UREDNIŠTVO ŽIDJE Je ▼ Ljubljani, Frančiškanska n .ca St 8 tiskarna I. nadštr.). Uradne ure za stranke so od 10. do> 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in j ra z ni k o v. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne j sprejemajo • '• '• KAROPNINA • celoletna po posti ali s pošiljanjem na dom za IS® ?» Bo.no K tl«, polletna K 10«, e.ttlleln. K 5-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26 40, za : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36 —. Posamezne številke po 8 vin. ZARJA Izhaja vsak dan razen nedelje fn praznikov .* .* .* ob pol 11. dopoldne. \ •. \ UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, 11., ,r uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do zvočer Inserati: enostopna petitvrstica SOvin., pogojen prostor, posiaua ::: in reklame 40 vin. — hiserate sprejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemaj« — Reklamacije lista so poštnine prosto. — Stev. 628. V Ljubljani, v četrtek dne 10. julija 1913. Leto lil. Zblazneli šovinizem. Socialistu ni treba z angelskimi jeziki peti, tla je sedanja vojna na Balkanu zločinska blaznost. Srbski in bolgarski socialisti so jo enako odločno obsojali, in v vsem mednarodnem socialističnem svetu ni nobene razlike v presojanju te krvave špekulacije brezvestnih banditov, ki se igrajo z življenjem celih narodov sicer pod pretvezo državnih interesov, v resnici pa le za svoje egoistične koristolovske namene. 1 udi tned ljudmi, ki so sicer zagovorniki vojaških akcij. jih je dosti, ki ne čutijo ob tem klanju nič druzega kakor zgražanje. Imanio pa tudi entuziaste druge vrste, ki si znajo hitro poiskati »stališče«. pa z njega obsojajo eno stran, drugo pa slave z vsemi piščali svojih orgeli m se kopljejo v krvi z nepopisno slastjo. V dunajskih buržvaznih redakcijah je bilo prvi hip, ko so jele pokati puške, kompletno navdušenje za Bolgarsko, ki jo smatrajo pu »Reichspošti« in pri »Novi Preši« za vazala Avstrije. V predalih teh listov zmagujejo Bolgari s tako vztrajnostjo, aa bi morali biti danes te ne v Belgradu. pa vsaj v Nisu.a ko bi bila le polovica onili poročil resnična, ki jih pošilja liberalnemu listu njegov posebni poročevalec, krščansko socialnemu pa davno znam šarlatan Hermenegild Wagner. . . Enako brezpogojno so se pri nas največji nacionalisti postavili na stran Si bije. in kdor čita njih poročila, se mora čuditi, da niso . rbi že prikorakali v Sofijo. Z absolutnim navdušenjem za Srbijo pa je združeno absolutno obsojanje Bolgarske in Bolgarov. Za vse to se išče temelj v slovanstvu in jugoslovanstvu To početje pa bi bilo ravno s s ovanskega stališča nerazumljivo, če ne bi človek predobro vedel, da je to slovanstvo licemerna fraza ki ima prikrivati povsem navadne, vsakega idealizma proste namene. Na Balkanu se trudita obe plati, da bi odvrnili krivdo te vojne druga na drugo Po svetu se razpošiljajo poročila o tajnih ukazih in o fai-sifikatih. o izpovedbah ujetnikov m o < p■ - tičnih aktih. In razumljivo je. da noče i^oena stran javno prevzeti odgovornosti za to hudodelsko klanje, pa izrablja vsak moment, s katerim se da povečati sumničenje nasprotnika. Kdor je objektivno opazoval ves razvoj srbsko-bolgarske krize, pa mora neizoginbo priti do prepričanja, da sta zakrivili to vojno obe plati, in da so na obeh straneh hote« krvav, spopad. Severin n' hotel sibski narod, bolgarski na tudi ne Hoteli pa so ga na obeli straneh militaristi nacionalisti in vsi špekulantje. kateri mo-e o ime« oseben dobiček od vojne. Na vojno le merila politika bolgarske in politika srbske vlade Kakor oficielna Bolgarska, tako se tudi oficieina Srbija ne more oprostiti tega zločina. Kakor bi bilo neumestno opravičevati Ferdinanda in Daneva in Savova, tako je knvo dajati potuho Petru. Pašiču in Putmku. Za krivdo uradne Bolgarske m treba mnogo dokazov. Trma njene vlade in slepomišenje z razsodiščem je b.Io dovoli razumljivo. Dogovorila se je za konferenco ministrskih predsednikov, pa se ji je sama izogibala. Demobilizacijo je odklanjala, poslušala pa je Berch-toldove agente. Njeno šovinistično časopisje te zahtevalo drugo Slivnico. Njeni militaristi so rožljali s sabljami. O njeni odgovornosti m dV 01Ah: na srbski strani ni bilo nič bolje. Ne bomo preiskovali opravičenosti srbskih zahtev, to bi moglo storiti le razsodišče, ^bnmelovse potrebne podatke na razpolago. J oda Srbija m sklenila zveze z Grško, da bi pospešila mirno spravo; njene apodiktične trditve, da ne za- pusti niti pedi zasedenega ozemlja, njeno nami-gavanje, da bo ruski car razsodil y njenem zmi-slu, Pašičevi govori v skupščini, šovinistična pisava njenega časopisja — vse to niso bila znamenja miroljubnosti. Nedvomno sta bili Srbija in Grška za vojno bolje pripravljeni kakor Bolgarska. To dokazujejo vse operacije od tiste nesrečne noči 30. junija. ko so počile prve puške. Srbi pravijo, da so jih Bolgari neopravičeno napadli; Bolgari trdijo, da so jih Srbi in Grki sočasno provocirali. Kje je resnica, se bo pač šele pozneje dognalo. Danes verjame le tisti enemu ali drugemu, ki hoče verjeti za vsako ceno. Ali izven vsakega dvoma je to, da se je po onih prvih spopadih takoj pričela vojna. To dokazuje voljo za vojno in izpodbija tudi Srbiji in Grški vsako opravičbo. Čudno je tisto »slovanstvo«, ki v teh razmerah venča enega ali drugega razbojnika! In še čudnejše, ko slavi roparje vpričo razvoja, v katerem se sedai gibljejo balkanske razmere. Ko ie izbruhnila vojna s Turčijo, smo slišali visoko pesem osvoboditve balkanskih Slovanov. Z londonskim mirom je bila ta osvoboditev zapečatena. Nekaj zapadnega Balkana so morali prepustiti Albaniji, kos juga ie dobila Grška, drugo je postalo slovanska zemlja. S slovanskega in z jugoslovanskega stališča Ie bilo pač le postranskega pomena, če dobi ta ali oni košček srbski ali bolgarski pečat. Ali zaradi tega postranskega pomena se je vnel srbsko-bolgar-ski spor. In da dobi košček slovanske zemlje na zemljevidu srbsko barvo, ie bila oficielna Srbija pripravljena dovoliti, da vzame Grška drug kos slovanske zemlje. da se torej zmanjša slovanska oblast na Balkanu. To bi moralo vznemiriti narodnjake celo tedaj, če bi bila zemlja, ki jo Grška zahteva, po svojem prebivalstvu grška. Saj so zahtevali Skader za Li no goro. dasi je Skader nedvomno albansko mesto. In razburjeni so bili. da Srbija ni dobila Albanije, četudi to ni srbska dežela. Nič pa jih ne boli, da se slovanska zemlja žrtvuje Grkom. Ali stvar se razvija v svoji krasoti še dalje. Tolovajska Rumunija. ki je od začetka balkanske vojne prežala na plen kakor bandit za grmom. je porabila novo zadrego Bolgarske, pa mobilizira vso svojo vojsko, ne da bi branila svoje, ker ji nihče ničesar ne jemlje, ampak da gre za hrbtom napadenega soseda ropat v njegovo hišo, jemat — slovansko zemljo. In glej — uradna Srbija pozdravlja ta roparski napad in naši nadnacionalisti so navdušeni za roparje. In če ie kaj resnice na tem. da se Rumuni. Grki in Srbi pogajajo s Turčijo, nam bodo kmalu predpisali za narodno dolžnost, da se moramo navduševati tudi za one Turke, ki smo jih pred dvema mesecema morali preklinjati iz dna duše. Od treh strani preti Bolgarski nevarnost, in od četrte lahko še pride. Od dveh strani se pripravljajo, da odtrgajo od slovanske zemlje čim večje kose in jih romanizirajo in pogrčijo. Vse to se godi pod vodstvom uradne Srbije. In najbolj kričavi Slovani zahtevajo.