zavoljo nekega dvoboja iz vojašine stopil in je prišel iz Pešta ua Dunaj, pa tudi na vse prošnje prijat-lov ni mogel službe dobiti; zavoljo lega se jc bolel končati iu kakor samomorivec pred večnega Sodnika stopiti! V bolnišnici je duhovnu pripovedoval, da je bil že velikrat v smertni nevarnosti, da jc pa vselej segel po Marijui svetinji, ki mu jo je bila muli v 4. letu njegovega življenja na vrat dala, in je bil rešen. Tudi meti poslednjim skokom se je svetinje spomnil, kesanjc obudil in tako je najberže pod Maiijno hrambo ostal nepoškodovan. Spovednik mu jc nato podal drugo sreberuo svetinjo v spomin srečnega otetja; II. pa mu jc pošteno besedo in roko dal. da ne bo nikoli več zoper svoje življenje kej počel, naj se mu kakorkoli godi. Izpušen iz bolnišnice se je k Mehikancem zapisal. ((ilockc.) — ..Wiener-Llovd" imenuje šolske brate ..u n a n g e n c h-iu e V as te i ii O e s t c r r e i c h." Judiuja blezo voha nekaj katoliškega uad šolskimi brali, od tod njeno judovsko pihanje. K<dikor so nam znani šolski bratje, ti izverstni otročji gojitelji, so Llojdovci juvaliic viedni. da bi naj manjšemu šolskemu bratu jermene od čevljev odvezovali. Včasi
sc krokodil joka. pa tudi znana „Presseu hc zna v prav cruen-dasto ..milo Majdo" spremeniti. Tndan nc jc neka korcsponden-cija iz Murskega v nji prav grenko jokcala, da ho ondi nek iz gimnazije odpravili dijaka , ker je uejevernika Renana bral iu tuli Hvoje součencc kužil h tem, česar se jc nalezel iz te inefitiske mlakuže. Ko bi hc tako, kakor je modro gimnazijsko predništvo z okuženim učencem, delalo tudi h časniki, ki ljudstvo kužijo, bi bilo pač veliko bolje za vne cesarstvo. — „Progrcsso44 v Florcncii pripoveduje, da sc je v Torinu zastonj milost prosila za nekega napolitan-skega vojaka, ki jc bil zdaj vstreljen v terdnjavi „Basso,'4 iu sklicuje na zadnje: O Toškanci, prišel bo šc čas, res da, prišel bo čas, ko vam bo v našem mestu vradno vstanovljcn rabelj v imenu tiste italijanske edinosti, ki ste jo pervi vmestili. In spominjali se boste t. brit/iim čutilom imena Leopolda Arstrijana. ... — Novi kralj v Kambodži ima osem tiskanih verst dolgo ime. torej ga Ic konček zapišemo, da hc bo čilaleljeni saj sanjalo, kaj so azijanski kralji. Niite ga za okus: ,.Saindah-Prea-Narodoin-Borom-Rcam-Motivca-Motan-Kunisan-Sonto-Noi it-Mohct-Sa-verea-Tur-Bodej-Frej-Sorijo-Kovong-Noroput-Tapong i. t. d.
