pojavih. L itera tura o norveškem krasu je sicer skromna in za nas precej težko dosto­
pna. Z ato  je  ta  vodnik toliko koristnejši, saj so na enem mestu zbrani bistveni podatki o 
norveškem  krasu.
Na prvih 12 straneh knjige je  program simpozija in povzetki (13) predhodno pri­
javljenih predavanj, gradivo vodnika pa zavzema 69 strani. V uvodnem poglavju nas 
avtor seznani z razprostranjenostjo, litologijo, geomorfologijo, hidrologijo in speleolo- 
gijo norveških karbonatnih kamnin ter s kratko zgodovino preučevanja tamkajšnjega 
krasa. Sledi opis posameznih kraških predelov Norveške: okolica Oslo fjorda in pogo­
rje Jo ttunheim en v južnem delu dežele ter okolica mest Mosjoen, Mo i Rana in Fauske 
te r  področje planotastega ledenika Svartisen na severu. Kras se pojavlja od morske gla­
dine do kakih 1.400 m n.m., kar je v visokih zemljepisnih širinah pravi »visokogorski« 
kras.
Besedilo ilustrira 65 grafičnih prilog — kart, geoloških kart, diagramov, blokdia- 
gram ov, jam skih načrtov in skic. Čeprav je besedilo zelo zgoščeno, so objavljeni števil­
ni podrobni podatki o kam ninah, o hidrologiji (vključno s sledenji podzemeljskih to ­
kov), dodani so podrobni opisi sedimentnih profilov ter podatki o starosti kapnikov in 
kosti iz kraških jam.
D elo zaključuje seznam najpogostejših norveških zemljepisnih ozirom a kraso- 
slovnih term inov (s prevodom  v angleščino), ki se najčešče pojavljajo v zemljepisnih, 
krajevnih in jam skih imenih. Seznam uporabljene literature obsega 48 enot, od tega je 
31 enot, ki se neposredno nanašajo na norveški kras.
Andrej Kranjc
Krajša knjižna poročila
Mavricij Zgonik, Vloga geografskega okolja na začetke in rast Maribora. Kronika — 
časopis za slovensko krajevno zgodovino, 31, štev. 2-3, str. 103— 114, Ljubljana 1983.
V prispevku so predstavljene in ovrednotene tiste geografske oziroma pokrajinske sestavine 
območja, na katerem je vzniknil in seje razvijal Maribor od 12. stol. dalje. Podrobneje sta osvetlje­
na položaj in lega mesta in posebej poudarjena njegova obramba in prometna lega in položaj. Pre­
gledno, po posameznih obdobjih, so prikazane in ovrednotene tiste sestavine geografskega okolja, 
ki so pomembneje vplivale na krepitev in rast mariborske mestne aglomeracije. Pri vsem tem po­
stavlja avtor v ospredje vsakokratne politične, gospodarske, industrijsko-tehnološke in druge raz­
mere, ki so neposredno krepile položaj in vlogo mesta v pokrajini. Podrobno je prikazana vloga in 
moč Maribora po zadnji vojni, ko je svoje gravitacijsko zaledje razširil na domala celotno območje 
severovzhodne Slovenije. Prav tako niso prezrte funkcije posameznih mestnih predelov v različnih 
obdobjih. Zanimiv in tehtno napisan prispevek, ki kaže tudi na potrebo po sprotnejšem prevre­
dnotenju posameznih sestavin geografskega okolja.
Vladimir Bračič, Razvoj upravne ureditve v Mariboru. Kronika — časopis za slovensko 
krajevno zgodovino, 31, štev. 2-3, str. 229— 239, Ljubljana 1983.
Študija je prvo temeljitejše delo v geografiji, ki sega na področje oblikovanja in spreminjanja 
teritorija najmanjših upravno-političnih enot v zadnjih stotridesetih letih (1850—1980). Na izre­