‘-naj temu ploskamo — v imenu slovanstva! Še nikdar ni bila orgija nacionalizma tako blazna, tako odurna. Še nikdar ni bilo tako jasno, da so narodnjaški šovinisti največji sovražniki in škodljivci narodov. Z globokim obžalovanjem opazujejo socialisti krvavi ples na Balkanu in kaotično blaznost. Ali ta strašna maškarada ie nov dokaz, da pride rešitev narodov le od socializma in od demokracije, ki jih reši pijavk in biričev ter jim omogoči, da si urede življenje po svoji volji in po svojih potrebah. Razkol na Goriškem. Šele zadnjih 14 dni je nastalo po Goriškem živahnejše volilno gibanje. Stranka, ustanovljena 24. aprila 1913, ni dala doslej nobenejja znamenja življenja od sebe. Težko je po razpadu narodno-napredne stranke ustanoviti stranko s programom, ki bi ne spominjal na propajo stranko. Ni pa tudi nobenega odločnega moza od bivše napredne stranke, ki bi bil sposoben in nesebičen dovelj. da bi si naložil breme dela in denarnih žrtev, ki jih zahteva ustanovitev nove stranke. Socializem se širi zdržema a polagoma po deželi. Vendar delavstvo ne kaže za deželni zbor onega zanimanja kakor za državni zboi, smatra ga kot stanovsko institucijo, v kateri skrbe veleposestniki, trgovci, obrtniki in kmetje za svoje gospodarske interese. Zanimajo se le toliko, ko vidijo, da raste deželni dolg in da se skoraj tri četrtine potrebščin pokriva z užitnino. Ta znaša v goriškem mestu na primer 300 %, po deželi 120%, kar delavstvo pri konsumu občutno zadeva. V tem ugodnem položaju za Slovensko Ljudsko Stranko je prišel moment, da se med njo izvojuje boi med staro in novo strujo. Na dveh zborovanjih dne 16. in 26. lun'!*} je razkol ‘avno in razločno stopil na dan. Razloček med 'dr. Ant. Gregorčičem in prof. Ivanom Berbučem, ki sta najmarkantnejši osebi stare struje. _ ter med mlajšo duhovščino, pristaši Mahničevi, le bil poučenemu politiku že davno znan. Lahko se reče. da dr. Ant. Gregorčič, kljub temu da je duhoven, ni bil nikdar klerikalec. V jeseni leta 1900 ie narodno-napredna stranka odklonila kompromis in ga prisilila, da se je obrnil za pomoč do furlanskih klerikalcev, ki so mu dejansko priskočili pri volitvi z 38 glasovi in ga tako spravili v državni zbor. Leta 1901, ko ie narodno-napredna stranka z vso agitatorno silo hotela pridobiti deželni zbor, se je moral dr. Ant Gregorčič najtesneje nasloniti na stranko dr. Josipa Pavlica. V tem sporu narodno-napredne stranke in dr. Ant. Gregorčiča je pristopilo iz osebnega prijateljstva precejšnje število posvetne inteligence na njegovo stran. Za dr. Ant. Gregorčičem je šlo vse, kar je bilo konservativnega. Pri tej zvezi so imeli pristaši dr Gregorčiča večino; duhovščine, vzgojene po Mahničevih načelih, takrat še ni bilo mnogo Zato je v klerikalni stranki, zasnovani od leta 1899 do 1901, odločal dr. Ant. Gregorčič kakor samovladar z nekolikim vplivom prof. Ivana Berbuča. Le-ta stoji za tem, da gredo vsa zastopstva le Goričanom, pri tem pa je skrajno počasen v razumevanju položaja in konservati ven do dna. Dr. Ant. Gregorčič nima iniciative izven skrbi za slovensko šolstvo; tu se mu mora pa priznavati brez druzega marljivo in požrtvo valno delo. Dve desetletji dela za slovenske za sebne šole v Gorici, in to ostane njegova trajna zasluga. Bil je pa vedno nasproten vsakemu so cialnemu gibanju, vsakemu strokovnemu in za družnemu delu. Svoje glasilo le imel dr. Anton Gregorčič od prvega razkola leta 1899 v listu »Gorica«. V redakciji tega lista ima par žurna-istov, ki po receptu Gabrščekove »Soče« vse strupeno opluje in osebno izpodriva, kar se jrezpogojno ne uklanja vrhovnemu vodstvu. ?adi tega je docela naravno, da bivši Mahničevi pristaši niso imeli pravega doma v Gregorčičevi stranki. Snovali so izobraževalna društva, gospodarske zadruge, posojilnice, skušali združiti delavstvo strokovno, kakor kranjska klerikalna stranka pod vodstvom dr. Kreka. S pristopom advokata dr. Pavletiča, približno od leta 1907. naprej, je stranka bolje unificirala. Bil je storjen molčeč kompromis, da se dr. Gregorčiču in pro-esorju Berbuču prepusti šolska organizacija in deželni zbor, socialna, gospodarska in politična organizacija po deželi pa mlajši duhovščini in mlajši posvetni inteligenci. Leta 1909. je dobila ta struja svoje glasilo »Novi čas«. Od takrat naprej se je vidno razločal tek obojih struj, ene conservativnih klerikalcev pod vodstvom dr. Ant. Gregorčiča z glasili »Gorica« in »Primorski list«, druge radikalne, krščanske socialne pod vodstvom dr. Ant. Breclja, zdravnika v Gorici. Že takrat je vsak miren opazovalec moral sklepati, da očitno izbruhne razkol, ko bo teren ugoden, oziroma kadar se klerikalizmu ne bo bati skupnega navala naprednih elementov v deželi. Razpad narodno-napredne stranke in mlahavi nastop nove. brezimenske stranke na njenem mestu je mladostrujarjčm moral dati pogum, da so zahtevali izprva le soudeležbo pri političnem vodstvu. Politično in gospodarsko organizacijo po deželi so imeli na svoji strani, posebno mladino in mlajše posestnike, že precej fanatizirane za načela »boj za čisto vero«, »boj za narodne ideale«, za »demokratično vodstvo«. Stara struja je dne 16. junija odklonila zmerne zahteve nove struje ter je tako dala povod. da je mlada struja vrgla od sebe vse pomisleke ter pokazala pravo svojo smer. Volilno geslo ji ie: »proč z dr. Ant. Gregorčičem in prof. Berbučem.« Očitajo jima slabo gospodarstvo v deželnem zboru in zvezo z laškimi liberalci. Pravijo, da so stroške za deželni urad potrojili, da so deželni dolg pomnožili na skoro deset miljonov in za deželno umobolnico porabili tri miiione. Boj. ki ie stopil v klerikalnem časopisju na javno, je pričela »Gorica«. Način tega boja ie dejansko pokazal vso malenkost in gnilobo te stranke. Svoje zveze z laškimi liberalci ne znajo dovolj pojasniti, zato so tembolj osebno strupeni. »Proč s Kranjci!« to Berbučevo geslo je zašumelo po njih listih. Poleg tega očitalo dr. Breclju, da si je prišel iskat bogastva, vozit z avtomobilom, da je najdražji zdravnik. Časnikarsko gnojnico, kakor so jo svoj čas v »Oo-rici« izlivali proti napredni stranki, so jeli porabljati in izlivati po posvečenih glavah mlajše duhovščine. V ljudstvu ima stara struja razmerno le malo zaslombe. Po vaseh so mlajši in čili agitatorji vsi mladostrujarji. Mlajša duhovščina, vzgojena je v Mahničevem duhu. dočim duhovščina Gregorčičevega miš? uija \i malo kaj stori. Od razkola sem se viši shod za shodom novostrujarjev po vseli krajih dežele, pritajeno, zato pa tem bolj živahno. Mladi duhovniki in nekaj akademikov z ognjenimi besedami kličejo na boj'za »katoliška načela«, »narodno osamosvojitev« in »demokratično ureditev stranke«. Oni fanatizem, kakor se je bil širil izza prvega nastopa dr. Kreka na Kranjskem, širi se tudi po Goriškem. Ako se je bila Gregorčičeva konservativno klerikalna stranka ustanovila radi osebe dr. Ant. Gregorčiča, je krščansko socialna stranka produkt realnih političnih struj, zaradi tega tudi seza globokeie v ljudstvo. Vendar na Goriškem za klerikalizem niso tako ugodna tla kakor na Kranjskem, zaradi tega tudi krščansko socialna struja ne bo mogla priti do one moči. kakor tam ali kakor je nemški klerikalizem v planinskih deželah. Brezprogramnost vodečih krogov, ki se imenujejo napredni, gospodarski polom, povzročen po voditeljih napredne stranke, je začasno vzbudil hudo reakcijo in brezorientiranost vseh naprednih slojev po deželi. Desetletna vzgoja »Soče« pa je ustvarila med naprednimi elementi nezaupanje proti socialno demokratični stranki. Učitelji, uradniki, trgovci in obrtniki so se vzgajali šovinistično, narodna vzgoja je izzvenevala v prireditvah Sokolov in podružnic sv. Cirila in Metoda. Političnega pouka sploh ni bilo in vsa goriška napredna inteligenca in polinteligenca je tako žalostno revna v svojih nazorih, da ob gospodarskem polomu lastne stranke in ob krepkem