—	F r i d c r i k V e I i k i, p o n a r c j a v e c papeževih razpisov. I.eta kralj (kakor piše ,.Bcilagc zuin Ocst. V. F.) jc bil na nasvet nekega sleparja naredil 1739 spis kakor papežev „breve" do vojvoda Dauu-a. Veliki Friderik je v izniišlii papežu na jezik deval. kako Dauua podbudujc iu mu blagoslov daje, da bi pruske „kccerje" podavil, da mora severni del Nemčije z mečem, ognjem iu kervjo zopet k pravi veri spreobernjeu biti itd. „L6blichcs Frankfurter Journal" jc Friderikovo hinavsko pismo zdaj podal svojim brav-cem kakor ,.brevc" papeža Klemena XIII. Bravo ! „lloclr* Frankfurterica ! Tvoja zgodovina jc na kislem zelji z lesičjo glavo inškoipjonoviini škarjami vred spečena in skuhana! — Friderik Veliki ima pa dandanašnji na Ncm: »cm dokaj učencev. Uudaii ga jc posnemala „Augsb. Allgcmcilieriea", ktera je raztrobila, da bodo vsi tisočeri privilegirani altarji po Nemčii mogli novo poterditev po 2 škuda si izprositi. . Sčasoma sc bo menda svet vender zmodril, koliko jc verjeti judom iu mavtarjem, kadar pišejo o llimu iu katoliških rečeh. — Nek duuujsk list modruje, da v severni vojski Dancem vzete vojvodine sc morajo žc zato k Prusii blizej pritisniti, da jim nebi Danec njih narodnosti vzel: ..dass das theuer crkaufle Lami deutsch bleibl." Pri toliki tenki vestnosti dunajskih časnikov za narodne pravice se jc tudi Slovanom njih hrabro protckcijc nadjati. ako nimajo dvoj-uate mere iu tehtnice, kakor u. pr. marsikteri njili /.a konkordat in katoliško cerkev v primeri z llclig. Fdiktom. ..Sehiiell-Post" pravi zastran avstrijanske politike: ..Delajmo naravnost nasproti od vsega tega. kar judovski časniki svetvajo." Sc veliko bolj resničen je ta stavek po nravni strani, namreč: Kadar judovski časniki kuj zastran katoliških reči naznanujejo, učijo, svetvajo: mislimo si naravnost nasprotvo od taistega, iu malokrat bomo v zmoti. Nek pregovor pravi: „N »benc reči tako radi ue dajemo, kakor dober svet." Hinavski časnikarji pa ta pregovor drugač rabijo ter: ,,Nobene reči tako radi ne dajejo, kakor slab svet."
—	Na Dunaju jc 30.000 psov. iu Ic kak tretji del teh mcrcin jc potreben, drugi so za kratek čas: tedaj jih je 20.000 odveč. Koliko revežev bi se priživilo s tem, kar te bestije iicpiidoiua puženo! — Berlinska sloveča pevkinja kraljevega pevališa gospodičina Lucca je i/, judovstva prestopila h katoliški veri. — Iz tirolske gimnazije v llall-u gre izmed 32 učencev njih Is v redovni stan: -l k frančiškanom, 4 k ligorjanoin, 2 k premoiistralcncein. 2 k bc-nediktinom, 2 k cistercicnccin, 1 k jezuitom, I k servitoni 1 k kapticinom. Temu nasproti pa so po drugih krajih mladcnčein premalo znane besede: ,,lšitc nar poprej Božjega kraljestva." Kakor z izvolitvijo stanu jenja stan mladcnč-nosti, tako bo jcnjal tudi stan kruha iu odvoljene delavnosti. Kaj pa potem? V kterem stanu, meniš, da boš
manj pozabil Boga in samega nebc? Kdor veliko skerbi za telo, nič pa ne za dušo, veliko za časnost, malo za večnost , sc mi zdi podoben onemu, ki skerbi za lepe bele ro-kovice iu ulično uališpanc čevljičke, in mu uič ui mar. če so tudi mu roke iu noge gnjilc in polne smradu. — Neki mladeneč v Milanu izmed taistih, ki zmiraj žvečijo: (I Koma o morte — llim ali pa smert, tirjal ;c nekak dolg od dobro prebrisanega kmeta. Kmet sc izgovarja, da nima denarja iu prosi. naj ga čaka saj leto iu dan. Let* iu dan! zakliče mladeneč, predolgo, predolgo: nikakor iic morem. Pa saj dotlej, da gospodje v llim pridete, reče kmet: sej bo to kmali, kaj iic'4 — O. kaj pa da. kmali, kmali.— ze velja: počakal bom. ..Dajte roko, gospod!" ....Na jo!""
