M eteIko V slovenskem slovstvu. Odgovor dav Novicah 1. 28. 29. sam pervikrat in zadnjikrat ofiitno, kteri se glasi tako-le: 29. »Ko ste me v Novicah opominjali, de bi svoj pravopis zapustil in Vašiga v slovoslovje vpeljal, je treba, da me kdo svojeglavnosti ne obdolži, tudi oCitno odgovoriti in povedati, de bi to ne bilo prav, in zakaj de ne. Vem, de dobro mislite in želite, de bi bilo Slovencam z edinostjo v pisanji pomagano; tudi jez to serčno želim; ali tega mi ne bote odrekli, de tako reč, ki ima velike nasledke, je treba od vsih strani pogledati in potem soditi, kaj je storiti, de bo prav. Pa porečete: »edinost slabim stvarem moč daje, edinosti nam je treba«. Ees je, de edinost veliko velja, pa je tudi gotovo, de se kesa, kdor na samo edinost gleda in svojo boljši reč za slabji zamenja; boljši je ločitev kot zgubitev. Ali bi bilo s tem komu kaj pomagano, ko bi se Vaš pravopis v slovoslovje vpeljal? Vsak slovoslovec ga že tako zna, če le Vaše Novice enkrat prav pogleda. Taciga slovoslovca pa, Vam stavim, če liočete in kolikor hočete, ni med nami, de bi Vaših Novic, ki nam toliko lepiga in dobriga povedo, še ne bil pogledal. Slovoslovec pervinske in nadelinske sostave slovenščine si prisvojivši bo vse navadne besede gladko bral, bodo naj mu pisane po Vaše ali po moje. Pri nenavadnih besedah pa po Vaše pisanih se bo velikrat opotikal, in bodi si Vašiga pravopisa tudi še tako vajen, vender velikrat ne bo vedil, kako besedo izreči, ker imate v samoglasnikih premalo razločka. Slovenski jezik hočete v kancelije vpeljati, — prav je to, ali ste pa tudi premislili, kako bote po Svojim pravopisu primke, imena vasi in sosesk in marsiktere druge neznane besede pisali, de jih bote mogli prav brati, de bi jih ljudje razumeli in se Vam ne smejali? — To je po Vašim pravopisu velikrat celo nemogoče; post. Podpežnik, Pekec, Tevželj, Zelenevic itd.« In glasnike posebej razloživši pravi: »Vse to moj in stari slovanski pravopis na tanjko razloči, po Vašim pravopisu se mora pa ugibati, in če se ne ugane, bo zmota ali pa smeh. G. H. Frejer, ki je imena vasi in sosesk popisoval, ni mogel pri veliko imenih drugač pokazati, kako jih gre izreči, kakor le z mojim pravopisam . . . V neznanih besedah je sosebno slabira očem težko razločiti Vaš c od e; v latinskim pisanji zavolj tega razločka devamo kljuko nad c, kar se pa tukaj ne sme, sicer bo č. Te kljuke nad č, š, z so tudi zaderžavne ali mudivne v hitropisu. Velikrat cele besede z eno potego ne morete zapisati. Lejte to so ob kratkim pokazane slabosti in pomaigkljivosti Vašiga pravopisa. Zato ga učeni gospodje v časopisu, ki se mu pravi: »Jordans Jahrb. f. d. Lit. Leipzig 1847, V. Jahrg.« imenujejo tačasni (provisorisch) pravopis. V ravno tem časopisu je tudi dokazano in na ravnost rečeno, de so vse čerke mojiga pravopisa silno potrebne (»sehr nothwendig«). Kakih pomanjkljivost mojiga pravopisa mi dozdaj še nihče ni pokazal. Samo to pravijo, da (erke nisn lepe, pa sim vendar že kteriga slišal reči, de so lepši in prijetniši kakor Vaši: č, š, ž. Kar lepoto čerk zadene, je gotovo, de se dajo zlepšati; sej vemo, de tudi latinske čerke niso bile vselej tako lepe kot so zdaj. Čeike starih Slovanov so