nastopu klerikalne struje ne ve kam. Nastopila je splošna zbeganost in brezmiselnost. Socialna demokracija ima malo pristopen teren neukega, fanatiziranega kmeta, indolent-nega inteligenta in polinteligenta. malenkostnih predsodkov in le malo četo pravih delavcev in-dustrialnih podjetij. Vendar se socializem oglaša že tudi v najbolj oddaljenih vaseh. Delavci, ki so se vrnili iz sveta, vedo kaj povedati o delavskih organizacijah, kako si je delavec znal sam pomagati in priti do moči. Vzbuja se zanimanje med mlajšimi kmetovalci in to zanimanje izostaja tem intenzivnejše, čimbolj so zdivjane domače politične in gospodarske razmere. V tem znamenju konsekventno nastopa socialno demokratična stranka, ter išče sigurnih tal, ne s fanatiziranjem ljudstva, ne z demagogijo. ampak s političnim poukom. Kjer se med prostim kmečkim ljudstvom vrše shodi socialne demokracije, zapuščajo povsod globok vtisk, četudi dobiva izraza le v dvojbi nad dosedanjim gospodarskim redom. V tem pa ie storjen prvi in najvažnejši korak. Kadar bodo razdrti maliki, se socializem sam razlije kakor zdravilen tok med goriško ljudstvo! Ljubljana in Kranjsko. — Ljubljanski občinski svet ima v torek, 18. t. m. redno sejo ob 6. zvečer. To je zadnja seja pred počitnicami. Ljudski shod. Politični odbor deželne organizacije sklicuje ljudski shod v pondeljek, 14. t. m. ob 8. zvečer v areno oziroma na vrt »Narodnega Doma«. Ker je dal bog deževja zadnje čase že toliko mokrote, da pride dotlej nemara vendar zopet solnce do veljave in nastopi dolgo a doslej trdovratno zatajevalno poletje, se lahko upa, da bo shod na vrtu. Na vsak način pa je pričakovati veliko udeležbo, ker se je že nujno treba porazgovoriti o političnem položaju in o dogodkih, iz katerih se je razvil. Parlament je na počitnicah, a prav zdaj bi bilo zelo koristno, če bi bili gospodje^ poslanci na Dunaju, kar bi bila tem manjša žrtev, ker bi v letoviščih itak Ic prezebali. Imeli bi pa na Dunaju lahko dosti koristnega opravka, kajti vse, kar so izvršili v zbornici, je razun neznatnih drobtin le posel za vlado in za militarizem. Ljudstvo je gotovo pričakovalo od njega kaj več. Razun tega se razvijajo v okolici grofa Berchtolda reči. ki bi poslance lahko zelo zanimale, ker gre ob nih za kožo judstva. More se sicer Balkanci, ali naši slavni državniki so tako zasukali, da so njih boji — avstrijska vprašanja, in sicer zelo kočljiva, zelo srbeča vprašanja. Pa tudi doma na Kranjskem je zdaj zanimivo. Vsegainogočna klerikalna stranka je začutila potres pod svojimi nogami in njena žareča glorija je začela bledeti. Kdor ni ne-ozdrvaljiv fatalist, mora spoznati, da prihaja čas za nove boje. Važnost shoda je torej velika. Zato je pričakovati, da bodo sodrugi v Ljubljani in okolici pridno agitirali, da bo udeležba čim sijajnejša. Vsak čitatelj »Zarje« naj upozori svoje tovariše v delavcnici in druge znane delavce na ta shod. Seveda so tudi žene dobro došle. Začetek je ob 8. zvečer, pa prosimo so-druge, naj pridejo tako, da se shod lahko točno otvori. — Razmere na dolenjskem kolodvoru. Pišejo nam: Železniški uslužbenci imajo že itak dovelj nevarno delo, če pa komandira ves kolodvor ošabna načelnikova soproga, kakor je to običaj na dolenjskem kolodvoru, tedaj imajo ti uslužbenci res pravi rekel. Gospa načelnikova psuje in ošteva usii žbtnce vpričo potnikov, da se ti kar zgražajo. S svojo deklo postopa take. >la ima vsak m.scc drugo, s sosedami se kreua. tramvajske uslužbence zmerja — torej ves okoliš dolenjskega kolodvora je pod njeno oblastjo. Tudi pri oddaji nnaviacije je imela svoj jeziček vmes in dobi! io je v najem trgovec in gostilničar Marenče in sicer zato, ker se zna milostljivi gloooko priklanjati in odkrivati. Navada je na železnici, da dobivajo manjše kolodvorsko restavracije železničarji, da poleg svoje borne plače zaslužijo še kaj. Na dolenjskem kolodvoru mora biti seveda izjema. Gostilniško koncesijo imajo sicer otroci pokojnega železničarja Widra, a glavni dobiček ima le Marenče, ki ga ni prav nič potreben. Merodajne obalsti prosimo, da pristrižejo načelnikovi soprogi nekoliko peroti in da pri oddaji restav-ravije v prvi vrti gledajo na železničarje. — Železniški prelaz na Dunajski cesti. V sobotnem »Slovenskem Narodu« očita nekdo čuvajem,, ki opravljajo naporno službo ob prelazu na Dunajski cesti, da šikanirajo ljudi brez povoda in brez vzroka. Uprava južne železnice je napravila pri prelazu most za občinstvo, da ni treba čakati, če se premikajo vlaki. Ali občinstvo kaj nerado izrablja ta most in mnogo je ljudi, ki skušajo zatvornice kar sami odpreti. Čuvaj mora take ljudi seveda zavrniti, ker je odgovoren za eventualne nezgode. Služba čuvajev je že itak nairorna in ni čuda. če so vsled tega nervozni in postanejo še boli razburjeni, če občinstvo nalašč odpira zatvornice takrat, ko se premikajo vlaki. Čuvaji pa tudi gledajo na to, da ustrežejo občinstvu, kadar le morejo in odpro hitro zatvornice. Železniška uprava je lansko leto izdala ukaz, da mora vsakdo po polnoči uporabiti most in sme čuvaj odpirati le vozom. Najžalostnejše ie pa to. da so najbolj nestrpni pri prelazu ravno ljudje takozvanih boljših stanov, ki menda mislijo, da morajo čuvaji ubogati vsak njihov migljaj. Občinstvo naj uporablja most in naj ne nadleguje čuvajev, kadar ti ne smejo odpirati zatvornic, in vseh pritožb bo konec. — Celoletni občni zbor podružnice ljubljanskih zidarjev bo v nedeljo, dne 13. julija t. 1. v gostilni pri »Levu« na Marije 'Terezije cesti s sledečim dnevnim redom: poročilo funkcionarjev; volitev odbora in nadzorstva; razno. Polna udeležba je potrebna. — Zidarski shod v Spodnji Hrušici bo v nedeljo 13. t. m. ob 4. popoldne v gostilni pri Bončarju. Na shodu poroča sodiug Pelejaji iz Trsta. Zidarji! Agitirajte za mrgoštevilno ude-ležbo. -- K samomoru na« Črn) prsti še poročajo; Ko sta minolo nedeljo dva tržaška turista pri- snela do slovenske koče na Črni prsti, sta našla v njei Kuneja in se nekaj časa z njim pogovarjala. Nato se ie Kunej umaknil v spalne prostore iv ozadju, češ, da bo nekoliko počival. Takoj se ic pa zopet vrnil in zaklical: »Pomagajte, pil sem ciankali!« Tržačana sta priskočila, a Kunej je bil v naslednjih liipili že mrtev. Na postelji je ležala prazna stekleničita in listek s križem in naslovom samomorilca in njegovih staršev. — Z doma je pobegnil pred osmimi dnevi 13 letni sin Mihaela Črneta s Poljanske cesle št. 34, šolski učenec Malija Černe. Imel je črno baržunasto obleko, kratke hlače, črne nogavice in zelen okrogel klobuk. Kdor ga zasledi, naj to naznani očetu ali pa državni policiji. — Umrli so v Ljubljani: Josip Naglič, delavčev sin. 14 mesecev. — Matija Vrhovec, posestnik, 28 let. — Strela je ubila šest krav. V noči od 7. na 8. i. m. je razsaja! na planini Klek ljut vihar. Grmelo in treskalo je silovito. Živali si ob času nevihte poiščejo zavetišča v ta namen postavljenih slanih. V en stan pa ie udarila strela ter ubila šest krav posestnikom iz Podholma. Škoda je velika, ker so bile živali dobre mlekarice ni izborne plemenke. — Kinematograf »Ideal«. Nihče naj ne zamudi ogledati danes zadnjikrat krasne ameri-kanske učinkovistosti kakor: »Jim, ubijalec medvedov« in »Štirinožni junak«. Veiezanimiv je Pathe žurnal z interesantnimi football in tenis tekmami. V petek specijalni večer z Nordisk dramo »Mož s plaščem«. V soboto »Baje izgubljeni sin«, amerikanška drama. V torek »Neuresničene sanje«, kolorirana francoska drama. Drugi teden > Bele lilije«. Idrija. — Društveni shod članov podružnice »Unije« rudarjev v Idriji se vrši v soboto ob 9. zvečer v novih društvenih prostorih v hiši »Obč. kons. društva« v