— Kmet spustivši roko odide iu poje: „Cucu. cucu.....
non pago piti!" kakor bi rekel: llom bom. — bom — bom . . plačal nikoli nič uc bom! — V tistem Sle*vik-llo|stauj-u pred vojsko katoličanje še zvonov niso smeli imeti pri svojih cerkvah, ne očitnih proccsij obhajati; pri mešanih žctiitvah ni veljala volja zaročencev, mogla sc jc slovesna zaveza storiti, da bodo vsi otroci protestanške vere; ako je bolel osnabru-ki škof svoje vercc v vojvodinah obiskati, je mogel posebnega privoljenja prositi. To je bila tedaj nekaka turška svoboda. Ti okovi, se ve, so zdaj odpravljeni, in vidi hc. da ta vojska ni bila brez sadti za katoliško Cerkev. — Na Spanjal-skem je razglašena nova tiskarska postava. Med drugimi naredbami je pomenljiva ta. da bukve verskih resni« . -v. pisma. iu keršanske ura ve (moral) sc moraio podvreči pogledu škofovemu. Druga uaredba poohlastujc ministra znotranjih opravil, da naj po svoji previdnosti verdeva ozuano-vanjc, prodajo iu izpecevanje tiskanih reči. Spet p« drugi naredbi ima minister sam pravico, da sme zalreli iu kaznovati tudi tiste hudobije, na ktere kazuovaviia postava ozira ne jemlje. Poslednjič zamore tu li minister kieremu koli zunaj natisnjenemu delu pot na Spaujsko zapreti Skoz silne pirenejske gtirc jc narejen polčctcrto miljo dolg podzemeljski presekali tunel: velik napredek za občenje Opat Donicniko, vodja v semenišu sv. Sulpicija v Parizu. j«-nabral 100 bukev iu dokumentov, ki imajo ozir ua neomadc-žauo spočetje Marije Device, /daj pa se je lotil opravila, papeževo razpisnico čistega spočel ja prestaviti v v-e jezike na svetu. Do 200 prestav je že zbranih. Miuiaiur-ska lepota se skuša v tem delu z lepopisno popolno*',•». Vsi spisi so po Im centimetrov visoki iu po 22 ccntim«:-rov široki, s ."> cci.timctri obkrajka. S tem pa opat Sire še ni zadovoljen, temuč sklenil je zbrati ludi se glavne narečja v francoskem in laškem jeziku. Vse delo bo Daroval sv. Očetu za vatikansko hiikvaruico. — lialijau-ke dežele imajo 21 vseučiliš, ki so se uapravljale od. I. II'«* —lsJ2. Koliko jih imamo pa Slovenci ? Olni* ne »atoih pušati!!.. Na Dunaju gre uuc dni neki trakar - svo..» ženo le za malo časa iz hiše iu pu-iila sta petmese« uo »t. i»-samo v hiši zaperlo. Domii grede slišiia od sosedov . da jc že četert ure. kar otrok milo veka. V veliki britkosti butita v stanovanje iu zagledata mačko, ki je ravno »ko/, odperto okno smuknila. Ozrita pa sc ua otroka in - ■»tra-hom vidita, da je mačka otročiču, ki mu je roka z zibeli visela, mezince iu nekaj malo dlani odgrizla. — Mizarski pomočnik D. Seli. na Dunaju, ki je svojemu očetu, ker ga jc k delu priganjal, zaušnice dajal in mu -e kaj hujšega žugal, jc bil na tri mesce v ječo obsojen. - Kdor nima vere v previdnost Božjo in katoliško Ceikcv. mu jo utegne oživiti naslednja nova dogodba, ktero naznanja ..stendardo cattolico.u Več mladih ljudi, samih nar hujših duhovskih sovražnikov, sc je pogosto zbiralo k veselicam. Dogovore sc pa, da hočejo to-le potepinstvo napraviti. Fden naj se bolnega bliui. v posteljo vleže, z rjuho zakrije iu naj ima pri sebi orožje skrito. Drugi uaj gre pred hišo čakat; cc kakega duhovna ugleda, naj ga povabi v hišo. da naj gre nekemu bolniku na pomoč. Kar so uagtijasncga izlegli, to so skuhali še tisti dan. Res gre prav častitljiv duhoven