menj lepe od latinskih. pa vend r pravi izrek vsake besede popolnoma razločno pred oči postavijo; zat6 pa tudi med Slovani, kteri staie čerke rabijo, ni nikoli tacih prepirov zavolj pravopisa, kab»r med temi, kteri so se latinskih čerk prijeli. Sama lepota človeka ne stori zadovoljniga. Čehi in Poljaki. akoravno imajo veliko pisaniga v svnjim jcziku, so se že od nekdaj prepirali zavolj pravopisa in njih pn-pirnv šc zd.ij ni konca. upan.e pa vender imamo, de bodo ti prepiri sl<nj-pj jcnjali, kcr si učeni gospodje prizadevajo, kakor vidimo v zg'>rej imtnovanim časnpisu, tak pravopis v&tanoviti, de se bo mogla vsaka bescda po pravirn izreku z njiin pisati. Med tem je pa moj pravopis. de se pdmanjkljivnst VuSiga in Trubcrjeviga pravopisa z nj.m nadomesti, in za višji slovoslovsko učeimst silno putrcben; sicer bi mogli naši sedanji slovnslovci za potrebne razli.čke v pisanji, kakor so nekdanji storili, kar se iz Kopitarjeve slovnice leta 1808 in tudi iz druziga pisanja vidi, pri ciril- skim ali pa glagoliškim pravopisu pomoči iskati. Dokler tedaj pravopisa potrebam našiga jezika primerjeniga ne dobimo, je treba, de per svojim dozdanjim ostanem; kadar pa boljši na dan pride, ga bom z veseljem sprejel«. Fr. Metelko. Na ta Metelkov odgovor je v Novicah 1. 31. 32. dr. Bleiweis spregovoril poslednjo ,,V rečeh slovenskiga pravopisa", 6eš, da v taki reči ne velja to, kar meni in mojim prijatlora dopade, ampak to, kar občinstvo razsodi. V pravopisu pa je občinstvo postavedajavni vladar, kteremu se mora pisavec vkloniti, ako hoče, da bo ljudstvo bralo, kar on piše. ,,Napol samoglasniki, ktere g. profesor nar veči prednost svojiga pravopisa čislajo, ločijo že Gorenca od Dolenca, še bolj pa Krajnca od Štajarca itd. — torej nikakor ne morejo vpeljani biti v slovenski pravopis! G. Metelko so Dolenec, torej hočejo, de bi vsi Slovenci po dolenski pišali plesali — to pa brez zamere ne gre ... če bi hotli vsaki glas do lasu natanjko zaznamovati, bi tudi z Vašim pravopisam ne mogli izhajati. Prazne besede so na dalje, de kljuke (v) nad s, c, z so naudivne — ali ni h na strani s, f in z še bolj mudiven? — Kdor po našim š, č, z piše, si prihrani (po storjeni skušnji) pri 27 natisnjenih polah celo polo; ali ni to prihranitev časa in denarja? — Da se c lahko z e zameni, damo Latincam razsoditi, ali jim je že kdo očital. — Kar ličnost g. Metelkoviga in Bohoričeviga pravopisa memo našiga zadene, naj bravci sami iz naslednje predpodobe razsodijo: Z velikimi gospodi ni dobro češinj zobati, je rekel Žabnikar iz ČirčiČ (natisnjeno v Bohoričici, Metelčici in Gajici). Ker stariga (Bohoričeviga) pravopisa razun majhne množice Slovencov nobeno drugo slovansko Ijudstvo ne piše in tudi nikdar ni pisalo,— ker g. Metelkov pravopis še clo Krajnca od Krajnca, še bolj pa od Štajarca in druzih Slovencov loči, naš sedanji pravopis pa nobene ločitve ne dela, in se mu tedaj tudi ni treba pogube bati, zato ker je edin z ilirskiin in zlo enak pravopisu drugih Slovanov, kterih bukve in časopisi se bojo zmirej bolj med Slovenci razširjevali — kdor — pravimo — vse to le nekoliko premisli, bo lahko razsodil, kterimu pravopisu prednost gre . .. Kteri pravopis zdej kraljuje na Krajnskim, Štajarskim, Koroškim, Teržaškim in Goriškim? v kterim pravopisu se natiskujejo zdaj nar imenitniši knjige? V stari Bohoričici se zdej nobene druge bukve več ne pišejo, kakor molitvene in pa pratike. — Že v 1. 