Idriji. Ker ima ta shod namen urediti notranje zadeve naših delavskih organizacij, zato prosimo vse člane tem potoni, da se shoda vsi udeleže. — Močni nalivi v Idriji so bili v noči od 7. na 8. julija in še 8. julija dopoldne. Voda je napravila več vsadov na raznih krajih mesta. Na občinskih potih so se napravili vsadi pod cesto Idrija-Dolc s škarpo vred. Pod cesto proti sv. Antonu je odneslo celo plast zemlje z drevjem vred v dolino. Pota in ceste pa je še tako razdrapalo, da bo treba precej dela in stroškov predne bo zopet red. Pa bo še kdo trdil, da so razni stroški nepotrebni. — Občno konsuinno društvo v Idriji ima dve novi filialki. Z obema so člani jako zadovoljni. Oni pa. ki niso še člani, naj pristopijo. Pristopnina je 2 K 40 vin. s knjižico vred. Društvo ie splošno, brez razlike stanu in političnega mišljenja. Vsak član ima enake pravice in dolžnosti. Vsak član naj enega člana pridobi, pa nas bo kmalu 2000. Vsak član naj kupuje.svoje potrebščine samo v svoji zadrugi, pa bomo lahko imeli letos en miijon prometa. Proč z branjevci, ki nas denuncirajo. Časi naših slabosti so minuli. Na delo torei za konsumno društvo! — Naše c. kr. oblasti in konsumna društva. Koristnima društva, ki se tudi pri nas na Kranjskem že lepo razvijajo, so trn v peti raznim branjevcem in zraven tudi c. kr. oblastim. Ni dovolj le to. da so kons. društva z vsemi mogočimi davki obležena. ampak jih zasledujejo oblasti tudi na druge načine. Meseca marca t. 1. je bilo ovadeno občno konsumno društvo v Idriji potom anonimnega pisma na c. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani in na c. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu, da prodaja nečlanom in da ne lepi pravilno steklenic z žganimi pijačami. Na podlagi dveh anonimnih pisem je bil takoj ves aparat uslužbencev omenjenih oblasti na nogah: orožniki in finančni stražniki. Ker niso bile prav daleč osebe, ki so napravile tajne ovadbe, niso imeli orožniki in finančni stražniki težkega dela z ovadbami. Že dne 8. aprila je izšla od finančnega ravnateljstva v Ljubljani razsodba, da se na podlagi dveh slučajev nepravdno zalepljenih steklenic žganih pijač obsodi društvo na 5 K globe ter na dvakratno prikrajšanje davka na 12 K — skupaj 17 K. Medtem je bi! načelnik društva sodrug Štraus pozvan zaradi prestopka obrtnega reda tudi k c. kr. okrajnemu glavarju, da društvo prodaja tudi nečlanom. Sodrug Štraus je zahteva! dokaz resnice ter imena ovaditeljev. Dokaz resnice so morali podati kot priče na prihodnjem uradnem dnevu ovaditelji Josip Brus. branjevec. Josip Delakorda. trgovec, in šolski učenec Vincenc Novak, rudarjev sin. K obravnavi pa je prišel samo branjevec Brus ter utajil vse. kar ie izpovedal pred orožnikom, ker ie mislil, da ostane denunciaciia tajna. Delakorda in Novak sta bila izostala, ker sta se bala javnosti zaradi grobe denunciacije. Povabljena sta bila 12. junija zopet na uradni dan in sta, ker se jima ie zapretilo, tudi prišla. Novak ie izpovedal, da ga ie Delakorda poslal kupit v društveno filialko po pol kilograma sladkorja in je istega tudi dobil. Delakorda ie to nalašč storil in navzočemu orožniku sladkor takoj izročil. Zato je bil načelnik sodrug Štravs obsojen na 50 K. Proti tej obsodbi se je pritožil na c. kr. deželno vlado v Ljubljani. Le-ta pa je z dnem 27. junijem obsodbo potrdila ter je izrekla, da ie nedopustna vsaka nadaljna pritožba ali prošnja za milosten spregled kazni. Društvo je torej oškodoval branjevec Delakorda za 67 K. ne da bi njemu to kaj koristilo. Mož se ie priklatil pred dvemi leti v Idrijo, da bi živel tukaj na škodo domačih trgovcev in konsum-nih zadrug, zato so mu dobra najpodlejša sredstva. Vsak razsoden človek si bo to početje zapomnil. Značilno za vladne oblasti je to, da so jim anonimna pisma takoj dobrodošla. Če gre proti delavskemu zadružnemu gibanju. Še bolj čudno pa je to: da je prav tista deželna vlada, ki le priziv konsumnega društva brez vsakega utemeljevanja zavrnila, še nedavno tega iskala v Idriji informacije, kako bi bilo mogoče v Idriji naraščajoči 'draginji odpomoči. Postopanje proti konsumnemu društvu pa je 'dokaz, da ie imel ves proces samo namen, uničiti konkurenco, ki Vi vodi konsumno društvo proti branjevskemu izkoriščevanju. in vse oblasti so takoj nastopile na ljubo posameznika proti konsumentom, ki jih pa hočejo navidezno po drugi strani reševati. Koroško. — Aristokratska predrznost. Koroška deželna vlada ni dovolila gozdnemu ravnateljstvu grofa Hcnckel-Donnersmarka. da bi posekalo nekaj gozda in je obenem naročila ravnateljstvu, da mora nekatere izsekane dele pogozditi,-Deželna vlada je bila popolnoma upravičena do teh odredb, ker je njena dolžnost, da skrbi za vzdrževanje gozdov. Preveč iztrebljeni gozdi postanejo lehko največja nevarnost v gorskih krajih ob času močnega deževja. Grofu Henckel-Donnersmarku, ki je eden najbogatejših zemljiških posestnikov na Avstrijskem in Pruskem, ni bila odredba deželne vlade po volji, zato ic njegovo gozdarsko ravnateljstvo porabilo to priliko in poučilo deželno vlado, da se gospodu grofu ne ukazuje kar tako meni nič tebi nič. Ravnateljstvo je namreč takoj odredilo, da se zapro vsi grofovi gozdni pašniki, na katerih pasejo že od nekdaj kmetje, bajtarji in poljski delavci iz okolice. Le bi ne imelo ubogo, od grofa izkoriščano ljudstvo te paše, bi moralo vso živino prodati in na stotine družin bi bilo uničenih. Deželna vlada je morala gozdarsko ravnateljstvo prositi, da zopet dovoli pašo. Ravnateljstvo je pa stavilo pogoj: dovoli pašo ljudstvu, če vlada prekliče svoje odredbe glede sekanja in pogozdo-vaja grofovih gozdov. In deželna vlada sc je morala ukloniti zapovedi gospoda grofa. Pred nekaj dnevi je ravnateljstvo razveljavilo prepoved paše. ko ie dobilo od deželne vlade zagotovilo. da sme gospod grof svoje lesne kupčije nadaljevati, ne da bi se mu bilo treba ozirati na narodno gospodarske interese dežele. Gosp. grof je torej najlepši terorist, ki si ga je mogoče misliti. Na Avstrijskem delajo pač le aristokratje tako kakor se jim zljubi, za navadne zemljane veljajo pa zakoni. Goriško. — Shod v Volčjidragi se je vršil dne 6. t. m. ob obilni udeležbi, kar je tembolj značilno, ker so bili v Volčji dragi v treh sosednih gostilnah naznanjeni trije shodi: socialno demokratični, napredni in klerikalni novostrujarjev. Najbolj obiskan je bil shod novostrujarjev. kar je naravno. ker so prihajali poslušalci naravnost iz cerkve od večernic. Shod naprednjakov pa se sploh ni mogel vršiti zaradi pomanjkanja poslušalcev. Na shodu socialne demokracije ie bilo tudi precejšnje število kmečkega ljudstva, ki je z zanimanjem sledilo izvajanjem in splošno pritrjevalo nastopu socialne demokracije. Zavedni renški zidarji so shod iz Sarajeva pozdravili brzojavno. kar ie med delavstvom zbudilo živahno veselje. — Volilni shodi na Krasu. Pretečeno nedeljo se ie priredilo na Krasu več volilnih shodov, ki so se prav dobro obnesli. Nasprotnikov, ki bi skušali motiti shode, izvzcniši v Tomaju, ni bilo. Poročali so sodrugi Kopač, Regent in Golouh. Kandidatie socialno demokratične stranke bodo tudi letos dobili na Krasu innogo glasov. Izredno živahen je bil shod v Tomaju, in to izključno po zaslugi ondotnega kaplana, ki hoče baje postati vodilna moč novostrujarskega gibanja na Goriškem. Njegovi prvi koraki sicer ne obetalo mnogo, četudi si misli, da je ravno on poklican rešiti Kras pred socialistično poplavo. Da bi onemogočil socialistični shod, je sklical svoje zborovanje ravno ob isti uri in v prostorih iste gostilne, kjer se ie imel vršiti naš shod. Toda že po udeležbi ie bilo razumeti, da se mu nameni