niemo; hudodelnik ga nagovori ter ga povabi v hišo, češ, k nekemu bolnemu. Duhoveu, ne misleč nič hudega, hiti v stanovanje; akoravno vidi nektere mlade ljudi, ki ga za-ničljivo in nivo pogledujejo, veuder gre k bolniku, k njemu stopi. ga nagovori, pa ui nič odgovora; — ga poguglje, pa se ne gane; — nagne se k postelji, vzdigne rjuho iu vidi — strašno zdelan obraz, iz čela šterleče terde oči, skriv-Ijene usta. desnico na samokresu (pištoli) s šesterimi cevmi, kakor da bi namerjal sprožiti jo. Ua tipa, preiskuje, skuša žilico in najde, da je res — mertev. Pristopijo pa uni mladi ljudje, se na vso moč pertijo in ubijajo, da bi ga zopet oživili, toda — zastonj. ... Tudi pri uas se že včasi nameri . da kak napihnjen čuk na duhovna tako pisano me-zurka, kakor bi turčina pred seboj vidil . še večkrat pa, da ga viditi noče.. Ou, ki je katoliško duhovstvo na zemlji vstanovil, vidi tudi zuotrauje zaničevanje. — Bogata angleška gospa jc v Parizu Ilolšilda vprašala za svet, kje naj bi svoj denar vložila, da bi bilo nar bolj gotovo, kapitalist odgovori, da rimske zaloge so nar bolj varne, ker vse druge polagoma bolj ali manj bobnu naproti gredo. Gospa je precej popotvala v Kim in si je ondi za vse svoje istinc rimskega papirnega denara nakupila. — „Ci-vilta cattolica" pripoveduje, da laška vlada je že 398 kloštrov snedla in njih posestnike iu stanovavce na vse strani razgnala. — Odpad je strašna reč! F.kskapucin Jož. Fiorito je v Klorencii postal protestant iu je učil mladost v dvorani, ki mu jo je vlada odkazala. 29. rožnika pa je ta nesrečnež šel po poti Judeža Iškarjota: skočil je namreč z okna na ulice iu se končal po samomoru. Ta dogodba je vse mesto pretresla. — Skočijan Buhanan ni v mladosti nič za vero maral, kmet s skotiškib gora ga v pogovoru popraša, ktere vere je. „Nimam nobene." odgovori mladeneč lahkoumno. ,.jest sem v tem oziru kakor list belega papirja." kmet mu na to zaverne: ,,Prijatel, če je pa temu tako, potem glejte dobro, da vam hudič ne zapiše nanj svojega imena/1 To inalo besedi je mladenču globoko seglo v um in serce in ni imel več pokoja, dokler ni našel resnicc ter je ostal pravi kristjan in poseben Božji služabnik, (kat. List.) — Po ,,Viestniku" iz Vilne je ruska vlada na Litvanskem ze 70 posestev v svojo mavho spravila, iu naložen je poljskim poseHtnik< m ondi nov davek, po pet odstodkov svojih prihodkov morajo plačevati za rusovsko razkol-niško cerkev. Ali sc nc pravi to katoličanov naravnost dreti? Naj gleda pa neusmiljenost, da se nož vaujo samo ne zasute!
Sveti Rozalii.
/. kimovca.
Zvečer pred viharjem.
Je mrak: ni zvezd, ne Ione v njem žareče. Vse kr-e in krog zakrito je s tihoto. V naravi gosta trna budi strahoto, ko černa megla se za meglo vleče.
\ iharne ptice krik glasno doneče Navdaja s tiho grozo vso divjoto: Nemirna na obnebji zre černoto. ki zbira oblake . bliš in grom noseče.
Dreves verhove nizko piš priklanja, /daj okna zaluskuje, zdaj odpira. Z hucanjem krog zidovja se ovija.
\ daljavi blisk snežnike že obsija, Sovr.iina moč »a kmali sem pri tira . kar zrak nemirni v serci nam naznanja.
Kaj telesna jc lepota.
Kaj blišoba je oči, t-'e v krasoti ti života Čista duša ne živi ?