1832 začeti prepir zavoljo Metelkoviga pravopisa se je v 1. 1833 tako hudo vžgal, de se je popisala cela knjiga pod nadpisam: ,,Nuovo discacciamento di lettere inutili, d. i. slowenischer ABC-Krieg, Laibach, 1833". — In odtistihmal je zginil g. Metelkov pravopis iz natisa. Drugači pa je z njegovo slovnico (gramatiko), kteri vkljub overženih čerk radi podamo nevsahnljivi venec slave. V 1. 1843 so jele Novice po malim novi pravopis pisati . . . Zdej se pišejo v novim pravopisu vsi slovenski časopisi brez sneme; knjige Slomšeka itd. (so našteti tedanji pisatelji) . . Poslednjič še povemo, de je novi pravopis že tudi v slovenskih šolah Primorskiga poglavarstva vpeljan. — Kdor iz tega ne spozna, kaj de je zdej storiti treba: ali se občinstvu udati ali pa sam svoj ostati, tetnu se bomo zastonj prizadevali sedanje potrebe razjasnovati. Le ena sama se mora pri nas še zgoditi, de bo enkrat konec vsiga abcedniga besedovanja. In to je, de se ta pravopis po izgledu Primorskiga poglavarstva tudi po vsim Slovenskim v šole vpelje. To pa se mora zgoditi zdej pri osnovi noviga šolstva na Slovenskim, de se ne bo Ijudstvu podučenje kradlo, ktero zamore iz gori imenovanik in tudi prihodnjih knjig in časopisov vživati . . . Jez sim za tega voljo v velkim deželnim zboru v Ljubljani 7. mal. travna tega leta zbranim stanovam svetoval, de naj položijo to reč ministru na Dunaj, de se ima povsod novi pravopis vpeljati, — in vsi (tudi knez in škof Anton Alojzi, stolni dekan Jerin, vodja bogosl. šol kor. Zupan, vodja normal. šol kor. Novak) so enoglasno poterdili ta naklep (Antrag); torej je tudi njih opravilo skerbeti, de ne bo ta reč nikjer nobenih enostranskih protivnikov našla, ker zdej v tacih rečeh ne velja več to, kar kaka posamesna glava ali posamesno vredstvo (Behorde) misli, ampak to, kar je glas občinstva. Kaj pa ta glas terja, spričujejo gori dokazane slovenske dela v novim pravopisu očitniši, kakor vse naše besede . . . Novi pravopis polajša tudi poduk v pregibanji glagolov, kadar se s, z, c sprerninja v š, š, č ali pa nasproti, postavimo: groziti — grožen; uositi — noša — nošen; rečem — reci; strižem — strizi itd. In tako sklenem ta sostavek s tem zagotovilam, de ne besedice več ne boin od te reči govoril, ker iz celiga serca priterdim rcsnico g. Hicingerjevih besed: ,,Raji bi več pisali in dobriga, kakor pa vedno se pričkali za gole čeike, in se tako zmirej v Abecedarje povračevali". Ojstro nam jo gosp. Hicinger tudi povedo v sledečim napisu, v kterim nam pokažejo, kaj Vodnik in čop na unira svetu od nas govorita: Vodnik: Dobro hitijo naprej v izobraženju verli Slovenci, Vedno popravljajo bolj narodni svoj pravopis. Čop: V tem se je bati samo, de se dost izučili ne bojo, Ker se vračujejo skoz le v abecedo nazaj! Ne boj se tega, slavni Čop! Ko si Ti živel, je spala Slovenija, le malo rodoljubov se je poganjalo za mater svojo. Zdej pa je vse živo po Slovenskim, in edinost ni več prazna beseda. Po mestih je še sicer premalo narodniga