ne bodo posrečili. Medtem ko je pričakovalo začetek našega shoda veliko število vo-lilcev, ie »gospod« otvoril shod in začel »udrihati« proti socialistom ob neznatni peščici pristašev. ki so bili pripravljeni iz požrtvovalnosti do mladega kaplana, poslušati kateresibodi neslanosti. Komaj je pa slavni kaplan pričel poročati. je prišel sodr. Kopač, ki je bil določen kot poročevalec na našem shodu in ki je tudi, ne meneč se za klerikalni shod. po nagovoru so-druga Pipana, ki je otvoril shod na dvorišču gostilne, prevzel takoj besedo, da posveti primerno klerikalnim »agitatorjem«. Kakor je pričel sodrug Kopač svoi govr. se ie zgodil čudež, da je še ona peščica, ki je poslušala kaplana, zapustila dvorano in prišla na dvorišče. V dvorani sta ostala še kaplan in njegov adlatus. To jih je pa tako silno razburilo, da sta urno zapustila bojišče vkljub povabilu Kopača, da bi se udeležila razprave. Sicer ni to mnogo škodovalo, kajti kakor le bilo videti, ni bilo navzočim mnogo do besed podjetnega kaplana. Sodrug Kopač ie nato pojasnil stališče socialno demokratične stranke naprarn delovanju goriškega deželnega zbora. Se posebej je posvetil klerikalnim starim in novim strujarjem. Pri teli volitvah gre za precejšen plen in se ni čuditi, da se tisti, ki niso mogli doslej do pripravljenega korita, rijejo naprej. Gre za deželno glavarstvo in za deželno odborništvo. Ker ni upati, da bi mogel Gregorčič zadovoljiti povoljno vsem klerikalnim nenasitnežem, je bilo treba ustanoviti novo strujo, ki naj izpodrine tla onim. ki so se doslej nemoteno mastili ob polnem koritu. Poleg novih in starih strujarjev imamo seveda še druge stranke, ki se potegujejo za deželni zbor z več ali manj enakim namenom. Volitev se udeleži tudi narodna stranka, četudi ni v eksponentih te stranke ne v deželnem zboru in ne izven njega ničesar slišati. Govornik le nato opisa! ustroj deželnega zbora in naloge socialno demokratične stranke, ki zahteva uvedbo splošne in enake volilne pravice za deželni zbor. ki ne bo mogel uspešno delovati. dokler ne bodo imeli v njeni svoje zastopstvo širši kmečki in delavski sloji. Shod je bil za nas neprecenljive vrednosti. Navdušenje ljudstva ie pričalo o razpoloženju volilcev proti izkoriščevalcem deželnega zastopa. — Nabrežina. V nedeljo dne 6. t. m. nas ]e obiskal sodrug Etbin Kristan iz Ljubljane. Na-brežinsko delavstvo, veseleč se svojega delavnega sodruga. ie v obilnem številu prihitelo dopoldne na predavanje 3n popoldne na volilni shod. Kakor je nad vse krasno ušt elo Kristanovo dopoldansko predavanje o političnem položaju v Avstriji, je bil ravno tako tudi shod rajlepši dokaz zavednosti nabrežinskega delavstva. Sodrug Etbin Kristan je spretno orisal delovanje goriškega deželnega zbora in jasno je razložil, kdo da je imel korist od njega. Dcželnozborski volilni red je pod vso kritiko. S takozvano splošno kurijo so klerikalci goriško delavstvo ogoljufali. S svojim gospodarstvom pa so klerikalci deželi napravili kup dolga in upeljali ko-ritarstvo in korupcijo. Zato pa niora biti delavstvo povsod proti deželnim zborom, kajti povsod odločujejo po njih klike. Bolezen deželnih zborov je splošna, ker se ti parlamenti ne vje-majo z dejanskimi razmerami in potrebami. Namesto življenja je povsod spor in i ropadanje. Deželni odbor velike češke dežele bo kmalu tako daleč, da ne bo mogel več plačevati svojega uradništva. Govornik ie obširno razložil, kako bi se imeli nadomestiti deželni zbori. Potem se je pobavil z goriškimi razmerami. Mandati, ki so jih dobili poslanci iz farovžev. ne koristijo prav nič delavskim interesom. To se bo Pa dogajalo toliko časa, dokler se delavstvo in mali kmetje sami ne zganejo in ne naženejo z bičem to zalego iz deželnega dvorca. Če bo pa le malo socialističnih glasov oddanih pri volitvah. bodo klerikalci gotovo rekli, da je ta volilna pravica čisto dobra. Jalov je izgovor, da delavstvo sedaj še ne bo zmagalo, ker ni nikjer >ega zapisanega; če že ne bonio zmagali sedaj, se pa s tem pripravimo za bodočnost! Če so druge stranke izgubile pogum, da bi pregnale koruptno klerikalno kliko, ga delavstvo gotovo ni izgubilo. Delavsko ljudstvo ima še dovolj poguma. da gre tudi v ta boi in ne jenja prej, dokler ne bo tudi v goriški deželi poražen klerikalni zmaj. Zato pa v nedeljo glasujmo vsi za naše socialistične kandidate, ki gredo v boi za splošno in enako volilno pravico! Sodrug Pe-recz je.še ob koncu shoda v kratkih besedah prinašal pozdrave tržaškega delavstva in izrazil njih simpatije goriškemu delavstvu v sedanjem boju. — Svlnjar. Iz Gorice nam poročajo: Včeraj so aretirali v goriški bolnišnici usmiljenega brata, ker je zlorabljal dečke, — Iz Skrilj na Vipavskem. Novostrujarji so sklicali dne (>. t. m. v Skriljah volilni shod, a tako na skrivnem, da mi bilo mogoče izvedeti zani Ker je pa ta dan bila v Skriljah cerkvena slavnost, je prišlo s .»cajno tja kakih 100 zborovalcev. med njimi tudi nad j c'ovico naših so-drugov. Shod je otvoril jurist Vrtovec z nesramnim napad »m na socialno demokratično stranko na Goriškem in njene kandidate za deželni zbor. Med drugim je tudi rekel: Socialna demokracija je protiverska, protinarodna in proti-gospodarska. Kaj hoče socialna demokracija s svojim protiverskim in protmmodnim kandidatom? Zborovalci, ki našega Kandidata dobro poznajo, so takoj zaupili, bil dr. Brecelj za nas kmete prav nobenih zaslug. Vi nas poznate samo pred volitvami, kadar potrebujete naše glasove. Tistikrat vam ni noben hrib previsok in nobene stopnice prestrme. Drugače vam je pa kmet deveta briga. Lepe besede imate za nas samo sedaj! Kmetje ne moremo zaupati drugim stanovom, dokler vidimo, da izrabljajo ti stanovi kmeta za slepo oiodje. Dokler mu bodo drugi stanovi imenovali zastopnike in ga tudi zastopali,, se mu bo vedno godilo kakor doslej, da bo izdan po deželnih in dižavnih hišah. Rešitev kmeta je le v močnih in združenih kmetskih organizacijah \ samopomoči je rešitev. Drugi stanovi nan ne.-bo£? Dcimagali, ako si sami ne bomo pomagali. (Vsi zborovalci z duhovniki in g. Vrtovcem so pritrjevali.) Volilci! Glasovnice bodo odločevale, bo li izvoljen kandidat, katerega smo si sarm izbrali, ali pa ljubljenec gospode v Kutah ui.hakm, katerega so vam oni imenovali. —- Nato je še enkrat govori jurist Vrtovec, češ, da je sodrug Kobal zašel v protislovja. Rekel ie, da socialna demokracija ni proti veri, v isti sapi pa da je vero napadal. Župnik Reic je prišel zopet z 10 božjimi zapovedi na dan. -- J ako sc Je konča! novostrujarski shod v Skriljah. Na cmn volitve pu bomo pokazali, konui da zaupamo. ~ Sklep šolskega leta »a obrtno nadaljevalni šoli v Solkanu. Na obrtno nadaljevalni ?.1 v0. P1' se je končalo šolsko leto 29. iu-a’- * ,,pnc s,oveSn°sti so se udeležili kot elani šolskega odbora gg.: župan Josip Vuga solski lavuatelj 1. Jug, c. kr. okr. šol. nadzornik dr. Josip I avlin, koncipist trgovske in obrtne zbornice di. Anton Grusovin. mizarski mojster Anton Makuc m solski vodja Er. Bajt. Navzoče je bilo učiteljstvo domače in obrtne ljudske šole. ninogo občinskih starejšim obrtnih'mojstrov, vec gospodarjev in članov odličnih družin in mnogo občinstva. — Iz poročila šolskega vodie se naznamjo sledeči važnejši podatki: Šolsko leto je trajalo 8 mesecev. Sola ie dvora zredita, k;i° f toooeem redu kakor na ’ ! , obrtnih šolah, je bila otvorjena razstava medletnih izdelkov, ki je ostala odprta do 4 in pol pop. — Razstavo je prišlo ogledat ninogo obcinsva, kt se je prepričalo, da je šola dosegla lepe uspehe. — Novo šolsko leto prične 3. no- Druga vojna na Balkanu. Srbi so v centru dosegli nedvomne uspehe. Grška in srbsk; armada