Bitro mine lišp netečni.
Lica mlade obledo. In za grehom joki večni Tamkaj dušo vjedajo.
Kjer pa precej mlade leta
Se dado Gospodu v dar. Tamkej duša bo oteta, Serce Božji je oltar.
Solnce perve lepotije V sveti jc Rozalii; Njena slava večno sije. Venec zmiraj zeleni.
t.'e telesu že gre hvala. Duša je vse lepši bla: Kakor zarija blišala. Si se ti, Rozalija!
Svitle bile so dvorane.
In bogastvo vsih zalog. Pa pustivsi družbe zbrane Sla si v skalnati berlog.
Vso si svetnost zapustila.
Bliš pregrešni in zlato. Jezusu si obljubila Cisto dušo in telo.
Si molila v temnem logu
V svetih mislih noč in dan Zvesta bila svojinu Bogu, Ce tud hoj je bil strašan.
Ble skušnjave so neznane.
Ni te zmagala pošast; Jezusove svete rane
Ble so tebi moč in slast.
Pa kako si bla vesela,
Ko prikazni si z nebes Jezusa. Marije imela.
Angel -varha v temnem les'
In na zadnje zapustila
Brez bolezni si ta svet; Božja milost naznanila Je telo čez mnogo let.
Večkrat kugo ti zaterla
S svojo močno si prošnjo: Daj. da dus bo kuga umerla. Ki mladost mori strašno.
Zdaj pa serčno bod' češena.
Cista cvetka Jezusa! In v nebesa prenešena. Za nas prosi Ženina.
Da bi serčno se vojsk'va!i.
Vedno ti podpiraj nas. Jezusu zvesti ostali. Ga vživali večni čas !
Kr. Mckinec. dijak.
Binkoštno nedeljo. 27. majnika IbtiO.
-j Notarjev.
Duhovske spremembe.
V	teržaski £kofii. Prečast. gosp. šolskega nadzornika Jožefa Schneider-ja so izvolili sv. Oče papež za stoljnega prošta.
V	lavaiitinski škofii. Čast. gosp. Martin Zcv-n i k je izvoljen duhovski svctovavec. Čast. gosp. Jakop Mcško je prejel dekanijsko faro Marenberg. — Prestavljeni so gg. kaplani: Mihael Kak oš e v Kram, — Karo I .Sav peri na Laško, — Frančišek P i r k o v i č v Smartiu v rožni dolini, — G a š p a r k a tu n a t n i k v ('resnico , — Mihael B a u m k i r h c r k sv. Frančišku v Stražah, — Jožef Lah v Artiče, — Jan. Stiper v št. Kupert v slov. gor., — Matija Kola v št. Juri na Šav-nici, — Jan. M o d i c k št. Juugerti pri Konjicah, — Anton Breznik v Muto, — Jožef Sorglehner v Trebovlje; — Anton Žic ker na Vransko, - Jožef Suc v Vuzenico, — Matija košar v Matisberg: — Jožef kolarič v Kostrivnico, — Juri Curin v št. Janž ua drav. polji. — Gg. novoposvečenci so vmesteni: Jan. Košir v Svičino, — Andrej Krancr v Jarenino, — Jan. Zuža v št. Jakop v Dolu, — Jožef D rob nič v Galicijo, — Vincenci Geršak ua spodnjo Polskavo, — Leopold Gregorec v Reče, — Frančišek O z m e k v št. Pcler pri Mariboru, — Frančišek Zabukovšec k sv. Krni, — Martin Sket k sv. Štefanu, — Anton Slatenšek v Ročico , — Valentin S t i p I o v š e k v Sevnico pri Mariboru, — Juri Vezcnšck v Sulcbah.
Dobrotni darori.
Za pogorclce v Iški vasi. Neimenovana dobrot-nica iz Tersta 5 gold. — M. M. lo gold.
Popravek. 7. gl. z Gorjan, ki so v 7. listu zapi-eani „za afrik. mis.," je odmcnienih za sv. Očeta papeža."