občutka, tolikanj bolj pa živi dub doniorodstva po deželi, kteriga nar zvestejši varbi so od nekdaj duhovni gospodje bili!" Dr. Bleiiceis. Društvo ,,Šola" v Idriji. Prav obilnega vspeha odbor res nima zaznamovati. Žalibog! pa temu ni odbor kriv. Kakor vsaka nova naredba, tako tudi to društvo nima pri občinstvu še zaupanja, in marsikdo se je uiuzal temu podvzetju, ter prerokoval, da bode poginil še pred začetkom tega dobrotnega zavoda. Znabiti, da se je kdo iz med onih že radoval nad svojiin ojstrim daljegledom, rekši: ,,Saj sem vedel, da iz tega ne bode kaj". Da se nad zanesljivostjo svojega vedeževanja ne bode preveč veselil, naj mu bode naslednje sporočilo za povod. Ob enem naj gg. društvenikorn in gg. dobrotnikom služi to sporočilo kot poterjilo za njihove doneske. Društvo šteje 13 pravih udov, in sicer: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 6. Janez Juvanec, ucitelj pri Sv. Vidu . » Joze Cerin, ucitelj v 2ireh .... » Ivan Pozenel, uCitelj na Uncu . . . ¦/> Matija Petric, » v Planini . . . » Sim. Puncah, » na Blokah . . » Karol Dertnelj, » v Postojni . . » Franc Kenda, » v Semicu . . . » Franc Lavrifi, » pri St. Kocijanu . » Ivan Brezic, » v Leskovcu . . » Anton Puzar, » v Logatcu . . Slav, ljudska sola v Leskovcu .... » » > v Zireh  » uciteljsko drustvo v Cernomlji . . Podpornih udov je k dru§tvu pristopilo G. Feliks Stegnar, ucitelj v Tdriji . . . » Janez Lapajne, ucitelj v Ljutomeru » Gregor 2erjov, c. k. pristav v Litiji » Stefan La|jiijne, tergovec v Idriji . . » Janez Rupnik, ucitelj v Idriji . . . » pi Konrad Eibesfcld, c. k. dez. namest. v Zgor. Avstr  » Ivan Irkic, c. k. notar v Kerskem . . » Anton Ales, dekan i solski nadzornik V Semicu  TJd. II. verste, II. » II. » 1. » II. » III. » I. » III. » II. » II. » II. » I. » I. » 16. III. verste, III. » III. » III. » III. » II. » III. » III. » Donesek z 2 gld. 3 » 2 » 4 » 3 » 1 » 4 » 1 » 3 » 3 » 3 » 6 » 6 » 42 gld. 1 gld. 1 » 1 » 1 » 1 » 3 » 1 » 1 » vpisnino. — — 50 — — 50 — 50 — — —   — 50 50 50 50 50 50   50 50 kr. » » » kr. kr. Ud. Donesel i Tpisni no. 9. G. Iv. Toman, rud. osker. v Missu (Česko) III. verste, 1 gld. 50 kr. 10. » Mihael Žolgar, gimn. profesor v Kranji II. » 3 » — » 11. » Janez Tomazin, kaplan v Semiču . . III. » 1 » 50 » 12. » Luka Svetec, dež. poslanec v Idriji II. » 2 » — » 13. » Anton Jeršan, župan na Uncu . . . III. » 1 » 50 » 14. » Eduard Polak, dekan, šolski nadzornik v Leskovcu I. » 6» — » 15. » grof Eudolf Chorinski, okrajni poglavar v Kerškem I. » 6» — » 16. » W. Pfeifer, posestnik v Kerškem . . 1. » 6 » — » 41 gld. — kr. Kot dobrotniki so društvu prostovoljne darove naklonili: 1. Gosp. Feliks Stegnar 18 gld. 50 kr. 2. » Janez Lapajne 8 » 50 3. > Gregor Žerjov 8 » 50 4. » Štefan Lapajne 8 » 50 5. » Ivan Eupnik 3 » 50 6. » Lavoslav Urbas, c. k. rud. uradnik v pokoji . . 5 » — 7. » Baron Konrad Eibesfeld 2> — 8. » Ivan Irkič 2» — 9. » Ivan Toman — »50 10. » France Lavrič — » 50 11. » Luka Hiti, šolski nadzornik v Vipavi .... 10 » — 12. > France vit. Gariboldi, c. k. okr. sodnik v Vipavi 3 » — 13. » Jakob Stuhec, c. k. okrajni pristav v Vipavi . 2 » — 14. > Janez Zupanec, c. k. okrajni pristav v Vipavi . 