sta si baje podali roko. Na severu imajo Bolgar nekaj uspeha. Rumunija intrigira na vse strani. Vesti < posredovanju se množe. SRBSKE VESTI. Štip v srbskih rokah. Belgrad, 9. Po dolgotrajnem in krvavem boju. v katerem so se Bolgari branili z naporom vseh sil. je srbska vojska osvojila Štip. Bolgari so se umaknili preko Radoviča proti Pečevu. Srbi so zaplenili veliko orožja in streliva. Po tem srbskem uspehu je postal položaj bolgarske armade zelo kritičen. Krvava bitka ob Bregalnlcl. Belgrad, 10. Tiskovni urad poroča: Naše čete so zavzele Štip v torek zjutraj. Dne 2. t. m. so vrgle "Bolgare na drugi breg Bregalnice. Nato so 3. na vsej fronti nastopile napad. Dne 6. so imele izrazito zmago pri Kočani, kjer je bilo desno bolgarsko krilo s 50 bataljoni in več kot 100 topovi uničeno (?) Desno krilo je bilo ločeno od levega s 60 bataljoni in več kakor 120 topovi. To je bilo vrženo v smeri proti Care-veniu Selu 35 kilometrov za pozicije, ki jih je imelo začetkom boja. Bolgarskemu centru pri Štipu se je baje posrečilo, da se je držal in kril umikanje levega krila, medtem ko so Srbi zasledovali levo krilo. Zavzetje Štipa dokazuje odločno zmago Srbov na celi fronti. Po zavzetju štipa so se Bolgari umaknili proti Radoviču in Pečevu. Zasledovale so jih naše čete In grška armada, kj Je prihajala od Struinlce. Bitka ob Bregalnic! je izmed najbolj krvavih, kar jih je bilo v balkanski vojni in bo imela zaradi ogor- čenja in izgub nasprotnikov odlično mesto v moderni vojni zgodovini. (Saj zato so narodi ustvarjeni, da prihajajo v vojno zgodovino. Čim vec poklanih, tem odličnejše mesto! Veliko vprašanje ie rešeno: Kaj je človek? — Materija) za kanone in generalštabske knjige!) Zmaga pri Zaječaru. Belgrad. 10. Snočnje oficiozno jroročile pravi: včeraj zjutraj so se pričeli boji pri Zaječaru. Dva osamljena srbska polka sta hrabro branila svoje pozicije. Bolgari so izvršili pet energičnih napadov, pa niso mogli priti naprej. Ob 11. zvečer so bili Bolgari poraženi, Srbi so zavzeli njih pozicije. Bolgarski uspeh. Dunaj, J0. Iz Belgrada poročajo: Z zavzetjem Knjaževca in Aleksiiica od Bolgarov je srbska armada, ki se je bojevala na črti Vranja-Kumanovo-Skoplje, odrezana od zveze z Bel-gradom. Dolina Morave je proti severu le slabo zasedena. V oficielnih krogih priznavajo, da pridobivajo Bolgari tal. dvomijo pa o končnem uspehu Bolgarov. (Vir te vesti nam ni znan.) ZVEZA GRKOV S SRBI. Belgrad. 10. Oficiozno poročajo, da se je posrečilo grški armadi, da je efektivno prišla v stik s srbsko, (če Je to resnično, je ta spojitev za nadaljne operacije velikanskega pomena in izredno otežčava pozicijo Bolgarov.) BOLGARSKE VESTI. Sofija. 10. Včeraj ni izdalo vojn« ministrovo nobenih vesti z bojišč. London. 10. »Times« javljajo iz Sofije: V okraja Kočana so ljuti boji. Četrta bolgarska armada generala Kovačeva je dobila znatna po-jačanja od pete. Najbrže se bo vojna tukaj odločila. Tretja armada generala Petrova je od-torakala proti Vranji, da odieže Si bom reti-fado. Razdelitev armade generala Ivanova je lajvečja napaka, ki je bila storjena v tej vojni, ie bi se bil izvršil načrt Savova, ne bi bili Bol-(ari doživeli razočaranj. GRŠKE VESTI. Atene, 10. »Agence d’ Atliencs« poroča, da i? grška armada zasedla Seres. Kava!,o bombardirajo. Pariz. 10. Iz Belgrada poročajo, da bom-oardira grška mornarica Kavalo. Grki si pripisujejo odločitev. Atene. 10. Tukaj pripisujejo bitki pri Doj-ranu, v kateri so Grki sijajno zmagali, največji pomen. Sovražnik ie prisiljen, da se zbere ob Vardarju. Vsled grške zmage ne bo ostalo Bolgarom nič druzega, kakor da se umaknejo zaradi pomanjkanja živil. Horej sr',sJc.c zmage pravzaprav ne pomenijo veliko, odločilne so le velikanske in sijajne in slavne m nepopisne zmage Leonidovili potomcev.) POSREDOVANJA. Rusija posreduje. Sofija. 9. Ruski poslanik Nehljudov je svetoval Danevu. naj poizkuša doseči spravo s Srnjo. ki bi omogočila ohranitev balkanske z\ eze. 'fa tej podlagi bi Rusija nastopila, da obvaruje bolgarsko nevarnosti, s katero jo ugrozava \u- PaHz, 9. »Figaro« poroča*. Francoska diplomacija se pripravlja, da s posebno akcijo ustavi nadaljevanje prelivanja krvi. čim doseže ena ali druga stran prvo odločilno zmago. Rusija ne bo dovolila, da se Bolgarska popolnoma raz- bolgarska za spravo. Dunaj. 10. Snoči je dala bolgarska vlada vsem velesilam izročiti noto. ki obsega sedem točk in predvsem izvaja, da je slepilna trditev, češ da ie Bolgarska pričela vojno. Grška in Srbija sta pričeli vojno tisti trenotek. ko je Da-nev Izjavil, da Je pripravljen odpotovati v Peterburg za mirno poravnavo spora In se izrekel za rusko razsodišče. (To izvajanje bi bilo vendar neverjetno predrzno, če bi bilo res, da ima <-bija bolgarsko povelje za napad v rokali.) B logarska je tudi danes pripravljena za «nir,Je .e vrne Srbija na pogodbeno stališče, ki jalo v času vojne s Turčijo , , c Sofija. 9. Bolgarska vlada » poslala svojim zastopnikom pri velesilah okrožnico, s k^teio jirn naznanja, da ie pripravljena na pogajanje ga razdelitev Macedonije. BOLGARSKA IN RUMUNIJA. Vojna neizogibna. london 9 »Dai1y Mail« javlja iz Bukarešta: Neki član rumunske vlade se je izrazil, da je volna med Rumunijo m Bolgarsko neizogibna. (Strašno pogumna je ta Rumumja, kadar ima pred sabo sovražnika z zvezanimi rokami!) Bojdrskfl vlada hoče vojno. Rukarešt 10. Runuinska armada ie priprav-liena da že prihodnje dni prekorači bolgarsko mejo. Rumunija se ne bo vdala nobenemu diplo-matičnemu pritisku, ker more njen spor z Bolgarsko rešiti le orožje. Kaj zahteva Rumunija. Bukarešt, 10. Rumunija zahteva brez-pogoino prepustitev vsega ozemlja od Sillstrlje preko Dobriča do Varne. Razentega podpira vse srbske In grške zahteve.-ker hoče s svojo akcijo doseči ravnotežje na Balkanu. Grški mora Bolgarska prepustiti vse ozemlje do črte D je v-djelije-Kavala. (Ta beseda o »ravnotežju« je n a -očitnejša laž; povsem jasno je, da hocc Rumunija s svojimi teritorialnimi zahtevami doseči materialno, s podpiranjem srbskih in grških zahtev pa moralno premoč na UaiKami.j / KA.I JE S TURČIJO? Bolgarska in Turčija. London. 10. »Times« poročajo iz Carigrada: Bolgarska vlada je včeraj odredila da zapuste Bolgari marmarsko obal; zato je dobila od m-čije zagotovilo, da Turki ne preforačiio pogojene meje In ne napadejo Bolgarske. Turčija in Rumunija. Dunaj, 10. Oficiozna »Wiener Allgemeine Zeitung« poroča iz Carigrada z včerajšnjim datumom: Rumunski poslanik je bil včeraj prii turški vladi in je imel dolge konference z velikim vezirjem in z ministrom za zunanje zadeve. Rumunija je sklenila s Turčijo pogodbo. da prepreči bolgars k o p r -venstvo na Balkanu (in ga prislepari sebi!!!) V ta namen bosta Rumunija in Turčija mobilizirali vsaka po 200.000možob meji in potem diktirali Bolgarski mir. (Ta vest je nemara zlagana. Ali tudi želja le značilna. Rumunija. ki ni doprinesla niti najmanjše žrtve, ampak ves čas stala za plotom, se očitno pripravlja, da pograbi naivečji kos dobička in se ob razdoru zaveznikov nenadoma postavi na prvo mesto na Balkanu. V če-gavem interesu je ta politika, ni težko uganiti. Balkanci so resnično slepi!) PROTI SEPARATNIM AKCIJAM AVSTRIJE. London, 10. V diplomatičnih krogih zatrju-jejo. da iščejo velesile formulo, ki bi preprečila, da bi kaka posamezna država izkušala ^ varovati svoje Interese drugače kakor s skupnim postopanjem. Nihče ne zahteva od Avstrije, da se izreče popolnoma desinteresirano. pričakuje se pa, da se doseže od Avstrije pojasnilo, kako si v glavnih potezah zamišlja ravnotežie na Balkanu Zadnje vesti. ODSEK ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE. Dunaj, 9. Pododsek za socialno zavarovanje je imel danes dopoldne sejo, da razpravlja o prehodnih določbah. Načelnik odseka, poslanec Buzek je predlagal izjemne določbe za Galicijo in Bukovino. O teh izjemnih določbah se mora še izjaviti finančno ministrstvo. Načelnik je dobil tudi nalog, da posreduje med strankami za sporazum o socialnem zavarovanju. STRAŠNA EKSPLOZIJA V TRSTU. Trst, 9. Danes zjutraj je prišel iz Grofitala na Moravskem vagon steklenic z ogljikovo kislino. Vagon bi morali izložiti v skladišču C državnega kolodvora. Izlaganje je preskrbelo 5 delavcev, 27letni delavec Slavec je prijel steklenico v roko, ta mu je padla iz rok na drugo steklenico, ki je ležala na tleh in ki je vsled tega eksplodirala. Eksplozija je bila tako močna, daje zagnalo delavce daleč proč. Vsi so mrtvi. Skladišče se je potreslo tako kakor ob močnem potresu. Del streiie je odtrgalo in sploh je napravila eksplozija ogromno škodo. Ostali delavce v skladišču se jc jiolotrl silen strah in so zbežali. Delavec Spazzak se je onesvestil. UMOR IZ POHOTNOSTI. Moravska Ostrava. 9. Strašen zločin se je zgodil to noč tukaj. V torek popoldne je najel v tukajšnjem hotelu sobo 301etni zavarovalni agent Alfred Nedjela. Hišnici je dejal, da ga ne sme nihče motiti, ker bo spal. Ko ga v sredo še ni bilo iz sobe. je osobje pogledalo skozi ključavnico v sobo. Videli so, da se je Nedjela obesil. Poslali so po policijo. Ko je prišla policija v sobo. ie našla 121etno dekle, ki je ležalo mrtvo na tleh in izgledalo strašno. Iz različnih okol-ščin so spoznali, da je agent deklico zlorabil in že ko je bilo mrtvo, še zadostil svoji pohotnosti. Morilca so odrezali. Mrtev ni. a zaslišati ga še ne morejo. Hotelsko osobje pravi, da ni prav nič videlo, kdaj da je prišel otrok v sobo. Nesrečno dekle je hčerka v okraju dobro znanega socialno demokratičnega zaupnika sodruga Barte. VOHUNI NA JUŽNEM TIROLSKEM. Inomost. 10. Inženir Paier, ki so ga bili aretirali v Roveretu, ker jc bil prodal Italiji načrte utrdb na planoti Lavaronc, ima več sokrivcev. Včeraj so aretirali tri osebe, od katerih sta dve bili uslužbeni pri Paierju, tretji je pa lesni trgo-vač iz Vielgereuta. Inženir Paier je obtožen tudi goljufije, ker ie oškodoval vojaški erar za visoko vsoto. V Roveretu so aretirali še pet paznikov utrdbenih zgradb v Lovrani. RODBINSKA TRAGEDIJA. Monakovo. 9. Iz železniškega mostu v bližini Monakova je skočila danes dopoldne v Izaro vsa družina: oče. mati in dva otroka. Mati in hči sta padli na jez in sta bili takoj mrtvi, oče in sin sta izginila v visokih valovih reke. ZBORNICA LORDOV PROTI HOME RULI. London. 9. Lord Lansdovvne je izjavil, da bo pri drugem čitanju zakona za Home Rulo predlagal, da zbornica lordov ne nadaljuje z razpravo o tem zakonu tako dolgo, dokler volilci ne izrečejo svoje sodbe o Home Ruli. Trst. — Užaljena nedolžnost. Iz Trsta, dne 8. julija, nam poročajo: Včerajšnja »Edinost« je spravila na dan vso jezo užaljene nedolžnosti nad »socialno demokratično perfidnostjo«. Kakor po navadi se je razjezila »Edinost« tudi včeraj »a sangue freddo«. Zakaj se je »Edinost« razjezila? Zato. ker smo z njo polemizirali na podlagi, ki jo je sama postavila kot premiso za polemiko. Dejala ie »Edinost«, da socialisti ne bi bili zmagali, ako bi bili slovenski narodnjaki glasovali za italijanske nacionalce. Odgovorili smo ii. da ima prav in smo dostavili, da tudi dr. Pertot ne bi bil izvoljen, ako bi bili italijanski nacionalci glasovali za socialne demokrate. Kar smo mi dejali, pravi »Edinost«, da ni res. Rada bi dokazala svojim potrpežljivim bralcem, da ni glasoval pri ožji volitvi v drugem okoli-čanskem volilnem okrožju noben italijanski na-cionalcc za slovenskega nacionalca. In ker smo povedali zraven še to, kar čivkajo že vrabci po strehah, da je bil postavljen namreč dr. Pertot kot kandidat v drugi okoličanski volilni okraj, ker vživa simpatije pri italijanskih nacionalcih, pravi »Edinost«, da smo obrekovali dr. Per-iota. V notici pravi »Edinost«, da smo obrekovalci. lažnjivci, perfidni ljudje in tako dalje. Dobro poznamo ton narodnega dnevnika, pa se zaradi tega ne jezimo, kakor se ne jeze italijanski sodrugi zaradi pisave v »Coda del diavolo«. Za danes bodi tem nedolžnim gospodom povedano le to, da imajo med slovenskimi časnikarji in med slovenskimi strankami najmanj pravice govoriti o laži, perfidnosti in obrekovanju. Tržaška slovenska narodna stranka vzdržuje NDO. in potom nje plačuje dva izdajalca socialne demokracije in delavstva z edinim namenom. da obrekuieta in blatita vse socialno demokratične delavce in da trosita o socialni demokraciji infamne laži. »Edinost« pravi, da mi blatimo, med tem ko trosi dan za. dnem v svet pravljice o zvezi med socialno demokracijo in kamoro. Ta list. ki ne more živeti brez obrekovanja in sumničenja, ima pogum govoriti o obrekovanju. Cernu, o gospodje, se delate nedolžne, ko niste? Čemu, o gospodje kažete pred svetom tako nerodno svojo impotenco napram socialni demokraciji? Kdo je bil neki oni tepec, ki vam je dopovedal, da nas boste na ta način uničili? Pripravite se rajši mirno in dostojno na zadnje ure in prosite odpuščanja one. ki ste jih po nedolžnem obrekovali, one. ki so zaradi vas 'po nedolžnem trpeli in vse. ki se še niso prodali vaši bedasti a malenkostni gonji proti socialni demokraciji. Mi, gospodje, smo šele v začetku in vam zagotovimo, da boste svoje blazno početje drago plačali. O tem smete biti prepričani. Za danes bodi pika. ker smo trudni nirapjw> vnlie » vq£f> nnlemiko. Novice. * »Čudeži« kirurgije. Iz Pariza poročajo: Pred kratkim so se sešli na kliniki profesorja Samuela Pozzija učenjaki., člani akademije znanosti in medicinske akademije, zdravniki, dijaki medicinci, da prisostvujejo predavanju »doktorju čudežev«, Aleksiju Carrelu. Dr. Car-rel je dejal: Kaj lehko je dandanes izmenjati nogo, roko za zdravejšo roko ali nogo. To je stvar tehnike. Operacije so kar najbolj enostavne in ne zahtevajo drugega nego hladnokrvnost in operacijsko znanje. Težje je izmenjati notranje organe. Skoro vedno se posreči, da se vstavi živali zopet organ, ki ji je bil prei odvzet: vse drugače pa je, če se hoče ustaviti ledvico psa drugemu psu. Ta vcepljena ledvica hitro hira. hitro ostari in povzroči pri živali predčasno ostarelost, in posledica je smrt. Psici, ki smo ji odvzeli ledvico, ledvico postavili na led in ji jo zopet vcepili, je imela še dvanajst mladičev in poginila šele čez dve letf in sicer vsed bolezni, ki ni bila prav nič v zvezi z ono operacijo. Drugi psici smo vcepili tujo ledvico, operacija je kazala prvih osem dni prav dobro, a potem je poginila psica. Mlada mačka, na kateri so izvršili prav tako operacijo. je poginila čez 40 dni na znakih predčasne ostarelosti. Nemogoče je torej vcepiti človeku, ki ima bolno ledvico, drugo. Ali nekaj drugega se je posrečilo kirurgiji. Lehko se zgodi, da potrebuje zdravnik precejšnjo množino človeške kože. In niso vedno na razpolago pogumni ljudje, ki bi si dali izrezati večje kose kože. Posrečilo se mi je, da sem ohranil kožo več mesecev živo, ker sem jo vložil v vazelin in na led. Novojorška porodnišnica mi je dovolila, da dobim kožo vsakega mrtvorojenega otroka, ki ga porodi zdrava mati. Kožo odločim od telesa, razrežem na kosce, velike kakor pismene znamke, jo prevlečem z voskom in vazelinom in ohranim na ledu. 40 dni ostane koža živa. Lehko jo odpošljem čez Tiho ali Atlantsko morje in kmalu bomo doživeli nastopni čudež znanosti: nesrečnika, ki je zadobil daleč tam v Sibiriji hude opekline, bo rešila koža, ki jo vzamem iz novojorških ledenih omar...