1 » — 15. » Julij Julijani, c. k. sodn. uradnik v Vipavi . . 1 » — 16. » Bogomir Kramar, c. k. sodn. uradnik v Vipavi . 1 » — 17. » Jože Kette, župan v Vipavi 1 » — 18. » Dr. Anton Eojic v Vipavi 1 » — 19. » Evgen Majar, tergovec v Vipavi 1 > — 20. » Franjo Peternel v Vipavi — »50 21. » Marka Petrič v Vipavi — »50 22. » Andrej Goli, uradnik v Planini 1 » — 23. » France Modrijan, uradnik v Planini 1 » — 24. Učiteljska razstava v Ljubljani 9 » 95 25. Gosp. Valentin Treven, tergovec v Idriji — »70 26. » Dragotin Herrmann, c. k. kontrolor v Idriji . . — »30 27. » Dr. Ljud. Gerbec, c. k. zdravnik v Idriji ... — »40 28. » Josip Stranecki, tergovec v Idriji, je daroval pisaln. orodja 2 gl. 85 kr. vredn. in 3 matične zemljevide. 29. Družba sv. Mohora v Celovcu je darovala 61 društv. knjig. 30. Gospa Franja Kos je darovala 4 knjige, živali v podobah in 1 Gospodinjstvo in Bučelarčeka. Dobrotnih doneskov skupaj v denarji Od podpornikov Od pravih udov Vkupni blagajnični stan . 176 gld, 35 kr. . 92 . 41 . 42 gld. 85 — 50 kr. » » Od tega denarja se je za nakupovanje raznega blaga šolskega in za druge potrebe potrosilo do sedaj 157 gld. 35 kr. Društvena blagajnica ima tedaj še 19 gld. — kr. Šolskega blaga se je razposlalo med prave družnike ali po želji dobrotnikov Ijudskim šolam: 14 telurijev po 3 gld., 34 Kranjskih zemljevidov po 20 kr., 5 Avstrijskih zemljevidov slov. po 12 kr., 10 spregledov sklanj. slov. imen po 10 kr., 100 pisalnih zvezkov za 1 gld. 15 kr., GO trikotov za risanje po 2 kr., 83 sklenic rudečila za risanje po 4 kr., 8y4 buk. risalni pikč. papir po 40 kr., 10 buk. pisalnega papirja po 10 kr., 1172 buk. podkladkov za pisanje po 30 kr., 90 ročnikov po 3 za 1 kr., 28 ducatov jeklenih peres po 4 kr., 60 pikčastih tablic po 5 kr., 2 duc. čertalnikov po 3 za 1 kr., 60 Kopšičevih risank po 6 kr. Knjig se je razposlalo: 41 Kranjsko ljudsko šalstvo, spisal Jan. Lapajne, po 20 kr., 280 V4 zemljevidov vojvodine Kranjske, 1 Erstes Rechnen od Močnika 6 kr., 4 Zweites Rechnen od Močnika po 8 kr., 10 Učiteljskih koledarjev po 6 kr., 37 prirodopisnih slik po 8 kr., 1 Matični letopis 80 kr., 1 Vojvodina kranjska 40 kr., 1 ŠSdlerjeva astronomija in 1 Govekarjev prirodopis za 20 kr. Vrednost vsega razposlanega blaga znaša brez 34 kranjskib zemljevidov 80 gold. 12 kr., kteri znesek presega za 37 gold. 62 kr. vso vpisnino in letnino pravih udov, izmed kterib so štirji, ki niso še nikakoršnega povernila dobili, ker odboru ni znano s kom bi se jiin naj bolje vstreglo. Iz tega je videti, da je društvo res svojemu načelu zvesto rešilo nalogo poleg svojih pravil. Gosp. Luka Hiti, šolski nadzornik v Vipavi, društveni odbornik, je za svoj in Vipavskih dobrotnikov darove zahteval, da se Vipavske šole podpirajo, zarad tega se mu je šolskega blaga poslalo za 29 gold., če tudi v Vipavi ni nobenega pravega uda, kteri bi smel zahtevati povernila. Tudi odborniku g. E. Polaku, šolskemu nadzorniku v Kerškem, se je poslalo razun za leskovsko šolo, nekaj blaga še za druge šole, ker je mnogo podpore pridobil BŠoli". Razun blagajničnega ostanka 19 gold., ima društvo še naslednje reči pripravljene za razpošiljanje: 56 zeraljevidov vojvodine Kranjske, 13 slov. barvanih zemljevidov Avstrije, 3 stenske table, sklanjava slov. imen, 14 Tomšič. prirodopisnih slik v zlatih okvirih, 5 telurijev, 3 zemljevide Matične: Azija, sev. Amer. in juž. Amer., 1 zbirko raznih risanib izdelkov, 1 majbni računski stroj ruski, 7 bukev pisalnega papirja, 67 mrežastih podkladkov za risanje ali številienje, 192 podkladkov za verste pri lepopisji, 52 listov stigmogra fičnega papirja, 48 ročnikov, 64 čertalnikov, 35 lesenib trikotov za risanji, 72 jeklenih peres, 5 sklenic rudečila, 9 Spoiuin naše dobe in ,,Zloga" (rauzik.), 900 nemih zemljev. Avstr., Evrop. iz zal. J. Fuchs-a. Knjige: 50 Kranjsko ljudsko šolstvo, 50 Močnikovih računic za II. razr. nemških, 7 Učiteljskih koledarjev, 10 Govekarjevih ,,Prirodopisje" 1 Slov. Štajar I. snop., 1 Slov. Štajar III. snop., 2 Rudninoslovje, 1 koledar 1. 1868, 1 koledar 1. 1869, 2 Štirji letni časi, 1 Vojvodstvo kranjsko, 2 Zgodovini slov. naroda, 1 Pokorni-Thierreich, 1 Umni gospodar, 3 Fabiola, 3 Janežičeve večernice XXIII. zvezek, 4 Utopljenci, 3 Umni vinorejec, 3 Poboljšani sosedje, 3 Prilike patra Bonaventura, 3 M^ati božja dobrega sveta, 3 Ogljenice, 1 Mobor-koledar 1. 1872, 8 Rokopis kraljedvorski, 2 Nauk o gospodinstvu in slov. Bučelarček. Večernice slovenske: 3 izt. XXIV. zvezka, 3 izt. XVI. zvezka, 3 izt. XV. zvez., 3 izt. XI. zvez., 1 izt. III. zvez., 2 izt. I. i II. zvez. (skupaj). Živali v podobab: 4 izt. I. dela štirinogate živali, 4 izt. III. del, 1. snopič, ptice, 4 izt. III. dela, 2. snopič, ptice, 1 izt. II. dela štirinogate živali.- Vseh knjig skupaj je 159. Odbor zelo gleda na to, da kolikor je moč, vstreza vsem p. n. gg. dmžnikom in dobrotnikora, kar se do sedaj ni lahko zgodilo, ker skoraj nikdo ni naznanil niti svojih želj, niti za kteri namen naj se naklonjeno darilo porabi, kar se odboru posebno važno zdi, ker le tako si bode društvo podpornike in dobrotnike ohranilo, če jim je prilika dana, v svojein kraji prepričati se te koristne naprave. Berž ko ne dobrotniki in podporniki le novce žertvujejo zavoljo tega, ker se nadjajo, da se bode šola v njihovem kraji podpirala. To se tudi zgodi, ako je ona šola družnica; drugače se podpora razdeli na enake dele med vse prave družnike. Ta razmera bi pa imela slab nasledek, ker bi prijatelji ,,Šole" enega kraja za koristnejše spoznali, od dobrotnikov nabrane darove izključljivo domači šoli nakloniti. Vsled tega obrača se odbor do vseh udov in dobrotnikov, naj se v kratkem oglase, kako naj se vsa imovina, obstoječa v denarju in blagu, družnikom deli, kaj hote sprejeti? Za gotovino misli odbor nakupiti še šolskega blaga, ki ga nima na razpolaganji; ker pa se ravna cena po velikosti naročila, se ne bode moglo strogo ozirati na jako različne želje posarnesnib, ampak na skupno potrebo. Zategadelj naj nam pravi udje več želja naznanijo, kakor se jib bo moglo spolniti. Zdaj je nam še prijetna dolžnost, p. n. gg. dobrotnikom in podpornikom za milodušno žertev naj iskrenejšo hvalo izreči. Sladka zavest naj jim dobrobotno serce slavi, da še niso nikdar tako potrebnega reveža blagodarili. Da bi milodušnost svojo blagovolili še dalje ohraniti plodouosneinu zavodu, se naj gorečnejše priporoča. Odbor društva nŠole{' v Idriji o veliki noči 1872.