« Odgovorni urednik Fran B a r 11. izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. T Pošljite naročnino, če je še niste! 40 letni uspeh,kigapotrillieJona tisoče priznanj. Želodčna = = tinktura lekarnarja Piccolija v Ljubljani krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin. “K O. Piccoli, Ljubljana. Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Bianca Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih, Biljardi, Shajališče tržaškili in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena. Naznanilo. Konsumno društvo za Ljubljano in okolico v Ljubljani r« z* z o* z* sklicuje delegate iz Ljubljane in okolice na izredno zborovanje ki bo v nedeljo 13. julija v Ljubljani pri „Levu“, delegate gorenjskih filial (Tržiča, Koroške Bele, Save in Jesenic) pa dne 20. julija dopoldne na Savo k Werglesu. Začetek obeh zborovanj ob pol 9. dopoldne. DNEVNI RED: 1. Petletni obstoj društva. 2. Nadaljno delo. Prosi se vse delegate, da se zborovanj zanesljivo in polnoštevilno udeleže. Nadzorstvo. Načelstvo. Najlepša birmanska darila s katerimi razveselite svojce, si nabavite prav poceni, če se obrnete takoj na naivečio zalogo ur, zlatnine in srebrnine H. Šuttner l Blago najfinejše vrste. Cene najnižje. f»r Ljubljana, Mestni trg št. 25. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. ,1K0 4 Tovarniška znamka ,IKO‘ Naročite krasni veliki ilustrovani cenik, ki ga dobite zastonj In poštnine prosto. Moderni klobuki za gospode trdi in mehki, najnovejših oblik in barv, slamniki, čepice, vse v nedvomljivo največji izbiri in najboljši kakovosti iz prvih svetovnih tvornic po zelo skromnih stalnih cenah ^ z 10°|o popustom ^5 v = Modni in športni trgovini = P. Magdič, Ljubljana, ,,asproti glavne pošte. Delavske konsumne zadruge za Trst, Istro in Furlanijo v Trstu (registrovana zadruga i omejenim Jamstvom) Vried velikega dohoda blaga v skladišče za oblačila ulica Raffineria štev. 3 ‘ * v so štirje oddelki: konfekcija - manufaktura = pokrivala - obuvala = popolnoma oskrbljeni z zadnjimi novostmi za nastopajočo pomladansko in letno sezono. =——— Cene: — meter od do K 22 80 naprej , 1850 . . 12— . . 6— K 16- , 28’— , 50-. H'50 naprej . #- . . 4-40 . Konfekcijski oddelek: Ootove obleke za molke iz najmodernejšega blaga Ootov« obleke za dečke...................... Ootov« obleke za dečke a kratkimi hlačami Kottnml m otroke...................... PovrinOd in raglanl u moške . . . Molk« obeke Iz platna................. Obleke ta dečke....................... Kostami za otroke..................... Sacco Alpagas črni, modri In sivi v veliki Izberi. Obleke po meri: Izgotovljene v lastni krojačnlci po najnovejših vzorcih In v najfinejšem rezu ter natančno izdelane. Molke obleke levlota................................j . . . K 48'— naprej Molke obleke iz počen n c volne.................................0250 , Molke obleke iz počeaane volne, modre..........................., 48 — , Molk« obleke iz črnega priketa itd............................... 55-50 PovrinlH In raglanl za moške.................................... 66 — . Oddelek manufaktur: Volneno blago za ženske obtoke: Sevlot modri in barvani.................. Drap d« Dame............................. Otom d« Coth............................. A!paca (Uater)............................ Popellne, v barvah In črni................ Volle Iz volne........................... Mousseline, gladki In risani............. Svilnato blago: Pone«« v barvah.......................... Duoiease za bluze........................ Svile ta »ousselln« v Izprcminjevalnih barvah Svile ia podloge v barvah................. Topelln-Bolienne.......................... Dncbeta« Brillant, gladki................. Svila lft>erty, črtana................... Taffelas visoki za krila.................. Croise iz avilc v izpremlnjevalnlh barvah TaHetat črtan (novost za bluze) . . . Blago lz platna: meter od K 2— 2-10 4-50 2-20 2-20 1-28 2 — meter od K 1-10 2-20 1-60 1-60 5-20 3 — 3-40 2-80 do K 4-60 . 350 , 7— . 4- . 340 „ 1(10 . 3-60 do K 1'50 n 3 -. 3-30 . 2-20 . 6-naprej K 4-3’80 naprej 2-80 K 4 — Panama, beli in barvani . . Etaminc, barvan (visokost 120 Marqu«sette iz črne volne . . Eponge, beli In barvani . . . Volle li bombaža...................... Brillantln, beli In bar/anl . . BriUntin prozorni..................... Tercall« v najlepllh risbah . . Batiste gladek In risan .... Liberty ia bluze...................... šerp« Is platna In teli (tantasle) Serp« lz barvane garz« . . • ■> meter od . K —-96 2-4 — 3- —■52 -•72 1 20 —■52 -•80 1-10 450 3-50 do 1-M --70 -•#0 1-20 1*30 fr— 6- Čipke za bluse In okraske..........................., . . . , 1'— < S'— Vihutega se Izdelujejo ženske obleke.........................* — naprej Oddelek pokrival: komad od do Mornarske kape iz slame za aečke............................ K 140 K 8-20 Slamniki garnirani za otroke in dečke, zadnji vzoid .... J— * 11'— .Veslarskc* kape iz slame za dečke In moške........................ J— naprej Slamniki, katere se lahko zvije v različnih oblikah ... * »— Slamniki, panama za moške........................................ !•"— K 40"— Klobuki iz platna za moške in dečke ......... 1*0 ««pr«J Klobuki iz platna, garnirani za otroke in dečke..................... MO naprej Kape Iz sukna in iz platna za dečke..................................... » f'— Mornarke iz platna, bele in naravne, m oprati...................... *»0 naprej Kape iz platna In svile za moške................................. *’— » *"— Burski klobuki iz kože in platna za dečke........................ 1*"— • ®'~ Klobuki Iz klobučevine letni od prvih italijanskih (ovira . . 9— , 9'— Klobuki trdi (katranirani) od I. zadruge klobučarjev na DnnaJu , 4-60 , 10-80 Specialiteta trdih klobukov angleških In francoskih . . . « — » 11'50 Dežniki iz pavole za moške in ženske............................. 2-80 „ 4‘— Dežniki iz polžide............................................... 4-30 . «•— Dežniki iz žlde...............................................f-— . 12 — Dežniki-palice za moške......................................... 11*®0 11 *401®*- Palice za Izprehod............................................... —<0 naprej Oddelek obuval: Specialiteta amerikanskih obuval Iz levro« la bok« Čevlji ,Derby* za molk«........................................ Čevlji z gumbi, krasni......................................... Čevlji »Trlumph ............................................... Cevi ji z elastičnima stranicama...................... . . . Ženski čevlji amerlkanske In francoske fona*. Ženski čevlji .Oscaria*........................................ Zenski čevlji .Chevreaui*...................................... Zenski čevlji .Chevrette* . . r................................ Čevlji za dečke y vseh oblikah: Čevlji .Derbjr* z gumbi, .Trlumph* Itd......................... Čeveljčki za otroke . . . ........................... Čevlji, nizki amertkanski, Črni in barvani za dečk« la aoike Čevlji nizki za Jenske, črni v barvah lz Ch«vroaux kalp. rt od 1140 . I*-, 12-30 . 3-70 do K 16 — - 16'-. 15-90 . 13— K 10-40 K 13— . 10-- , 15-80 . MO . 12— 7— 1« 1140 11— 5- 16— Čevlji nizki za ženske, „Deiby*..................................... čevlji nizki za ženske z gumbi . . . ,.............................. čevlji nizki za ženske, odprti...................................... Obuvala za otroke — čevlji taatasta, v barvah la beli — aandall — čevlji h platna Itd. a la Oacarl«: A od do - K 14— , MO . 16-00 . T40 , 1170 Skladišče za oblačila je odprto ob delavnikih od 8. zjutraj do 1. popoldne in od 3. do 7. zvečer: ob praznikih od 8. zjutraj do 1. popoldne. Ravnateljstvo.